St. 25 (1212)	Leto	XXIV
NOVO MESTO, četrtek, 21. junija 1973
TREBNJE — Nocoj se bo občinstvu prvič predstavil Mladinci oder Trebnje. V režiji Zinke Fajfaijeve bodo uprizorili pravljično igro „Svinjski pastir in ce-sarična“.
SEVNICA - Danes bo izvršni odbor občinske konference SZDL obravnaval delovanje družbenih organizacij in društev v občini, osnutek stališč za 7. sejo republiške konference SZDL in priprave na volitve.
KOCEVJE — Jutri bo konferenca ZK razpravljala o srednjeročnem načrtu razvoja občine in odločala o ustanovitvi novih osnovnih organizacij ZK.
BRESTANICA — Prostovoljno gasilsko društvo bo v nedeljo, 24. junim, slavilo 80-letnico obstoja. Člani društva so se zavzeli za obnovo gasilskega doma.
KOČEVJE - Tudi letos bo počitniški ribolov za pionipe le 20 din, so včeraj sklenili ribiči. Karte že prodajajo v samopostrežbi, veljale pa bodo julija in avgusta.
,,	,	s
Sag
Na razdejanem jezu pri Siedlovem mlinu v Novem mestu je delo v polnem zamahu. Ob delovni pomoči vojakov majoija Piliča nastajajo prvi obrisi novega jeza. V levi polovici so že zabiti piloti, obnje pa pritijujejo leseno ogrodje, ki ga bodo zapolnili z lomljenim kamnom ih prevlekli z betonom.
Ta čas ne potrebuje več besed ampak dejanja
Medobčinski svet ZK Novo mesto zaskrbljeno o gospodarjenju letos - Stopnjevano obremenjavia-nje, manjša donosnost poslovanja • Opazno nezadovoljstvo delavcev
Priprave v Kostanjevici
Na tiskovni konferenci, kije je prejšnji petek popoldne v ko-stanjeviškem gradu sklical Lojze Štih, predsednik ObK SZDL Krško, so novinarji slovenskih in hrvaških časnikov, radia in TV zvedeli za obsežen in bogat program prireditev, s katerimi bo krška občina v Kostanjevici 1. julija počastila zgodovinsko obletnico kmečkih puntov in občinski praznik. Jože Radej, predsednik občinske skupščine, je ob tej priložnosti razgrnil pred zbrane zelo zanimive podatke o novih gospodarskih in komunalnih pridobitvah občine v zadnjem letu. - Več o tem na 4. strani!
Miniile" dni smo imeli spremenljivo vreme. Temperature so bile normalne za ta čas. Do konca tedna bo še nestalno vreme, deloma sončno, občasno pa so možne padavine z nev&tami.
Poginule ribe iz Rinže, ki so jih ribiči pobrali iz vode in kasneje Ropali. Samo to delo je veljalo ribiško družino 1.000 din, da ne štejemo druge škode. (Foto: J. Primc)
Z letošnjimi dolenjskimi gospodarskimi gibanji je tako kot z jugoslovan^imi: ni jih mogoče spraviti na skupni imenovalec, ne da se jih izraziti z eno oceno. Po eni strani so očitni uspehi (izboljšana likvidnost, zunanjetrgovinska bilanca in zaustavljena splošna poraba), po drugi pa so nekatere stvari povsem v naspro^u z resolucijo o ekonomsicem razvoju. To velja posebno za rast stroškov, cen ter za obremenjevanje gospodarstva.
Gospodarstvo štirih dolenjskih občin tromesečju letos za 24,3 odst. večji ki ga je 14. junija ocenjeval medob- celotni dohodek, vend^ so se še činski svet ZK Novo mesto v razšir- bolj povečali stroški, tako da se je ienem sestavu, je imelo v prvem zmanjšala ekonomičnost poslovanja.
Dohodek podjetij se je povečal za 22,4 odst., občutno pa se je zvečal delež, namenjen družbi. Delež družbene skupnosti znaša zdaj v naših občinah 3 do 4 odstotke več kot prej, tako dodatno obremenjevanje pa je postavilo na laž vsa obetanja, dana „z vrha“, da bomo končno prenehali molsti gospodarstvo. Medobčinski svet ZK je zato sklenil, da se bo odločno uprl vsakemu dodatnemu obremenjevanju.
V letošnjem prvem četrtletju je imelo dolenjsko gospodarstvo pre-
CELJANI SPET V KOSTANJEVICI
Po daljšem premoru bodo v soboto, 23. junija, ob 20. uri v kostanje-vi^em domu kulture in v okviru XVIII. Dolenjskega kulturnega festivala spet nastopili člani Slovenskega ljudskega gledališča iz Celja s Sofo-klesovo ANTIGONO. Znamenito grško tragedijo je prepesnil Kajetan Gantar, zrežiral Franci Križaj, sceno pa je prispeval Avgust Lavrenčič. Na predstavi sodeluje nad trideset ljudi, to je ves ansambel celjskega gledališča. Kostanjevičani nestrpo pričakujejo priljubljene goste. Trije obisko-vici bodo po predstavi v počastitev 400-letnice Gubčevega punta izžrebani in jih čakajo lepe nagrade. Prireditelji vljudno vabimo obiskovalce tudi iz širše Dolenjske in Spodnjega Posavja.
P
laslifeertiii ksumri, živim pa strop
Bibiči upravičeno sumijo, da je ribe zastrupilo Združeno KGP, ki je v preteklih letih že večkrat v tem delu Rinže povzročalo pogin rib
Medtem ko so 15. junija ob 19. uri člani slovenske filharmonije iz Ljubljane igrali na otvoritvi razstave slik rib v Likovnem salonu v Kočevju dela Jana Sibeliusa, Leonarda Vincija in Roberta Schumana, so kočevski ribiči še vedno pobirali pri mahovniškem jezu iz Rinže mrtve ribe. Skoraj gotovo so poginUe zato, ker so se zastrupile zaradi gnojnice oziroma silažnih sokov, ki so pritekli po kanalu iz smeri Mlake v Rinžo.
Ribe so začele poginjati že v soboto in nedeljo, 9. oz. 10. junija, na območju od kanala, ki vodi iz Mlake, do mahovniškega jezu. Omamljene ribe so s koli pobijah liinačini in Cigani ter jih odnašali
•nv""
AVSTRIJSKI GOST OBISKAL „LABOD"
V torek je obiskal Novo mesto Willy Gatsch, član centralnega komiteja avstrijske komunistične partije in sekretar za Štajersko, Dopoldne je bil gost sekretarja medobčinskega sveta ZK za Dolenjsko Ludvika Goloba, popoldne pa se je v Labodu s predstavniki tovarne pogovarjal o samoupravljanju.
domov. Gospodar ribiške družine Stane Gregorčič pravi, da so tako odnesli približno 2.000 kg rib. Ribiči, ki so v četrtek, petek in soboto pobirali ribe iz vode, trdijo, da so jih nabrali še okoU 500 kg. Od razkrajajočih rib se je širil grozovit smrad.
Vzorec vode in nekaj poginulih rib je dala ribiška družina v analizo, vendar so ribiči že sedaj prepričani, da je pogin rib zakrivilo Združeno KGP. To podjetje je namreč v zadnji^ 15 letih že mnogokrat zastrupilo Rinžo, zaradi česar so ribe poginjale.
Zadnji čas bi že bil, da bi kanal, ki vodi v Rinžo z Mlake, zasuli. Če tega ne bo storilo Združeno KGP samo, naj to zahteva občinska skupščina. To podjetje je namreč Rinžo, ki je bila včasili primerna za kopanje in sploh zelo čista voda, v zadnjih 20 letih tako onesnažilo, da
tega ne bo mogoče popraviti niti v 100 letih. Rinža ne bi smela biti kanal Združenega KGP ali kogarkoh. Pristojni naj vendar že enkrat kaj store, da ribe v Rinži ne bodo več poginjale in da bo voda v Rinži vedno bolj čista, ne pa vedno bolj umazana! Zdaj mora včasih človek že tiščati nos, ko gre preko mostu v mestu, ker iz vode smrdi po gnojnici in silaži aU pa se širijo še druge neprijetne vonjave.
J. PRIMC
SPOMIN NA PUGLED ZIVI
Na Dvoru pri Žužemberku bodo 25. junija predstavniki občinskih konferenc Socialistične zveze iz Kočevja, Novega mesta, Trebnjega, Črnomlja in Methke razpravljali o organizacijskih pripravali na sreča-^ nje aktivistov OF 22. julija v Starem Logu pri Kočevju. S tem srečanjem bodo počastili prvi zbor aktivistov OF, ki je bil pred tridesetimi leti na Pugledu. Že zdaj je znano, da bodo prireditelji povabili na srečanje v Stari Log vse nekdanje preživele aktiviste
cejšnje izgube, česar pravzaprv nismo vajeni. * Skupno je bilo izgub' za 12,4 milijona dmarjev. Med delovnimi oi^anizacijami z negativnim četrtletnim izidom so znana imena: GG Novo mesto, TRIMO Trebnje, Hotel Otočec, Cestno podjetje Novo mesto, BELT Črnomelj, METLIKA-TRANS, INKOT Trebnje, rudnik Kanižarica ter še nekateri manjši obrati. V obrazložitvi je direktor SDK Novo mesto Jože Padovan de-
jal, da je precej izgub sezonskega značaja in da je mogoče pričakovati, da bodo odpravljene.
V razpravi so bile izrečene precej različne ocene, saj so razmere take, da je mogoče biti pesimist ali optimist, s kakšnega zornega kota ocenjevalec opazuje.
Nadaljevanje na 4. str.
Potrjena tradicija
„Bratstvo in enotnost“ se imenuje nova medobčinska skupnost, ki povezuje kulturne organizacije iz obkolpskih, kordunskih, posavskih, belokranjskih in dolenjskih občin. Na ustanovni skupščini 16. junija v Karlovcu so sprejeli statut in izvolili vodstvo. Predsednik je Adi Gruden, Slovenec, ki že desetletja živi in deluje med slovenskim življem v mestu ob Korani. Po izvolitvi je poudaril:
„Zamisel o kulturnem zbliževanju občin na obeh straneh Kolpe se je rodila pred tremi leti. V tem času nismo čakali prekrižanih rok: imeli smo številna srečanja in kulturne prireditve, ki smo si jih izmenjavali. Tako so Slovenci pobliže spoznali hrvaško, Hrvatje pa slovensko kulturno ustvaijalnost. Danes smo že
Kakšna bo letos nagrada Slovenije
Jutri zvečer se bo v Novem mestu sestal organizacijski komite za avtomobilsko gorsko dirko „Nagrada Slovenije 73“, ki bo letos 23. septembra na Gorjancih. Pri poostritvah glede varnosti gledalcev in zavarovalnih zneskih se mora komite dokončno odločiti, če bomo Dolenjci lahko izvedli mednarodno dirko ali bomo ostali pri državnem prvenstvu. Pismo gospoda Cl. Le Guezeca, sekretarja mednarodne športne komisije pri FIA v Parizu, namreč napoveduje na letošnjo prireditev inšpektorja te komisije, ker so dirko na Gorjance v letu 1974 predvideli za svetovno prvenstvo. Inšpektor bo prišel samo, če bo dirka z mednarodno udeležbo. Skoda bi bilo pri vseh naporih požrtvovalnih novomeških športnih delavcev spustiti iz rok edino priložnost, da bi končno tudi v Novem mestu potekalo eno izmed svetovnih prvenstev!
utečeno sodelovanje, le-to pa ima korenine že v prejšnjih desetletjih in celo stoletjih, utrdili še po formalni strani. Kolpa je v tem sodelovanju simbol, ki združuje, in ne meja. ki razdvaja. “	L ZORAN
S tremi streli iz malokalibrske puške je predsednik občinske skupščine Avgust Avbar ob koncu minulega tedna odprl v Bršlinu novo novomeško strelišče. Strelišče, edino take vrste na Dolenjskem, je vredno okoli 370.000 din, zgradili pa so ga s skupnimi močmi, (foto: L Zoran)
V nedeljo je bila prva mednarodna motokros dirka na Dolenjskem; o njej poročamo na zadnji strani. Na fotografiji: Poljak Sedrowicz, Tržičan Zupin, Karlovčan Šoštarič (tretji, prvi m drugi v skupni uvrstitvi!) ter drugi diricači se borijo za čim ugodnejši položaj. (Foto: Splichal)
Pod simliolorti petelina
Šentjernej pričakuje v nedeljo 25 oktetov in 3.000 obiskovalcev • Govor: M. Poljanšek
DBH
NOVO MESTO
JE VAŠA BANKA
„bevska kultura je prišla zadnji čas v zagato: starejšim generacijam glas zamira, mlajši se zgledujejo po manj elementarnih vzorih ljudje pesmi. V modo sta prišla sladkobno ponarejanje domače pesmi in popev-karstvo. Poplava pevske plaže vendarle ni zatrla „fantov na vasi“. Delavci in kmetje se še zbirajo na večer po delu in pojo ..je med drugim zapisal Miloš Poljanšek pred srečanjem oktetov v Šentjerneju v nedeljo, 24. junija.
Na prireditvenem prostoru (na hipodromu) se bo pred okoli 3.000 obiskovalci zvrstilo 25 oktetov iz Slovenije, Trsta in Karlovca. Vsak oktet bo samostojno zapel po dve pesmi, vsi skupaj pa pod taktirko Radovana Gobca še Seljačko, Le vkup, uboga gmajna in Pesem o slavi.
V soboto, 23. junija, bo v dvorani novega garni hotela na Otočcu slavnostni koncert, na katerem bodo
peli gasilski oktet iz Gornje Radgone, Dolenjski oktet in Novega mesta, Oktet bratov Pirnatčv iz Jarš ter Sentjernejski oktet.
%
24. junija ob 14''
tedenski
mozaik
Med politično manj pomembno plat nedavno končanega obiska Indire Gandhi v Beogradu sodi v naši javnosti malo znana podrobnost: da je namreč spremljal svojo mati ob tej priložnosti tudi njen sin Radžval s soprogo Sonjo in dvema sinovoma. Pravijo, da je kljub natrpanemu programu obiska Indira Gandhi našla čas, da se je za kratek čas poigrala tudi s svojima vnučkoma... ljubezen ni mogoče prikriti tudi med protokolom državniških obiskov...
Pa tudi med nekim drugim podobnim obiskom, namreč obiskom generalnega stkretarja KP SZ Leonida Brežnjeva v Washingtonu, se je zgodilo nekaj, kar je vzbudilo pozornost. Senatni odbor, ki preiskuje neljubo zadevo Watergate, je sklenil, da ne bodo zasedali, medtem ko bo Brežnjev v Združenih državah Amerike. To je zanesljivo znak pozornosti tako do gosta kot do njegovega gostitelja: člani senatnega odbora namreč nočejo spraviti v zadrego z morebitnim odkritjem te ali one mučne podrobnosti ne enega in ne drugega... gentlemanski sporazum o ne-gentlemanski zadevščini...
' Medtem pa je reševalcem -če za trenutek „skočimo"' v nepolitične vode - uspelo potegniti na površino potopljeno raziskovalno podmornico, v kateri so bili ujeti štirje ameriški znanstveniki Podmornica je bila ujeta v globini 110 metrov, ker je neki rušilec zadel v splet kablov, s katerimi je bila povezana s površino. V trenutku ko to poročamo, še vedno ni znano, kaj je s štirimi znanstveniki, izmed katerih nista dva kazala nobenih znakov živ^enja, ko so podmornico potegnili na površino. Podmornice tedaj niso smeli odpreti, ker so morali najprej počasi in previdno izravnati zračni pritisk v notrafijo-sti... drama pod morjem...
Kaj so kmetje dobili?
Med kmetijskimi organizacijami so velike razlike - Pravice si je treba izbojevati
Pravijo, da je čas, ki je bil določen za uresničitev zakona o združevanju kmetov, potekel, pa se v zadrugi ni spremenilo nič. Tako zatgujejo nekateri kme^e in sprašujejo, aU za njihovo za-, drugo ne velja novi zakon. Vprašati bi se še morali, ali poznajo ta zakon.
Posamezne kmetijske organizacije so uresničevale — aii že uresničujejo z zamudo — določila novega zak-ona o združevanju kmetov zelo različno. Delne razlike dovoljuje že sam zakon tako, da prepušča odločitev kmetom in delovnim kolektivom. Za še večje razlike pa so poskrbela tista zadružna vodstva, ki jim zakon ni bil po volji.
TELEGRAMI
BONN — Zahodnonemško ustavno sodišče je v ponedeljek dokončno odklonilo z^tevo bavarske deželne vlade, naj prepreči izmenjavo ratifikacijskih dokumentov med-nemškega sporazuma. To je bil že drugi poskus konservativne muenchenske vlade, da bi zavrnila normalizacij ski proces med ZRN in NDR.
RIM - Policija je aretirala dva Arabca, ki sta imela v svojem avtu razstrelivo. Iz doslej neznanega razloga je razstrelivo eksplodiralo, medtem ko je njun avto stal na Barberi-nijevem trgu. Oba sta dobila hude opekline.
Zakon o združevanju kmetov določa, o čem naj bi odločali kme^e. Kako pa je to odločanje lahko izkrivljeno, se je že pokazalo. Nekatere kmete — sicer manjše število — je uspelo prepričati, da drugače ne more biti, kot so predvideli strokovnjaki na upravi zadruge. Drugi kmetje, ki so menili, da po takih razlagah uresničevanje zakona ne bo prineslo nobenih sprememb, pa niso prihajali na sestanke. O novi organizaciji je odločila manjšina kmetov, ki se je pustila prepričati.
Kmete so poskušali zadovoljiti tako, da bi v prihodnje lahko delili dohodek. O gospodarjenju in ustvarjanju dohoda pa naj bi odločali še naprej tisti, ki so doslej. To je namreč veliko pomembnejše kot le deliti dohodek, ki ga morda sploh ne bo. Zato pav tu kmete najbolj odrivajo,
V nekaterih zadrugah pa se je vendarle veliko spremenilo. V sicer ne veliki občini Ljutomer sta dve kmetijski zadrugi in obe sta ločili lastno proizvodnjo od
Na šestdnevni uradni obisk v Jugoidavijo je dopotoval belgijski kralj Baudouin s soprogo Fabiolo. Belgijski kraljevski par vrača s tem obisk predsednika Tita in njegove soproge Jovanke, Id sta leta 1970 obijala Belgijo. Že prvi dan obiska so se začeli uradni jugoslovan^o-belgijski pogovori na ministri ravni, predsednik Tito pa je v čast svojih gostov priredil v poslopju ZIS v Beogradu svečano večeijo in nato sprejem. Belgijski krdj s soprogo bo obiskal tudi Skopje, Ohrid, Dubrovnik, Pulj in Brione. Na sliki: s sprejema na beograjskem letdišču, kjer je gosta iz Belgije pričakal predsednik SFRJ Joap Broz Tito s soprogo Jovanko in se nato z njima odpe^al na Dedinje, kjer je uradna rezidenca belgg^ega kraljevskega para med njegovim bivanjem v Beogradu. (Telefoto; Tanjug).
%
N
N
5
%
(
I
(Iz zadnjega PAVLIHE)
iA
^OOTAVpAMC
Odkod pa vam denar za novi krompir?
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
P
kmečke tako, da sta ustanovili temeljno organizacijo združenega dela, kmetje pa imajo svojo temeljno združeno enoto. Ta enota ima skoraj enake pravice kot zadruga. Upravljali pa jo bodo kmetje-zadružniki in le tisti delavci, ki so zaposleni v
njq.
Nekatere kmetijske zadruge so prepričevale kmete, da bi bila taka organizacija predraga zaradi ločenega obračunavanja in evidence. Kakšno pa bo samoupravljanje kmetov, če tega ne bodo imeli? Kmetje to že vedo, zato niso zadovoljni.
Uresničevanje tega zakona o združevanju pa je lahko bolj odvisno od kmetov kot delovnega kolektiva zadruge. Ker jim niso hoteli priznati zakonskih pravic bi si jih morali izbojevati. Skoda, da so se nekateri kmetje, ki niso bili zadovoljni z zadrugo, izločili iz tega boja, ko so se organizirali v kmečkem društvu. Ti bi lahko bili najbolj podjetni pri oblikovanju novih kmečkih organizacij. Tudi sedanjo dejavnost kmečkih društev bi lahko vključili v zadruge, seveda tako, da bi ohranili svoje sedanje pravice v društvu.
JOŽE PETEK
tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled
nitev za žepe stanovalcev!).
V zveznem izvršnem svetu so se sredi prejšnjega tedna predsedniki republiških in pokrajinskih izvršnih svetov sporazumeli o zelo pomembnem dokumentu (že tretjem za to področje), ki se nanaša na skupne temelje
Zaskrbljene
ocene
Razprave o tokovih naših gospodarskih	menilo v celotni strukturi naših cen (npr. v
gibanj se stekajo, bi rekli, v celovite ocene na	prometu itd), gotovo pa podražitev še ni
vseh ravneh — pri čemer kajpak ne gre samo	konec, saj so nekatere nove že nakazane,
za to, da bi ugotovili, kaj je bilo doslej na-	Med	drugim omenimo ob	tem,	da	so	se
robe z izvajanjem gospodarske pohtike,	prejšnji	teden sestaU	na	republiškem	izvrš-
ampak je bistven dogovor za naprej. Prejšnji nem svetu predsedniki vseh slovenskih občin teden (v sredo) je o gospodarečih razmerah v (sestanek je bil v torek) ter so razpravljali o za RAZŠIRJENO REPRODUKCiJO v polje-Sloveniji razpravljal GOSPODARSKI ZBOR	letošnji politiki cen v Sloveniji. Republiški	delstvu do konca	1975. leta.
republiške skupščine in je v razpravi izrazil	organi so po sedanji oceni mnenja, da letos v	Po doseženem	soglagu bodo	sedaj	pred-
veliko ZASKRBLJENOST nad sedanjim sta-	naši republiki ne bi bilo treba spreminjati	stavniki republik	in pokrajin	ter	seveda	ZIS
njem.	cen za KRUH in MLEKO, morebitna spre- podpisali družbeni dogovor o dopolnilnih
Beseda v tem skupščinskem zboru je tekla memba cen za SVEŽE MKO pa bo možna sredstvih za INVESTICIJE v poljedelstvu -tudi o predlaganih (zveznih) ukrepih za ures- le v soglagu vseh drugih republik. Nasploh letos bodo v ta namen zagotovili 465 milijo-ničevanje letošnje razvojne politike — pri če-. so menili, da bi bilo treba mnoge zahteve po nov dinarjev dopolnilnih sredstev, prihodnji mer ni manjkalo kritičriih ocen, češ da so ti zviševanju cen (npr. za mestni promet, za ukrepi vse preveč ADMINISTRATIVNI in da v mnogočem pravzaprav pomerjijo etatistično poseganje v tokove družbene reprodukcije ter v delitev družbenega proizvoda.
Naš izvršni svet se bo zavzemal za takšne ukrepe,, ki bodo krepili materialne TEMELJE GOSPODARSTVA, je v tej razpravi poudaril predstavnik izvršnega sveta. Pri tem ne gre le za prenašanje bančnih in drugih sredstev v gospodarstvo; nujno je zmanjševati tudi različne oblike SPLOŠNE PORABE	razne komunalne storitve in drugo) ocenje-
in spraviti DRUŽBENO REŽUO na vseh	vati zelo strogo, ter ne popuščati vsem pri-	odkod za to dobiti denar - bodo	poslej	ne-
ravneh v razumne meje. Ker gospodarski	tiskom, ki mnogokrat niso docela upra-	dvomno lažje urejale.
zbor o teh vprašanjih ni razpravljal dokonč- vičeni.	i	Konec	prejšnjega	tedna (v petek) sta zasedala
no (ta teden je ista problematika na dnev- Dogovor na tem sestanku se je nanašal predsedstvo in izvršni odbor republiške konference „am\edu vsefl pristojnih zborov republiške tudi r« novo ceno STANARIN in NA,
skupščme), je pnpravd celovito poročilo s	- ki naj bi se s 1. julijem v nasi nega SVETA, ki jih bo predsednik IS inž. Andrej
svojimi stališči, naslovljeno na skupščinske republiki podražile za 12 do 15 odstotkov. Marinc predlagal republiki skupščini v potrditev, zbore - le-ti pa naj bi oblikovali slovensko Obrazložitev je bila, da so v drugih repub-stališče v pogledu nadaljnjega uresničevanja	likah podražUi stanarine že lani, v Sloveniji
letošnje gospodarske politike bodisi pri nas	pa smo vse dovoljeno povečanje cen na sta-
oziroma po vsej državi.	novanjsko-komunalnem področju doslej po-
Vrtiljak cen in novih podražitev se vrti še	rabili za ureditev cen komunalnih storitev,
kar naprej — že prejšnji teden smo na tem	Prihodnji mesec bomo torej uvedli dražje
mestu pisali o tem ob zadnjih podražitvah	stanarine, podražile se bodo tudi najemnine	ponedeijeK) je pienum r^
tobačnih izdelkov, sedaj pa se je (prejšnji	za poslovne lokale (največ do 10%), Jeseni	imenoval tudi novo vodstvo SL0\^NSK1 H SINDI-
petek) podražil tudi BENCIN za 25 par pri pa naj bi režijske stroške v stanovanjskih KATOV. Za predsednika RS ZSS je bil imenovan
litru, sočasno pa tudi KURILNO OLJE (za hišah v družbeni lasti začeli plačevati po- Janez Barborič za jpodpredsednika sta bUaimeno-
’	• i * \ • 1 XX u J	1	J	u;	vana Stanislav Kavčič in Ivanka Vrhovčak, gene-
22 par pn litru) m bržčas se bodo v nasled- sebq - ti stroški torej ne bi bili več vraču- ^^retar republiškega sveta je postal Janez
njih dneh podražili tudi vsi drugi naftni deri-	nani v najemninah (k^r bo, mimogrede re-	Globačnik, imenovana pa je bila še	vrsta drugili	v
vati. Težko je napovedati, kaj bo vse to po-	čeno, gotovo pomenilo še dodatno obreme-	republiško sindikalno vodstvo.
dve leti pa po 750 milijonov dinaijev. Del teh sredstev se bo zbral iz temeljnega prometnega davka, preostanek pa iz domačih in predvsem tujih finančnih kreditov.
Zvezni sekretar za kmetijstvo inž. Ku-štrak je ta najnovejši dogovor ocenil kot zelo pomemben in trden temelj za modemizacijo naše KMETIJSKE PROIZVODNJE, saj je računati, kot je dejal, da bodo kmetijske organizacije sedaj nabavljale več potrebne Nffi-HANIZACIJE ter vložile več moči v urejevanje kmetijskih zemljišč. Poglavitno težavo -
izvoljen Zvone Dragan (namesto inž. Tribušona, ki mu poteče mandat), razen njega pa naj bi bili za razne funkcije v izvršni svet izvoljeni še general-. i^or Mihael Butara, dr. Anton Fazarinc, Vladimir Klemenčič, Marjan Lenarčič, Drago Petrovič in Ela Ulrih-Atena.
Na 4. konferenci Zveze sindikatov Slovenije (ki je bila ta ponedeljek) je plenum r^ubliškega sveta
tedenski zunanjepolitični pregled
Obi^ generalnega sekretaija komunistične partije Sovjetske zveze v Združenih državaji Amerike, ki se je sicer začel že minulo soboto, je vsekakor v središču pozornosti svetovne javnosti. Ob tem bomo danes poročali tudi o nedavno končanem obisku Indire Gandhi v Jugoslaviji in odhodu princa Narodoma Sihanuka.
BREŽNJEV; Največja senzacija obiska Leonida Brežnjeva v Združenih državah Amerflce je dejstvo, da to ni nobena senzacija. S temi besedami je znani ameriški komentator opisal tisto, kar bi v tem trenutku verjetno prav lahko vzeli kot objdctivno oceno pra\4car začetega gostovanja sovjetskega voditelja v ZDA. Kajti resnica je, da senzacija ta ob^ res ni — in hkrati, da bi še pred ndcaj leti to zanesljivo bil.
To je mogoče drugače povedati tudi takde: očitno se je v odnosih med obema supersila-ma v zadišem času toliko spremenilo, da sta iz obdobja skorajda popolnega medsebojnega nasprotovanja pri^i v obdobje čedalje boljšega sodelovanja.
To je vsek^or dobro znamenje za svet, ki je zaradi nasprotovanj med dvema velil^a tako dolgo živel ob robu možnega nevarnega spopada — čeprav seveda samo po sebi nikakor ne izključuje možne (vendar vsekakor manjše — ali kakor smo temu malce zajedljivo pripravljeni reči — lokalne) spopade.
Opazovalci menijo, da predstavlja za razliko od lanskoletnega Nixonovega prihoda v M^vo obisk Brežnjeva v Wadiingtonu skorajda neko rutinsko, vsekakor pa zelo poslovno potovanje. Razlika med obema obiskoma je torej predvsem
nado. Jugosiovan^o-indijski razgovori so bili koristni, zadevali pa so predvsem medsebojne odnose in mednarodni položaj.
Za medsebojne odnose je bilo rečeno, da so dobri, da pa pri tem gospodarski zaostajajo za političnimi. Predsednik Tito in njegova ugledna gošča sta izrabila priložnost tudi za te-mdjito informiranje o bližnjem sestanku neuvrščenih na v^u, ki bo septembra v Alžiru.
Ugotovila sta, da je politika neuvrščenosti pomembna postavka današnjega sveta, ki je sicer zaradi popuščanja napetosti varnejši in boljši, še zddeč pa
Brežnjev
v
VVashIngtonu
nč tak, da bi bili lahko čisto in povsem brez skrbi.
Pogovor med Titom in Gandhijevo sodi v okvir zadnje čase vse pogostejših stikov med udeleženci, sodi že skoraj v sklepne priprave sestanka na vrhu, ki bo očitno skrbneje in temdjiteje pripravljen kot so bili beograjsu, kair^ in lusa^ — kar pomeni, da lahko tudi pričakujemo več.
SIHANUK ODPOTOVAL: princ Narodom Sihanuk je po večdnevnem bivanju v Jugoslaviji predvčerajšnjim odpotoval z Brionov. Tudi ob tej priložnosti sta obe strani poudarili svojo zainteresiranost za pravično rešitev kamboškega problema, pri
v tem, da je pomenfl tisti prvi v čemer je Jugoslavija izrazila pri-nekem smislu prebijanje ledu, pravljenost, da še naprej pod-
ta drugi pa zgolj normalno nadaljevanje in razširitev že utečenega sodelovanja.
Težko je veijeti, da bi lahko iz tokratnbi ameriško-sovjetskih pogovorov nastalo na mednarodnem področju kaj izredno spektakularnega (denimo kaku čudežna rešitev bližnjevzhodne krize) bolj veijetno je, da bodo pomenili predvsem tesnejšo povezavo med obema državama. Temu v prid govori tudi dej-stv^o, da bodo podpisali približno pol ducata sporazumov s področja prometa, blagovne menjave, komunikacg itd., s či-
pira prizadevanja kmerskega ljudstva za svobodo, neodvisnost in pravico do samostojnega i^oja.
TELEGRAMI
KAIRO - Državni tožilec v Kairu je vložil obtožbo proti 52 študentom, ki jim bo somšče za državno varnost sodilo zaradi protidržavne dejavnosti. Obtožba med drugim navaja, da so organizirali demonstracije, agitirali na univerzah proti oblasti in razpečevali protivladne letake.
PARIZ — Generalni sekretar CK KPS Z Leonid Brežnjev bo obiskal
mpr hn nhidc Hnhil tiidi woie ^^'rancijo in se tam mudU od 25. do mer bo ob^ dobil tudi svoje. 27. junija. Na obisk ga je povabi;
čisto otipljivo praktično obeležje.
Vsekakor bo treba o pravkar začetem dialogu povedati kaj več prihodnjič, ko bodo podrobnosti o pogovorih in rezultatih obiska že bolj znane.
INDIRA V KANADI: Indira Gandhi, ki je končala uradni obisk v Jugoslaviji, je že dopotovala na uradni obisk v Ka-
francoski predsednik Pompidou.
BEJRUT - Arabske države imajo vse pogoje, da petrolej uporabijo kot močno orožje, je izja^ generalni sekretar organizacije držav izvoznic petroleja Andan Pačači. Po njegovih besedah lahko afriške države mimogrede spravijo v resno krizo celo Ameriko: če zmanjšajo proizvodnjo oziroma zavrnejo ameriške zj^teve, da bi se povečala petrolejska proizvodnja na Bližnjem vzhodu.
Sen^emejski konjenik klub je dobil novo okrepitev. Ivan Košak je v Mariboru kupil čistokrvnega kasača, ki je rojen v Turnišču pri Ptuju. Žrebec, po imenu Donit, bo v okolici Šen^emeja plemenil za toplokrvne kasače (Foto: Boštian Krže)
8. in 9. junga je bila v Zagoiju ob Savi revija najmlajših filmsl^ ustvaijalcev Slovenije. Sodelovalo je 11 kinokrožkov s 53 filmi. Tu^ tokrat so Dolenjsko zastopali le člani FKK osnovne šole Kočevje, ki so za svoj film „Raziskovalci** prejeli posebno diplomo. (Foto: F. Brus)
V	torek se je mudil v trebamski občini sekretar sekretariata CK ZKS Franc Šetinc. Ogledd si je proizvodnjo v TRIMU, kjer se je udeležil tudi sestanka osnovne organizacije ZK. Obiskal je tudi tovarno Dana, popoldne pa se je pogovagal s trebanjskimi prosvetnimi delavci.-(Foto: Miku lan)
Takole so minuli torek v Trebnjem ob dnevu varnosti otrde v cestnem prometu pioniiji — zmagovalci občinskega tekmovanja v spretnostni vožnji s kolesi, ob sodelovanju miličnikov zaželeli voznikom srečno vožnjo in jim pripenjali na-geljčke. (Foto: S. Mikul^)
Pokazati s prstom
Kot pišejo „Obvestila", ki jih pošilja uredništvom republika zadružna zveza, je v praksi čutiti precej odpora proti uveljavljanju novega zakona o združevanju kmetov. Upravni odbor zadružne zveze z^teva, naj se pokličejo vodilni ljudje v zadrugah in obratih za kooperacijo na odgovor, ker niso izpolnUi svojih nalog, kmetje pa naj glasujejo o zaupnici vodstvom svojih zadrug.
Ni kaj reči: odločna zahteva, revolucionaren pristop. Skoda le, da kritika ni konkretna, da ne moremo naravnost zapisati, kdo so ti, ki se upirajo dobremu, demokratično sprejetemu zakonu.
Invalidi; v novi slepi ulici
Pogovori o združitvi
Sejmišča
NOVO MESTO
Na srednje živahnem prašičjem sejmu je bilo v ponedeljek naprodaj nekaj nad 300 prašičkov. Prevladovali so od šest do dvanajst tednov stari, ki so jih pripeljali 262, prodajali pa po 350 do 440 din. Cene so posočile. Od tri do sedem mesece starih je bilo naprodaj 42, in sicer po 450 dq 680 din. Vseh živali so prodali 260, največ kupcem v sosednje občine.
BREŽICE
Na sobotnem sejmu so ponujali nekaj nad 400 pujskov, največ (378) starih manj kot tri mesece. Teh so prodali 224, v denar pa so šli po 20 din kilogram žive teže. ^ Starejših so prodali 16, in sicer po 14 din kilogram žive teže.
V Novem mestu je dobila zamisel o združitvi OMP Inštalater, Novo-grada, elektrotehničnega podjetja in zavoda za rehabilitacijo in z^oslo-vanje invahdov ROG podporo občinske sk^ščine in političnih organizacij. Pruženo podjetje bi laže uspevalo, tudi pred banko, so poudarjali v iivodnih pogovorih. Ko so šli z zamislijo pred kolektive, so v Inštalateiju in elektrotehničnemu podjetju nasprotovali temu, da bi združeno podjetje sestavljal tudi Rogov konfekcijski oddelek. Zato je začel Rog iskati novo rešitev. Med drugim so navrgli inačico, da bi se konfekcijski obrat združil kot TOZD z Vezenino. Vso ostalo dejavnost, vključno servis za RTV dejavnost pri Rogu, bi združili v skupnem novem inštalatersko-kleparskem podjetju.
Medtem ko pogovori o združevanju štirih delovnih organizacij v eno še potekajo, mora Rog upoštevati tudi majsko stališče s posveta predstavnikov zavodov za rehabilitacijo invalidpv iz vse Slovenije.. Na tem posvetu so namreč ugotovili, da se število invalidskih zavodov hudo zmanjšuje (leta 1963 jih je bilo v Sloveniji 23, zdaj le še 11) in daje treba ne le vztrajati pri nadaljnjem obstoju teh specializiranih delovnih organizacij za invalide, marveč celo
Kmetijski nasveti
Zakaj kanibalizem?
Kanibal je tuje ime za ljudožerca, kanibalizem pa pomeni v biologiji pojav, ko se med seboj napadajo in žro živali iste živalske vrste. V živinor^ pojav poznamo pri piščancih in kokoših, zlasti pri tistih, ki jih gojimo v intenzivni reji. Kanibalizem utegne povzročiti veliko nevšečnosti in škode, če zoper njega ničesar ne ukrenemo.
Kanibalizem se med piščanci in kokšmi pojavi iz več razlogov. Celo iz dolgočasja se začno živali m^ seboj kljuvati in puliti peije, ko pa se pojavi kri, jih le-ta spodbudi k vse hujšim napadom. Ranjeno sovrstnico druge živali kljuvajo toliko časa, da obnemore, ji potegnejo iz trupa drobovje, požro to, potem pa še preostali del.
Pogostejši vzroki za ta pojav so pomanjkljiva, enostranska prehrana (preveč žita, zlasti koruze v obroku), premočna svetloba, pregosta naseljenost živali (priporočajo 4 do 6 kokoši na kvadratni meter), zajedalci v perju, prevroč in presuh zrak v kurnici (priporočljiva je 65- do 75-odstotna relativna vlaga in 25. stopinj C), lahko pa kanibalizem izvira tudi iz dednega nagnje-nja.
Nepotrebno je poudaijati, koliko škode lahko povzroči v jati Živali, če zajame večji obseg. Zmanjšata se nesnost, klavna vrednost, slabši je prirast živali itd. Zato je treba čimprej ugotoviti vzroke, ki povzročajo kanibalizem. Ce je premočna svetloba, se obnese barvanje oken z rdečo barvo in zastiranj svetilk z nlečim papiijem, da se kri ranjenih živali več ne loči od okolice in ne podtiga k nadaljnjim napadom. Če je kriva hrana, poskrbimo za ustreznejše obroke, če so krivi zajedalci v peiju ali kožna bolezen, ukrepamo zoper to.
Če se je kanibalizem že začel, je najbolje, da napadene živali odstranimo iz jate, enako pa storimo tudi z živahni, ki napadajo. Če pojav še ni hujši, si pomagamo tako, da manjše ranice in načeto kožo žrtev namažemo z odvračalom, grenko snovjo, kot je na primer kreolin. V zelo kritičnih primerih posredujemo z napajanjem živali s slano vodo, vendar sme to trajati največ dva dni.
Inž. M. L.
ustanavljati nove, za kar družba ima denar. Zavodi ne smejo biti pri razvoju prepuščeni zgolj ' svoji iznajdljivosti in životarjenju.
Tako stališče seveda ni naklonjeno združitvi Roga v novo novome-Šco podjele. Tako se je le-ta znašel v dvojnem precepu in v novi slepi ulici. Ce bo skupno stališče invalidskih zavodov obveljalo, nakazana novomeška rešitev odpade, nadaljnji pogovori o združevanju pa bodo brez Roga.	i.	z.
vendarle imela svoj razvojni načrt, je treba poprej raziskati mnoge neznanke. Zanimivo je, da v tem raziskovanju sodeluje tudi novomeški Zavod za produktivnost dela, ki se je lotil študije z naslovom „Mejne zmogljivosti v obrti“.
V tej študiji želi zavod, kot napoveduje naslov, raziskati, kako velika obrtna organizacija še I^ko uspešno posluje, oziroma kolikšen obseg dela naj imajo njeni posamezni storitveni obrati, da bodo lahko živeli. Od teh raziskav si obetajo več praktičnih koristi za organiziranje družbene obrti.
stotkov mladine in učencev od 15. do 21. leta starosti.
R. B.
I
I
Do kadi, soda je težko, ker ni sodaijev. Podobno je še z nekaterimi obrtmi.
Vpreči teorijo
Kako obrtništvo zaostaja za rastočimi potrebami, koliko slabih plati ima, o tem nas prepričuje vsakdanjost. Tudi uradni podatki pravijo tako. V zadnjih dvanajstih letih seje število.obrtnih delovnih organizacij zmanjšalo za trikrat. Res je bilo mnogo pripojitev in združitev z večjimi podjetji, res pa je tudi, da mnoga obrtna podjetja razvijajo proizvodno dejavnost, zapostavljajo pa storitveno obrt. Zasebno obrtništvo, ki je dolgo živelo v negotovosti, vrzeli ne more izpolniti, četudi na splošno napreduje.
Ogledalo razmer je dejstvo, da še vedno ni narejen razvojni načrt obrti, ki je sestavni del načrta dolgoročnega družbenoekonomskega razvoja naše republike. Da bi obrt
Pomilovanja vredna zadnja postaja
Resno je
v preteklem letu je vsak Jugoslovan spil 13,5 litra čistega alkohola, kar je reci in piši 4,5 litra več kot leto dni poprej. Podatek je zaskrbljujoč, zato je tudi naša družba začela vprašanju alkoholizma in hkrati narkomanije posvečati povsem drugačno skrb, kot jo je kazala doslej.
Alkoholizem pri nas in v svetu narašča.	Kako	zajeziti	to
nadlogo sodobnega sveta, razpravljajo strokovnjaki na mednarodnem simpoziju v Beogradu, ki bo trajal od 11. do 21. junija, o alkoholizmu in narkomaniji pa je tekla beseda pred nedavnim tudi v zvezni skupščini.
Že to, da je Džemal Bjedić, predsednik Zveznega \ izvršnega sveta pokrovitelj mednarodnega seminarja o teh vprašanjih, daje slutiti, da smo se tudi pri nas zavedel,, kako resno
j®-
Po približnih ocenah je v nasi državi okrog 900.000 alkoholikov, raziskave pa so pokazale tudi, da je med tako imenovanimi zmernimi pivci alkoholnih pijač blizu 80 od-
Na tuje samo tisti, ki nimajo kruha doma?
Težje v tujino
„Šolanje enega samega zdomca je stalo našo družbo povprečno 20 starih milijonov. Taista družba je upravičena do povračila. Zato pripravljamo konkretne ukrepe v tej smeri, ki bodo omejevali odhajanje v tujino na delo.“
Tako je pred meseci v svojem predavanju v Trebnjem dejal Marko Bulc, član predsedstva SFRJ. Da bi omejili beg možganov in delovnih rok (na tujem dela zdaj približno vsak peti zaposleni Jugodovan), pripravljajo nov zakon o „temeljnih pogojih za začasno zaposlovanje v tujini in zaščito ji^oslovanskih državljanov za delo v inozemstvu".
Ta bo odhajanje v tujino urejal na osnovi družbenega dogovora in organiziranega zaposlovanja. Pri tem dopušča možnost omejitev, saj se bo zaposlovanje v tujini podrejalo interesu države in njenega gospodarstva. Po novem zakonu bodo namreč republike in pokrajine vsako leto sproti določale načrt zaposlovanja v tujini in program ukrepov za vračanje v državo. Kako bodo to uredili, bodo podrobneje določali še nekateri drugi predpisi, sprejeti na osnovi zakona.
Predlog novega zakona pravi med drugim, da je zaposlenemu mogoče posredovati delo v tujini le, če je tako predvideno z družbenim dogovorom, nadalje, če ima urejeno vojaščino, če po^bi za vzdrževanje svojih otrok, njih vzgojo in šolanje, predvideva pa tudi kazni za vse, ki se tega ne bodo držali.
M. L.
J
- Ni posebno bogata, a je privlačna
(Karikatura: Marjan Bregar)
credtufie
gapisnt*
•••
Do 30. junija letos so „premožnejši občani'*, voljeni funkcionarji, inšpektorji in ljudje s podobnimi poklici v javnih službah dolžni predložiti komisijam za ugotavljanje izvora premoženja podatke o svojem premoženju in jih s pomočjo posebnih obrazcev seznaniti tudi s tem, kako so si gp. pridobili. Kdor tega ne bo storil, pa bi moral, bo za prekršek kaznovan s 500 dO 10.000 dinarjev kazni.
Tako med drugim pravi poziv, ki so ga občanom naslovile vse slovenske občine, za ta korak pa so se odločile na osnovi sprejetih političnih stališč in posebnega družbenega dogovora, ki so ga sklenile v okviru skupnosti slovenskih občin.
Premoženje
Prijave morajo izpolniti vsi tisti občani, ki imajo za nad 500.000 dinarjev premičnega in nepremičnega premoženja, nadalje tisti, ki so si v zadnjih desetih letih pridobili za nad 300.000 premoženja, potem tisti, ki so si ga kot vzdrževani člani družine pridobili za nad 100.000 din (vendar ne z de-dovanjeM), in slednjič: prijaviti je trelm v enem letu pridobljeno premoženje, ki za več kot pol presega skupne dohodke v tem letu. Dodati je še, da v smislu tega poziva ne štejejo v . premoženje kmetijska zemljišča, prav tako pa tudi ne kmetijska, stanovanjska in gospodinjska oprema kmetov (ne glede na vrednost) ter premičnine, ki so vredne manj kot 10.000 din.
Poziv pomeni, da se tudi po tej plati začenjajo uveljavljati stališča glede socialnega razslojevanja, ki jih je naša javnost sprejela pretežno z odobravanjem. Naj samo še ponovimo, da prijavljanje premoženja ni vnaprejšnje nezaupanje v vse ljudi, neicakšen javen sum v poštenost, temveč samo stalna družbena kontrola, ki jo poznajo v mnogih državah, tudi kapitalističnih, kjer so do neupravičenih socialnih razlik neprimerno bolj ravnodušni, kot smo lahko v socialistični družbi.
M. L. ,
 >
Ta čas ne..
(nadaljevanje š 1. str.)
„Menim, da je čas tak, da ne potrebuje več besed, ampak le dejanja," je med drugim dejal direktor NOVOLESA Jože Knez, član ekonomskega sveta Slovenije.
Franc Sali, član sekretariata CK ZKS, je opozoril, da je tolikšno razhajanje načel in sklepov ter vsakdanjega življenja kaj slaba priprava na partijska kongresa, „saj nas ljudje ne bodo ocenjevali po resolucijah". Nujni so kar največji napori, da bi odpravili negativna gibanja.
Medobčinski svet je nadalje obsodil administriranje, h kateremu se odgovorni bezuspešno zatekajo, ter zahteval sistemsko in samoupravno urejanje zadev, predvsem pa več sa-moupravn^a reda, spoštovanja do- ' govorov in sklepov, več načrtnosti v gospodarstvu. „Razmere še niso kritične, lahko pa to postanejo, če neugodnega toka ne bomo obrnili, zato je treba razmere oceniti v vseh naših delovnih organizacijah in odločno, dosledno delovati,** je v sklepni besedi dejal sekretar medobčinskega sveta ZK Ludvik Golob.
M. LEGAN
V TEKSTI L ANI NAJVEČ ZA BAZEN
V TEKSTILANI v Kočevju so med prvimi izvedli anketo o pripravljenosti občanov za ponovno uved-ho samoprispevka. Anketirali so 70 izmed 350 zaposlenih. Dva vprašalnika nista bila vrnjena. Za ponovno uvedbo samoprispevka je glasovalo 47 anketirancev, proti pa 21.
Predlogi, za kaj naj bi uvedli samoprispevek, pa so prejeli naslednje šte^o glasov: plavalni bazen 25, telovadnica s prostorom za mladino 24, otroški vrtec 21, komunalni in drugi objekti krajevnih skupnosti izven mesta 20 glasov, dva glasova pa je dobil še disco klub. Nekateri anketiranci so podčrtali po dva predloga, zato je glasov nekoliko več, kot je bilo razdeljenih vprašalnikov.
Anketa je bila izvršena brez priprav. Anketirancev niso izbirali po nobenem ključu.
SLAVJE GRMSKE ŠOLE
Ob zaključku šolskega leta bo priredila osnovna šola Grm v Novem mestu v soboto, 23. junija, ob 16. uri slavnostno akademijo, ki bo posvečena tudi 400-letnici hrva^o-slovenskega punta. Na razstavi bodo prikazali dejavnost šole v okviru rednega pouka in prostovoljnih aktivnosti, medtem ko bodo o delu šole govorili na zborovanju staršev, učiteljev in učencev.
JUBILEJ DVANAJSTE BO V NOVEM MESTU
Septembra bo poteklo 30 let, kar je bila v Mokronogu ustanovljena 12. slovenska narodnoosvobodilna brigada, ki je pozneje dobila naziv udarna. Po sklepu odbora in v dogovoru s predstavniki novomeške občine, kjer ima brigada domicil, bo jubilejna proslava 12. SNOUB 23. septembra v Novem mestu. Na proslavo bodo borce povabili prek sredstev javnega obveščanja. Borcem, ki žive izven naše republike, bodo poslali posebna vabila. Knjiga o brigadi bo natisnjena predvidoma leta 1974.
J. L.
BELOKRANJSKA MLADINA NA BOJANCIH
V nedeljo, 17. junija, so se mladinci iz črnomaljske občine srečali z mladinci iz Bojancev. Do te osamljene partizanske vasi je prišlo več ^u-pin iz Črnomlja, Vinice, Dragatuša in iz Tribuč. Zbrane je pozdravil predsednik OK ZMS Črnomelj Martin Skube, Rade Kordič pa je mladim opisal delovanje partizanske vasi in njen pomen za NOB. Po predavanju Ludvika File o nalogah splošnega ljudskega odpora so pripravili kosilo, potem pa so se mladi se zavrteli na plesišču. Taka srečanja so med mladimi priljubljena in so pomembna za negovanje borbenih tradicij.
N AT AS A KAJIN
NOVOMEŠKA EKIPA BOLJŠA
V ponedeljek, 18. junija, sta občinska konferenca ZMS in komanda garnizona Milana Majcna iz Novega mesta organizirali izbirno medobčinsko tekmovanje v kvizu na temo „Kako se je gradila socialistična Jugoslavija**. Pred polno dvorano Doma JLA sta se zmagovalca občinskih tekmovanj, mešani ekipi vojakov in mladincev iz Črnomlja in Novega mesta, pomerili v znanju zgodovine NOB in v svobodnih aktivnostih. Zmagala jc novomeška ekipa z osmimi točkami prednosti.
Preoram je bil pester in zanimiv. Zal je bilo ozvočenje slabo, zato je glasbeni del tekmovanja .veliko izgubil.
Vse poti v Kostanjevico
Slikovito mesto pod Goijanci se mrzlično pripravlja na svoj veliki dan, na počastitev 400-letnice hrvaško-slovenskega kmečkega upora.
Tisoči ljudi bodo priso'stvovali odkritju spomenika kmečkim uporom, ki jih simbolizira podoba njihovega voditelja Matije Gubca.
Besedo o tej mogočni revoluciji naše preteklosti, o neenakem boju ljudstva za socialne pravice bo imel predsednik slovenske skupščine Sergej Kraigher.
Puntarski napevi
Nato bo ob spremljavi godbe na pihala zapelo sto petdeset mladih pevcev tri puntarske pesmi. Folklorni ansambel „Lado** iz Zagreba bo zaplesal „Ladarke**, ,J*odravske svate** in „Prigorske plese**, plesna skupina „France Marolt** iz Ljubljane bo predstavila občinstvu koroške, rezijanske in gorenjske plese. Za njimi bo zasedel oder Partizanski pevski zbor in spet se bo razlegala puntarska pesem.
Mogočni kostanjeviški grad, ki ga prizadevno obnavljajo že vrsto let, bo do praznika dobil slavnostno razsvetljavo. Ob večerih bodo žarometi osvetljevali čudovite arkade na dvorišču in tudi dohod z zunanje strani bo osvetljen. Njegova nočna podoba bo privabljala v ^ad fe več turistov, ki obiskujejo grad in park z lesenimi plastikami Forme vive. Tam je zbranih nad 90 del umetnikov z vsega sveta. V Formi vivi je od leta 1961 do 1972 delalo na 9 srečanjih 63 kiparjev, ki so zastopali 19 držav iz petih celin.
Pečene ribe in vol na ražnju
Vse te zanimivosti si bodo na dan zborovanja lahko ogledali obiskovalci Kostanjevice. Za njihovo dobro počutje je vsestransko poskrbljeno. Prireditveni odbor pripravlja bogat izbor jedil in pijač. Za dobro voljo po
zborovanju bodo poskrbeli zabavni ansambli.
PavUjone s hrano in pijačo bodo imela podjetja; Agrokombinat Krško, Slavnik — hotel Sremič Krško in trgovsko podjetje Preskrba Krško. Pridnižili se jim ^do še: gasilski društvi iz Kostanjevice in Prekope, klub kostanjeviških jamarjev, organizacija Zveze borcev, ribiško društvo in turistično iz Kostanjevice.
Paviljoni za preskrbovanje bodo odprti že v zgodnjih jutranjih ur^, ko bodo udeleženci prihajali na srečanje. Gostom bodo stregli do večera. Pripravljajo jim pečenko, pečene ribe, domače hrenovke in kranjske klobase ter specialitete na ražnju. Gostje si bodo lahko privoščili odličen cviček iz kostanjeviških kleti.
Kresovi po hribiii
Zborovanje v Kostanjevici bodo na predvečer 30. junija napovedali kresovi v Posavju in v Beli krajini. Začetek slavnostnega shoda bo naslednje dopoldne ob 10.30.
Se prej bodo po svečani seji občinske skupščine pri Lamutovem likovnem salonu odkrUi spomenik dr. Ivanu Oražnu. Tej slovesnosti bodo prisostvovali številni člani slovenskega zdravniškega društva.
Značica in ovitelc za spomin
Filatelistično društvo Krško bo 1. julija izdMo drugi spominski ovitek s priložnostnim žigom in datumom proslave v Kostanjevici. Udeleženci zborovanja bodo ob tej priložnosti lahko kupili tudi spominske značke Matije Gubca in barvne razglednice s posnetkom kmečkega kralja. Kogar zanimao osvobodilna in revolucionarna gibanja na jugoslovanskih tleh in v svetu, si bo od 28. junija dalje lahko ogledal filatelistično razstavo s to vsebino v Krškem.
Praznovanje puntarske obletnice je letos vključeno v praznovanje občinskega praznika. Spored prireditev do vključno današnjega dne priobčujemo v naslednjih vrsticah:
Sredi prvili prireditev
Petek, 22. junija:
ob 19.30 KRSKO - Nii^a glasbena šola javni nastop učencev glasbene šole Krško v novi glasbeni dvorani
Sobota, 23. junija:
ob 15. uri MRTVICE - križišče pri ^amoznici „SIGMAT**
- otvoritev asfaltirane ceste Mrtvice - Vihre ob 18. uri KRSKO - radioklub Krško
- tekmovanje radioamaterjev „Po poteh kmečkih uporov**, ob 20. uri KOSTANJEVICA — dom kulture
- gostovanje Slovenskega ljudskega gledališča Celje s tragedijo „ANTIGONA**
Nedelja, 24. junija:
ob 10. uri BRESTANICA - gasilski dom
- proslava ob osemdesetletnici obstoja gasilskega društva ob 15. uri ZALOG	•
- otvoritev ceste Bohor - Zalog
Torek, 26. junija:
ob 15. uri LESKOVEC - šolsko igrišče
- Partizan Leskovec: rokometni turnir v počastitev dneva samoupravljavcev in občinskega praznika. Nastopajo: Sevnica, Brežice, Krško, Leskovec.
ob 19.30 KRSKO - Dom svobode
- zborovanje delegacij samoupravnih organov občine Krško v počastitev dneya samoupravljalcev - slavnostni govor: sekretar centralnega sveta ZSJ Marjan ROŽiC, nastopajo: moški pevski zbor ,3voboda Brestanica**, ženski pevski zbor „Lisca Senovo**.
Sreda, 27. junya:
ob 15. uri KRSKO - avtomatsko kegljišče na Resi
- kegljaški turnir za pokal občine Krško
Četrtek, 28. junija:
ob 11. uri KRŠKO — levi breg
- otvoritev bencinske črpalke in avtomatske pralnice avtomobilov ISTRA-BENZ
ob 17. uri KOSTANJEVICA NA KRKI
- otvoritev vzgojno varstvene ustanove in šolskega igrišča ob 18.30 uri KRSKO
- otvoritev filatelistične razstave na temo: „Osvobodilna in revolucionarna gibanja na jugoslovanskih tleg in v svetu.“
■	.	■■A
Štiri reliefe s puntarskim motivom kleše kipar Tone Kralj med zidinami kostanjeviškega samostana. (Foto: 1. Zoran)
O soncu in rožah so peli otroci iz vseh novomeških vrtcev predzadnjo soboto na sklepni letni prireditvi v prosvetnem domu. Koliko sreče, sproščenega veselja in tihe hvaležnosti je bUo v očeh in srcSi staršev, ki so prišli pogledat, česa vsega so se njihovi malčki naučili med letom! Kdaj bo ta sreča dana vsem našim otrokom? O tem naj razmišljajo še bolj kot doslej, predvsem pa še učinkoviteje, samoupravljavci vseh naših delovnih oigannizacij, na občinski sku^čini, v temeljni izobraževahii skupnosti in še kje!! (Foto: S. Mikulan)
Ali bo 150 otrok doma zaprtih?
Oa je letos za 150 otrok premalo mest v novomeških vrtcih, ni kriva upra* va ustanove! Občina delovne organizacije in TIS bi morali bolj misliti na ta problem, ki je vsako leto hujši - Starši obupujejo!
Kako ustreči materi, ki s solzami v očeh prosi: „Vzemite mojo Daijo, nikogar nimam, da bi jo varovaL“ Kako umiriti očeta, ki tolče po mizi in grozi, da bo s pestmi pokazal tistim, ki njegovega otroka nočejo sprejeti? !
Vse to se v resnici dogaja, kajti komisija je pretresala cele kupe prošenj za sprejem otrok v novomeške vrtce, toda v vsem mestu je za september na voljo samo 190 novih mest. Takoj pa je treba reči, da je bilo 80 otrok sprejetih že lani, a ker nova stavba na Ljubljanski cesti ni bila dograjena, so morali leto dni čakati. V ostalih vrtcih pa je od lani ostalo 90 prošenj.
Pred dnevi so mnoge družine v mestu dobile obvestila, da njihovega otroka ne morejo sprejeti, četudi bi ga srčno radi vzeli. Ni prostora za 150 otrok!
Kot je zagotovila upravnica novomeških vzgojnovarstvenih ustanov Kristina Plutova, je komisija pri izbiri dosledno upoštevala načela, po katerih so določevali, kdo bo septembra prišel v vrtec in kdo ne. Prvi pogoj je, da sta oba starša zaposlena, nadalje pa dajejo prednost otrokom iz nepopolnih družin, otrokom iz socialno ogroženih družin in iz družin alkoholikov. Končno pa morajo upoštevati še prošnje, ostale iz preteklega leta.
Najbolj manjka mest za majhne otroke, rojene 1970, 1971 in 1972.
Zanje je v vseh vrtcih med 445 otroki Icomaj 100 mest. Najhujši problem imajo v vrtcu v Kristanovi ulici. Stoji sredi nove stanovanjske soseske z mladimi družinami. Ta
KRVODAJALCEM OBČINE KRŠKO!
Rdeči križ, Socialistična zveza in sindikalna organizacija pozivamo prebivalce krSce občine, naj za 20. obletnico krvodajalstva pomagajo uresničiti geslo „Vs^ zdrav občan naj vsaj enkrat daruje kri!** To pripravljenost za pomoč sočloveku v bolezni in nesreči lahko pokažete v prvi letošnji krvodajalski akciji, ki bo od 26. do 29. junija. Na Senovem bo odvzem krvi 26. junija od 6. do 15. ure v šoli; v Brestanici 27, junija od 6. do 14. ure v elektrarni; v Kostanjevici
28. junija od 7. do 14. ure v zdravstvenem domu; v Krškem
29. junija od 5. do 15. ure v Celulozi.
vrtec bi moral biti trikrat večji. Si* (XI pa v vsem Novem mestu manjka že zdaj 150 mest za nujne primere.
Druga huda težava vzgojnovarstvenih ustanov je pomanjkanje vzgo-' jiteljic.^ovo šolsko leto bodo za^li s polovično kadrovsko zmogljivostjo. Ker ni stanovanj, vzgojiteljic nL Gradnja vrtcev brez istočasne gradnje stanovanj za vzgojiteljice bo kmalu brez pomena, kajti zidovi bodo stali, otrok pa ne bo imel kdo varovati.
Da je letos število novih mest za ^ otroke v vrtcih tako majhno, je deloma pripomegel tudi novi zakon. Začne veljati avgusta, določa pa, da v skupini otrok do treh let starosti ne sme biti več kot 12 malčkov. Doslej so jih imeli tudi po 17. Vse to naj ^ prizadeti starši upoštevajo, preden 'se bo kdo razjokal ali razkri-čal.
_________________________R.	BACER
PRIPRAVE ZA SLAVJE v DOBRNIČU V TEKU
V sredo, 13. junija, so okvirni program za počastitev 304etnice ustanovitve konference AFŽ, o čemer smo že poročali, sprejeli tudi na sekretariatu republiške konference za družbeno aktivnost žensk. Osrednja slovesnost v Dobrniču bo v
nedeljo, 23. oktobra.
Po samoupravni poti iz težav
' ' '	ip	I.	■	I	■■■■	■	I	■	,	,
Medobčinski svet ZK Ljubljana o sedanjih gospodarskih razmerah
kam gre ves ta denar iz gospodarstva.
,J*artija naj ne razpra\ija le o partijskih zadevah, ampak naj poseže še bolj v življenje, v proizvodnjo. Tudi dnevni red partijskih sestankov bi moral imeti najmanj pol takih točk, ki se nanašajo na gospodarstvo,** je poudaril na zadnji seji medobčinskega sveta ZK Ljubljana Jože Košir iz Kočevja.
Menil je tudi, da bi partija res morala o vsem razpravljati, vendar gre še prepogosto življenje mimo nj&. Premalo zaupanja je še v predloge in opozorila „od spodaj**, iz podjetij, odkoder signalizirajo lahko „požarčke**, medtem ko „z vrha** vidijo zadevo šele takrat, ko je že „velik ogenj**.
Na sestanku so ugotovili, da je delitev družbenega proizvoda vedno bolj neugodna za gospodarstvo, se pravi, da je gospodarstvo vedno bolj obremenjeno z dajatvami, čeprav hkrati na veliko razglašamo, da je treba gospodarstvo razbremeniti.
Morali bi že natančno ugotoviti,
TRIJE NAŠI V HRASTNIKU
V okviru revije likovnih skupin Slovenije razstavljajo v osnovni šoli heroja Rajka v Hrastniku svoja dela tudi trije člani novo ustanovljene likovne skupine pri ZKPO v Novem mestu. To so: novomeški intarzist Ciril Podbevšek, Franc Mlakar iz Žužemberka in Rado Blagojević, ki je zaposlen v tovarni zdravil Krka.
Men^ so sicer, da gospodarski položaj ni kritičen, čeprav administrativni boj proti inflaciji ni rodil zadovoljivih sadov. Mnogim etatizem prya, ker lahko še del^o z izgubo in računajo na pomoč družbe. S starimi prijemi ni mogoče reševati novih družbenoekonomskih razmerij. Iz težav bo torej treba najti pot v okvirih samoupravljanja, ker administrativni ukrepi niso dali rešitev.
.	 J.	PRIMC
UPOKOJENCI NA BLED
Na avtobusni izlet na Bled (prek Pokljuke in Bohinja) bodo 10. juUja odšli novomeški upokojenci. 0(Uiod bo ob 6., vrnitev pa okoli 22. ure. Za prevoz bo treba odšteti 50 din. Prgave bodo zbirali do 2. julija ob ponedeljkih in petkih v društveni pisarni v Čitalnici ulici.
BETI: sodni proces še traja
Od 14. junija dalje traja po osem ur vsak dan razprava na okrožnem sodišču v Novem mestu, kjer razčiščujejo celo vrsto hudih obtožb s področja gospodarskega kriminala in okoriščanja
Pred 5-članskim senatom, ki mu predseduje Janez Pirnat, sedijo Rado Macarol, Jože Jankovič, Jože Škafar, Martin Štefanič in Ciril Brajer, medtem ko Petru Vujčiču, bivšemu direktoiju BETI, sodijo v odsotnosti.
Nihče od obtožencev krivde ne prizna, glavni obtoženec Vujčič, ki je pred letom dni pobegnil v tujino, pa je poslal pismeni zagovor. Obtožba ga bremeni, da je skupno s takratnim komercialnim direktorjem Radom Macarolom in direktoijem finančnega sektorja Jožetom Jankovičem z lažnim prikazovanjem in prikrivanjem dejstev ter z listinami neresnične vsebine na nezakonit način pridobival sredstva od skupnosti, in da so ustvaijali nedovoljene sklade v tujini.
Drugi očitek VujČiču je, da je v zvezi z uvozom opreme za novi obrat krepirnice in barvarne v Metliki od podjetja „Italcommerce** iz Trsta sprejel podkupnino: zlato uro vehke vrednosti. Isto velja za Macarola in Jankoviča. Tretji očitek Vujčiču sc nanaša na osebno okoriščanje v zvezi z nakupom hiše, s pridobitvijo zemljišča in
asfaltiranjem dela ceste. V zvezi s tem se morata zagovaijati tudi Jankovič in Stefanič, češ da sta Vujčič omogočila osebno okoriščanje. Zagovori glavnega obtoženca in ostalih glede ustvarjanja deviznih skladov v tujini so enaki in se glasijo približno tako: „Skušali smo najti vse zakonite možnosti za uvoz opreme. Ker do teh nismo prišli, smo morali ob dejstvu, da so bili stroji v tujini tako rekoč kupljeni in da so v Metliki že stale nove stavbe, ubrati druge poti. Menili smo, da gre le za devizni prestopek.**
Pravijo, da so del strojev, za katerih nakup niso imeli lastnih deviz, nabavili s posojilom pri Italcommer-cu v Trstu. Ob uvozu strojev, vrednih 950.000 dolarjev, pa so označili na carini vrednost, ki so jo v resnici plačali in kolikor so imeli lastnih deviz - 400.000 dolarjev. Obtoženi skušajo dokazati, da ni bilo nobene-
ga posebnega sklada v tujini, češ da so sredstva za dolg v Trstu odtekala avtomatično, da pa so tudi plačali 350.000 din carinskih dajatev več kot bi jih, če bi ob uvozu strojev navedli resnično dolarsko vrednost. „Preplačilo** carine naj bi bilo v tem, da so pri uvozu repromateriala plačevali višje carinske dajatve.
Glede očitka podkupovanja navajajo obtoženci v svoj zagovor, da zlatih ur niso dobili od tujih podjetij ali njihovih zastopnikov, temveč od tovarne BETI. Izročil jim jih je predsednik delavskega sveta, kot napado in priznanje, ker so največ pripomogli k izgradnji novega dela podjetja.
Tudi Vujčič osebno okoriščanje zanika v vseh treh očitanih točkah. Doslej so zaslišali že celo vrsto prič, ki so osvetljevale poslovanje BlCTl s partneiji v tujini in z nekaterimi podjetji v Jugoslaviji, ter več prič, ki naj bi pomagale priti do dna resnici glede osebnega okoriščanja. Razprava sc nadaljuje in bo predvidoma končana šele konec tedna.
RIA BACER
To stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami! -
Posledice‘nosi stanovalec
Naj zastavim še dodatno javno vpraS^je o točkovanju stanovanj. Novomeško podjetje DOMINVEST mi namreč ni v celoti odgovorilo na moja javna vprašanja. V njegovem odgovoru vidim, da ni nihče odgovoren za pomanjkljivosti ter da nosi posledice teh pomanjkljivosti le nosilec stanovanjske pravice.
Prosil^, da podjetje konkretno odgovori na vsa moja vprašanja iz prvega in drugega članka - in ne samo delno. Zaradi tega dodajam še dedeče: DOMINVJEST trdi, da je izolacija stanovanja zagotovo narejc’ na. Poudarjam, da je v načrtu res Pf®dpisana zvočna in toplotna izola-cija. ^ajena pa ni. Predstavniki podjetja DOMINVEST so sami iskali to izoiapijo, vendar je niso našli niti v bloku 2 niti v drugih blokih na Mestnih njivah. Tudi zdravnik ortoped je ugotovil — na mojih nogah — ^ stanov^je ni toplotno izolirano, ker prihaja mraz iz kletnih prostorov.
P pomanjkljivosti gradnje stano-yanj je bil sklenjen sporazum še pred iztekom garancijske dobe leta 1965 na sodišču v Novem mestu med izvajalcem del in hišnim svetom. Za pomanjkljivosti, ki sem jih navedel v prejšnjem članku, je bilo dogovoije-no, da bodo odpravljene v letu 1966. V tem času se je spremenil prepis o upravljanju stanovanj in so pristojnosti prenesU na stanovanjsko
'podjetje. Zaradi tega je hišni swt odstopil sodni zapisnik strokovnjaku v nadaljnji postopek. Vendar pa pomanjkljivosti niso bile odpravljene. Po že sestavljenem zapisniku smo dodatno ugotovili, da v stavbi ni toplotne in zvočne izolacije.
VILI ZUPANCiC, Mestne njive, blok 2 NOVO MESTO
PRIJELI SO ZA KRAMPE
Brigadiiji Prešernove brigade in brigade Slave Klavore so z^ljučili tritedensko delo na terenu, po katerem bo tekla cesta Loke — Ledinši-ca. Cesta bo tem, do sedaj zaostalim krajem pripomogla pri gospodarskem in kulturnem razvoju.
Za svoje marljivo delo so vsi brigadiri dobili priznanja od občine Šentjur, kot najbolj prizadevne pa so omenili Petra Jagrinca, Janeza Medja in Emila Firiča.
Začeto delo bosta nadaljevali Celjska in Ljubljanska brigada, ki sta že prijeli na delovišče.
Najbolj se nove ceste veselijo prebivalci desetih vasi in zaselkov, ki hudomušno pravijo, da bo zdaj do njih našel pot ne samo izteijevalec davkov, ampak tudi napredek.
ODBOR ZA GRADNJO CESTE LOKE - LEDINSICA
Počitek pod Bdioijem. Posnetek je z nedavnega pohoda po poteh XIV. divizije, ki ga vsako leto priredijo dijaki šolskega centra iz Krškega. Pohod je trajal dva dni, udeležilo pa se ga je nad 300 mladmcev in mladink. (Foto: G. J.)
HORTIKULTURNI KROŽEK NA GRMU
Poleg drugih krožkov deluje na osnovni šoU Grm tudi hortikulturni krožek, ki združuje ljubitelje narave in urejenega okolja. Člani krožka skrbe za zelenice in nasade okoli šole in čistijo okolico od raznih odpadkov. V programu krožka pa je tudi izobraževanje in razvedrilo. Za marljivo delo jih je vodstvo šole ob sodelovanju IMV nagradilo z brezplačnim izletom v živalski vrt v Ljubljani in v arboretum Volčji potok, kjer so si ogledali vse vrste domačih in .eksotičnih rastlin. Ekskurzija }€ bila poučna, obenem pa bo mladim članom spodbuda za nadaljnje delo za urejenost o^e in širše okolice.
MAJDA BREGAC
ZADNJE SLOVO OD ČEKADOVE
Številni prebivalci Rimskih toplic so se v nedćljo, 10. junija, poslovili od priljubljene in spoštovane Mance Cekada. Na zadnji poti so jo spremili s prapori Društva upokojencev in organizacije RK.
S.	Skočir
Gabrje: odgovor mladinskemu vodstvu
n
r.
čeprav smo prepričani, da se bodo bralci Dol. lista že ob naslovu tega članka vprašali, če so na Dolenjskem le Gabije in če je Dol. list namenjen le gabrskim problemom — moramo predstavniki vseh krajevnih organizacij, razen ZMS, dati še enkrat odgovor na članek mladih v Gabiju:
Nekdanji sošolci so se po dolgih letih spet zbrali skupaj pred ginmazijo, samo da tokrat ni tujih zastav ne morečega vzduga okupacije. (Foto: M. Maricelj)
Najprej nekaj*o delu in aktivnosti mladih: 10. junija 1969 je bila v
Srečanje medvojnih gimnazijcev
v petek, 15. junija, so se v Novem mestu zbrali bivši dijaki sedmega in osmega letnika novomeške Gimnazije,’ ki so se v času vojne šolali in maturirali na tem zavodu. Zbrane je v avh gimnazije pred spominsko ploščo nagovoril Miloš Kočevar, Janez Majnik - Džems pa je polo^ venec. Z enominutnim molkom so počastili spomin padlih. Potem so si med sproščenim pogovorom in obujanjem spominov na težke čase šolanja med vojno ogledali sedanje gimnazijske prostore. Po končanem ogledu so odšli v Dolenjski muzej, kjer jim je direktor muzeja Janko Jarc pripravil sprejem ter jih vodil skozi oddelke muzeja.
TROJ,
Nova bencinska črpalka v Šentjerneju je sodobno opremljena in je velika pridobitev za kraj. (Foto: M. Vesel)
ODSLEJ TUDI V ŠENTJERNEJU!
Črpalka v Šentjerneju je odprta ob delavnikih od 6. do 20. ure, ob nedeljah pa od 7. do 12. ure
Dolgoletna želja prebivalcev Sentjernejskega polja, ki bi imeli v svojem kraju bencinsko črpalko, je uresničena. Prejšnji četrtek popoldne je direktor drobne prodaje trgovskega podjetje PETROL iz Ljubljane Jože Butala v navzočnosti predsednika novomeške občine Avgusta Avbarja in drugih predstavnikov ter občanov izročil namenu novo bencinsko črpalko v Šent-lerneju. Predsednik zbora delovnega kolektiva PETROL - PE Brežice Anton Novak je zatem natočil prvemu vozniku gorivo
brezplačno. Po 10 litrov goriva je dobilo brezplačno še 5 voznikov in 10 mopedistov.
S postavitvijo črpalke v Šentjerneju je uresničen prvi del programa, ki sta ga sprejela PETROL in novomeška občina. Odprte so bile črpalke v Novem mestu na Cesti herojev, v Vavti vasi in sedaj v Šentjerneju. Drugi del dogovora predvideva zgraditev črpalk na Dvoru, v Bršlinu in v Kandiji.
Tipska bencinska črpalka, kakršne postavlja PETROL po vsej Sloveniji, je velika pridobi-
tev za Šentjernej in daje kraju popolnejšo podobo. Veljala je 1,8 milijona dinarjev, denar pa je dal PETROL. To je sedaj že 18 črpalka na širšem dolenjskem območju, s katerimi upravlja kolektiv PE Brežice.
Prva naslednja večja investicija, ki jo na našem območju pripravlja PETROL, bo rekonstrukcija sedanje črpalke na Otočcu in postavitev enake na nasprotni strani ceste. Črpalki bosta najsodobneje opremljeni, dela pa bodo pričel v kratkem. Dosedanji bencinski servis namreč ne ustreza več prometu, kakršen je na Otočcu.
Pri otvoritvi v Šentjerneju so se predstavniki kolektiva PETROL pohvalno izrazili o sodelovanju z novomeško občino pri širitvi mreže bencinskih črpalk in se hkrati domenili o nadaljnji gradnji črpalk in skla-diščinih prostorov v naši občini.
Gabiju obnovljena mladinska organizacija. Vodstvo tega aktiva je bilo prepuščeno samo sebi, brez delovnih programov. Mladina si je sama začela utirati pot, mladinsko vodstvo se je začelo udeleževati vseh razširjenih sej družbeno-političnih organizacij.
Ko je 4. septembra 1971 tov. Rukše, takratni predsednik aktiva ZMS, prevzel dolžnost v krajevni skupnosti, je aktiv ZMS iz svojega odbora izvolil za novega predsednika tov. Rajka. Pod njegovim vodstvom je delo zaživelo, mladi so začeli ustanavljati pododbore in krajevne konference ZMS. S tem so v novo vodstvo prišli novi ljudje, med njimi tudi tovariš Kuljaj, ki je bil zaradi svojih slabih dejanj že izključen iz mladinske organizacije. Od takrat naprej pa se je v mladinskem vodstvu začelo trenje. Zamenjali so celoten odbor. 20. januarja 1973 pa so ustanovili aktiv mladih komunistov. Zaradi nepazljivosti nekaterih organizacij in ker niso poznali Kulja-jeve preteklosti, je bil za sekretarja ZK postavljen tov. Kuljaj.
Predsednik ZMS Stanko Tranite in sekretar Ivo Kuljaj sta izkoristila mladinsko organizacijo kakor tudi aktiv mladih komunistov za maščevanje proti družbeno-političnim delavcem v Gabrju, pozneje pa še v svojem članku, objavljenem v Dol. listu št. 22, neupravičeno in z lažnimi izjavami napadla prosvetno delavko Angelco Luzar.
4.	marca 1973 sta poslala krajevni skupnosti in odboru SZDL pismo z naslednjo vsebino:
„Na pobudo osnovne organizacije ZK Gabrje je bil v nedeljo, 25. februarja 1973, sestanek, a na katerem smo temeljito analizirali delo KS in zadnje dogodke v naši vasi. Sekretar ZK Gabrje je mladini na objektiven način prikazal, kaj se dogaja v krajevni skupnost. Podrobno je opisal razmere, ki vladajo v odboru, in končno smo vsi mladinci spoznali sam setav odbora KS. Izrečeno je bilo mnenje, da je v odboru KS preveč ljudi, ici gledajo celotno življenje v naši vasi samo z enega stališča -kmečkega. Vprašamo se, kje so ljudje v odboru KS, ki skrbijo za kulturno, športno in drugo dejavnost. Detaljna razlaga sekretarja ZK o organizaciji SZDL je pokazala, da SZDL v naši vasi niti v bistvu ne izpolnjuje nalog, ki bi jih morala. Izrečena so bila razna vprašanja. Ali SZDL omogoča vsem ljudem, ki se hočejo organizirati v političnem in družbenopolitičnem življenju? Ali SZDL vzgaja in izobražuje ljudi v duhu samoupravnega socializma? Ali predstavniki SZDL ^ravljajo kontrolo nad delom KS? Na vsa ta vprašanja smo dobili negotove odgovore. Rezultat vseh teh negativnih odgovorov je seveda tudi negativen. Namesto da bi bila pri naših ljudeh prisotna samoupravna morala humanističnega socializma, prehajamo v nevarne tokove malomeščanstva. Ob vseh teh in še drugih stvareh so bili izrečeni naslednji sklepi:
1. Mladina je pripravljena organizirati delovno brigado in pomagati pri gradnji edino, če ji KS zagotovi, da ne bo zaradi organiziranja ali vodenja dela nihče plačan od vaščanov. Povzema stališča Franca Luzarja, ki trdi, da so za to izvoljeni predstavniki KS.
2. Organizacija ZK dvomi o pravilnem poslovanju KS in bo zato zahtevala komisijo, ki bo pregledala finančno bilanco KS v zadnjih štirih letih.
3. Vsi prisotni so bili mnenja, da je obveščenost ljudi o sklepih odbora KS nezadostna, zato zahtevamo masovni sestanek.
4. Člani ZMS Gabrje in člani organizacije ZK zahtevajo takojšnjo možnost vključevanja v organizacije
SZDL in odbor KS. Volitve naj bi se izvršile v najkrajšem času.“
Na to pismo so krajevne organizacije reagirale tako, da so sklicde razširjeno sejo vseh družbeno-politi-čiiih organizacij v Gabrju, kjer so bili navzoči tudi predstavniki občinske konference ZK in SZDL iz Novega mesta. Kritično so ocenili delo sekretarja ZK ter celotnega vodstva ZMS. Tov. Kuljaj kritike ni sprejel, izjavil je, da odstopa od dela od ZK, in je sejo predčasno zapustil. Ostalo vodstvo ZMS pa je izjavilo, da jim je tov. Kuljaj citiral oziroma bral člene iz zakonika in da mladi niso dovolj seznanjeni z družbeno-političnim delom.
V	Dol. listu št. 22 omenja tov. Kuljaj v svojem članku, da smo družbeno-politični delavci vzeli kritiko za kritikarstvo. Vprašujemo se, zakaj je tov. Kuljaj z dveh razširjenih sej zaradi kritike pobegnil! Kar se tiče obrekovanja, kot ga omei;ja, ugotavljamo, da je ravno on pobudnik tega, pri tem pa mu pomagajo njegovi pajdaši, ki nimajo čistih računov z družbeno-političnim delom. Pisec članka tudi omenja, da so z uspehom organizirali ples; ne vemo, zakaj ne omenja tudi svojega pustnega programa, s katerim je blatil krajevno skupnost in SZDL. Sprašujemo se, kako more tov. Kuljaj trditi, da so prosvetni delavci rušite^i. družbeno-političnega dela, ko smo priča, da tov. Angelca Luzar že več let dela kot tajnica RK, PGD, bila pa je tudi tajnik KS in član drugih organizacij. Njeno delo je znano vaščanom KS Gabije in družbenopolitičnim delavcem občine Novo mesto. Gasilsko društvo pa ji je 20. m£ya na proslavi podelilo značko in diplomo za desetletno požrtvovalno delo, kar so navzoči pozdravili z navdušenjem in ploskanjem. Ce bi to Ivo Kuljaj videl, bi ne pisal o njej to, kar je, najbrž z enim sarnim namenom, da bi jo očrnil. Verjetno je v zmoti, če misli, da si sme kot komunist vse privoščiti.
Glede članka Angelce Luzar v Dol. listu št. 20 pa moramo povedati, da se popolnoma strinjamo z njim, ker je objektiven in gaje moč z dokazi potrditi. Glede članka, ki ga je tov. Kuljaj v imenu vodstva ZMS napisal v Dol. listu št. 22, pa menimo, da je resnično daleč od objektivnega odgovora tov. Angelce Luzar.
Krajevne organizacije menijo, da se tov. Kuljaj preveč spušča s svojim nedozorelim znanjem in svojim nekulturnim obnašanjem v delo krajevne skupnosti in SZDL. Kot član ZK nima te pravice, da bi n^adal druž-beno-poUtične delavce, kakor tudi prosvetne delavce v Gabiju. Zakaj aktiv ZM posluša oziroma deluje tako, kot jim citira Kuljaj, in zakaj odgovornosti Kuljaja prenaša na svoja ramena?
Menimo, naj občinska konferenca ZMS Novo mesto pregleda delovni program mladinske organizacije , po potrebi jim sestavi program dela, ki
AMD NA IZLET!
AMD Novo mesto priredi na dan 4. julija za vse člane društva z lastnimi vozili množičen izlet v neznano, združen s proslavo dneva borca. Na cilju bo poskrbljeno za toplo malico in razvedrilo. Tisti vozniki, ki žele pridobiti društveno ^ortno licenco, bodo na ocenjevalni vožnji izpolnili enega izmed pogojev za tekmovalno dovoljenje. Za izlet sc lahko prijavite: Novomeščani v društveni pisarni v gasilskem domu pri Cirilu Rahnetu (telefon 21-264), Sentjemejčani pri Francu Škrubeju, Skoc^ci pri Romanu Celesniku in Smarjet-čani pri Tonetu Gorcu. Za izlet sc lahko prijavijo tudi nečlani društva.
m.
naj bi bil prilagojen statutu ZMS. Ce pa sedanje mladinsko vodstvo ne bi bilo pripravljeno delati po programu, |a je treba v celoti zamenjati.
Pnpominjamo, da je to zadnji odgovor in da družbeno-politične organizacije ne bodo več odgovarjale po Dol. listu na morebitne članke Iva Kuljaja ali aktiva ZMS Gabrje.
Predsednik sveta KS:
Vinko Rukše, 1 j.
Predsednik SZDL: Leopold Rajk, 1j.
PRIPIS. S tem odgovorom končujemo polemiko o delovanju mladinske organizacije in drugih druž-beno-političnih organizacij v Gabrju, razen če ne bo kdo prispeval k nji kaj bistveno novega oziroma pomembnega.
UREDNIŠTVO
SEVERACEK V TREBNJEM
Mešani pevski zbor Severaček iz Češkoslovaške je po uspešno osvojenem prvem mestu na reviji mladih pevcev v Celju nastopil tudi na Dolenjskem: 4. in 5. junija je gostoval v Mirni in v Trebnjem. S svcvmi pesmimi je očaral vse zbrane v dvorani prosvetnega doma. Pri nastopu je sodeloval tudi pevski zbor iz Mirne, ki velja za najboljšega v trebanjski občini.
SMILJANA FORNAZARIČ
IZPLAČILO BONOV
Star sem 75 let, imam majhno posestvo, a ne prejemam nobene pokojnine, čeprav sem med NOB aktivno podpiral našo borbo. Po osvoboditvi sem prejel sklep o vojni škodi, ki mi je bUa priznana v višini 27.300. Poleg tega sem še med vojno za oddano hrano dobil za 4240 lir partizanskih bonov. Za to sem prejel 1000 din akontacije, ostalo pa je še neporavnano. Ker sem star, bi mi denar, ki mi ga še dolgujejo, prišel prav, pa čeprav mi ga obračunajo pri davkih.
Zanima me, kaj je z odplačilom bonov. Zna kdo pojasniti?
V. J.Semič
IZLET V MARIBOR
Člani ZB krajevne oiganizacije Hrast so na vabilo borcev iz MTT 2. in 3. junija obiskali Maribor, Ptuj in Pohoije. Pri ogledu Merinke sta jih pritegnili predvsem organizacija in disciplina dela. Med obedom Ptuja in njegovih znamenitosti so se srečali tudi s sorodniki narodnega heroja Lacka in tako iz prvega vira slišali nekaj zanimivosti iz njegovega življenja. Izlet so zaključili z obiskom gradu Borla in Pohoija.
G. BOGDANOVIČ
60 LET GASILSTVA NA TREBELNEM
V	nedeljo, 10. junija, je PGD Trebelno slavilo 60-letnico obstoja in ob tej priložnosti dobilo nov gasilski avto. Pokrovitelj proslave, predsednik občinske gasilske zveze Franjo Bulc, je pohvalil delo društva in visoko zavest članov.
Društvo je 1913. leta ustanovil Janez Hladnik. Prvi predsednik je bil Janez Spolar poveljnik pa Franc Zore. 14 let kasneje so si zgradili tudi gasilski dom, ki pa ga je vihra vojne uničila. Tedanjo opremo so koristno uporabili v ljudskem dom, ki pa ga je vihra vojne uničila. Tedanjo opre-mo^so koristno uporabili v narodnem odporu. Po osvoboditvi je društveno življenje ponovno oživelo in s trudom in vztrajnostjo so 1. 1955 zgradili nov gasilski dom.
Za dolgoletno dejavnost v društvu so sedemnajstim članom podelili značke, priznanje veteranov za več kot 40-letno delo pa so prejeli: Franc Krese, Ignac Kotnik in Alojz Mrcina.
B. D.
VPIS v GOSTINSKO ŠOLO
GOSTINSKI ŠOLSKI CENTER V LJUBLJANI, POLJANSKA 28a,
razpisuje za šolsko leto 1973/74:
I. Vpis v 1. r. Poklicne gostinske šole Milana Majcna
a) 55 učencev za poklic kuhar in
65 učencev za poklic natakar, s praktičnim poukom v šolskih delavnicah centra.
b) Večje število učencev za poklic kuhar in za poklic natakar, s praktičnim poukom v šolskih delavnicah. Vpiše se lahko, kdor je končal osnovno šolo in je
zdravstveno sposoben za gostinski poklic.
Tisti, ki nameravajo obiskovati praktični pouk v šolskih delavnicah centra, ne smejo biti starejši od 18 let. Vsi učenci prejemajo v času praktičnega pouka nagrade. V primeru, če bi se že junija t. I. javilo večje število učencev, kakor je razpisanih učnih mest, morajo kandidati opraviti tudi sprejemni izpit iz slovenščine in računstva v obsegu učne snovi osnovne šole. Izpiti bodo 29. junija 1973.
Prijavi za vpis (obr. 1,20 DZS), kolkovani s kolkom za 2 din, je treba priložiti šolsko spričevalo, zdravniško spričevalo ter jo poslati šoli za junijski rok najkasneje do 25. junija 1973, za naknadni vpis pa do 31. avgusta 1973.
Tisti, ki bi želeli imeti praktični pouk izven šolskih delavnic, to je v gostinskih obratih družbenega ali zasebnega sektorja, si morajo najprej zagotoviti učna mesta in se nato prijaviti tudi za vpis v šolo, vendar najkasneje do 25. septembra 1973.
II. Vpis večjega števila učencev v Poklicni gostinski šoli Milana Majcna
enoto za odrasle pri
Izobraževanje za poklic kuhar in natakar v tej enoti traja eno šolsko leto. Vpiše se lahko, kdor je končal 8 razredov osnovne šole in je najmanj že dve leti zaposlen na delovnem mestu kuharja oz. natakarja.
Prijave, kolkovane s kolkom za 2 din, s priloženim spričevalom 8. raz. osnovne šole in potrdilom o zaposlitvi je treba poslati vodstvu šole najkasneje do 10. septembra 1973.
III. Vpis 95 učencev v 1. razred Hotelske šole
V to, tehniškim šolam ustrezno dveletno srednjo strokovno šolo se lahko vpiše, kdor je končal poklicno gostinsko ali tej podobno šolo.
V primeru večjega števila prijav od razpisanih učnih mest morajo kandidati opraviti sprejemni izpit iz slovenščine in nemščine v obsegu učne snovi poklicne gostinske šole. Prednost pri sprejemu imajo potem kandidati, ki so dosegli boljši uspeh pri zaključnem izpitu in ki so bili po končani poklicni šoli že zaposleni v gostinstvu.
Sprejemni izpiti bodo v septembru. Prošnje, kolkovane s kolkom za 2 din, z vsemi potrebnimi prilogami je treba poslati vodstvu šole najkasneje do 31. avgusta 1973.
Vse podrobnejše informacije daje uprava Gostinskega šolskega centra v Ljubljani, Poljanska 28a, telefon 321-361 in 310-862. Pismenim vprašanjem je treba priložiti znamko za odgovor.
PRIVOŠČITE Sl TO ZADOVOLJSTVO!
Poskusi in zadovoljen boš kot tisoči Jugoslovanov,ki ugotavljajo:
•prijetno žvečenje zaradi amerišl(e pumi baze •osvežujoč in dolgotrajen ol(us •Sličice s	^	_
številko: ^
5,1525^^^^ ^
nagrajujejo brez žrebanja
aso®|(i
žvečilno gumo kupite posamezno ali v tripaku
VPIS v POKLICNE ŠOLE
CENTER POKLICNIH ŠOL - KOČEVJE
razpisuje za šolsko leto 1973/74 sprejem učencev v:
POKLICNO KOVINARSKO ŠOLO 90 učencev
- KJUČAVNIČARJI -STROJNI KLJUČAVNIČARJI
- STRUGARJI
- ORODJARJI
- REZKALCI
- KLEPARJI
POKLICNO OBLAČILNO ŠOLO 30 učenk
- ŠIVILJE ŽENSKIH OBLEK
- KROJAČICE ZA MOŠKE OBLEKE
Ob vpisu morajo kandidati predložiti:
- prijavo (obrazec 1,20), kolkovano z 2,00 din
- spričevalo o uspešno končani osnovni šoli
- izpisek iz rojstne matične knjige
- zdravniško spričevalo
Redni rok za vpis je do 15. avgusta, izredni pa do 31. avgusta 1973.
Izpolnjene prijave in ostalo dokumentacijo sprejema tajništvo Centra poklicnih šol vsak dan od 7.00 do 12.00 ure, ali priporočeno po pošti na naslov
Center poklicnih šol, Kočevje, Ljubljanska 12.
Učenci CPŠ lahko dobijo stanovanje in oskrbo v Domu Dušana Remiha, Kočevje, Prešernova 9.
DELOVNA MESTA V BELTU
Belokranjska železolivarna in strojna tovarna Črnomelj, razpisuje naslednja delovna mesta:
BELT.
DIREKTOR DELOVNE ORGANIZACIJE
— visoka ali višja strokovna izobrazba strojne, metalurške ali ekonomske smeri
— 10 let delovnih izkušenj, od tega najmanj 5 let na vodilnih delovnih mestih
— znanje nemškega ali angleškega jezika.
VODJA PROIZVODNEGA SEKTORJA
— visoka	ali	višja	strokovna	izobrazba	tehnične	smeri
(strojna, metalurška)
— 8 oz. 10 let delovnih izkušenj v stroki
— znanje nemškega oz. angleškega jezika
VODJA PRIPRAVLJALNEGA SEKTORJA
— visoka	ali	višja	strokovna	izobrazba	tehnične	smeri
(strojna, metalurška)
— 8 bz. 10 let delovnih izkušenj v stroki
— znanje nemškega oz. angleškega jezika
VODJA KOMERCIALNEGA SEKTORJA
— visoka	ali	višja	strokovna	izobrazba	ekonomske oz.
komercialne smeri
— 8 oz. 10 let delovnih izkušenj v stroki
— znanje nemškega oz. angleškega jezika
VODJA RAČUNOVODSKEGA SEKTORJA
— visoka ali višja strokovna izobrazba ekonomske smeri
— 8 oz. 10 let delovnih izkušenj v stroki
VODJA SPLOŠNEGA SEKTORJA
— visoka ali višja strokovna izobrazba pravne oz. upravne smeri
— 8 oz. 10 let delovnih izkušenj v stroki.
Poleg navedenih pogojev morajo kandidati izpolnjevati pogoje glede na 134 čl. zakona o konstituiranju OZD in njihovem vpisu v sodni register ter biti moralno-politično neoporečni.
Prošnje s potrebnimi dokazili naj kandidati pošljejo v 20 dneh po objavi.
ZA PRODAJALNO V RIBNICI
„TEKO"
trgovsko podjetje s tehničnim blagom na debelo in drobno,
Ljubljana, Kotnikova 18
objavlja prosti delovni mesti '	za	novo prodajalno v Ribnici:
1 POSLOVODJA
2 PRODAJALCA
Pogoji
1. visoko kvalificirani delavec s 5-letno prakso ali kvalificirani prodajalec tehnične stroke z 10-letno prakso;
2. kvalificirani prodajalec tehnične stroke s 3-letno prakso in odsluženim kadrovskim rokom.
Nastop službe po dogovoru, zaželeno čim prej!
Pismene ponudbe z dokazili sprejemamo 8 din po dnevu objave.
¥
Komisija za volitve in imenovanja občinske skupščine Novo mesto
razpisuje naslednja vodilna delovna mesta
1. RAVNATELJA OSNOVNE ŠOLE VAVTA VAS
2. RAVNATELJA OSNOVNE ŠOLE PREVOLE
3. RAVNATELJA ZDRAVSTVENE ŠOLE NOVO MESTO
Pogojtr
Poleg splošnih pogojev ter splošne družbenopolitične razgledanosti in aktivnosti morajo kandidati imeti še: pod 1. in 2. pogoj po prvem odstavku 89. člena zakona o osnovni šoli,
pod 3. — višjo šolo za medicinske sestre z najmanj 5 let strokovno-pedagoškega dela in pedagoški strokovni izpit,
—	visoko šolo — profesor s petimi leti strokovno-pedagoškega dela in pedagoškim strokovnim izpitom.
Pismene ponudbe z dokazili o strokovni izobrazbi in delovnih izkušnjah ter kratkim življenjepisom pošljite v 15 dneh po objavi razpisa komisiji za volitve in imenovanja občinske skupščine Novo mesto.
VPIS V DIJAŠKI DOM
DOM DUŠANA REMIHA,
KOČEVJE, PREŠERNOVA 9
OBJAVLJA RAZPIS ZA SPREJEM UČENCEV ZA ŠOLSKO LETO 1973/74
Za šolsko leto 1973/74 bo dom sprejel učence in učenke, ki bodo obiskovali katerokoli šolo v Kočevju.
Izobraževalna skupnost SR Slovenije bo regresirala oskrbnino učencem — srednješolcem, ki izhajajo iz družin z mesečnim dohodkom do 760,00 din na člana družine. Pogoj je, da učenci ne ponavljajo razreda in da imajo starši stalno bivališče na območju SR Slovenije. Tako bodo imeli učenci brezplačno oskrbo v domu ali pa bodo plačevali le del mesečne oskrbnine v sorazmerju z dohodkom na družinskega člana.
I
Za sprejem v dom naj učenci predložijo:
1. prošnjo, kolkovano s 1.00 din, ki naj vsebuje podatke o učencu in njegovi družini ter točen naslov učenca,
2. prepis zadnjega šol. spričevala,
3. mhenje šole (le za učence prvih letnikov).
Učenci, ki bodo zaprosili za regresiranje (znižanje) oskrbnine, naj predložijo:
4. potrdilo o rednih osebnih dohodkih staršev (plača, pokojnina, invalidnina ipd.) in zaposlenih članov skupnega gospodinjstva,
5. potrdilo o premoženjskem stanju staršev in o številu družinskih članov v skupnem gospodinjstvu,
6. potrdilo o višini otroškega dodatka za učenca, ki prosi za sprejem v dom.
Učenci naj vlože prošnje do 31. Julija 1973. Izjemoma bomo sprejemali prošnje tudi po tem roku. Obvestilo o sprejemu bodo prejeli najkasneje 10 dni pred pričetkom šole.
VPIS V DOPISNE ŠOLE
DOPISNA DELAVSKA UNIVERZA
V	LJUBLJANI
VPISUJE V DOPISNE ŠOLE:
— osnovno šolo (5., 6., 7. in 8. razred)
— administrativno šolo (dveletno) —
— ekonomsko srednjo šolo
— tehniško šolo (za strojno, elektrotehniško, lesnoindustrijsko in kemijsko stroko)
— delovodsko šolo (za strojno stroko)
— poklicno šolo kovinarske stroke
VPISUJE TUDI V DOPISNE TEČAJE
— nemškega in italijanskega jezika
— tehniškega risanja
— za skladiščnike
— za kontrolorje in preddelavce v kovinarski stroki
— za varnost pri delu (skupinski vpis v posameznih delovnih organizacijah)
— tečaj strojepisja (v drugem delu tečaja možnost specializacije za stavce na strojih IBM ali za fonodaktilografe)
— tečaj poslovne korespondence
— tečaj za družbeno izobraževanje
VPISUJEMO VSAK DAN od 7. do 14.30, ob torkih do 18. ure ter drugo soboto v mesecu.
Podrobnosti o sistemu dopisnega izobraževanja, učnem programu in pogojih za vpis boste lahko izvedeli iz prospekta za šol. leto 1973/74, ki vam ga pošljemo na vašo zahtevo. SVOJ NASLOV NAPIŠITE S TISKANIMI ČRKAMI! Za prospekt pošljite znamko v vrednosti 5.- din na naslov: DOPISNA DELAVSKA UNIVERZA, 61000 Ljubljana, Parmova 39, telefon 312-141, poštni predal 106.
KRKA
'	,!	*	'i	i"r(j,>V	V,.V',	‘	1
J- '< '•a	^	^
iJ* *!i 'J
r ] te » *.
J
£■
‘ .i
' 1»^
4
v organizaciji novomeške tovarne zdravil KRKA in pod pokroviteljstvom predsednika novomeške občinske skupščine Avgusta Avbarja se je od srede do sobote v Novem mestu zbralo 337 delavcev — športnikov iz 6 jugoslovanskih farmacevtskih tovarn; beograjske GAL ENI KE, sarajevskega BOSNALIJEKA, skopskega ALKALOIDA, leskovškega ZDRAVLJA, ljubljanskega LEKA in novomeške KRKE. To so bile sedme farmacevtske igre in spet so bili organizatorji Novomeščani, ki so bili pobudniki tega tekmovanja že ob začetku. Tudi letos je bila organizacija odlična.
V skupni uvrstitvi je zmagala GALENI-KA s 50 točkami, druga pa je bila, kot je že običaj, novomeška KRKA, ki je zbrala 5 točk manj. Slede: ALKALOID, ZDRAVLJE, LEK, BOSNALIJEK. Pri ženskah je bila KRKA najboljša sploh, pri moških pa je bila tretja, za GALENIKO in ZDRAVLJEM.
Športniki KRKE so v posameznih disciplinah zasedli naslednja mesta: moški v streljanju četrto, v malem nogometu — šesto, rokometu — tretje, odbojki — prvo, namiznem tenisu — tretje in v šahu — drugo. Zenske: v streljanju — drugo, rokometu — prvo, odbojki — prvo in namiznem tenisu — drugo.
V kratki fotoreportaži s tega tekmoviinja so od leve zgoraj naslednje fotografije: na prvi skače s padalom državna reprezentantka Dara Uhan pred slovesno otvoritvijo (Uhanova je zaposlena v KRKI!); na drugi fotografiji je zastopstvo KRKE pred začetkom tekem, na tretji so gostje, gledalci in pevski zbor KRKE. Na desni strarji — na vrhu rokometašice, ki so bile prve, drugi posnetek je z nogometne tekme KRKA — ALKALOID, na tretjem so odbojkarice, ki so bile prav tako prve; četrta fotografija je narejena na rokometni tekmi moških KRKA — LEK, peta pa na odbojakrski tekmi moških KRKA — BOSNALIJEK.
ISRI#,
M
F,
■
'm
DOLENJSKI LIST
lil
BREZ BESED
BREZ BESED:
Poleni »M Ust | pred 20 leti’
j
Tlak bo do kolodvora
TE DNI BODO gotovi načrti za dotlakovanje zvezne ceste, ki vodi skozi Novo mesto in je bila lani modernizirana do stavbe okrajnega ljudskega odbora. Kakor smo zvedeli na Ljudskem odboru mestne občine, bodo dela kmalu oddana, tako da bo cesta lahko do jeseni gotova, mesto pa se bo vendarle iznebilo prahu in blata ^udi na tem delu Ljubljanske ceste.
PO POROČILIH geološkega zavoda v Ljubljani so bile odkrite na Dolenjskem izredno velike količine železne rude, ki vsebuje 10 do 30 odst. železa in kakih 25 odstotkov boksita. Nah^ališča te rude se raztezajo v več pasovih v bližini Turjaka, Cajnaija in Karloviča. Izkoriščanje rude bi bilo ceneno, saj so našli predvsem površinske plasti, ki bi jih lahko izkoriščali z dnevnim kopom.
DA VSAJ DELNO odpomorejo pomanjkanju vode, so se prebivalci Dragomlje vasi pri Suhorju v Beli krajini odločili, da si zgrade vaški vodnjak. Dela pri izkopu in pripravi peska so opravili po večini s prostovoljnim delom. Navdic dobri volji vaščanov pa obstaja nevarnost, da vsem delom in stroškom ne bodo sami kos in da bo delo zastalo, če ne bodo dobili pomoči od drugod.
KMETIJSKE ZADRUGE na Kočevskem so pokazale letos veliko zanimanje za sajenje izbranih sort semenskega krompirja, katerega pridelek bo šel izključno le za seme. Površine zasajenega semenskega krompirja znašajo nekaj nad 19 ha. Pri zadružnikih je veliko zanimanje za pridelovanje semenskega krompirja. Predvidevajo, da bo znašal pridelek semenskega krompirja nad i O vagonov.
PRETEKLO NEDELJO so morale novomeške odbojkarice na vroča tla vevškega Papirničarja. V težki in dramatični borbi so premagale ondotne odbojkarice s 3:0. Knafličeva se razvija v prvovrstno tolkačico. Prav dobro igro so dale tudi Ostankova in Mislejeva, za njima pa nič ne zaostajajo Keglovičeva, Šmalčeva in Finkova. Le tako naprej!
(Iz DOLENJSKEGA LISTA, 19. junija 1953)
!
Zgodilo seje.Y.
POMEMBNO DEJANJE - V nekem ameriškem podjetju so morali kandidati za vodilno delovno mesto izpolniti kopico vprašanj. Med njimi je bilo tudi vprašanje: „Kaj ste storili pomembnega v zadnjih petih letih? “ Človek, ki je bil izbran, je na to vprašanje odgovoril: „Oženil sem se!“ To je torej najpomembnejše dejanje ...
ROKE ZA AVTO - Četrt stotine kandidatov se je potegovalo za pivo nagrado - avto. Tekma je bila preprosta: obe roki na avtomobilu, nogi na tleh, na dvanajst ur četrt iire odmora. V tej ameriški tekmi je zmagala gospodinja, ki je zdržala 132 ur in še nekaj minut. Vsi drugi so v borbi za avto prej odnehali!
SLEPI REŠITELJ — 264etni slepi očka je rešil triletno hčerko, ki se je utapljala v plavalnem bazenu. Nikogar razen njega ni bilo blizu: slepi oče je prisluhnil mehurčkQm in rešil dekletce...
zakon udari kadilce? -
Ne bojte se, ne bo se zgodilo pri nas! Na Fincem pa poseben odbor vlade priporoča, naj bi prepovedali kajenje na vseh javnih krajih. Kazni za kršilce: v denarju ali pa v zapor ...
VELIKA KAČA - Popolnoma prestrašena newyorška gospodinja je sporočila polibiji, da je v njeni sobi velika strupena kača. Do zob oboroženi policaji so prihrumeli v stanovanje in našli približno 25 cm dolgo vodno kačo. Strah ima velike oči!
STAR PANJ SE VNAME -Avery Brundage, senilni nekdanji predsednik mednarodnega olimpijskega komiteja — stolček so mu spodmaknili po Muenchnu - je pokazal, da ni vedno konzervativen: po 85. rojstnem dnevu se je poročil s 37-letno Nemko. Na olimpiadi je imel več časa za ženske kot za šport...
ODVRNJENE OČI OD TUJK -Da bi zaščitila pravice domačih žensk, je libijska vlada izdala odlok, po katerem potrebujejo Libijci do-voljehje za poroko s tujkami. Domačinke so spet pridobile na veljavi!
HITRO DELO - Na otočju Samoa je zagovornica prosila sodnika za kratko prekinitev. Sodnik je privolil, iz sosednje sobe pa seje čez čas zaslišal jok. Odvetnica je rodila dvojčke. Viri ne povedo, če so obravnavo po-tem veselem dogodku prekinili...
PRIDNA PUNČKA - Oče in mama sta bila vesela, da se je dveletna hči po cele ure igrala s telefonom. Začuden obraz pa sta naredila, ko je pošta poslala račun. Otrok je namreč tudi zares vrtel številke in se potem navdušeno pogovarjal z ljudmi, ki jih je po naključju pokli-
OPIČJI SEKS - Londonski zoologi so ugotovili, da na šimpanze vpliva kot močno spolno dražilo, če gledajo filme, v katerih si opice izkazujejo nežnosti. Kako pa je s šimpanzi v afriških gozdovih?
SPET ODLOG - 29-letna Sardin-ka je spet napisala prošnjo za odlog zaporne kazni. Pred tremi leti bi morala sedet dva meseca, vendar pa vsako leto pričakuje otroka. Zdaj je na poti deseti. To jc italijanska resničnost - ki jo je pokazal že de Sicca v filmu, v katerem je igrala glavno vlogo Sophia Loren.
MANJŠI OCEANI - Ameriški raziskovalci so objavili podatke, da se količina vode v oceanih zmanjšuje. No, menda se bomo nekaj let le še kopali v morju . .
Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Novice.
o pošti v mestnem skladišči
(V zadnji) seji mestnega zastopa se je razpravljalo najprej o pošti v sedanjem mestnem skladišči. Delo napreduje dobro, pa je tudi treba, ker se s prvim avgustom pošta in telegraf že tamo odpre. Tudi je mestni zastop sklenil, da glede najmarinskega krajcarja pri c. kr. eraru nikakor ne more delati izjeme, pač pa se zagotovi, da se kako drugače plačilo ne bodo povišalo. Cesta do pošte se bode priredila z novim vhodom na dvorišče. Pri popravljanju je treba marsikaj novega, kar ni v proračunu, a nasprotno tudi ostane mnogo, kar smo mislili, da bode treba popraviti. Stroški ne bodo večji.
(Pruska) vlada hoče na vsak način, da državni zbor, ki se sedaj voli, sprejme povišanje stroškov za vojsko. Govori se, da bode zbor razpuščen, ako tega ne bode hotel storiti.
(Ogrska) brodi dalje v liberalnim toku. Zadnji čas so se sešli v Buda Pesti veliki župani, ki so pritrjevali zoper — cerkvenej politiki. Minister je govoril, da nima veliko strahu; može, velike župane pa je rotil, naj vlado podpirajo. Bomo videli.
I
■
8
i
((P ra V i) čas je zdaj za zavarovanje njiv in vinogradov-pred točo. Letos hvala Bogu razun travnikov vse lepo kaže, posebno pa še trtavže tako lepo, kakor vže dolgo sem ne tako. Kdor je pameten, zavaruje naj žita, zavaruje naj posebno vinograde pred točo. Plača se pač malo in kako prijetno je, ako po toči dobi človek toliko denarja, da si izpadli pridelek lahko kupi. Zavaruje pa proti toči gospod Viktor Niefergal v Kandiji. Dozdaj je banka, katero on zastopa, še vsako škodo pošteno izplačala.
(V Š t. - J u r i j i) pri Mirni Peči se proda takoj in iz proste roke lepo posestvo, ki meri 35 oral (johov) in sestoji iz gospodarskega poslopja, katero je še v jako dobrem stanu, več lepih gozdov, vinogradov in nekaj travnikov. Kdor hoče to posestvo kupiti, bodi si že skupaj ah na drobno, naj se o^asi pri podpisanem lastniku, kjer se zve tudi cena. Franc Zupančič.
I
(Iz DOLENJSKIH NOVIC, 15. junija 1893)
V BAKUJU:
Kdo se boji leva?
200-kilogramski King ljubljene Berberovih
Ključavničar Alije skočil, kot bi ga oplazila strela, in v hipu je bil na peči: ogromna rumena zver pred njim — to je bil lev. Takoj za levom sta v kopalnico prikorakala deček in deklica. Fantje vlekel leva za grivo, dekletce pa je začudeno vprašalo; „Stric, kaj pa vi delate na peči? “ Končno je stopila v kopalnico še gospodinja in brezskrbno dej^a: ,JNe bojte se, to je lev!“
Udomačenega leva im^o v družini Berberov v Bakuju, znanem azerbejdžanskem industrijskem središču v Sovjetski zvezi. Pravijo mu King, prinesh pa so ga iz živalskega vrta, ko mu je bilo mesec in pol. King je velik prijatelj z obema otrokoma, vzgojitelja pa trdita: „Bistvena razlika med našim levom in drugimi levi je, daje King vzgojen, ne pa dresiran." Nič čudnega ni zato, da je znani Viktor Tihonov dejal: ,JZares lahko živite z njim 200 let!“ To je izjavil po tistem, ko je dodobra spoznal Kinga, prej pa je trdil, da ga je potrebno Berberovim vzeti, ker bo lev zagrešil pokol.
Lev, ki ima zdaj mnogo prijateljev — družino obiskuje vse več ljudi, in koje imel King dve leti, je prišlo 40 obi^ovalcev — ima že več kot 200 kg in tri leta. Spi na razširjeni otomani, spat hodi vedno z družino, čeprav rad, kot vsi drugi levi, spi tudi po 16 ur na dan . . .
Zanimivo je, da igra hrana v življenju tega krdja živali prav neznatno vlogo: zgodilo se je, da je jedel le kašo. Zdaj, ko dobiva družina iz klavnice za Kinga meso brezplačno, je Kingov jedilnik kajpak bogatejši.
Torej: ne bojte se leva, še zlasti ne, če mu je ime King. Pozna ga ves Baku ...
1
I
IŠČEMO STARINE
i
Cardin in Moreaujeva: napoved poroke
Film in moda
Jeanne Moreau se mo-ži s kraljem mode Cardinom
v Parizu so začeli šepetati: Jeanne Moreau zapušča film, Moreaujeva bo prevzela sektor za ženske v znameniti modni hiši Pierre Cardin — Moreaujeva se bo možila s Cardinom .. .
Je to res? Da, znana filmska igralka je potrdila novico, čeprav je veliko let po zlomu prvega zakona trdila, da ne bo šla nikoli več v zakonski jarem.
Popularna filmska igralka je zdaj spremenila sodbo irf pravi: „S kom drugim naj bi se možila, če ne s Cardinom? Prijatelja sva vrsto let. On je edini moški, ki si ga lahko zamišljam kot rtioža ženske, kakršna sem jaz. V poroko ni treba hiteti na vrat na nos, vendar pa mislim, da je moj sin dovolj odrasel, da se lahko odločim za tak korak ...“
Tam, kjer se kadi, mora biti tudi ogenj. Prve besede o poroki med človekom, ki diktira svetovno modo, in filmsko 'igralko so se raznesle med snemanjem filma „Francozinja Jeanne“. Snemali so ga v Braziliji, v filmu pa je nastopil tudi Cardin, ki so ga prej že velikokrat zaman nagovarjaU, naj stopi pred kamere.
Ženitev je Moreaujeva potrdila. Se bo potem odrekla filmu? „To je, kot da bi strasten kadilec dejal, da bo nehal kaditi! “ trdi filmska igralka. ' Torej je vse jasno: Moreaujeva bo še naprej snemala filme, v tolažbo Parižanov in svojih oboževalcev, Cardin bo še naprej delal modele za debele denarnice — zgledoval se bo pa po svoji bodoči ženi. Lahko torej pričakujemo, da bodo največ novosti deležne postave, kakršno ima Jeanne: nežne, krhke . ..
Jezdec
Bilo je pozimi, ko je sneg ležal krog in krog. Prepeluhov Miha me je prosil za kobilico. Pogodila sva se, da mu jo prepustim, dokler jo bo potreboval.
Minil je mesec, dva, a kobilice od nikjer. Brž stopim k Mihu, pa ga povprašam: „No, Miha, kdaj jo misliš pripeljati nazaj? Tudi sam bi rad spet jezdil po svetu. “
,JVe dam ti je, “ mi je zabrusil.
„Bes te opali! Kobilica je vendar moja. Naj bo zlepa ali zgrda, dal jo boš,“ mu srdito rečem in ročno primem z eno roko kobilico, z drugo pa Miha in ju odnesem pred sodni pečat.
Tako jih nagovorim: „Tukaj ločite prui^do od nepravde, zrnje od plev, pa razsodite! Mihu sem dal kobilico za ježo, dokler jo bo potreboval. Minil je mesec in drugi je naokoli, vendar je ne vrne. Tudi sam jo potrebujem, pa ne morem čakati celo več-
nost, dokler se ne naveliča, še manj pa, da kobilica pogine, ko tako slabo skrbi zanjo. “
Sodniki so staknili glave, potlej pa vprašali Miha: „Ali še potrebuješ kobilico ? “ „Kajpak,*' je odvrnil, „ravno privadil sem se nanjo. Zdaj naj jo pa pustim in peš hodim po svetu? Drugo naj mi preskrbi. “
Spet so sodniki staknili glave, pogledali v črne bukve in razsodili:
„To je tako kot s stanovanjem. Ce hočeš kobilico nazaj, Mihu preskrbi drugo. “ „Kobilica je vendar moja, “ se nahudim.
„Tvoja je, vendar ima samo Miha pravico jezditi. Svojo kobilico lahko krmiš, čistiš, podkuješ, kadar se zbosi ali karkoli, le jezditi je ne smeš. Taka je pravda. “ (Odšli smo. Miha je jezdil na moji kobilici, jaz sem pa peš krevsal za njima).
MARTIN KRPAN
Čigava grobišča?
Pri kmetih v Straži pri Šent rupertu lahko sliši človek pres( netljive stvari o preteklosti ii najdbah marsičesa, kar naj b bilo staro tisočletja. Jože Zu pančič je na bregu, imenova nem Brezje, leta 1937 izkrči dva hektara gozda v polje. Ti ^ krat je našel dosti zanimivega, čemer rad pripoveduje, sevedi pa takrat žd ni bilo prilike, dj bi se vse nadrobno preiskalo ii ugotovilo, kam kaj spada. Poti0 kod so presenetljivo plitvo naš žare, sponke, denar in drug na kit. Jože je prepričan, da j moral biti na hribčku, tak( strmem, da je bilo kar težk< zlesti nanj, pravcati krematorij saj je ob prekopavanju kazale na debele sloje ostankov pepela-
Med drugim so izkopali tui nagrobni kamen z napisom ' starogrščini, s katerim se je siJ oddolžil očetu. Kamen je sedjj v novomeškem muzeju. Izkopi; h so tudi nagrobne lučke; *tu^ te so našle pravo pot v muz4 Kaj starega pa bi rad še marsikdo drug. Jožetu Zupančiču ^ danes ni splavala iz spomirtf vnema nekega zasebnega zbirt; telja, ki mu je želel izvabit bakren novčič za steklenic^ piva. Pri Jožetu Markeljcu jf buldožer pri kopanju temelje' lani naletel na žare, kjer so naŠi žensko sponko, jagode ogrUce Stavbišče se drži zemljišča, ki ga je pred leti krčil Jože Zupan-, čič. Tudi pri Markeljcu je za-, tem poskušal izbrskati kaj zanij mivega starinar iz Ljubljane. „S kopanjem se je potU ves dan,» našel ni ničesar. Zasmilil se mi je, pa sem mu na koncu dal stai novčič,“ pravi Jože Markeljcj
Zemlja je pač muhasta in n< ustreže vsakomur. Čeprav b bilo tod za arheologe prav goto vo še kaj zanimivega, vedo t ljudje zaradi predmetov, ki sn jih našli med poljskimi deli, več o preteklosti svojega kraja ko marsikdo drug.
A. ŽELEZNIK
„Reveži pa ti, ki so bili td sežgani in zakopani, niso mo^ biti, če so jim pokladali v gro še denar,“ modrujejo ob pre ostalih drobnih predmetih, k jih radi pokažejo.
7. Klara je pribrizgala na brcI plen visoko nad glavo.	,
„Trenutek!“ je zavriskala f postavila predenj, kot da ga 4 lite posnetek za naš lokalni se, prosim!“
Možakar z ribo v roki pa ne! Skremžil se ie, da je bilo Kaj se je zgodilo?
Zapostavljeno podežer Ije
Med nedavnim obiskom sekretarja mestnega komiteja ZK Ljubljana Vinka Hafnerja v Ribnici so razpravljali tudi o socialnih razlikah med mestom Ljubljano in podeželjem. Po že .končanem uradnem srečanju si Wsekretar občinske konference ZK Ribnica Danilo Mohar ni fnogel kaj, da ne bi „protesti-raV‘ pri Vinku Hafnerju:
- Vidiš, kakšni ste Ljubljančani. Vse hočete le zase, nam na podeželju pa nič ne privoščite. Celo dež je pred dvema dnevoma v Ljubljani na veliko padal, naši kmetje, ki jokajo za njim, pa so dobili le nekaj kapelj!
»Dolenjski list« v vsako družino
BERITE
DL
ZDRAVUE-
NJEUSES.
BOLEZNI
SLAOO -KUSEC
SRB.
MESTO
FOR
ZVEZA
DU!ilK
AZ.
DRŽAVA
AN6L.
mmM
ORGAN
VIDA
DEL
TELESA
OZVEZDJE
LOPAR
ja.
ELEKTROD«
IZCELOV.
PREPROG
JAN IVO
HRVAŠKO
MESTO
PPreiVALH
toJkane
PESTNER
DVOJICA
DEL PIS. STROJA
BET
JUD-
KRALJ
IZVRŠNI
SVET
ARHIV
OCE
LIST
BODICA
ALŽ.
LUKA
RIBAR IVO
SKOPJE
FRKOMIK
ŽEliZOV
OKSliL
DEL EL. MOTORJA
ETIOPSKI
KNEZ
ŠUBIC
OVCA
FIN.
JEZERO
VSE V REDU
NAKLON
NERODNA
ŽENSKA
GL MESTO JORDANIJE
OSMI
TON
PREBIVALEC
KAIRA
DIMNIK SCHIEDEL
JE.OKROGEL, KAR DAJE TELE PREDNOSTI:
— odličen vlek zaradi najmanjše prostornin
' varnost obratovanja zaradi najmanjše kuriine puvisine
— enostavnost pri čiščenju
Doklej bombe nepoučenosti?
13-lethi Miran Uhan iz Kamne gore pri Trebnjem je bil ob dva prsta, ko mu je v rokah eksplodirala italijanska ofenzivna bomba
„v nedeljo, 10. junija ob 14. uri, sta se z ročno bombo ponesrečila 14-letni Branko Redek in 134etni Miran Uhan s Kamne gore pri Trebnjem. Hudo ranjena po rokah, prsih in ^vah so odpeljali v novomeško bolnišnico,” smo poročali prejšnji četrtek.
Dan po nesreči je imela Miranova mati v papir zavite nekatere presunljive ostanke sinove nesreče: del prsta, ki ga je našel oče za vrati razpadajočega vinskega hrama na Lipniku, delce bombe, od eksplozije ratrgano dečkovo majico ...
Ko sem v ponedeljek vprašal v novomeški bolnišnici, je bil Branko Redek že doma, Mirana pa so zadržali še na očesnem oddelku.
„Brat ima streljaj od tam, kjer se je zgodila nesreča, vi-.. nograd. Fanta sta v razpadajoči zgradbi večkrat iskala starine. Sin me je že v soboto prosil, naj ga pustim z
Raztigana in ožgana Miranova majica v materinih rokah nemo izpričuje tragedijo, do katere je prišlo prejšnjo nedeljo na Lipniku.
Brankom v goro. Ko sem zvedela, da gre z njima tudi moj brat, sem ga pustila. Okrog poldne je odšel, ob pol treh so ga že prinesli ...“ pripoveduje ždo-stha mati.
Uhanova pravi, da je Miran izredno miren fant, ki je najraje bral. O nesrečah s starim orožjem je bil poučen: še pred kratkim so se pogovarjali o nesreči z bombo, o čemer je pisala tudi Naša obramba. Miranovo staro mater je ubilo, ko se je nekdo i^al z mino.
Uhanova pripoveduje: „Miran je menil, da je našel baterijo; tako je dejal očetu v bolnišnici. V resnici pa je našel italijansko ofenzivno bombo. Samo trak je bilo potrebno potegniti.,.“
Otroška radovednost ne pozna meja. Razpadajoče zgradbe skrivajo v svoji notranjosti še prenekatero nevarnost. Nesreča na Lipniku je nov opomin. Doklej bomo morali še pisati o eksplozijah bomb zaradi nepoučenosti? Zares, doklej še?
A. Ž.
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
JOtE IPUCHIL^:
Na delavskih igrah v odbojki je Cestno podjetje hitro izgubilo, ker mu je šlo v nos preveč prahu s ceste ob igrišču na Loki, ki je niso asfaltirali!
Arhitekt Silvin Grein je v večji družbi v navzočnosti Tatjane Gros takoj zapel, da bi pokazal, češ, tudi jaz bi lahko zmagal na Slovenski popevki...
Novoteksov košarkar Peter Ivančič igra odlično le tedaj, če je med gledalci 59,99 odst. deklet in še med njimi 99 odst. takih, ki so njegov tip!
Rešitev prejšnje križanke:
		0	'■;rJ	"T				v: I".'.
		t	t]				T	0 !v
		S	1		t			k A
	Ej	t		<	e I'-		i_	1 s ^
		u	'e	(J	0 j:i.	i-	T>_ o	.
	I	F	1- 1	D bi-		S ii-		
			l, vS T	1 M	u j A	i!		“V	lV
r« i k. L O - - -- vn. \ < k l\ Him		rv._ 1			1-fr'T L| 1	1— 1	t A	k; I
P ^ ^ \		JL	t.		V			
'1?'* ^ TL A T			T			-	■T	e1 s*
PRISTANEK V PRASKUPNOSTI
E
m
mm
ii
\
Paradižnik je dvignil . Pogjejmo za Klarin goli hrbet! VideU bomo to, kar je videl Paradižnik: Po livadi je prihajala k vodi po-in se hudomušno šast! Mamut, kosmat mamut je prihajal pit k reki! fotografirala. ,J)ovo- Dolga dlaka je opletala z njega in mogočni okli so se »*Pranovice!‘„nasmejte zib^ v taktu korakov...
Otrdela sta zemljana tam na bregu. Som je zdrsi^ ni zasmejal. Se malo iz ribičeve roke... In glej, ta som, ta pr^omček je ih.	imel pod plavutmi nožiče! Prekopicnil se je in jo ne-
slišno ucvri nazaj v reko! Kdo bi pač hotel biti v tem
trenutku tu na tej livadi?
Mamutovi kor^ so topotali vedno blii^, tresel se je ves rečni breg in tresla sta se od strahu pa od mraza naš Paradižnik in njegova žena. Borih deset prametrov je še ločilo zemljana ^ zverine...
1'edaj se je zgodilo, kar se je pač moralo zgoditi — da bi naša nadaljevanka lahko tekla naprej! Mamut je stopil na neko vejevje na stezi in se — udrl v čmo zemljo!
DIMNIK SCHIEDEL	^
IMA ŠAMOTNI VLOŽEK, ODPOREN PROTI KISLINI, ZATO JE:
— odporen proti ognju, ker je izdelan iz visoko kvalitetnih
glin in šamotov,	.	.
— odporen proti kislini, ker šamotni vložek propušča kislino
pod 2,5 %
— varen pred zasajevanjem in zakislevanjem, ker je šamotna cev odporna proti kislini in vlagi,
— temperaturno obstojen, odporen proti pritiskom in pli-notesen, ker je sistem izredna konstrukcijska rešitev.
DIMNIK
DIMNIK SCHIEDEL
S ŠAMOTNIM VLOŽKOM JE MONTAŽNI DIMNIK IN JE:
— varčen zaradi hitre in enostavne montaže,
— varen pred ognjem, ker je večplastne»konstrukcije s tesnilnimi fugami,
— varčen pri prostoru, ker je natančno izmerljiv in funkcionalen
— varčen pri ceni, ker je trajen in ga je mogoče hitro montirati in ima do 40 % boljše izgorevanje.
V
EV/ROPI
SCHIEDEL-VU-KAMIN
PROIZVAJA,H»RODAJA, MONTIRA, UVAŽA in IZVAŽA GRADBENO PODJETEJ „GRADNJA", ŽALEC, v kooperaciji s
CINKARNO Celje, telefon 71-783, 72-227.
PRODAJNA MESTA: AGRARIA Brežice,
PRESKRBA Krško,
NOVOTEHNA Novo mesto in trgovsko podjetje SEVNICA
Predstavništvo v Ljubljani:
Inž. Janez SRAKA, Herbersteinova 15, telefon (o61) 316-234.
JUGOTEHNIKA LJUBLJANA trgovsko podjetje s tehničnim materialom LJUBLJANA, Pod trančo 2
sprejme v uk UČENCA za poklic PRODAJALEC TEHNIČNE STROKE v trgovini v METLIKI
Pogoj za sprejem:
— vsaj z dobrim uspehom končana osnovna šola,
— starost do 18 let,
— preizkusni test (v primeru večjega števila kandidatov).
Vaše prošnje — ne pozabite jim priložiti spričevala o končani osnovni šoli — nam pošljite na naslov: JUGOTEHNIKA, kadrovska služba, 61000 LJUBLJANA, Pod trančo 2. Prošnje sprejemamo do 30. 6.1973.
DOLENJSKA BANKA IN HRANILNICA NOVO MESTO
— komisija za kadre in splošne zadeve
OBJAVLJA prosto delovno mesto
REFERENTA
v stanovanjskem oddelku s srednjo šolsko izobrazbo ekonomske smeri in dvema letoma prakse.
Poskusna doba traja dva meseca.
Kandidati morajo prijavam priložiti kratek življenjepis z opisom dosedanjega dela in potrdilo o izobrazbi.
Rok objave velja do zasedbe delovnega mesta.
Prijave pošljite komisiji za kadre in splošne zadeve pri Dolenjski banki in hranilnici. Novo mesto.
Profesor na nočnih pohodih
V Novem mestu, Radečah in Laškem se je profesor glasbe iz Zagreba kar v 17 primerih izkazal za vlomilca oziroma tatu
Josipu Bajallu, 25-letnemu profesoiju glasbe iz Zagreba, je sodilo okrožno sodišče v Novem mestu. Senat pod predsedstvom Janeza Kramariča mu je prisodil 5 let strogega zapora. Glasbenik je bil že prej dvakrat obsojen.
Začelo se je, kot je obtoženec sam dejal na razpravi, ko se je v Novem mestu s predstavniki Glasbene šole dogovoril za orgelski koncert. Obljubili so mu tako možnost čez
POTA
m S TIM
Dežurni poročajo
NESPODOBEN NA OTOCCU -12. junija zjutraj so miličniki pridr-?ali do iztreznitve Matijo Vidmarja z Rožnega vrha pri Trebnjem, ker se je v restavraciji na Otočcu nedostojno obnašal in zmerjal natakarico.
KDO SE BO GREL? - Jožetu Krevsu iz Dol. Karteljevega je v času od 6. do 9. junija nekdo odpeljal iz njegove hoste 3 kubike diV in ga tako oškodoval za najmanj 330 din.
PRI BELEM DNEVU - Simonu Tafernerju iz Migolice je 12. junija med 4. uro in 15.30 zmanjkalo kolo s pomožnim motorjem modre barve, ki ga je pustU na dvorišču zasebne hiše na Mirni.
ENEGA ZVECER - 10. junija zvečer je Francu Zonti z Mirne nekdo odpeljal s prireditvenega prostora pri Gradu kolo s pomožnim motorjem rdeče barve.
IZPRED KAPITLJA - 13. junija popoldne je izginil moped z reg. številko NM 57-481. Anton Grm in Novega mesta je vozilo pustil na Kapitlju.
DOBRO SE JE ZALOŽIL - 15.
junija zjutraj je izpred t^ovine Mercator na Zagrebški cesti nekdo vzel 18 zavitkov smetane, več litrov mleka in nekaj kozarcev jogmta. Blago so namreč pripeljali iz Ljubljanskih mlekarn in ga pustili pred vrati, medtem pa je tat izkoristil priložnost.
GRDO GOVORIL - 17. junija zjutraj so miličniki iz Dol. Toplic pridržali do iztreznitve Ivana Darov-ca iz Vavte vasi, ker se je do miličnikov nedostojno obnašal.
NA JAVNEM KRAJU - Leopolda Novaka z Vrhtrebnjega so trebanjski miličniki 17. junija zvečer pridržali, ker se je nedostojno obnašal.
FIČKO V GLOBEL
V	bolnišnici in s hudimi poškodbami se je končala nočna vožnja Antona Celiča iz Koroške vasi. Ta je 17. junija malo pred polnočjo vozil fička, v katerem so bili Anton Muhič, Marjan PavUn in Janez Železnk, od Metlike proti Novem mestu, ko je pri Vel. Cerovcu avto zaneslo s ceste. Zdrknil je v 15 metrov globoko globel, voznik in sopotniki pa so se pri nesreči hudo poškodovali. Vsi so morali v bolnišnico, medtem ko je avto povsem razbit. Škodo cenijo na ^20.000 din.
BRESTANICA: POŠKODOVAN VOZNIK
6.	junija ob 6.15 seje peljal proti Senovemu z osebnim avtomobilom Anton Kranjec iz Krškega. V Brestanici ga je na blagem nepreglednem dvojnem ovinku zaneslo s ceste, kjer je po 20 m vožnje po travniku trčil v steber dvojnega kozolca. Pri nesreči je bil voznik težje poškodovan in so ga odpeljali v brežino bolnišnico. Škode je za 18.000 dinarjev.
TAT V MOTELU
Ko so 12. junija zvečer delavci „Dosanleka“ prespali na Otočcu v hišici pri motelu, so bUi sprva zelo zadovoljni. Udeležili so se farmacevtskih iger, spoznali so lepo mesto, navdušil jih je Otočec, toda eden med njimi, Sarajevčan Mehmed Ar-navtovič; je doživel krajo.
Okoli 22. ure je je hotel v posteljo. Vrata je zaklenil, šel v kopalnico, toda ko se je vrnU, je opazil, da so vrata na balkon le priprta. Zmanjkala mu je denarnica s 1.000 dinarji in vozniškim dovoljenjem. Tatvine v bližini Otočca se ponavljajo, kar utegne uglednemu hotelu škoditi.
nekaj mesecev, Bajallu pa se je mudilo. Ker tudi po drugem obisku ni nič dosegel, je v šolo vlomil iz maščevanja. To je bilo prvo v celi seriji njegovih kaznivih dejanj. V noči od 17. na 18. oktober 1971 je iz novomeške Glasbene šole odnesel 4 harmonike in oboo, vredno 8.000 din.
V oktobru 1972 je „deloval" v Radečah. Najprej seje spet lotil Glasbene šole. Tam je odnesel magnetofon. Kup vlomov je že storil, a nič odnesel, ker ni prišel do denarja. Iz osnovne šole v Radečah je profesor-ja-vlomilca pregnal hišnik, nato je šel v Brežice.
Kot Arsene Lupin je prišel v pisarno tamkajšnje^ občinskega sindikalnega sveta, si tamkaj skuhal črno kavico, malce igral namizni tenis, potem pa urad pustil, ker v predalih zarij ni bilo nič primernega. Na Čatežu je vlomil v pisarno krajevnega urada in vzel 157 din, slednjič pa je krenil v Laško. Njegovi žrtvi sta bili najprej dve kleti, toda okoristil se je Ie,z orodjem. Z njim je prišel v prostore osnovne šole, tam pa je bil precejšen plen: vzel je pisalni stroj, magnetofon, mikrofon in nalivno pero, kar cenijo na 3.580 din.
V laškem turističnem biroju sta mu bili všeč le čokolada in TONIC WATER. Poskušal je priti še v trgovino PEKO in v poštno poslopje, toda v obeh primerih je eno ključavnico odprl, djuge pa ne.
Bajallo se je 12. novembra 1972 spet pojavil v Novem mestu. Ko je
zvečer razbil šipo na glavnem vhodu v grmsko osnovno šolo in zatem po poku malce počakal, so ga zgrabili miličniki.
Zanimivo je, daje na razpravi priznal samo del teh kaznivih dejanj, medtem ko je v preiskavi delavcem UJV sam natančno pravil, kje in kako je vlamljal, in tudi na kraju samem pokazal, kako je kazniva dejanja storil.
NI BIL HUDO RANJEN, AMPAK LE HUDO VINJEN
9.	junija med 16. in 17. uro je na ravnem delu ceste pri Željnah pri Kočevju zapeljal osebni avto na 70 cm visok breg in se prevrnil. Na kraju nesreče so ljudje našli le prevrnjen avto in nezavestnega Antona Perka iz Trdnjave. Rešilec je nezavestnega Perka, za katerega so menili, da je hudo poškodovan, odpeljal v Ljubljano, od tam pa so ga kmdu poslaU domov z utemeljitvijo, da je le lahko poškodovan in močno vinjen. Na avtu je za
3.000	din škode.
Miličniki, ki zadevo raziskujejo, so doslej zbrali te podatke: Jože Turk iz Kočevja, Anton Perko, Janez U^nik iz Mrtvic in Jože Kozole iz Željn so se vračali z avtom s piknika. Vsi so bili precej vinjeni, tudi Jože Turk, ki je vozil. Vendar miličniki voznika nismo mogli preizkusiti z alkotestom, ker ga ni bilo na kraju nesreče, pa tudi vse do zdaj, ko to poročamo (ponedeljek dopoldne), ga niso našli.
J. P.
V.
TRNOVEC: TOVORNJAK ZANESLO - 14. junija popoldne je Štefan Lovrin iz Novega mesta vozil kombi proti Metliki. Na nepreglednem ovinku pri Trnovcu je zadel vanj zadnji del tovornjaka, ki ga je vozil Stanislav Vidic iz Laškega. Škode je za 4.000 din.
MAHAROVEC: ZDOMEC PREHITEVAL - Viktor Dolar iz Gor. Maharovca je 14. junija zvečer z avtom zavijal v Dol. Maharovcu v levo, za njim vozeči Jože Pave iz Gor. Vrhpolja pa ga je z avtom nemške registracije hotel prehiteti in je prišlo do trčenja. Škode je za 7.500 din.
CRNOMLELJ:	kolesar	.JE
TRCIL - Franc Uršič iz Metlike je
15. junija popoldne vozil avto mimo zadružne mehanične delavnice v mestu, ko je z dvorišča predenj pri-peljel kolo s pomožnim motorjem Rudolf Sterk iz Sodevcev. Kolesar je trčil v avto, se poškodoval in je moral v bolnišnico. Gmotna škoda znaša 3.500 din.
TREBNJE: CELNO TRČENJE -Novomeščan Franc Dragan seje 15. junija popoldne znašel v bolnišnici po nesreči, v kateri je pri Zidanem mostu na območju trebanjske občine čelno trčil v tovornjak Dimitrija Mijatoviča iz Zrenjanina. Ta je prehiteval drug tovornjak, kjer ne bi smel, in zaprl Draganu pot. Skoda znaša 15.000 din.
NOVO MESTO: OBA V BOLNIŠNICI - Janez Judež iz Vel. Orehka je med vožnjo na kolesu s pomožnim motorjem 16. junija zjutraj na Cesti komandanta Staneta zapeljal na prehod za pešce in zavrl. Kolesar je padel, podrl pa je tudi pešca 75-letnega Janeza Kirna s Pangerč-grma. Judež se je teže poškodoval, oba s pešcem pa sta morala v bolnišnico.
MIRNA: ZLETEL S CESTE -
16. junija zvečer se je Anton Majerič s Potoka pri Straži, začasno na delu v ZRN, peljal od Mirne proti Trebnjemu. Na ovinku je njegov avto zaneslo s ceste, da se je prekucnil na streho, končno pa obstal na kolesih« Zdomec ima za 9.000 din škode.
BIRCNA VAS; MED SREČANJEM - 12. junija zvečer sta na cesti med Uršnimi selami in Birčno vasjo trčila avtomobila, ki sta se srečala. Voznika Milana Kavščka iz Vavte vasi je zaneslo v levo, tako je trčil v avto Bruna Bukovca iz Irče vasi. Škode je za 5.000 din.
NOVO MESTO: NI UPOŠTEVAL PREDNOSTI - Ko je 13. junija zjutraj Franc Tutin iz Smolenje vasi zavijal z avtom s Prešernovega trga na Kidričev trg, je iz Kastelčeve pripeljal avto Ivan Zupančič iz Re-gerče vasi. Ker v kritičnem trenutku ni bilo upoštevano desno pravilo, je prišlo do trčenja in 3.000 din škode.
CEGELNICA:	TRCENJE	PRI
SKLADIŠČU - “Novomeščanka Mi-_ lena Avsec je 11. junija zjutraj vozila avto po dovozni poti proti skladišču tovarne zdravil, ko je v obratni smeri hotel peljati Novomeščan Rudi Schoss. Trčil je v vozilo Avščeve, da je bilo za 1.200 din škode.
BUCNA VAS:	OPLAZILA
AVTO — Jožica Furman iz Dol. Kamene je 13. junija med vožnjo dopoldne oplazila avto Vinka Pušnika, kije stal ob cesti v Bučni vasi. Škode je za 1.000 din.
ŽVIRCE:	TRK	MED	SRE-
ČANJEM - 16. junija zvečer sta pripeljala naproti avtomobila, ki sta ju vozila Marija Hegler iz Kočevja in Jože Potočar iz Dol. Polja. Med srečanjem je Potočar zadel v avto Heg-leijeve in povzročil za 7.000 din škode. Pri nesreči' sta se voznica Hegleijeva in njena sopotnica laže poškodovali.
VELIKI TRN: TRIJE RANJENI
10.	junija je peljal iz Krškega proti Velikemu Trnu avtomobil Janez Prestrl iz Ljubnega pri Radovljici. Na ozki in slabi cesti je zapeljal s ceste in trčil v drevo. Hudo je bUa poškodovana sopotnica Olga Kiler^ Trške gore, voznik in sopotnk Franc Kiler s Trške gore pa sta dobila lažje poScodbe. Ponesrečence so odpeljali v novomeško bolnišnico. Škodo so ocenili na 10.000 dinaiiev.
ZANESLO GA JE
V	TOVORNJAK
14. junija ob 15.50 je peljal iz Pi-šec proti Brežicam voznik avtobusa 1'ranc BogoUn iz Novega mesta. V Globokem ga je v blagem ovinku zaneslo, da je trčil v tovornjak Vladka Malusa iz Nove vasi, ki je bil parkiran na robu cestišča. Ta tovornjak je nato trčil še v tovornjak pred njim, last Vladimira "Škofa iz Nove vasi. Na vozilih je škode za 25.000 din.
TRNJE: NI UPOŠTEVAL PREDNOSTNE CESTE
16.	junija ob 7.10 je peljal iz Brežic proti Trnju voznik avtobusa Ivan Planko z Drenske rebri. V križišču Brežice - Čatež ni upošteval prednostne ceste, zato je trčil v avto Adolfa Tomšeta iz Brežic. Tomšetov avto je vrglo na travnik. Pri nesreči je bila hudo poškodovana sopotnica Marija Tomše iz Brežic in so jo odpeljali v brežiško bolnišnico. Škode je za 18.000 din.
MOTORIST BREZ DOVOLJENJA
15. junija ob 21. 15 se je peljala proti Bušeči vasi na motoiju JAWA Željko Matijevič iz Bušeče vasi z dvema sopotnikoma. Pri Bušeči vasi je Matijevič v desnem ovinku zapeljal na kup gramoza. Vsi trije so padli, težje se je poškodoval sopotnik Vinko Jamnik, laže pa sta bila ranjena voznik in sopotnik Boris Unetič (oba iz Bušeče vasi). Vse tri so odpeljali v brežiško bolnišnico. Motorist je vozil z neregistriranim motorjem in brez vozniškega dovoljenja.
DOPOLNILO
V	našem uredrrištvu se je zglasila Štefka Mežik iz Novega mesta in odločno zanikala, da bi njen sin Bojan Mežik prinašal domov kakršnekoli predmete i ali denar, kar bi nepoučeni lahko razbrali iz kratkega poročila z razprave na sodišču. Dod^a je, da ga je bila, četudi kot mati samohranilka, zmožna preživljati in .da mu ne bi bUo treba zaiti na stranska pota.
rokomet
Sevničani ostanejo!
Nitka, na kateri so ves čas viseli, je postala vrv -Brežičanke najuspešnejše od vseh slovenskih ekip v drugi ligi: sedme!
Ker sta iz prve zvezne rokometne lige izpadla beograjski Partizan * in FAP iz Priboja — oba pojdeta v vzhodno skupino druge zvezne lige — sta iz druge zvezne lige-zahod izpadli le dve ekipi. Sevničani so tako ostali v ligi, kar je bil za novince tudi glavni cilj. Toda borba je bila trda in uspeli so šele z zmago v zadnjem kolu na vročem igrišču v Banjaluki. Brežičanke so sicer v zadnjem kolu izgubile, toda s sedmim mestom so bile najuspešnejše od vseh slovenskih ekip.
Mladost - Sevnica 19:20
Čeprav so skoraj ves polčas vodili domačini, so Sevničani do odmora vendar izenačili na 11:11. V dru^m polčasu so prevladovali Sevničani in pet minut pred koncem vodili 18:16. Ko so vsi pričakovali, daje tekma odločena, pa so domačini izenačili na 19:19. S tem rezultatom bi Sevničani še izpadli iz lige, vendar je v zadnji minuti Sile dosegel zmagovit gol in obstanek v ligi!
Sevnica; Sirk, Papež 2, Simončič, Krnc, Jurišič, Bizjak, Svažič 1, Koprivnik 2, Stojs 2, Sile 4, Trbovc 9, Možic.
Ekonomist- Brežice 13:11
Po prvi četrti ure so Brežičanke vodile s štirimi goli razlikei Kazalo je, da bodo dosegle celo šesto zaporedno zmago, in to proti drugoplasirani ekipi v drugi zvezni ligi. Vendar so do polčasa domačinke zmanjšale razliko na en sam gol, v nadaljevanju pa jim je v lepi in zanimivi tekmi uspelo tudi zmagati.
Brežice: Hribernik, Bah, A. Mišič 1, Molan 1, Stauber 2, Smerkolj, V. Mišič 3, Engel, Toplak 4, Grahek.
Stopičanke tretje
Na slovenskem pionirskem rokometnem pirvenstvu so bile mlade Stopičanke, ki so igrale za Novo mesto, odlične - tretje. Dosegle so
enak uspeh kot na pionirskem šolskem prvenstvu in tudi v polfinalu so izgubile ž istimi nasprotnicami -prvakinjami, Alplesom. V borbi za tretje mesto so premagale Škofljico 14:5.
Pionirji Novega mesta, ki so igrali v eni izmed štirih polfmalnih skupin, so v Škofljici zmagali in se uvrstili v finale, ki bo prihodnjo nedeljo v Celju. V finale so se uvrstili tudi pionirji Brežic.
odbojka
Trimo ali Novo mesto?
Tekmovalna komisija odbojkarske zveze je, kot smo poročali, registrirala tekmo Trimo: Novo mesto z rezultatom 3:0. Tako so Trebanjci peti, Novomeščani pa osmi in so izpadli. Vendar imajo odbojkarji Novega mesta še pravico do pritožbe. Ce bo tekma registrirana z rezultatom 3:1 za Novo mesto (tak je bil na Mirni rezultat), bo izpadlo Trebnje, sicer pa Novo mesto.
NOVO MESTO — Novomeški Partizan je pripravil tektnovanje v partizanskem mnogoboju. Med 40 tekmovalkami je pri pionirkah nižjega razreda zmagala J. Doklova pred Blatnikovo, pri pionirkah višjega razreda pa Zupančičeva pred Papi-čevo in Gornikovo. (S. D.)
košarka
Metličani že prvaki
Beti si je zagotovila štiri točke naskoka v I. B SKL • Po porazu Novoteks' tretji v I. A SKL
Metliški košaricaiji so z novo zmago v predzadnjem kolu ušli zasledovalcem za štiri točke in si tako že zagotovili naslov spomladanskega prvaka. Bržkone tudi v jeseni ne bodo imeli preveč preglavic z nasprotniki v I. B. ligi: tako lahko že zdaj neuradno razglasimo, da bodo v naslednji sezoni igrali v najmočnejši slovenski ligi. Novomeščani so v soboto izgubili v Mariboru z Branikom po izenačeni igri v obeh polčasih. Novomeški košarkaiji pa so bili preveč živčni, da bi v zadnjem napadu le še uspeli v borbi za pomembni dve točki.
Branik - Novoteks 71:69
v ostri igri so Novomeščani res dobro igrali samo v začetku. Pozneje so igrali slabše, kot znajo. Zlasti je odpovedal njihov skok pod košem, pa tudi od daleč niso vrgU skoraj nobene žoge. Branikovci so izkoristili slabosti gostov in si priborili zmago, ki je nadvse pomembna zla-sti za MariberrNevomeščam 80 zdaj tretji, z dvema točkama zaostanka za Vrhniko in Mariborom. Novotek-sovi košarkarji so v krizi, ki se je videla že v pokalni tekmi s Celjem in v prijateljski z mladinsko slovensko reprezentanco (obakrat je Novoteks izgubil, prvo tekmo 81:89, drugo 67:101). Do sobotne tekme z Ra-
^ I ^ I i I
P
II
densko pa iioajo še dovolj časa, da pridejo k sebi.
Novoteks: Splichal 4, Z. Kovačevič 10, Kopač 5, S. Kovačevič 16, Ivančič 22, Piletič 8, Počrvina 2, Pirc 2.
Beti • Postojna 116:97
Domačini so se z novo zmago Še bolj učvrstili na vrhu. Žal je bil v začetku drugega polčasa izključen domačin Lalič, kar sicer ni vplivalo na rezultat te tekme. Gostje so zadnje tri minute igrali le s tremi igralci, ker so vsi drugi naredili po pet osebnih napak.
Beti: Kosovac 3, Dautović 22, Ver-got 4, Prevalšek 2, Lalič 14, Rožič 14, Medek 49, Arbutina 6, Popovič 2.
M. P.
NOVO MESTO - Delovni kolektiv novomeške IMV je prejšnji teden pripravil na Gorjancih piknflc za športnike novomeške osnovne šole Grm. Na Gorjance so jih povabili, ker so mladi Grmčani na letošnjih šolskih tekmovanjih dosegli tri lepe u^ehe: atleti so bili slovenski prvaki, atletinje druge, telovadke pa tretje. Prav bi bilo, da bi tudi druga )odjetja posnemala zgled kolektiva MV (S. D’.)
LESKOVEC — Pred 100 gledalci so se v nogometni tekmi pomerili veterani Leskovca in Grada. Ko so LeskoVčani vodili ob polčasu 3:0, ni nihče računal na njihov poraz. Kljub temu pa so gostje s po 2 goloma Bosine in J. Stojsa zmag^ 4:3. (L. S.)
r'	II	-I	^
KOCEVJE - V petek, 22. junija, bo v Kočevju gostovala nogometna ekipa beograjskega Partizana, ki se bo ob 17, uri pomerila z domačo ekipo. Za Kočevje bodo i^ali tudi Ramljak (Dinamo), Divič (Crvena Zvezda) ter nogometaši ljubljanskega Mercatorja KapidŽč, Com, Bajec in Jani Zavrl. Računajo, da bo v soboto ob 17. uri v Pugledu ustni časopis z vodstvom in igralci Partizana. (Z. F.)
V	>
NOVO MESTO - V počastitev 50-letnice novomeškega nogometa je Elan pripravil turnir, na katerem so slavljenci v fmalu premagali garnizijo 3:1, v borbi za tretje mesto pa je Grosuplje premagalo Belo krajino 2:1. Pri starejših članih je Bela laraji-na premagala Elan 4:0, Elanovi mladinci pa so z enakim nasprotnikom zmagali 3:2. (J. M.)
ARTICE - V prvenstveni rokometni tekmi so domačini izgubili z Leskovcem 20:19 (9:9). Pri domačih sta bila najboljša Cerjak, pri gostih pa Hruševar. Gledalcev je bilo 200. (L. S.)
KOCEVJE — Košarkarji Kočevja so v prvenstveni tekmi premagali Medvode 83:67 in se tako rešili zadnjega mesta v drugi slovenski Ugi. Najbolj učinkovit je bil Kersnič. (Z. F.)
BEOGRAD — V jugoslovanski ženski odbojkarski reprezentanci, ki je nastopila na tradicionalnem odbojkarskem turnirju, je nastopila tudi Novomeščanka Pučkova. Jugoslavija je bila tretja, za Nemčijo in Madžarsko. (A. I.)
NOVO MESTO - Odbojkarice Novega mesta se resno pripravljajo na kvalifikacije za zvezno odbojkarsko ligo, ki ^do konec meseca. V Novcni mestu računajo, da bi z dobro formo v kvalifikacijah lahko uspeli. (J. I.)
Jaka Šmid - četrti
Novomeški jadralec Jaka Smid je s cirrusom 4200 dosegel pomemben uspeh na državnem jadralnem prvenstvu, saj se je za tremi tekmovalci ALC Lesce uvrstU na odlično' četrto mesto.
Zmagal je Štrukelj s 3184 točkami, pred Pintarjem (2942), Thalerjem (vsi ALC, 2884) in Šmidom (Nm), ki je nabral 2360 točk. Na prvenstvu so tekmovali še trije člani Novega mesta. Zavrl je bil s 1389 točkami 20., Klančnik — Belinova s 1373. točkami 21. in Kos s 597 točkami 27. med 31 tekmovalci.
Matko in Zupančičeva
v nedeljo je bilo v Ljubljani republiško prvenstvo v partizanskem mnogoboju, na katerem je nastopilo več sto tekmovalcev. Med nastopajočimi je bilo skoraj 70 športnikov iz Novega mesta in Črnomlja. Mladi Dolenjci so se spet odlično odrezali, saj sta Jožica Zupančič iz Novega mesta in Jože Matko iz Črnomlja postala republiška prvaka v vi^i kategoriji pionirk in pionirjev. Enak uspeh sta dosegli tudi vrsti Partizana iz Novega mesta in Črnomlja, ki sta bili v svojih kategorijah prvi in sta dobili za nagrado lepa pokala.
Organizacija tekmovanja je bila vzorna, škoda, da je bilo treba čakati poldrugo uro, da so izračunali rezultate.
S.	DOKL
ŠPORTNI KOMENTAR
Uzakonjene skupnosti
Zakon o telesnokulturnih skupnostih: to Je dejavnost posebnega družbenega pomena
v uradnem listu je bil sredi prejšnjega tedna tudi uradno objavljen zakon o telesnokulturnih skupnostih. Te samoupravne interesne skupnosti bodo, kot je zapisano v zakonu, skrbele za organizirano zadovoljevanje potreb delovnih ljudi na področju telesne kulture, za to, da bodo na tem področju kar najbolj usklajena samoupravna razmerja, za skupno določanje politike razvoja ter za druge n^oge v telesni kulturi, ki je pri nas dejavnost posebnega družbenega pomena.
Upati smemo, da bodo poslej razlike med posameznimi občinami manjše kot doslej. Vsaka pesem se namreč začne in konča pri den^u. V republiškem proračunu je bilo lani 0,59 odstotka denarja namenjenega telesni kulturi: to je več kot kdaj doslej. V posameznih občinah pa je kajpak različno. Lani so največ na primer dali na prebivalca 58,70 dinarjev, najmanj pa 1,19 dinarjev. V mali Sloveniji je torej razmerje med najbogatejšo in najbolj mačehovsko občino kar
1:49i~OdvefiJe dodati, da dajo največ za telesno Icultmo-n^l^ gatejše občine, najmanj pa naj^ bolj revne. In tako se zgodi, da najbogatejše dobijo še več, ker predstavljajo pomemben vir tudi sredstva od ^ortne napovedi in lota. Razumljivo je, da je v bogatejših občinah tudi življenjska raven vi^a, da v bogatejših občinah ljudje več igrajo na ti dve obliki stave in da se potem v šport v bogatih občinah iz lota in napovedi vrača več denarja. Skratka; bogatejši so še bolj bogati, revni dobijo še manj.
Tako ostaja začaran krog velikih razlik. „Zakon sam jih ne bo odpravil,“ trdijo strokovnjaki in pristavljajo:	„Zakon	sicer
omogoča sprejetje odlokov o financiranju, toda prvenstveno se moramo usmeriti v sprejemanje samoupravnih sporazumov! “
Kajpak denar v ^ortu ni vse, toda brez trdnih temeljev, ki pa jih je mogoče zgraditi le z denarjem, tudi športne hiše ne bo mogoče graditi!
J. SPLICHAL
Občinska skupščina Metlika
proda na JAVNI DRAŽBI
poslopje bivše žage v Gradacu, stoječe na pare. št. 20 — stavbišču v velikosti 399 m2, k.o. Gradac.
Izklicna cena za poslopje je 7.000,00 din. Odškodnina za pravico uporabe zemljišča je 16,85 din za kv. meter.
Dražba bo v petek, 29. 6. 1973, ob 8. uri v Krajevnem uradu Gradac.'Interesenti morajo pred pričetkom dražbe položiti varščino v znesku 1,400,00 din.
Davek na promet nepremičnin in stroške zemljiške izvedbe plača kupec.
PEDAGOŠKA AKADEMIJA V LJUBLJANI oddelek za razredni pouk Novo mesto
razpisuje
I.
redni vpis na oddelek za razredni pouk v študijskem letu 1973/74
Vpisni pogoji: na oddelek za razredni pouk se lahko vpišejo kandidati, ki so
a) končali štiriletno srednjo šolo
b) kandidati, ki nimajo končane štiriletne srednje šole, uspešno pa opravijo sprejemni izpit iz slovenskega jezika in zgodovine z družbeno ureditvijo.
li.
Kandidati za izredni študij se vpišejo kot izredni in imajo pravico obiskovati predavanja in opravljati izpite v Novem mestu.
Rok za priglasitev k vpisu je do 31. julija 1973. Prošnje z vsemi dokazili pošljite PA Ljubljana, Stari trg 34. Podrobnejše informacije o vpisu glej v „Delu" dne 15. 6. 1973, str. 15.
L
POMOŽNEGA RIBOGOJCA
Ribiška družina Novo mesto objavlja prosto delovno mesto POMOŽNEGA RIBOGOJCA v ribogojnici v Prečni. Pogoji: Končana osemletka, odslužen kadrovski rok in dobro zdravstveno stanje.
Prijave pošljite do 28. 6. 1973 na naslov: Ribiška družina. Novo mesto. Glavni trg 7
••••••■■••■■■■•■•••■■M«
SLUŽBA DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA, PODRUŽNICA 52100 NOVO MESTO
razglaša prosta delovna mesta za:
3 pripravnike s srednjo šolo
POGOJ: dokončana ekonomska srednja šola ali
gimnazija.
Osebni dohodek po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov podružnice SDK.
Ponudbe za sprejem na delo pošljite Službi družbenega knjigovodstva, podružnici 52100 Novo me$to. Razpis velja do 10. julija 1973.
Delavska univerza Trebnje vpisuje vsak dan od 7. do 15. ure v naslednje oblike izobraževanja odraslih:
1. v večerno osnovno šolo (6., 7. in 8. razred),
2. v dveletno kmetijsko šolo za zasebne kmetovalce (pogoj: uspešno dokončana osnovna šola),
3. v tečaj nemškega jezika — II. stopnja,
4. strojepisni tečaj,
5. gospodinjski in krojni tečaj,
6. dopisno ekonomsko šolo — |. letnik
Podrobnejša pojasnila lahko dobite v pisarni DU Trebnje med 7. in 15. uro.
NUDIMO ZAPOSLITEV V PEKARNI:
KVALIFICIRANIM ALI PRIUČENIM PEKOM ter drugim delavcem, katere bi zanimalo delo v pekarni, VAJENCEM Z DOKONČANO OSEMLETKO ZA IZUČITEV POKLICA KV PEK, ŠOFERJU ZA RAZVOZ KRUHA za dobo 2 do 3 mesecev. Podrobna pojasnila lahko dobite pri nas.
„ŽITO" Ljubljana DE Pekarna in slaščičarna Novo mesto. Ločna 21
PROSTA UČNA MESTA
^H^Hpnn Objavljamo naslednja prosta HKnUlI UČNA MESTA
za več
- STAVBNIH KLEPARJEV
- VODOVODNIH INŠTALATERJEV IN
- INŠTALATERJEV CENTRALNE KURJAVE
Kandidati morajo imeti spričevalo o uspešno končani osemletki. Nudimo možnost štipendiranja.
Pismene vloge dostavite na naš naslov ali se osebno zglasite na upravi zavoda „ROG", Novo mesto, Dalmatinova 1.
Mercator
OBIŠČITE BLAGOVNICO
V	NOVEM MESTU!
Nudimo vam veliko izbiro sobnega pohištva, konfekcije,	stekla, porcelana,	keramike,
hladilnikov, štedilnikov, pralnih strojev in ostalega blaga za široko potrošnjo.
Pri gotovinskem nakupu izdelkov GORENJE dajemo 5 odst. popusta!
Avto-moto društvo Trebnje proda na javni dražbi, ki bo v nedeljo, 24. junija 1973 ob 8. uri, naslednja vozila:
1.	Zastava 750, letnik 1969, prevoženih 8.000 km po generalni reparatun
2.	Zastava 750, letnik 1970, prevoženih 57.000 km.
Vozili sta v brezhibnem stanju.
J
KRKA
KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA »KRKE«,
tovarne farmacevtskih In kemičnih Izdelkov, Novo mesto
RAZGLAŠA PROSTO DELOVNO MESTO
STROJNEGA TEHNIKA
v oddelku gradbene operative
Prosto delovno mesto lahko zasede kandidat s končano srednjo tehnično šolo (strojni tehnik) in odsluženim vojaškim rokom.
Vse, ki so zainteresirani in izpolnujejo pogoja, vabimo, da v 15 dneh po objavi razglasa oddajo svoje ponudbe v kadrovsko splošni sektor.
/T
V
Tobačna tovarna Ljubljana, skladišče Novo mesto.
Glavni trg 30,
razpisuje delovno mesto
PRODAJALCA ZA DOLOČEN ČAS
od 1. julija do približno konca septembra po prodajalnah v Novem mestu. Za osebni dogovor se zglasite na zgornji naslov.
Komisija za razpis delovnih mest v upravi občinske skupščine Metlika
razpisuje
prosto delovno mesto
-	NAČELNIKA DAVČNE SKUPŠČINE METLIKA.
UPRAVE OBČINSKE
Poleg splošnih pogojev veljajp za kandidata še naslednji:
—	višja strokovna izobrazba finančne ali upravne smeri in najmanj pet let delovnih izkušenj v finančni službi; organizacijske sposobnosti ter moralno-politične odlike.
Prošnje, kolkovane z 2,00 din, naj kandidati vlože v 15 dneh po objavi razpisa pri tajništvu ObS Metlika.
PROSTA DELOVNA MESTA!
Industrija obutve Novo mesto vabi k sodelovanju strokovne delavce za naslednja delovna mesta:
OBRATOVNI KNJIGOVODJA
FAKTURIST
VODJA ODDELKA POMOŽNIH SLUŽB.
Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje:
pod 1)	ekonomski tehnik z delovnimi izkušnjami,
pod 2)	ekonomsko-administrativni tehnik, ki bi končal
vsaj pripravniško dobo, oz. delavec z dveletno administrativno šolo s primernim znanjem strojepisja,
pod 3) delovne izkušnje na vodstvenih delovnih mestih (delovodja), s tem da ima kanidat izpit voznika motornega vozila C kategorije.
Interesente prosimo, da pošljejo svoje prijave v 8 dneh po objavi razglasa, in sicer na naslov: industrija obutve, 68000 Novo mesto.
Zaželjen je tudi razgovor z vodjem kadrovsko-splošnega sektoija.
ŠTIPENDIJE I
Svet delovne skupnosti uprave občinske skupščine Črnomelj
razpisuje za šolsko leto 1973/74 naslednje štipendije:
1 štipendijo za gradbeno fakulteto ali srednjo gradbeno šolo
1	štipendijo za gradbeno srednjo šolo — smer geodezija
1	štipendijo za višjo šolo za socialne delavce
1	štipendijo za višjo upravno šolo — davčna smer
1	štipendijo za administrativno (dveletno) šolo
Kandidati naj vložijo prošnje, opremljene z življenjepisom in mnenjem šole, v 15 dneh po objavi razpisa.
GLASBENA ŠOLA NOVO MESTO
.MARJAN KOZINA'
objavlja
VPISOVANJE
novih in starih učencev Glasbene šole v šolsko leto 1973/74 od 25. do 29. junija 1973.
Šola bo vpisovala nove učence v oddelke za:
- KLAVIR,
- GODALA,
- TROBILA, TOLKALA IN PIHALA,
- HARMONIKO,
- KITARO.
V I. razred klavirja, harmonike, kitare in godal se lahko vpišejo učenci, ki so uspešno končali 2. razred osnovne šole.
V I. razred pihal, trobil in tolkal se lahko vpišejo učenci, ki so dopolnili 12. leto starosti. Novovpisani učenci za pihala in trobila morajo predložiti zdravniško spričevalo.
Vpisovanje bo v tajništvu šole, kjer so na voljo tudi prijavnice.
STAROSTNO ZAVAROVANJE KMETOV!
zavezancem za prispevek za starostno zavarovanje kmetov
Vse zavezance prispevka za starostno zavarovanje kmetov obveščamo, da se lahko z višino odmerjenega prispevka za leto 1973 seznanijo na pristojnih krajevnih uradih v času od 22. junija do vključno 6. julija 1973.
Za območje matičnega urada Trebnje bo seznam razgrnjen na davčni upravi vsak delovni dan, razen sobote.
Vsa natančnejša pojasnila v zvezi z odmero in možnostjo vložitve zahtevka za znižanje odmerjenega prispevka dobite na krajevnih uradih oziroma davčni upravi, ker zavezancem posebnih obvestil ne bomo pošiljali.
DAVČNA UPRAVA OBČINSKE SKUPŠČINE TREBNJE
ZA VRATARJE IN ČUVAJE!
„VARNOST" LJUBLJANA IZPOSTAVI KOČEVJE IN NOVO MESTO
objavljata prosta delovna mesta:
1. VEČ VRATARJEV - ČUVAJEV V IZPOSTAVI KOČEVJE NA OBMOČJU SODRAŽICE IN RIBNICE NADOLENJSKEM
2. VEČ VRATARJEV - ČUVAJEV NA OBMOČJU NOVEGA MESTA
Pogoji: Pod točko 1. in 2. se zahteva poleg splošnih pogojev dokončana osnovna šola, predpisano je poskusno delo, ki traja 90 dni. Osebni dohodek po pravilniku o delitvi dohodka in OD.
Pismene prijave se bodo sprejemale 15 dni po dnevu objave. Pismene prijave za delovna mesta v Kočevju sprejema Svet izpostave podjetja „Varnost", Kočevje, Trg zbora odposlancev 60/111.
Za delovna mesta v Novem mestu sprejema pismene prijave Svet izpostave podjetja „Varnost", Novo mesto. Cesta herojev 5.
TEČAJ ZA PLETENJE
TEKSTILNI CENTER KRANJ
Enota za funkcionalno izobraževanje in proučevanje proizvodnje
sporoča vsem zainteresiranim, da prireja TEČAJE ZA PLETENJE NA GOSPODINJSKIH PLETILNIH STROJIH.
Na tečaju si pridobite znanja, ki so vam potrebna pri pletenju izdelkov različnih barv in vzorcev zase in svojo družino.
Sporočite svoje želje na naš naslov, kjer dobite tudi vsa nadaljnja pojasnila.
DOLENJSKI LIST
Letos preusmeritev 10 kmetij
Kmetje bodo obnovili 44 ha vinogradov, na novo zasadili nasade lešnikov, {agod, ribeza, malin in orehov - Oddali bodo 3,760.000 I mleka
NOVO
V	BREŽICAH
KMALU NOV VRTEC. Gradnja otroškega vrtca v Brežicah gre h koncu. Pred dnevi so podpisali že tudi pogodbo za nakup opreme, ki bo veljaj^ 550 tisoč din.
VEC POBUD. Občinska konferenca SZDL pričakuje v prihodnje več pobud iz krajevnih organizacij. Ce se bodo te večkrat obračale nanjo, se bo konferenca bolj posvetila delu z njimi, ker bo tudi bolje seznanjena z dogajauiji v teh krogih.
SLOVO OD GIMNAZIJE. Letos zapušča brežiško gimnazijo 62 dijakov. Mature je oproščenih devet dijakov, 45 jih bo opravljalo zrelQ§tni izpit v juniju, osem pa v septembru.
NE BO RAZLIK. Na zadnji seji dcupščine so odborniki dobili pojasnilo, da pri kategorizaciji stanovanj v občini ne bo različnih meril. Predpis predvideva enotno vrednost točke za mesto in podeželje.
BREŽIŠKE VESTI
šele na seji 14. junija so odborniki dvignili roke in potrdili akcijski program zasebnega kmetijstva za tekoče leto. Datum je res malo pozen, toda medtem je bil del programa že uresničen, zvedeli pa smo še, da napovedanih investicij najbrž ne bo mogoče izpeljati do kraja.
V	kooperaciji bodo letos v brežiški občini obnovili 44 ha vinogradov. Vrednost naložb cenijo na 3,75 milijona dinarjev. Od tega bo obrat KZ Bizeljsko kreditiral 1,2 milijona, ostalo pa bodo prispevali kmetje sami.
Za obnovo sadovnjakov v brežiški občini ni pravega zanimanja, in sicer zaradi nezagotovljencga odkupa in nizkih cen. Kmetje se bolj ogrevajo za gojenje ribeza in jagod. Agraria — TOZD kooperacija — bo letos skupaj s kooperanti zasadila 4 ha nasadov jablan in hrušk, 1,5 ha malin, pol hektarja orehov, 3 ha lešnikov in 10 ha jagod. Ljubljanske banke naj bi sodelovale s 40 odst. posojila, 30 odst. bo iz drugih virov, kooperanti pa naj bi krili 30 odst. vrednosti investicije. Za nasad lešnikov bo Agraria skušala izposlovati posojilo pri zagrebški tovarni Kraš.
Pri Agrarii posvečajo veliko pozornost živinoreji. Deset kmetij bodo letos preusmerili na pašno-ko-šni sistem za mlekarice, v Ločah pa se bosta dva kooperanta lotila pitanja prašičev. Gradila bosta skupen
hlev in letno spitala tisoč stokilp-^amskih pitancev. Skupaj z Ljubljanskimi mlekarnami pripravlja Agraria še program za nad^jnjo preusmeritev 116 kmetij v pridobivanje mleka. Ta bo uresničena v letih 1974, 1975 in 1976. Investicija bo veljala 24 milijonov dinarjev.
Letos bodo kooperanti Agrarie spitali tudi 600 telet po 220 kg in 50 telet po 450 kg. Mleka bodo v brežiški občini oddali 3,760.000 litrov. Na mleko se vedno bolj usmerjajo, ker so zagotovljene cene in odkup.	j.T.
GASILSKE OBLETNICE
V	BREŽIŠKI OBČINI
V	nedeljo, 17. junija so se začela številna gasilska praznovanja v brežiški občini. Na Bizeljskem so slavili 80-letnico obstoja gasilske organizacije, v Skopicah pa 404etnico. Gasilsko društvo v Cerkljah bo 1. julija počastilo 70-letni jubilej, v istem mesecu pa pripravljajo v Krški vasi proslavo 40-letnice, v Župelvecu pa proslavo 20-letnice obstoja društva.
Še malo in učenci se bodo poslovili od šolskih klopi. Tudi letos poleti bo letovalo v Savudriji nad 200 Solarjev iz brežine občine. Priprave za letovanje gredo h kraju. Skrbstveni organ pri občinski skupščini bo prispeval denar za socialno ogrožene otroke, celjski zavod za socialno zavarovanje pa 20 tisočakov za otroke, ki so potrebni počitnic ob moiju iz zdravstvenih razlogov. Na sliki: šolaike iz Mrzlave vasi. (Foto: J. Teppey)
Mira bo kmetovala doma
Pozimi v šoli, poleti v trsju in na njivi
Pri Banovih v Anovcu pri Zdolah bo gospodarila hčerka Mira. Delo na kmetiji jo veseli, zato si ga je izbrala za svoj poklic. Nanj se pripravlja v kmetijski šoli na Grmu. Lani oktobra je prvič sedla v Bfene klopi.
Enaindvajset jih je bilo v razredu, od tega le tri dekleta. Šolanje traja
KRŠKE NOVICE
POHOD IN IZLET Predsedstvo občinske konference ZMS načrtuje za 1. in 2. september pohod mladinskega Kozjanskega odreda preko Bohoija v Kozje. Poleg tega 90 se na zadnji seji dogovorili o organizaciji izleta v neznano, ki iKj bi se ^ udeležilo okoli 120 članov mladinskih aktivov iz vse občine.
V	POREC — Pretekli teden je krenilo na brezplačni sedemdnevni dopust v Materado pri Poreču 29 neposrednih proizvajalcev. Počitnice jim je omogočil občinski sindikalni svet v zahv^ za dejavnost v osnovnih organizacijah.
PRVA IZMENA - Ta čas so na počitnicah v Materadi tudi otroci iz vseh vzgojnovarstvenih ustanov. Štirideset malčkov bo po trinajstih dnevih zan>enjala prva izmena osnovnošolskih otrok. Obmorske počitnice 90 jim tudi letos omogočile občinska Zveza prijateljev mladine. Rdeči križ, občmdca skupSčina in nekatere delovne organizacije.
NA KVALIFIKACIJE - Krški rokometaši, ki .<» krepko osvojiU prvo mesto v posavuo-dolenjski
fodzvezi, se ta čas pripravljajo na valifikacijsko tekmovanje za vstop v ljubljansko consko ligo. Po še nepotrjenih vesteh bodo kvalifikacije v
Krškem, zato m domači rokometaši obetajo po več letih znova prodor v vi^o tekmovalno skupino.
O	DELAVSKI KONTROLI Občinski sindikalni svet je v minulih dneh v Krškem organiziral posvet o organiziranju „delavske kontrole", ki so se ga udeležili predsedniki delavskih svetov in sekretarji osnovnih organizacij ZK iz vseh delovnih kolektivov. Posvet je vodil predsednik komis^e za samoupravljanje pri KS ZSS Mitja Svab.	»'
KXISKX TEDNIK
od oktobra do srede aprila. Čeravno so na vo^o štipendije, med mladino ni zanimanja za kmečki poklic. Razen Miro sta bila iz krške občine samo še dva fanta iz Podbočja.
Mira je stara osemnajst let. Šolanje jemlje resno, čisto drugače kot nekateri petnajstletniki, ki vedo le to, da so jih očetje poslali v iolo. Pouku dedyo z mai\j zanimanja, toliko da jim pač mine čas.
Mira dela najraje v vinogradu, še bolj pa jo veseli kletarstvo. Domači vinograd meri 1 ha. Škropi ga sama z motorno škropilnico. Pozneje jo čaka obnova, ker je tr^e že staro. Na novo dosajajo modro frankinjo, kraljevino in žametno črnino. Na Zdolah vinogradi lepo uspevajo in dajejo dobro vino, zato pridelek vedno lahko prodajo.
ZAMISEL, VREDNA PODPORE
Posavski in dolenjski literati bi radi prispevali svoj delež h prizadevanjem, da bi bilo proslav-Uanje 400-letnice hrvaiško-slo-venskega kmečkega upora čim slovesnejše in da bi ob njem sta-
lo	tudi nekaj trajnih pomnikov. Zato se ogrevajo za izdajo priložnostnega zbornika poezije in proze, posvečene tematiki kmečkih puntov in današnjemu živ-yenju kmečkega prebivalstva. Združeno predstavitev literarnega ustvarjanja bi vsekakor morale podpreti vse posavske in dolenjske temeljne kulturne skupnosti, prav tako pa ne bi smele odkloniti Tinančne pomoči delovne organizacye, ustanove in družbeno-politične oiganiza-cye.
Brez traktoija si Mira ne predstavlja kmetovanja.
Banova kmetija ima tudi traktor. Oče ga ne vozi, hči oa je že čisto domača na njem. Kaaur je v šoli, jo ob sobotah doma komaj pričakajo, da jim priskoči na pomoč. Miri je delo v veselje. 2e zdaj koristno uporablja v šoli pridobljeno znanje. Pozimi bo šla spet na Grm. Trdno sc je odločila končati šolo, ker želi domu sodobno gospodariti, tako da bo kaj denarja v hiši.
J.TEPPEV
TUDI ŠPORTNIKI
Med prireditve v počastitev 400-letnicc hrvaško-slovenskega kmečkega upora sc vk^učujejo tudi posavski športniki. Tako bodo n^o-metne reprezentance — med i\|imi bosta tudi ekipi iz krške in brežiške občine - I. julija tekmovale v Za-prešiču. Isto dopoldne bo krški ,JColesarski klub“ organiziral velike meddruštvene dirke po KrSkem polju, na katerili bodo sodelovali tekmovalci vseh vodilnih slovenskih klubov.
OKOLI KRUHA SE VSE VRTI
Z ukinitvyo nočnega delovnega časa v pekarnah se je spremenila tudi dobava kruha trgovinam. Pri ljudeh vzbuja to prccej negodovanja. Gospodinje gredo običajno zjutraj po Kruh, meso in zelenjavo. Zdaj morajo po kruh dopoldne. Če hočejo, da dobijo svežega.
Samo primer iz samopostrežnice na Vidmu, ki l>o ponazoril vzroke za nezadovoljstvo kupcev: do 7.30 zjutraj dobi trgovina polovico naročenih žemelj, drup polovico dogovorjene količine jim pripeljejo ob 9. uri. Ko zmanjka žeme^, prodajajo do 13. ure samo kruh od prejšnjega dne. Ob 13, uri pripeljejo 60 odst. črnega, belega in kmečkega kruha, do 16. ure pa še ostalih 40 odstotkov od naročene količine. Tako se zgodi, da morajo ljudje po trikrat na dan v trgovino po kruh.
Očitke pa seveda poslušajo prodajalci, čeprav za to niso krivi. Postopni dovoz kruha gotovo ni najbolj posrečena rešitev, zlasti še, ker vsakdo ve, da je pekarna le nekaj sto metrov stran.
— Po svetu gradijo večpasovnice! — Tudi mi jo imamo: pas asfalta, pas makadama* gradbišča, pas makadama, pas asfalta in tako dalje ...!
Uprava: servis občanov
v učinkovitosti korak dalje - kaj še želijo občani?
Občani ocenjujejo zakone tudi po tem, kakšen odnos imajo do njih delavci uprave. Glede tega odborniki občinske skupščine v Sevnici na zadnji seji niso imeli pripomb. Samo poročilo o delu občjn^e uprave v minulem letu je kar zajetna knjiga z 59 stranmi. Kot je njeno delo ocenjeval v razpravi podpredsednik občinske skupščine Jože Knez, v minulem letu ni bilo pritožb občanov glede dela uprave, gradivo za seje skupščin je bilo dobro pripravljeno.
Kaj so še želeli odborniki? Učinkoviteje je treba razvijati kmetijstvo. Dosedanja prizadevanja so bila namreč usmeijena le v vprašanja preostalega gospodarstva. Se bolj je treba utrditi inšpekcije, 'zakaj število obrtnih storitev je naraslo, čeprav še dosti storitev močno primanjkuje. Se bolj se morajo gradbene dužbe vključiti v pospeševanje družbene in zasebne gradnje zunaj ožjega območja Sevnice in Krmelja, kar bi omogočilo hitrejši razvoj podeželja.
Ugodno oceno odbornikov so dobile tudi socialno-skrbstvene službe. To marljivo in v glavnem vsakodnevnimi pogledom skrito delo zavzema namreč v poročilu mnogo prostora. Resnica je pač taka, da je takih težav vse več, zaradi skrbnega dela pa jih je tudi vse več odkritih.
Kot marsikje je k delu v upravi težko prite^iti strokovnjake z vi^o ali visoko izobrazbo. Raje odhajajo v gospodarstvo, saj so osebni dohod-
ki v občinski upravi enaki že kar od septembra 1971! Davčna uprava je komaj pridobila enega inšpektorja, to pa je še vedno premalo za delo na terenu. Na občini bi nujno potrebovali še tri geometre. Kot je dejal tajnik občinske skupščine, je za upravne delavce pomembno tudi to, da se je spremenilo samo družbeno vrednotenje dela v upravi.
A. ŽELEZNIK
KRMELJ:
Lisca za asfalt
Delavke krmeljskega obrata sevniške LISCE so pred nedavnim na kolektivnem sestanku sprejele sklep, ki ne sme kar tako mimo; obe izmeni sta se namreč odločili, da namenijo 5 odstotkov od osebnih dohodkov za novo asfaltno prevleko skozi kraj. Gre za enkratni prispevek, kjer se je 76 zaposlnih odpovedalo 37 tisočakom. To znese povprečno 400 din na zaposlenega. Denar mora krajevna skupnost izkoristiti izključno za asfalt, dela motajo biti opravljena letos. Blagajni krmeljske krajevne skupnosti bo ta prispevek izredno dobrodošel, saj jo pesti obilica izdatkov.
SEVNIŠKI PABERKI
SEVNICA-KRSKO:
POGODBO? Slabo	^
letos modernizir^	Ko‘
tre makadama	„nravi	»?■'
nam namreč povedali ” Ujetja,. vomeškega Cestnega P nimajo s cestno skupno J ne pogodbe za delo Pjed^iJapof. in pod vasjo. Napredek J . sen, ta odsek pa bo res p sen zaradi dolane časa, za modernizacijo!
OBETI ZA MIRi^i>‘"^r ga
-	Zemljemerci
roprojekta so v glavnem	'
osnovna merjenja cest
:ijo!	,jjjO
OBETI ZA
 .
Mokronog. Podatki	^
bodo osnova za izdelavo	jg to-
modernizacijo te ceste, rej že!
NOVA TRGOVINA ' «;,e
NOVA TRGOVliNrt -jgvK.-podjetje BETON « Z^aUif: ražah v Naselju heroja
lo	prodajalno gradbeneg ki jo vodi	i^iaino jjnW
šnik. Podobno tudi v Litiji. Graditelje bo vali z najrazličnejšim	p(^L
materialom na malo m	hoi^L
vorjene koUčine maten^a stavljali neposredno n .^gfy kup4v. Pravijo, da bodo tu konkurenčni. ■
Inšpektorji opozarjajo
Lani so izločili iz prodaje za nad 630 tisočakov neprimernih živil in pijač
Poročilo medobčinskih in* špekcqskih služb iz Novega
Kdo je pomagal?
Pozimi smo jih prvič obiskali, takrat smo tudi pisali o vnemi za vodovod sedmih vasi: Dolet^ih, Srednjih in Spodnjih Laknic, Trščine, Pavle vasi, Skovca in Vrha nad Mokronogom. Slo je za ogromno delo: načrti so omenjali predračunsko vrednost 1 miUjona dinarjev.
-	Kje ste zdaj? - smo vpraša-
li	logarja Franca Lindiča, enega od vodil te velike akcije.
„Kar se je dak> narediti z rokami in denarjem, ki smo zbrali med vaščani, smo narediU. Položene in zasute so vse cevi, zgrajen jc zbiralnik. Kar 42 ljudi je delalo na njem, tako da smo obod zabetonirali v enem dnevu. Sedaj nas skrbi ekino Se denar za črpalke in nekatere ventile."
Franc ima vedno pri sebi nekatere papirje o tem vodovodu. Žalosten je njegov pogled na seznam 37 tovarn in ustanov v občini in izven nje; na katere so naslovili prošnje za pomoč. Še za prste ene roke ni takih, ki bi vsaj odgovorili. Zato še toliko bolj cenijo pomoč tistih, ki so se odzvali; krmeljske Metalne (kovinska vrata, zračniki ipd,), delovne enote zavarovalnice Sava iz Novega mesta (hidrant), neke ljubljanske veletrgovine, ki jim je dala 5 tisočakov kot prispevek za vodo v vikendu, mokronoške krajevne skupnosti itd. Roke so pridne v teh hribih, le denarja ni..,	^
A. 2.
mesta, ki skrbijo tudi za trebanjsko občino, je ta čas sicer že delno odmaknjeno, saj obravnava lansko leto, vendar je vseeno poučno.
Tržni inšpektorji so morali lani' poseči po kaznih kar v eni petini vseh pregledov. Ugotovili so, da je na obmoj^u trebanjske občine bilo v prodaji 1.725 kilogramov neprimerne moke in skoraj 500 konzerv, kar vse so morali izločiti iz prometa. Nadalje so morali izločiti 625 litrov vina, last gostiln. Minulo leto smo imenovali leto kakovosti, toda v proizvodnji živil smo biU daleč od tega.
In^ekcUa je ugotovila, da trgovci in gostilničarji v glavnem spoštujejo dovoljene cene, zoper nje se je pro-^ešila le ena gostilna. Ugotov^eno je bilo prekupčevanje s krompirjem, ki bo dobilo svoj končni obračun pred sodiščem.
Delovna inšpekc^a je bila lani bolj zadovoljna kot leto dni poprej, saj je bilo manj nepravilnosti. Opozarja predvsem občane, zaposlene ri zasebnih obrtnikih, naj natan-nejo preučijo vsebino delovnih
podaljšati SAMOPRISPEV^*^
V	trebaruski čevanje samop^ev ^ stvo steklo s tern zbrani denar še jj, za ureditev mater^® , rfot šolstvu, velike tudi kri predl<%
predlog, da bi	jj.
poda^šali. MinuU stali Predstavn^ krajevnih drui^ organizacij ter
šJspredk>gom.Mc^o»<5
čl
pogodb, preden jih podpišejo. Ugo-	namen so jun
tovljeno je, da nepravUnosti pri pla-	* r»r»«v«tilom i
čevanju nadurnega dela in drugi „dogovori" mimo veljavnih pogodb pridejo na dan šele ob sporih, t^rat pa je običajno že prepozno.
Naj navedemo še ugotovitve gradbene in sanitarne inšpekcije, ki opozarjata, da je zelo zanemarjena granja čistilnili naprav. T^o je v Trebnjem in na Mirni, kjer z gradr\jo kolektorja vse preveč odlašajo.
A. ŽELEZNIK
videno je,
nega samoprispevka
Sole, eno	o
skupnosti, ^e ^voi razpravliiajo
aktivi, od sept^usP^
bodo o samo^iRv.	J
rili na zbortfivol^^^^^^^j
IZ KRAJA V lf
secu mladosri	v	(A
najboljšim **^5 ,i#bcoo bUi tudi sicer družg namen so
s posvetUom izJgo	1^
naj bi jih simboUCn^^ {etU
r“'
PRVIČ NESKLEPČNI!
Seja splošnega zbora trebai\j-ske občinske ^upščine je bila prvič nesklepčna. Do večine so manjkali le še trije odborniki. Predsednik zbora sc je moral držati poslovnika in preložiti sejo. V glavnem so manjkali odborniki kmetje, čeprav jih jc vseeno prišlo lepo število. Tisti, ki so se minuh četrtek odtrgali od svojega dela, bodo morali zaradi manjšine, ki je ravnala drugače, priti .šc enkrat. Ni laliko biti odbornik!
ludlponadalln«« jibS
no opremili do	^Qtit	jo-j
eno so	f
vod je PP irajen®	'
kanahzacua, ^	1
žiti je treba še oKr rične napeU®''®'
VELIKI .^ASl^Vr^l
LETOŠNJEGA ^
PRAZNOVANJ hii «i»<tflnek odb®
Hitro, dokler je zelena luč
Kulturna skupnost Slovenije je pripravljena pomagati pri gradnji ali popravilu dvoran, če bo pravi čas dokumentacija
KulUimi domovi in dvorane za prireditve so na vsem črnomaljskem območju v slabem stanju, kjer take stavbe sploh imajo. Občutnih popravil sta potrebna Kulturni dom v Črnomlju in Prosvetni dom v Semiču. O dvorani v Dragatušu smo že lani pisali, da se bo vsak čas podrla, pa tudi Vinica bi morata preurediti dvorano. Adlešiči in Stari trg pa dvoran za prireditve sploh nimata.
S sredstvi, zbranimi v domači občini ali preko kultiurne skupnosti, ne bi mogli dosti narediti, ker je denarja zelo malo. Ker spada občina Črnomelj med nerazvite v Sloveniji, je pripravljena republiška kulturna skupnost pomagati pri gradnji novih domov ali adaptaciji sedanjih kulturnih stavb s svojimi sredstvi, ki naj bi znašala do polovice skupnih predvidenih stroškov. Seveda pa zahtevajo
ČRNOMAUSKI DROBIR
VELIKO OBISKOVALCEV -Ko so organizatorji nedavnega juije-vanja poskrbeli še za posebno zanimivost za goste od drugod: prikaz izdelovanja domače obrti, so spoznali, da je bila odločitev pravilna: v avU Kulturnega doma se je trlo obiskovalcev, ki so hoteli videti pri delu tkalke, predice, izdelovalke raznih ročnih del, vezUje, izdelovalke pisanic itd.
Se ena HISA - Sredi mesta bo dobfla novo pročelje še ena stavba na vidnem mestu: hiša pri mostu, kjer ima KRAS svojo prodajalno.
VEC potovanj - Zadnje čase, odkar ima VIATOR turistično poslovalnico v Črnomlju, je več zanimanja za izlete v tujino. V letošnji pomladi so organizirali že štiri izlete v Benetke.
ZA EN DAN NA MORJE - V poletnem času bo od 17. junija dalje vsako nedeljo vozil kopalni avtobus iz Črnomlja v Selce pri Crikvenici. Izletniki se bodo lahko ves dan kopali v moiju, za vožnjo s kosilom vred pa bodo morali plačati le kakih 70 din. Zares cenen izlet!
v Ljubljani natančne načrte in potrebno dokumentacijo. Do konca julija je čas, da v zainteresiranih krajih zberejo potrebne papirje, kajti kdor
Hvala za vse!
Po 27 letih uspešnega dela v prosveti in v kulturnem življenju Črnomaljske občine se Andrej Petek, ravnatelj osnovne šole v Črnomlju, poslavlja od Bele krajine. Po odhodu v pokoj se bo preselil v rodno Ribnico.
Kulturni delavci črnomaljske občine so tovarišu Petku priredi-
li	pred kratkim zares ganljivo uradno slovo na Vinici. Iskreno so se mu zahvalili za prizadevno dolgoletno udejstvovanje na kulturnem območju, ženski pevski zbor pa mu je zapel tudi njegovo najljubšo pesem:	„Monotono
pojo mi kra^jčki“.
Kar sedemindvajset let skupnega dela Ul življenja z Belokranjci je skovalo prenekatero trdno prijateljsko vez, vrsto dobrih znanstev in mnogo lepih spominov. Vse to bo ostalo -četudi na daljavo!
R.
DANES O USPEHIH
Odborniki črnomaljske občinske skupščine bodo danes, 21. junija, razpravljali o poslovnih uspehih gospodarskih organizacij, doseženih v prvih treh mesecih letošnjega leta. Podatki so zanimivi, tudi točni, ker jih je zbrala Služba družbenega knjigovodstva.
bo to zamudil, mu najbrž več let ne bo pomoči. Zelena luč bo svetila nerazvitim samo do leta 1975, potem se repubUška pomoč neha, lastne finančne sile pa, vemo, kakšne so.
Ce bi v navedenih krajih pohiteli z izdelavo načrtov, bi bilo precej upanja na uspeh. Malo bi pomagali ljudje sami, nekaj bi prispevala občina, ostalo pa republika. Velja poizkusiti!
VSEGA DOVOLJ
Ce ne bo letos kake poletne toče ali večjega dega, bo po oceni črnomaljskih kmetovalcev in vinogradnikov letina izredna. Trta je tako polna, da jo bo treba kmalu podpreti, pa tudi sadno drevje kaže na obilen sad. Ker lani ni bilo takorekoč nobene slive, niti jabolk in hrušk, s toliko večjo nestrpnostjo čakajo kmetje na letošnjo bero. Češnje so že obrane in so bile polne ter dokaj dadke. Začela se je tudi gobova sezona. V hostah je že polno nabiralcev, jurčkov pa do zdaj še ni bilo na pretek. Nabiralci gob pa opažajo, da je letos precej kač, zato opozarjajo na previdnost.
VINICA:
VELIKA PROSLAVA
Za letošnji dan borca — 4. julij bodo Belokranjci organizirali na Vinici veliko proslavo, na kateri računajo na okrog 2.500 udeležencev iz raznih krajev. Ta dan bodo svečano podelili domicil Belokranjskemu okrožju OF, obenem bo zbor aktivistov s kulturnim programom, zatem pa veselo tovariško srečanje. Kot govornik bo na proslavi nastopil eden najvidnejših funkcionarjev, za veselični del pa bo poskrbel VIATOR skupno z domačimi krajevnimi organizacijami.
NI PROBLEMA?
Ko e pred kratkim zasedala skupščina Kluba zdravljenih alkoholikov v Črnomlju, so ugotovili, da v delovnih organizacijah premalo resno jemljejo problem alkoholizma. Klub je hotel ugotoviti točno sliko sedanjega stanja, zato je prosil za razne podatke šole, podjetja in več ustanov, toda razen na šolah so doživeli zelo slab odziv. Vse to daje vtis, kot da čezmerno pitje v podjetjih sploh ni problem, čeprav vsi vedo, da so s tem težave.
Prvič pred širšo javnostjo
Zaslužki tudi v Metliki niso več nobena skriv> nost - Podjetja so dala podatke za 3 mesece
Občinski odborniki so na zadnji sqi dobili podatke o poslovnih uspehi osmih domačili gospodarskih organizacij, doseženih v prvih treh mesecih leta 1973. Med temi številkami je bilo tudi privič obelodanjeno, kolikšni so največji in najmanjši povprečni osebni dohodki v posameznih podjetjih.
Denar je stvar, ki vsakogar zanima, zato tudi mi objavljamo podatke o zaslužkih. Najmanjši izplačani TOvprečni zaslužek za polni delovni čas je v letošnjem prvem tromesečju zna^ v BETI 800 din, največji pa 5.600 dih. Povprečni osebni dohodek na z^oslenega pa je bil v tem podjetju 1.800 din. Tudi v KOMETU so imeli povprečen zaslužek na enaki ravni kot v BETI, najmanjši izplačani OD je bil 738 din, največi pa 6.000 dinarjev. V Kmetijski za-dnigi so dosegi povprečni zaslužek 1.9Ž2 din, najmanjši zaslužek je bil 900 din, največji pa 4.200 dinarjev.
V	Komunalnem podjetju je zna^l v
SPREHOD PO METLIKI
MATURANTSKI PLES - Učenke poklicne šole BETI so 16. junija priredile na Veselici ples ob koncu šolskega leta. Konec junija bodo na šoli zaključni izpiti, jeseni bodo imeli le oddelek za konfekcionarje.
SEPTEMBRA V KARLOVAC -Metliška mladina bo jeseni vrnila obisk Karlovčanom. Srečanje je bilo sprva predvideno za junij, ker pa je organizatoijem zmanjkalo časa, so se odločili za povraten obisk na začetku jeseni.
BREZ POMOCl - Na tradicionalnem jurjevanju v Črnomlju je nasto-
Eila tudi metliška folklorna skupina,
i	že dalj časa deluje čisto brez denarne pomoči Zveze kulturno-pro-svetnih organizacij. Kako dolgo bo So še tako?
SLABA ELEKTRIKA - Zadnje čase je električna napetost tako slaba, da mrkne celo cestna razsvetljava, pa tudi gledanje televizije je ' močno moteno. Celo radijski sprejemniki obmolknejo.
metliški tednik
tem času najmanjši zaslužek prav tako 900 din, največji osebni dohodek je v povprečju znašal 4.670 din, povprečje v kolektivu pa je 1.430 dinarjev na mesec.
Metlikatrans je imel v prvem tromesečju med vsemi najmanjši povprečni zaslužek — 643 din, gre pa za izjemne primere. Največji osebni dohodek je bil v povprečju 4.900 din. Trije obrati, Merčator, Novoteks in IMV na Suhorju, so bili glede izplačanega povprečnega najmanjšega osebnega dohodka pred domačimi podjetji. V Mercatorju ni nihče dobU manj kot 1.000 dm, v Novoteksu 1.440 din, v obratu IMV pa 1.196 din. Največji zaslužki v teh kolektivih pa so za prve tri mesece znašali (tudi povprečje): v Mercatorju 3.650 din, v Novoteksu 4.205 din in v obratu IMV 3.402 din.
DO KOD SMO PRIŠLI?
Občinski sindikalni svet v MetUki je 14. junija razpravljal o organiziranosti sindikatov v občini in o uresničevanju akcijskega programa. Ugotavljal je, kako daleč so z delavsko kontrolo, kako napreduje izobraževanje, kako je z organiziranjem splošnega ljudskega odpora itd.
KOMET: SPREJETA OSTAVKA
Dolgoletni direktor podjetja KOMET Manek Fux je 1. junija dal odpoved na delovno mesto, o njej pa je
12.	junija razpravljal delavski svet kolektiva. Odpoved je bila sprejeta, komisija za razpis delovnih mest pa bo poskrbela, da bo razpisano mesto za novega direktorja.
SUHOR: LEP USPEH
V	prvih treh mesecih letošnjega leta je 163 zaposlenih v obratu IMV na Suhorju ustvarilo za 7,199.000 din celotnega dohodka in 1,342.000 din dohodka. Povprečni zaslužek je v tem času znašal 1.383 din. V rednem delovnem času so imeli v tem kolektivu najmanjši zaslužek 1.196 din, največji pa je znašal 3.402 din. Podatki so sicer skopi, kažejo pa, da je obrat IMV močno napredoval in da daje ljudem občutek varnosti in stalnosti. Tega so pred leti kot samostojno podjetje pogrešali.
Kdor ne potipa, ne veijame! Tudi Matejka ni mislila, da je Kolpa res že topla. (Foto: R. Bačer)
Zdaj pohvalno
V	Metliki so imeli obisk iz CK
Pred kratkim so se ves dan mudili v Metliki Vlado Janžič, član sekretariata CK ZKS, Peter Toš, predsednik komisije za samoupravljanje pri CK ZKS, in Ludvik Golob, sekretar medobčinskega sveta Zveze komunistov. Udeležili so se razširjene seje komiteja, kjer so ugotavljali aktivnost komunistov v zadnjih mesecili in to, kako so opravili zastavljene naloge po Titovem pismu. Gostje pa so bili navzoči tudi na sestanku osnovne organizacije ZK v tovarni BETI.
Tu je o gospodarskem položaju podjetja, stabilizaciji in opravljenih nalogah komunistov s tega območja poročal Jože Jankovič, medtem ko je o tezah za praktično presaditev ustavnih dopolnil v prakso poročal Mirko Jelenič, predsednik komisije, ki se s tem ukvarja.
Kot so ugotovili v razpravi, kjer so sodelovali tudi gostje, se je osnovna organizacija ZK v BETI postavila na noge in začela normalno delati. Obiska partijskih funkcionarjev so bili v Metliki veseli, kot je slišati, pa so bili tudi gostje dokaj zadovoljni z zdajšnjim delovanjem komunistov na metliškem območju.
Prepočasi do delavskih kontrol
Medtem pa izgubljamo milijone, ki bi jih lahko prihranili
Na skupni seji predsednikov sindikalnih organizacij in sekretarjev osnovnih organizacij ZK v Ribnici so razpravljali o ustanavljanju delavskih kontrol v sleherni temeljni organizaciji združenega dela.
V	osnutku samoupravnega sporazuma v INLES so ie predvideli delavske kontrole v vseh TOZD. Ustanoviti jih je treba čimprej, saj bi-imele dovolj dela. Samo z večjim varčevanjem materiala in boljšo izrabo surovin bi pri INLESU lahko prihranili na leto nad 10 milijonov oziroma milijardo starih dinarjev. Precej bi lahko prihranili v ost^h delovnih organizacijah in obratih.
Delavska kontrola bo v bodoče preprečila razne nepravilnosti pri izplačilih v rednem delovnem razmerju ali izven njega, pri dajanju stanovanjskih posojil (različne vsote posojil) itd.
Člani delavske kontrole naj bodo iz vrst neposrednih proizvajalcev, pošteni in razgledani ljudje. Naloga sindikalnih organizacij in Zveze
komunistov v delovnih organizacijah bo, da bodo tem komisijam nudili pomoč. Upravičeno pa lahko pričakujejo odpor tehnoluatskih sil. Delavske kontrole naj bi bile čimbolj samostojne. Tudi obveščanje delavcev o vseh dogajanjih v delovni organizaciji je lahko učinkovit način de-
ViAKO^
lavske kontrole. Vendar obveščaiije še vedno ni takšno, da bi bili lahko z njim zadovoljni.
VOLITVE IN IMENOVANJA
Občinska skupščina Ribnica je na zadnji seji razrešila dolžnosti člana kotnisije za ugotavljenja izvora premoženja Leopolda Kozino, na njegovo mesto pa je imenovala Tomislava Lukiča. Razen tega je imeno-v^a namestnike v to komisijo, in sicer: Alojza Zbašnika (namestnik predsednika), Vinka Mateta, Marqo Sobar, Vena Cihala in Antona Hace-ta (vsi so namestniki članov). Za tajnika te komisije so imenovali Slobodana Iviča, davčnega kontrolorja. Za vršilca dolžnosti šefa odseka za notranje zadeve je bil pogojno (če da pristanek pristojni republiški organ) imenovan Vinko Kersnič.
Dva ameriška javoija, ki sta že nad 10 let krasila park znotraj ribniškega grajskega obzidja, so mladoletniki iz Šeškove ulice in Grajske poti pred kratkim takole olupili (Foto: D.Mohar)
mm
i
BS
Sem slišal, da izobešate nekateri v Ribnici namesto slovenskih hrv'aške zastave.
— Da ne bo več zmešnjave, smo zdaj dobili kar svoje, ribniške zastave.
Ošiljeni zobotrebci
. TISKARSKI ŠKRAT - Nekaterim ribniškim občanom je zelo. padel v oči napis nad tribuno:' „Živel drug Tito". Otroke, ki ne poznajo dovolj srbohrvaščine, smo shšali spraševati: „Zak^ piše „drug“ Tito, kje je pa naš Tito? “ Tem smo lahko pojasni-
li,	da „drug“ pomeni „tovariš**. Vsem drugim pa lahko odgovorimo le, da je v tisti Ribnici pri Valjevu v Srbiji pisalo: „Živel tovariš Tito!** in da gre le za zamenjavo napisov. Novinarji bi rekli, da jim jo je zagodel „tiskar^ škrat**^ ,
OBRNJENE ZASTAVE - Za prevoz bale na kmečki ohceti smo dobili zastave mesta Ribnice. To so smiselno sestavljene barve: modra predstavlja vodo in je spodaj, zelena je zgoraj in predstavlja gozdno zelenje, v sredini na belo-rdečem polju plava modra riba. Ko so nove zastave zapl^olale v majskem vetriču, je nastala vsesplošna zmešnjava, kajti nepoučeni so postavljali i vodo gori, gozd pa doU, uboga' ribniška ribica pa je plavala vse globlje in globlje v vodne globine, namesto da bi se dvigala k soncu, k svobodi.
REŠETO
ITAS PRAZNUJE
3.	julij, praznik kočevskega ITASA, bodo letos praznov^ 30. junija, ko bodo ob 10. uri odprli novo proizvodno dvorano. Po ogledu dvorane bodo v novem obratu družbene prelura-ne podelili ure 37 delavcem, ki so pri podjetju že 10 let, in 5 delavcem, ki so pri podjetju že 20 let. Razen tega bodo podelili priznanja zaslužnim članom kolektiva in družbeno-političnih organizacij v podjetju.
Ob tej priložnosti bodo podelili še prehodni pokal najboljši športni ekipi. Tekmovanje je bilo v malem nogometu, balinanju in kegljanju, na njem pa so sodelovale ekipe ITAS, LIK, KTK, INKOP in TRGOPROMET.
Nagrade bodo prejeli tudi člani mladinske ekipe, ki bo zmagala v kvizu „Spoznavaj delovno organizacijo**. V kvizu tekmujejo mladinske ekipe osmih obratov ITASA. Finalno tekmovanje bo 29. junija.
Gostinska ženitev
Kočevje: vsako podjetje oziroma obrat zase ne more zadovoljivo napredovati
Najprej naj bi združili največje gostinske obrate znotraj občine, hkrati pa ne bi smeU zanemariti možnosti za bodoče tesnejše sodelovanje in združevanje tudi izven nje. To je bil eden izmed sklepov prvega sestanka, na katerem so 8. junija razpravljali o združevanju gostinstva v kočevski občini.
Kar osem družbenih gostinskih podjetij (v kratkem se bo priključilo še eno) je za tako malo turizma in tako majhno občino preveč. Pripravljen je že predlog o združitvi HOTELA PUGLED, motela „Jasni-ca‘* in „Restavracije** ZKGP, ki so hkrati največja gostinska podjetja v občini, čeprav je vsako posebej zelo majhno in ni sposobno napredovati.
Spanje na lovorikah?
Kljub očitnemu napredku kočevska občina vedno bolj zaostaja za razvojem republike
v kočevski občini potekajo v teh dneh razprave o srednjeročnem načrtu razvoja občine do leta 1975. Osnovne ugotovitve so, da kočevsko gospodarstvo vedno bolj zaostaja za razvojem go^odarstva v republiki.
Zato bodo morala kočevska podjetja poskrbeti za hitrejšo gospodarsko rast. To bo mogoče, če bodo imela svoje razvojne programe, če bodo tesneje sodelovala in se združevala, če bodo posodabljala proizvodnjo. Seveda'je potrebna tudi boljša kadrovska politika, večja skrb za socialni standard občanov (tudi za stanovanja), nadaljnje poglabljanje samoupravnih odnosov itd. Posebno pozornost pa bo treba posvetiti razvoju posameznih podeželskih središč v občini in razvoju kmetijstva. Zanemariti ne bi smeli tudi prometnih zvez, saj občina brez dobrih cest in železnice ne more gospodarsko napredovati.
Sedanje razprave, ki so jih organizirali občinska skupščina. Zveza komunistov in drugi, so pokazale, da v nekaterih gospodarskih organizacijah še premalo resno načrtujejo
svojo bodočnost. Prav od razvoja gospodarstva pa je najbolj odvisen tudi razvoj občine. Veliki napori bodo potrebni, če bi hoteli držati korak s povprečnim napredkom republike, še večji pa, da bi napredovali celo nekoliko hitreje.
Mnogi sicer zahtevajo, naj se več govori in piše o velikih uspehih, ki jih je občina dosegla. Res so bili doseženi lepi uspehi, vendar se nam spanje na lovorikah oziroma vzbujanje splošnega zadovoljstva z doseženim lahko maščuje.
J. PRIMC
KOČEVJE: DOTRAJALI ZNAKI
V	kočevski občini je ob cest^ precej starili, zarjavelih, zvitih in razbitih prometnih zn^ov. Ni treba posebej ^udarjati, da je to nevino, saj šofer ne more prav ukrepati, če ne ve, kaj naj bi mu povedal prometni znak. Zanimivo pa je, daje denarja za zamenjavo dotri^anjih znakov dovolj - vsaj tako smo zvedeli iz dobro obveščenih virov - le cestno podjetje bi moralo znake zamenjati in poslati račun.
Združitev bi imela vrsto prednosti, kot so: večja denarna osnova za razvoj gostinstva, boljše izkoriščanje prenočitvenih in restavracijskih zmogljivosti, učinkovitejše zaposlovanje kadra, doseganje ugodnejših nabavnih cen, cenejša reklama itd.
Seveda pa je treba o dobrih in morebitnih slabih straneh predlagane združitve temeljito seznaniti vse zaposlene, ker bodo oni odločali, če so za združitev ali proti njej. Prej bo treba seveda izdelati tudi načrte bodočega razvoja združenega podjetja, razčistiti bo treba tudi medsebojne obveznosti in najti nosilca razvoja gostinstva in turizma, j
DROBNE Iz KOČEVJA .
REKLAMNI TABOR veleblagovnice NAMA z raznimi tipi in velikostmi šotorov je odprt. Občani so ga precej obedovali, največ pa mladina. Ker je bil pri nakupu tudi popust, so precej prodali. Kupovali so jih „nevikendaši** ali avto-nomadi, tj. novejša izdaja domačih tiuistov.
GENERALA MED LOVCI -Pred kratkim je bila redna letnia skupščina Lovske zveze Kočevje. Razen delegatov lovskih družin iz občin Ribnica in Kočevje ter zastopnikov Lovske zveze SRS sta x je udeležila tudi narodni heroj general Jože Ožbolt ter general Janko Sekirnik.
JELENČEK V MESTU - Znani kočevski ljubitelj živali upokojenec Janez Klun goji razen že udomačene srnice (lanske mladice) še jelenčka. Mladič tehta že nad 15 kg in dela skrbniku veliko pre^avic. Lastnik mu namerava narediti na prostem primemo oboro, da bi imela žival več prostora za gibanje na prostem, pa tudi otroci bi si ga laže ogledali.
Četrti TECAJ za voznike motornih vozil za skupine A, D in F bo
trajal do 29. junija, ko bodo izpiti. Obiskuje ga 35 kandidatov. Namen tečaja je, da se kandidati naučijo cestnoprometnih predpisov, preden se začno učiti vožnje. Za peti tečaj, ki se bo pričel takoj za tem, je že dovolj prijavljencev.	_______
KOČEVSKE NOUIGE
Ošiljeni
zobotrebci
Na nedavnem referendumu se je zgodilo marsikaj zanimivega, o čemer poroča „ošiljeni", ki je bil član enega-izmed volilnih odborov.
BOLJE GOSPODARITI! -Mlad volilec je demonstrativno javno občrtal „za“, nato pa se je obrnil k volilnemu odboru in člane opomnil: „Vnaprej pa b<^lje gospodarite! “ Veqetno je mislil, da je napravil volilnemu odboru veliko uslugo in rešil člane odbora velikih gospodarskih težav.
^ VSAK DA ZASE - Kmečka ženica se je upirala, češ da ne da prav nič za športnike. Okopavat naj gredo! Clan volilnega odbora se je spomnil: ,,No, boste dali pa za zdravstveni dom, mamca.“ »Tisto pa, tisto, za zdravstveni dom pa dam in še več, kot mo-rem,“ je odvrnila ženica. Clan volilnega odbora: „Dobro, dobro, kar zs^išite tako. Vaš dinar naj gre za zdravstveni dom, dinar teg^e športnika pa za ^ortni-ke!“ In vsi so bili zadovoljni!
RADA BI DALA - Zopet druga stara ženica: „Veste, moja pokojnina je tako majhna, da ne vem, če si boste z njo kaj pomagali." Clan volilnega odbora: »Saj vam ne bo treba nič dati.“ Stara ženica: „O, veste, pa bi rada dala! Za z^avstveni dom bi rada dala, saj me vedno tako dobro zdravijo in vsi so prijazni z menoj.“
VRTEC IN UPOKOJENEC -Neki upokojenec je na glas razmišljal: „Za otroški vrtec ne dam nič. Kdo je pa naše otroke pa^? Mi smo delali noč in dan, kadar je bilo treba. Nikdar nismo vprašali za plačilo. Današnja rrUadina neha že v petek, nato pa se zabava in veseli do ponedeljka. Ce bi pa vendar v prostem času morala kaj storiti, zahteva dvojno plačilo. Pa naj si zida vrtec! Mi, upokojenci, potrebujemo zdaj samo še zdravstveni dom in dom upokojencev."
Tako je vsak mislil po svoje, vendar so vsi glasovali za napredek.
F. L.
»Saj je že vse odločenolu
Nekaj razmišljanj ob referendumu v Ribnici
NOVE TABLE
Za tujca in sploh ljudi, ki potujejo skozi Ribniško dolino, je razveseljiva novost ob križiščih cest. Postavljene so velike table s kažipoti, ozkoma nakazovanjem smeri cest. Tako sedaj ljudem, ki jim krajevna razmere niso znane, ni potrebno' spraševati, kam pelje ta ali ona cesta. To je brez dvoma velikega pomena tudi za razvoj turizma, saj prihaja v občino iz leta v leto več turistov.
—r
Tistih nekaj stalnih, sicer dobro znanih godrnjačev v predreferendumslci dobi je imelo malo vpliva na javno mnenje. Rezultati referenduma so to pokazali. Od vseh vpisanih volil-cev na volišču št. 7 v Ribnici jih je 74 odstotkov glasovalo „za“ 11 odstotkov „proti“, 15 odstotkov pa jih ni prišlo na volišče. To so dejstva, ki jih nihče ne more zanikati, vendar nas le silijo, da o njih malo razmislimo.
Najprej o tistih, „ki niso prišli". Ce bi bUa 15-odstotna neudeležba res vsa „čista", bi bilo za naše razmere veliko. Volilni odbor je ugotovil, da je med njimi dobra tretjina takih, ki so se odselili, pa se niso odjavili. Ta ugotovitev morda meče slabo luč na upravni aparat, vendar se bo tudi ta enkrat zdramil in začel ukrepati po zakonu in predpisu!
V drugi, malo manjši skupinici so tisti, ki res iz upravičenih razlogov niso mogli priti na volišče (bolezen, službena ali zasebna odsotnost, dopusti in podobno).
In v zadnji in nekoliko večji skupini, kot je prva, pa je 5 do 6 odstotkov tistih volilcev, ki iz kljubovalnosti ah sovraštva do naše stvarnosti niso hoteli priti. Mislili so, da bodo s tem napravili bogve kakšno junaštvo ali škodo naši stvari. Pri vsem tem pa se ne zavedajo, da jih današnji čas že gazi, če jih že ni pregazil!
- Spet drugo vprašanje je tistih 11 odstotkov „protivnikov", ki so glasovah proti napredku, za zaostalost, za revščino. V svoji lastni zaostalosti, nerazumnosti aU morda škodoželjnosti in zavedajoč se majhnosti, so vrgU med poštene občane krilatico: „Saj je že vse vnaprej odločeno!"
Res je, daje mogoče naš pohtični aktiv premalo napravil ter potrebo in pomen referenduma premalo pojasnil. Tudi priznamo, da se ribniški
UPOKOJENCI SPOROČAJO
Za gradnjo v Kumrovcu smo upokojenci ribniške podružnice prispevali že 500 din v gotovini in izvedli prvo akcijo zbiranja starega papirja. Zdaj bomo spet zbirali star papir in staro železo. Kdor ima odpadni material, naj nam poroči. Pobirali bomo ^ s kombijem ali s tovornjakom. Vabimo tudi podružnici v Sodražici in Loškem potoku, da se nam v tej akciji pridružijo.
Stanovanjsko vprašanje n^ih upokojencev bomo delno le rešili z nakupom enosobnih stanovanj in garsonjer najpotrebnejšim. Upamo, da nam bo pomagal tudi občinsld solidarnostni sklad. Tudi pri gradnji doma v Ponikvah smo pomagali iz naš^a stanovanjskega sklada.
V. P.
Preko ovir počasi do TOZD
Delavci še premalo vedo o novih pravicah
v vseh delovnih organizacijah v občini Ribnica se pripravljajo na ustanovitev temeljnih organizacij združenega dela (TOZD). Najbolj blizu ustanovitve so v največjem podjetju, v INLESU. O osnutku samoupravnega sporazuma med TOZD so že razpravljali v delovnih enotah kolektivov. Delo za ustanavljanje TOZD lepo napreduje v ITPP Ribnica, DONITU — Sodražica, RIKU - Ribnica, pa tudi v obratih ZKGP na ribniškem območju in v kmetijski zadrugi Ribnica ter EU-ROTRANSU.
Končno oblikovanje TOZD se največkrat zatakne pri tehnični plati izvedbe. Ponekod ne gre naprej, ker niso analizirah gospodarskega stanja v temeljni organizaciji in ker niso razmejili premoženja. Je še vrsta drugih stvari, ki jih bodo morali člani delovnih skupnosti v bodočih TOZD rešiti že pred ustanavljanjem,
župan ni pokazal na televiziji, kot morda ljubljanski in mariborski, kar so tudi nergači navajah v svoji pro-pagandici. Tudi je res, da so bila vse premalo uporabljena radiotelevizija in ostala sredstva javnega obveščanja, razen Dolenjskega lista. Je pa tudi res, da je ogromna večina ribniških občanov bila in je za napredek, za korak s časom, ker se zaveda, da bo naša bodočnost taka, kakršno si bomo sami zgradili.
Kontrola glasovnih hstkov je bila zelo stroga. Prav srečen je bil volilni odbor, ki je oddal volilni material brez pripombe, saj je volilna komisija, ki jo je vodil sodnik okrožnega sodišča Ljubljana, zelo strogo in natančno pregledoval pri sprejemu ves volilni material in odvajal koh-čkaj sumljive listke.
Nazadnje pa še najvažnejša resnica: vsak človek po sebi sodi druge. To pomeni, da pripisuje preglasovana manjšina drugim tisto, kar bi sama napravila v podobnih primerih. Mislim, da smo si dovolj na jasnem!
F. LEVSTEK
Cesta bi jih rešila
„Naše vasi izumirajo," je potožil predsednik krajevne skupnosti Gora Franc Peček, ko smo ga pred dnevi obiskah na njegovem domu v Petrincih.
„Pred vojno," je nadaljeval tovariš Peček, ,Je živelo na Gori 340 prebivalcev, sedaj pa jih je 90 manj. Mladi ljudje se izseljujejo v druge kraje, kjer dobe za-posUtev. Tam si ustvarjajo tudi družine. Kmečki sinovi v našem kraju težko dobe neveste."
„Upali smo, da bo odhajanje ljudi zaustavilo posodobljanje ceste Sodražica-Vagovka-Gora-Nova vas, pa se nas je asfaltna cesta izognila. Sla bo drugod. Z dobro cesto bi se naš kraj bolj odprl svetu,," je končal Franc Peček.
Gora se počasi, a vztrajno prazni. Iz leta v leto bo več praznih domov. Mladi odhajajo v svet, stari rod izumira, ostaja pa zemlja in lepota tega višinskega kraja. Kdo bo zaustavil propadanje? Je rešitev v kmečkem turizmu ali odprtju kakršnekoh proizvodne dejavnosti? Na to še nihče ne pove odgovora. Morda ga nihče tudi še ne ve.
-r
ki mora biti opravljeno do konca leta. Zakon tudi jasno pove, da morajo vse delovne organizacije, tudi tiste, kjer bo celotno podjetje organizacija združenega dela, uskladiti svojo organizacijo z 21. in 22. ustavnim dopolnilom.
Razen tehničnega dela pa je potrebno posebno sedaj, v fazi nastajanja TOZD, veliko poUtičnega dela. Sleherni delavec bi moral imeti razčiščene pojme, čemu in zakaj TOZD, o delovanju delegatskega sistema v TOZD, o pravicah in dolžnostih.
NE LE ZA OHCET
Ribnica se je za „Kmečko ohcet* olepšala. Bila je očiščena, kot že dolgo ne in prijetna. Pridobila je tudi nekaj novih pločnikov, ki so bih že dolgo potrebni, in sta verjetno prav ,^mečka ohcet" oziroma „Prevoz bale po ribniško" pripomogla do uresničitve te želje. Upamo, da bo tudi po ohceti Ribnica vedno lepa in čista.
-r
KOLIKO GOZDARSKIH TOZD?
Najbolj živahna razprava je o ustanavljanju TOZD v ZKGP Kočevje za območje gozdarskih obratov v ribniški občini. Po zadnjem predlogu naj bi bili na območju ribniške občine dve gozdarski TOZD. TOZD Grčarice - Draga bi imela sedež v Grčaricah, TOZD Ribnica-VeUke Lašče pa v Ribnici. Večina razprav-Ijalcev pa se zavzema, naj bo na območju občine ena TOZD gozdarstva, s katero bi se lahko (če se bosta želela) združila tudi gozdna obrata Draga in Velike Lašče.
BOLNO GOSTINSTVO
V ribniški občini se je razpasla bolezen, ki ji pravimo „biferi-ja". Bifejev je iz leto v leto več. Zdaj jih je že dovolj ah celo preveč, manjka pa pravih gostinskih lokalov. Z bifeji ne moremo krepiti turizma. Več bifejev nima tople hrane, ampak le sendviče. Nekateri bifeji ob nedeljah ne delajo. Razvoj gostinstva v ribniški občini bi moral biti tudi bolj načrten.
Urediti bi morali šc obratovalni čas v gostinstvu. Vsekakor ni prav. Če lastniki zasebnih gostišč lahko zaprejo lokal (ob soglasju z odgovornim občinskim organom), kadar hočejo. Tako sc je ondan zgodilo, da v Ribnici, razen v enem lokalu, nisi nikjer dobil tople malice, ker so bili ostali gostinski lokali zaprti!
	
	
	
n	■
REŠETO
ČETRTKOV INTERVcJU
Slab posluh za okolje
„O varstvu okolja smo razpravljali na zadnji občinski kon-i^erenci SZDL, kaže pa, da naš poziv lastnikom zemljišč in objektov ni zalegel," pravi Franci Beg, predsedn^ občinske konference SZDL. Avgust Avbar, predsednik občinske skupščine, mu je za četrtkov intervju zastavil vprašanje, ah ne bi kazalo začeti načrtne vzgoje in akcije za lepšo podobo mesta, naselij in okolja, pri čemer bi sodelovah vsi občani.
Franci Beg: Ali občanom skrb za okolje ne diši?
Beg meni, da naloga ni enkratna, marveč nenehna. Akcija za ohranitev okolja naj bi tekla v dveh glavnih smereh: mlademu rodu bi morah s temeljito vzgojo vcepiti spoznanje, da bomo ,Jie-žah tako, kakor si bomo postla-h", na dnigi strani pa je nujno vliti skrb in odgovornost za okolje vsemu prebivalstvu, še posebej ljudem, ki uporabljajo ob-
jekte in zemljišča ali so lastniki tega.
„V delovnih organizacijah bi bilo nujno skrb za okolje naložiti sindikatom (odbori, komisije), v krajevnih skupnostih sekcijam SZDL, ki bi pazile na odnos občanov do naravnih dobrin. V mestu bi morah vzeti stvar v roke hišni sveti. Slednjič bi morala tudi občinska skupščina ustanoviti organ, ki bi budno spremljal vse, kar je v zvezi z okoljem.
Pomemben delež pri tem bi lahko imela turistična društva. Sklad za pospeševanje turizma bi moral del sredstev nameniti za očiščevalna dela. (Kaj dela ta sklad, je zanimalo tudi Novome-ščane na nedavnih zborih vohv-cev.) Potrebno bi bilo razpisati nagrade za najbolj urejeno okolje."
Na koncu je Franci Beg predlagal, naj bi Marjan Simič, načelnik oddelka za gospodarske in družbene dejavnosti pri občinski skupščini, povedal, kaj bi morah napraviti, da bi razrešili nezavidljiv položaj srednjega in pokhcnega šolstva. Beg vprašanje takole utemeljuje: „S pomočjo sohdamostne akcije večine občanov smo rešitev osnovnega šolstva dolgoročno zastavili, z urejanjem srednjih šol in internatov pa smo ostaU na pol poti. Potrebno je pogledati, kakšen program imamo in kakšne bi bile najboljše rešitve."
I. ZORAN
Karteljevski priključek avtomobilske ceste je že nekaj tednov zaprt, ker ga delavci cestnega podjela asfaltirajo. Za avtomobiliste, ki so namenjeni proti Ljubljani in obratno, je obvezna smer prek Mačkovca (Foto: I. Zoran)
Rog v Šmarjeti
Vrhovno sodišče Jugoslavije 'je dalo prav lastnikom zemljišč v Bršli-nu, to pa hkrati pomeni, da zavod za rehabilitacijo in zaposJovanje in-vahdov „Rog" ne more graditi nove proizvodne dvorane v tem delu Novega mesta. Razsodba je prišla v času, ko so si rogovci že preskrbeli elemente za montažno dvorano vrste Soko.
Tega, da je „Rogu" v Bršlinu
NOVO MESTO: MESTNA KONFERENCA SZDL ŽIVI
Franci Cvelbar je predsednik mestne konference SZDL v Novem mestu, ki seje 14. junija prvič sestala in izvohla tudi izvršni odbor sedmih članov. Na konferenci so obravnavah teze o nadaljnjem razvoju Sociahstične zveze ter nov občinski statut.
Predsedniki krajevnih skupnosti Sodražica, Poljane (Ljubljana) in Sušak (Reka) so na razgovorih o bodočem sodelovanju 9. junija na Travni gori v znak trajnega prijateljstva izmenjali tudi spominska darila. (Foto: J. Primc)
Bencinske „žeje“ na Šentjemej-skem polju ni več: prejšnji teden so v Šentjerneju (nasproti šole) odprli novo, večjo črpalko, ki jo je dal postaviti Petrol. Več kot 200 avtomobilistov v kraju in okolici je potešenih, na črpalki pa lahko dobe navaden in super bencin. (Foto: I. Zoran)
URBANISTIČNI
NAČRT:
Pljuča za Otočec
Kraju Je zmanjkalo pro-' štora za nove hiše
v Otočcu zmanjkuje prostora za nove hiše. Neki vaščan se je že odločil za črno gradnjo, medtem ko učiteljica, ki ji je šola dala posojilo, potrpežljivo čaka, kdaj bodo odprh „sezono" novih lokacij. Ljudje pritiskajo na pristojne krajevne dejavnike, naj vendarle kaj store, da bi dobil Otočec čimprej urbanistični načrt. „Gre za razvoj kraja. Potrebujemo novo trgovino, vrtec, razširitev šole je predvidena s sedemletnim načrtom gradnje šol v občini. Ljudje bi radi vedeli, kje bo kaj. Dokler jim ne bomo na urbanističnem načrtu pokazah, kje bo dobUa šola prostor za dozidavo, ne bodo verjeh, da plačujejo krajevni samoprispevek res za šolo," pravi ravnatelj Franc Pavkovič.
Franc Pavkovič: Kam se bo širila šola?
O tem so nedavno razpravljah na sestanku, na katerega je krajevna skupnost pokUcala predstavnike SZDL, šole, hotela, turističnega društva, Dominvesta, kmetijske zadruge, občinske skupščine in še druge. Čeprav se nekateri vabilu niso odzvah, so na posvetu kljub temu , sprejeli več sklepov, ki obvezujejo domače in občinske dejavnike.
Med drugim so sklenih napovedati vojno divjim smetiščem in nekaterim drugim stvarem, ki pestijo kraj. Nered bodo odpravih sami, brez občinske pomoči. „Cc smo packarije dovolih, bomo znah z njimi tudi pomesti!" poudaijajo.
spodletelo, so bih v Smarjeti celo veseli, saj razen manjšega čevljarskega obrata, ustanovljenega letos v stari šoh, nimajo industrije. Zato so ponudbo novomeškega invahdskega zavoda, da bi tja preselil svojo konfekcijo, sprejeh odprtih rok.
Računajo, da bodo Rogov obrat v Smarjeti zgradili in odprh do konca leta. Selitev predvidevajo šest mesecev zatem, ko bodo dobili ^adbeno dovoljenje. Pri izdaji lokacijske dokumentacije se zatika, ker pristojni Dominvest zaradi pomanjkanja kadrov ne zmore takoj naročila.
V novi šm^e^i obrat se bodo hkrati preselili vsi Rogovi kon-fekcioniji. Na delovno mesto jih bodo vozili z avtobusi. Uprava naj bi ostala še v Novem mestu, vendar samo dotlej, dokler ne bodo proizvodnih prostorov v Smarjeti zgradiU v celoti.
Novomcšte kronika
UREJANJE OKOLICE - Stanovalci naselja Nad mlini in Kristanove uhce bodo poslej živeU v lepšem okolju. UredUi so jim zelenice. Zelenico so urediU tudi pred osnovno šolo na Grmu. Skoda je le, da niso postavih košev za smeti.
GRADNJA JEZU NAPREDUJE - Dela na jezu pri Seidlovem mlinu dobro napredujejo. Z nabijalom, ki so ga pripeljali iz Kranja, zabijajo pilote v rečno dno. Obenem pa že tečejo tesarska dela. Ce bo vreme še naprej lepo in voda nizka, bo prva polovica jezu kmalu narejena.
TRŽNICA - V petek je bilo mogoče na tijgu dobiti skoraj vse, od oblačil, torbic, „umetniških" izdelkov do copat in lesenih natikačev. Cene nekaterih živil: solata 5, jajca 1 — 1,20, paradižnik 16, čebuia 10, breskve 10, jagode 18 in grah po 8 dinarjev. Na trgu so pr6dajah tudi
Erve letošnje borovnice po 14 din za ter.
ROJSTVA - Rodili sta: Ivanka MikUč, Na Lazu 19 - dečka in Dragica Kraševec, Na Lazu 13 — dečka.
SMRT - Umrla sta: Anica Blatnik, direktorica Kavarne, Glavni trg 11, v 48. letu starosti, in Ivan Kos-trevc, upokojenec, Skahckijeva 8, v 77. letu starosti.
Maijan Okroglič, predsednik občinske strelske zveze v Novem mestu: „V občini imamo 17 strelskih družin z več kot 850 strelci. Novo strelišče (za Pio-niijem) je namenjeno športnikom, članom ZRVS, miličnikom in drugim, ki si žele utrditi strelske sposobnosti.”
— Ena gospa je rekla, da so vrli novomešld kulturniki v nedeljo spet mahnili mimo, čeprav so hoteli po novinaijih. Ko so že nekaj časa mahali v prazno, so ugotovili, da so pozabili povabiti predstavnike tiska na pevsko revijo ...
POZORNOST DRUŠTVOM
V novomeški občini deluje okoh 100 družbenih organizacij in društev, niso pa še vsa re^strirana. Tako so ugotovih minuU petek v razpravi, ki jo je skhcala občinska konferenca SZDL. Med drugim so poudarili, naj bi programe in sredstva za dejavnost društev ter družbenih organizacij vrednotili v okviru SZDL. Razčistiti bo potrebno, kdo bo verificiral to dejavnost, ker gradivo za razpravo na repubhški konferenci tega ne omenja. Posebej so podčrtali, da pomeni razvijanje dejavnosti v družbenih organizacijah in društvih tudi usposabljanje članov za naloge SLO.
I y MIH i i
M %	Si	^
TEDENS^ilEB
Petek, 22. junija - Ahacij Sobota, 23. junija — Kresnica Nedelja, 24. junija - Janez Ponedeljek, 25. junija — Viljei Torek, 26. junija — Rudolf Sreda, 27. junija - Hema Četrtek, 28. junija - Leon
S
:m
BRESTANICA: 23. in 24. 6. ameriški barvni film „Desperadosi“.
BREŽICE: 22. in 23. 6. ameriški barvni film „Revolverašice“. 24. in 25.	6. ameriški barvni film
„Poslednji vojščak". 26. in 27. 6. francoski barvni film „Prostitutka ali svetnica**.
ČRNOMELJ:	24.	6.	ameriški
barvni film „Tora, tora, tora**. 27. 6. nemški barvni film „Hotel z rdečo lučjo**.
KRSKO: 23. in 24. 6. ameriški
SLUŽBO DOBI
TAKOJ SPREJMEM v uk več vajencev, ki se želijo izučiti elektroin-stalaterske stroke v Novem mestu. Naslov v upravi lista (1514/73).
SPREJMEM dekle za delo v gostinstvu. Hrana in stanovanje v hiši. Gostilna Silva Breskvar, Cesta na Loko 28, Ljubljana.
VAJENKO za pletilstvo sprejmem takoj ali po dogovoru. Pletilstvo Albina Kovačič, Gabeije pri Stični, Ivančna gorica.
NUJNO POTREBUJEMO natakarico (lahko je priučena) za delo v gostilni na Jadranu. Stanovanje in hrana zagotovljena. Plača dobra in po dogovoru. Potne stroške povrnemo. Resne ponudbe pošljite na naslov: Gostilna ART, 51270 Senj.
IŠCEM frizersko vajenko. Cesalnica Olga Slivšek, Cmec 76, Brežice.
IŠCEM žensko ali moškega, starega 15 let ali več, za pomoč na mehanizirani kmetiji. Lovro Jenko, Virmaše 32, Škofla Loka.
SPREJMEM dva vajenca. Avtokle-
Parstvo Jože Zorko, Sela, n. h., odbočje.
SPREJMEM natakarico — lahko priučena. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Plača dobra, hrana in stanovanje preskrbljena. Gostilna „Demšar**, Ljubljana - Polje, Za-dobrovška 9.
STANOVANJA
ODDAM opremljene samske sobe. Jože Rihelj, Bufet na Lukovcu, 68290 Sevnica.
ODDAM opremljeno sobo dvema ali enemu dekletu. Plačilo za eno leto vnaprej. Naslov v upravi lista (1538/73).
Enosobno Stanovanje v Novem nnestu ali najbližji okolici iščemo za stalnega sodelavca. Osebne ali pismene ponudbe pošljite na naslov: DOLENJSKI LIST, Novo mesto, p.p. 33 (Glavni trg 3)
barvni film „Vitezi Rulete**. 27. 6. ameriški barvni film „Ljubezenske melodije**.
KOSTANJEVICA: 23. 6. barvni film „In ne vpelji me v skušnjavo**. 24. 6. ameriški barvni film „Ognjeni obračun**. 27. 6. francoski barvni film „Ljubezen v troje**.
METLIKA; 27. in 28. 6. španski film „Zaupno sporočilo**.
MIRNA: 23. in 24. 6. „James Bond 007 Casino Royale“.
MOKRONOG: 23. in 24. 6. angleški barvni film „Na tebi je vrsta, da umreš**.
NOVO MESTO: Od 22. do 25. 6. italijansko-ameriški barvni film „Sartana, dolarji in menih**. Od 26. do 28. 6. francoski barvni film „Ognjena ljubezen**.
RIBNICA: 23. in 24. 6. ameriški barvni film „Crni panteiji v Harlemu**.
SEVNICA: 23. in 24. 6. ameriški film „Mrtvi ne plačujejo dolgov**.
ŠENTJERNEJ: 23. in 24. 6. ,J)vojni obraz**.
TREBNJE: 23. in 24. 6. ameriški zabavni film „Sto težav Stanlio in Olia**.
02
DVEMA urejenima moškima oddam dve opremljeni sobi, centalno ogrevani, s kopalnico in straniščem. Volčičeva 66, Novo mesto.
UGODNO PRODAM dvosobno stanovanje v Novem mestu. Avbar, Partizanska 1 a, Novo mesto.
NUJNO ISCEM sobo v Novem mestu ali bližnji okolici. Naslov v upravi lista (1558/73).
ODDAM NEOPREMLJENO sobo s centralno kurjavo v Novem mestu samskemu moškemu. Naslov v upravi lista (1559/73)^
□
ENOSpBNO STANOVA-NJE s posebnim vhodom nujno iščem v centru Novega mesta ali okolici. Plačam zelo dobro. Boštjan Krže, Dolenjski list. Novo mesto. □
ODDAM 2 opremljeni sobi s posebnim vhodom in ločeno kopalnico v Novem mestu moškemu. Naslov v upravi lista.
Motorna vozila
PRODAM fiat 1300 za 10.000 din, v dobrem stanju, registriran za le-
, to 1973. Osovnikar, Taborniška
. ul. 15,68290 Sevnica.
PRODAM karamboUran fiat 750, letnik 1968, po ugodni ceni. Naslov v upravi lista (1498/73).
PRODAM fiat 750, letnik 1968, za
12.000 din. Anton Novak, Osojnik 35, Semič.
PRODAM moped pony expres. Rudi Mihalič, Stopiče 26.
PRODAM TAM 4500 s cerado, v voznem stanju in registriran. V račun vzamem tudi osebni avto. Stušek, Trebnje 11.
PRODAM niotor M Z 250. Oglasite se na naslov: Leopold Piletič, Štravberk 1, Otočec ob Krki.
PRODAM fiat 750, letnik 1964 v voznem stanju in registriran za leto 1973. Naslov v upravi lista
■ (1513/73).
PO UGODNI CENI PRODAM fiat 750, letnik 1972, prevoženih
19.000 km. Ponudbe pošljite na naslov:. Helena Smole, Polje 5, Zagoije ob Savi.
P(X!ENI PRODAM moped Tomos avtomatik. Vel. Bučna vas 48,, Novo mesto.
UGODNO PRODAM kosilnico BCS, širina 1,27 cm. Mačkovec 4, Oto-ob lC.Tlci
POCENI PRODAM fiat 750 in škodo, letnik 1967, oboje v zelo dobrem stanju. Vse informacije dobite v trafiki pri občini Novo mesto.
UGODNO PRODAM fiat 750 v odličnem stamu. Jože Rupar, Goriška vas 7, Škocjan.
PRODAM poltovorni kombi, letnik 1964, registriran za leto 1973, in fiat 750, letnik 1968, registriran za leto 1973. Alojz Metelko, Ljubljanska 14, Novo mesto.
PRODAM avto Ami 6 in novo karoserijo. Frang Brulc, Maistrova 4, Novo mesto.
PRODAM 850 sport kupe, letnik
1970. Jože Brglez, Majde Šilc 12, Novo mesto.
ZASTAVO 750, letnik december
1971, prevoženih 22.000 km, v brezhibnem stanju, lepo vzdrževano, ugodno prodam. Informacije po telefonu (068) 21-396.
NUJNO PRODAM Zastavo 750, letnik 1970. Informacije po telefonu 22-521 do 14. ure.
POCENI PRODAM nemško motorno kosilnico „Guttbrot**. Martin Koritnik, Cesta 4. julija 114, Krško ■
UGODNO PRODAM osebni avto škoda 1000 MB. Dr. Božo Oblak, Glavni trg 31, Novo mesto.
ŽITNI KOMBANJ „Zmaj** - 780 v brezhibnem stanju ugodno proda Kmetijska zadruga , jCrka**, Novo mesto. Informacije po telefonu 21-544.
PRODAM
PRODAM dve mlatiL.ici - čistilki z vsemi operacijami — slamoreznice na puhahiik in mlatilnico za samo mlatenje. Anton Hočevar, Cužnja vas 38, Mokronog.
UGODNO PRODAM pohištvo za dnevno sobo. Peskar, Ločna 37, Novo mesto.
PRODAM navadno zidno opeko. Bršlin 22, Novo mesto.
UGODNO PRODAM polkavč. Mira Mitrovič, Zagrebška 8 A, Novo mesto.
POCENI PRODAM spalnico. Emil Rožmane, Zagrebška 6 a. Novo mesto.
PRODAM nov kombanj (širina 180 cm) za 46.000 din, letnik 1972, s popolnim čiščenjem. Naslov v upravi lista (1509/73).
PRODAM ALI ZAMENJAM žgano apno za cementne bloke ali za strešno opeko. Viktor Vidmar, Male • Vodenice 10, Kostanjevica ob Krki.
ZELO UGODNO PRODAM malo kosilnico Alpina z žetveno napravo, dobro ohranjeno. Pojasnila: Bavec, Mali Kamen, Senovo.
PRIKOLICO za osebni avto do 500 kg prodam. Naslov: R. Pirnar, Brod 3, Novo mesto.
PRODAM skoraj nov električni štiri-stezni magnetofon ali zamenjam za kasetnega. P. Pungerčar, Mirna peč 69.
PRODAM dobro ohranjen navijalni stroj na štiri vretena. Naslov v upravi lista (151^/73).
UGODNO PRODAM kristalni lestenec. Špilar, Zagrebška c. 12, Novo mesto.
PRODAM montažno garažo v Ko-taijevi ulici. Naslov v upravi lista. (1530/73).
PRODAM sedem let starega, težkega konja — samca. Gotna vas 27, Novo mesto.
UGODNO PRODAM nova okna -macesnov les, eno dvokrilno steklo, trikrilne pomične polkne 179 X 118, drugo enokrilno okno, dvokrilne poUcne 139 x 79. Informacije v soboto in nedeljo pri Badovinac, Metlika, Cesta bratstva ih enotnosti 82, telefon 77-145.
PRODAM kamen za gradnjo. Naslov v upravi lista.
K U
KUPIM betonski mešalnik. Martin Černe, Vel. Bučna vas 4, Novo mesto.
KUPIM gradbeno parcelo ali staro hišo v bližini Novega mesta ali v Škocjanu. Naslov v upravi lista (1525/73).
KUPIM rabljena leva vrata za fiat 750 starejši tip. Stane Murn, Partizanska 6, Novo mesto.
KUPIM suho enosobno stanovanje v starejši hiši. Ponudbe pod šifro „Upokojenec**.
KUPIM karamboliran avto WV 1500 ali audi. Naslov v upravi lista (1552/73).
PRODAM TAKOJ vseljivo enonadstropno hišo z 800 m2 vrta-pre-del Mestne njive, Cankarjeva 34. Podrobne informacije 4. julija na kraju samem od 11. do 16. ure.
PRODAM hišo z vrtom, primemo za vikend. Voda in elektrika v hiši. Jože Gorše, Gor. Straža 59.
PRODAMO posestvo, last družine Cemas iz Dolnjih Zilj št. 41 pri Vinici, po domače Žugljeve. Javna dražba bo v nedeljo, 5. avgusta 1973, ob 15. uri v Ziljah št. 41, ko pridejo lastniki iz Kanade. Interesenti, domači daljni, vabljeni!
PRODAM takoj vseljivo večje gospodarsko poslopje. Floijanič Brežice, kolodvor, telefon 72-108.
PARCELO za vikend, približno 1000 m2, ob novi smuški cesti prodam. Vprašajte pri Francu Dergancu, Semič 3.
NA$ DOM 6
12D51RHII
Ob boleči izgubi naše drage mame, babice in prababice
MARIJE LOKAR,
rojene Tratar
ki nas je za vedno zapustila v 93. letu starosti, se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči:	družine	Lokar,
Trupej, Preložnik in Tratnik Trebnje, Ljubljana, Kranj, Novo mesto
Ob boleči izgubi našega dragega očeta
EMILA ŽARKOVIČA
iz Kanižarice
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na zadnji poti in darovali vence. Posebno se zavaljujemo govornikoma ZB Črnomelj tov. Dragu Kobetu in predstavniku OS Črnomelj ter tov. Stanetu Muhiču za veliko pomoč pri organizaciji pogreba.
Žalujoči: žena Neža, otroci z družinami ter drugo sorodstvo.
Ob nenadomestljivi izgubi naše drage
MARIJE HRIBAR iz Dobindola 16
se iskreno zahvaljujemo duhovščini za spremstvo, darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki so nam izrekli sožalje, jo pospremili na zadnji poti in nas tolažili v teh težkih trenutkih.
Žalujoči: sestre Štefka, Karlina, Pepca in Anica ter drugo sorodstvo.
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi drage žene, mame in stare mame
V
IVANKE DVOJMOČ
se iskreno zahvaljujemo vsem organizacijam, prijateljem, sosedom in znancem, ki so jo spremili na zadnji poti aU kakorkoli počastili njen spomin, nam pa ustno ali pismeno izrazili sožalje.
Žalujoči: mož Anton s sinom Borisom in hčerico Sonjo ter sin Maijan z družino.
Iskra, industrija elementov in zabavne elektronike,
TOZD Upori Šentjernej
objavlja prosta delovna mesta # kvalificiranih STFtUGARJEV
Pošljite pismene ponudbe ali pa se osebno oglasite v našem kadrovskem oddelku.	#
POZIV
■
■ \ [občanom, da predložijo podatke o svojenr^ I premoženju In načinu njegove pridobitve:
Ljubemu atu Alojzu Vraničarju iz Mačkovca 20 za današnji praznik iskreno čestitata in mu želita še na mnoga leta njegova hčerka Almira z možem Milanom.
Dragi Slavki (ioijupič iz Žabje želijo za 71. rojstni dan in piaZDOvanje goda vse lepo, največ pa zdravja, in še na mnoga leta -i'otv«karjevi.
m
V
Matilda Jovič, Uršna sela 107, opozaijam Heiii in Adolfa Zanoškar-ja iz Uršnih sel 107, naj ne širita laž-nili izjav, ker ju bom v nasprotnem primeru sodno preganjala.
Terezija Kum, Regerča vas 50, Novo mesto, prepovedujem pašo kokoši, hojo in vožnjo po moji njivi. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala.
Martin Hrovat, Konc 10, Stopiče, prepovedujem pašo živine in kokoši ter delanje kakršnekoli škode po vseh mojih parcelah. Kdor tegar ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
Anica Kocjančič, Žužemberk 120, prepovedujem hojo in pašo kokoši po parceli Zarančkovo. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala.
Anton Gregorič, Stranska vas 42, Novo mesto, prepovedujem pašo kokoši po mojih njivah v Kremenjaku. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
Na podlagi družbenega aogo-vora, ki so ga skupščine občin sprejele v okviru Skupnosti slovenskih občin in na sejah skupščin občin, o merilih in pogojih, pod katerimi lahko občinske skupščine predpišejo obveznost občanov, da so na javni poziv dolžni predložiti podatke o svojem premoženju in načinu njegove pridobitve (Uradni list SRS, št. 20-535/73) ter ustreznih določb odlokov o davkih občanov, skupščine občin ČRNOMELJ, KOČEVJE, KRŠKO, METLIKA, NOVO MESTO, RIBNICA, SEVNICA in TREBNJE, izdajajo poziv občanom, da predložip podatke o svojem premoženju in načinu njegove pridobitve.
Podatke o svojem premoženju in načinu njegove pridobitve so dolžni predložiti občani, ki izpolnjujejo enega od naslednjih pogojev:
1. če posedujejo nepremično in premično premoženje, katerega sedanja skupna vrednost presega 500.000 dinarjev, ne glede na kraj, kjer je premoženje ter, čas in način njegove pridobitve;
2. če posedujejo nepremično in premično premoženje, katero so pridobili v zadnjih desetih letih in sedanja skupna vrednost tega	premoženja	presega
300.000 djnarjev, ne ^ede na kraj, kjer je premoženje in način njegove pridobitve;
3. če so njihovi družinski člani v zadnjih desetih letih, v času ko so bili vzdrževani, pridobili nepremično oziroma premično premoženje, katerega sedanja skupna	vrednost	presega
100.000 dinarjev, pa tako premoženje ni bilo pridobljeno z dedovanjem;
4. če so v preteklem letu v pridobitev nepremičnega in premičnega premoženja vložili lastna sredstva, ki za več kot 50 odstotkov presegajo v istem letu iz vseh virov dosežen skupen čisti dohodek;
5. če opravljajo voljene funkcije v predstavniških in pravosodnih organih ter družbeno-po-litičnih oiganizacij, ali so na vodilnih delovnili mestih v pravosodnih in upravnih organih v
občini, republiki ali federaciji oziroma v organizacijah združenega dela;
6. če so zaposleni na delovnih mestih in^ektoijev v občinskih,, republiških in zveznih organih ter delavci na podobnih delovnih mestih v službi družbenega knjigovodstva in v upravi carin.
Za premoženje v smislu prejšnjega odstavka se ne štejejo kmetijska zemljišča občanov, ki se z osebnim delom ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, premični predmeti, katerih sedanja vrednost ne presega 10.000 dinarjev, ter naprave stanovanjske oziroma gospodinjske opreme in gospodarje opreme kmetov ne ^ede na vrednost. S sedanjo vrednostjo je mišljena cena, ki bi se za nepremičnino oziroma premičnino dala doseči v prostem prometu takrat, ko občan komisiji za ugotavljanje izvora premoženja predloži podatke.
Občani iz točke 5. in 6., ki ne posedujejo premoženja, o katerem je potrebno predložiti podatke, o tem obvestijo komisijo.
Občani so dolžni podatke o premoženju in načinu njegove pridobitve oziroma obvestilo, da ne posedujejo premoženja, o katerem bi bili dolžni predložiti podatke, komisijam predložiti na posebnem obrazcu. Obrazci so na razpolago pri davčnih upravah občinskih skupščin.
Občani predložijo podatke komisiji za ugotavljanje izvora premoženja pri skupščini občine, na katere območju imajo stdno prebivališče.
Rok za predložitev podatkov je 30 junij 1973.
Podatkov o svojem premoženju in načinu njegove pridobitve niso dolžni predložiti občani, ki so s podatki, katere bi bili dolžni predložiti na podlagi tega poziva, pristojno komisijo že seznanili.
Občan, ki v določenem roku ne predloži podatkov o svojem premoženju in načinu njegove pridobitve, se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo od 500 do 10.000 dinarjev (254. člen zakona o davkih občanov).
ESTIlAl
RAZNO
Če si trajen in lep spomin želite, stopite k zlatarstvu v Gosposko 5 v Ljubljani, poleg univerze! Z izrezkom tega oglasa dobite 10 % popusta!
ARHITEKT išče primeren prostor za atelje v Novem mestu, po možnosti v centru mesta. V poštev pridejo tudi večji podstrešni prostori, . gospodarska poslopja in podobno. Ponudbe pošljite na upravo Dolenjskega lista.
Obveščam cenjene goste, da sem odprl BIFE na Lukovcu. Priporoča se Jože Rihelj, Bufet na Lukovcu pri Sevnici.
MAMICE! Stekleničko vaš^a dojenčka boste hitro in brez truda očistile. Ščetko nabavite pri ščetarstvu Armič, Tržaška 52, Ljubljana.
Nudim vam vse vrste rolet, žaluzije in platnene zavese ter opravljam vsa popravila iz te stroke. Cene solidne. Naročila sprejema Bogo Radi, Žabja vas 15, Novo mesto.
ELEKTROMEHANIK za hladUne in termične naprave Drago Dančulović, Cesta komandanta Staneta 3, Novo mesto, hitro in solidno popravljam vse vrste hladilnikov in gospodinjskih aparatov. Na željo stranke pridem tudi na dom. Se priporočam!
DOLENJSKI UST
IZDAJA: časopisno založniško podjetje DOLENJSKI LIST, Novo mesto - USTANOVITELJI; občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje	^ „
IZDAJATELJSKI SVET: Lojzka Potrč (predsednica sveta), Franc Beg, Viktor Dragoš, Tone Gošnik, Jože Jeke, Tone Klenovšek, Fr^c Lapajne, Tine Molek, Slavko Smerdel, Franc Štajdohar in Ivan Zmč UREDNIŠKI ODBOR: Tone Gošnik (glavni urednik), Marjan Legan (odgovorni urednik), Ria Bačer, Marjan MošKon,
Jože Primc, Jože Splichal, Jožica Teppey, Ivan Zoran m Alfred Ze-
IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 2 din - Letna naročnina 79 dinarjev, polletna naročnina 39,50 din, plačljiva^aprej — Za inozemstvo 160 dinarjev ali 10 ameriških dolarjev oz. 30 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) — Devizni račun.
52100-620-107-32002-009-8-9	^	i	^ . x •
OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 40 dm, 1 cm na določem strani 55 din, 1 cm na prvi, srednji ali zadnji str^i lista 80 dm. Vsak mali oglas do 10 besed 15 din, vsaka nadaljnja bese^ 1 din. Za v^ druge oglase in oglase v barvi velja do preklica cenik št. 5 od 1.7. 1972 - DOLENJSKI LIST šteje med proizvode iz 7. točke prvega odstavka 36 člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Ur. Ust SFRJ, 33-316/72), za katere se ne plačuje temeljm davek od prometa proizvodov (mnenje sekretariata za informacije IS SRS št. 421-1/72 od 31. 1. 1973)
TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu: 52100-601-10558 - Naslov uredništva in uprave: 68001 Novo mesto, Glavni trg 3 oz. poštni pre M 33 - Telefon (068) 21-227 -Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo - Časopism stavek, filmi in prelom: ČZP Dolenjski list, Novo mesto - Barvni filmi in tisk; Ljudska pravica, Ljubljana
VSAK DAN: PoročUa ob 5.00,
6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.00,
13.00, 15.00, 18.00, 19.30 in ob
22.00, Posan glasbeni spored ob
4.30 od 8.00.
Četrtek, 21. junija: 8.10
Glasbena matineja. 10.20 Urednikov dnevnik. 11.20 Z nami doma in na
K>ti. 12.30 Kmetijdci nasveti - inž. aijan Hladnih:	Gozdovi na
Goqancih nekdaj in danes. 12.40 Skladbe Alojza Srebotnjaka. 13.30 Priporočajo vam,... 14.40 Med šolo, družino in delom. 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 „Vrtiljak". 18.35 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ^J^amblom Atija Sossa. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in •napevov. 22.15 Naši skladatelji in svet eksotike.
petek, 22. JUNIJA: 8.10 Glasbena matineja. 10.20 Po Talijinih poteh. 11.00 Poročila — Ti^tični napotk^ za naše goste iz ^jine. 12.30 Kmetijski nasveti -inž. Titan Tibor: Nekdaj presežki, sedaj pomanjkanje telet. 12.40 Z domačimi ansambli. 13.30 Pr^oroČajo vam ... 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo.
15.30 Napodi za turiste. 16.00 „VrtUjak". 18.15 „SignaU“. 19.00 Lahko no<5, otroci! 20.00 Naj narodi pojo - 12. oddaja 20.30 „Top-pops 13“. 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih.
SOBOTA, 23. JUNIJA: 8.10 Glasbena matineja. 10.20 Kličemo letovišče. 11.00 Poročila -Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti -inž. Dušan Terčelja Nega vina čez poletje. lZ-40 Čez travnike zelene.
13.30 Priporočajo vam ... 14.10 S pesmijo in besedo po Jugoslaviji.
15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 „Vrtiljak**. 17.20 Gremo v kino.
18.15	Urad za najdene skladbe.
19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s kvintetom bratov Avsenik.
20.00 V soboto zvečer. 21.00 Zabavna radijska igra — Maijan Marinc:	„Nevidna smrt“ — I. epizoda. 22.20 Oddaja za naše izseljence.
NEDELJA, 24. JUNIJA; 8.05 Veseli tobogan. 10.05 Še pomnite, tovariši... 10.45 — 13.00 Naši podušalci čestitajo in pozdravljajo vmes ob 11.00 Poročila -Turistični napotki za naše goste iz tujine. 13.30 Nedeljska reportaža.
13.50	Z domačimi ansambli. 15.05 Popularne operne melodije. 16.00 Radijska igra — Svetoslav Ruškuc: Vrata na 78 obratov. 16.50 — 19.00 Nedeljsko športno popoldne. 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 V nedeljo zvečer. 22.20 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana.
PONEDELJEK, 25. JUNIJA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb. 10.20 Za vsakogar nekaj. 11.00 Poročila -Turistični napotki za naše goste iz tiyine. 11.20 Z nami doma in na poti. 12.30 Kmetijski nasveti - inž. Milan Rovan: Sklepi FAO o varstvu rastlin. 12.40 Po domače. 13.30 Priporočajo vam ... 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo.
16.00	„Vrtiljak**. 17.10 Zveneča imena. 18.15 Pihalne godbe na koncertnem odru. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z
ansamblom Ottavia Brajka. 20.00 Stereofonski operni koncert. 22.15 Zaplešite z nami.
TOREK, 26. JUNIJA: 8.10 Glasbena matineja. 10.20 Poletna potepanja — „Od Jadrana do Triglava**. 11.00 Poročila -Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti -inž. Matko Lipovšek: Nova gozdna semenarna obratuje. 12.40 Slovenske narodne. 13.30 Priporočajo vam ... 14.10 „Alijih poznate**. 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 „Vrtiljak**. 18.15
V	torek na svidenje! 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z Alpskim kvintetom. 20.00 Lahka
glasba slovenskih avtorjev. 20.30 Radijska igra - Miodrag Djurdjevič: Načrtovano življenje. 22.15 Od popevke do popevke.
SREDA, 27. JUNIJA: 8.10 Glasbena matineja 10^ Pravljice in fantazije na baletnem odru. TlTOO Poročila — Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 l^etijski nasveti — mag. Zvone MikUč: Pričakujemo masovnejšo udeležbo na področnih tekmovanjih oračev. 12.40 Od vasi do vasi. 13.30 Priporočajo vam ... 15.30 Glasbeni intermezzo. 17.10 Operni koncert.
19.00	Lahko noč, otroci! 20.00 Koncert sinfoničnega orkestra RTV
-	Ljubljana. 22.15 Revija popevk.
s
IZiD
[ NAGRADNEGA ŽREBANJA PREŠERNOVE DRUŽBE I	18.	junija 1973
:	Dobitke	so	zadele	naslednje	številke	srečk:
03126,	03211,	03297,	03368,	03527,	03608,	03662,
04050,	04211,	04212,	04331,	04550,	04599,	04682.
05035,	05064,	05142,	05192,	05420,	05506,	05550,
05577,	06116,	06182,	06507,	06541,	06786,	07370,
07342,	07446,	07548,	07623,	07792,	07880,	07893,
08132,	08275,	08518,	08528,	09004,	09231,	09576,
09595,	09609,	10072,	10211,	10314,	10499,	10697,
10732,	10936,	11082,	11471,	11485,	11509,	11716,
11801,	12217,	12240,	12249,	12573,	12918,	12956,
13070,	13112,	13790,	14165,	14175,	14356,	14560,
14617,	14808,	15434,	15771,	16053,	16394,	16485,
16622,	16815,	17013,	17102,	17272,	17447,	17509,
18330,	19231,	20181,	20418,	20441,	20483,	21112,
21417,	21714,	22146,	22618,	22790,	22931,	23418,
24152, 24601, 24708, 26707, 29391, 29516.			24964,	26195,	26310,	26403,
Srečke, ki se končujejo s številko 9,0 in z so zadele knjigo Mihail Zoščenko: O ČEM JE PEL SLAVEC.
Imetniki srečk lahko dvignejo dobitke v upravi Prešernove družbe vsak dan, razen sobote. Zadnji rok za dvig dobitkov Je 30. september 1.1.
Dobitniki izžrebane srečke za knjigo naj pošljejo srečko upravi Prešernove družbe (na srečko napišite svoj točen naslov) in Jo bodo prejeli po pošti. Lahko pa Jo dvignejo tudi osebno v upravi Prešernove družbe vsak dan, razen sobote, in sicer od 2. julija dalje.
PREŠERNOVA DRUŽBA LJUBLJANA Opekarska-Borsetova ul. 27
ČETRTEK, 28. JUNIJA: 8.10 Glasbena matineja. 10.20 Urednikov dnevnik. 11.00 Poročila -Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti -Ivan Kranjc: O načrtnem prevažanju čebel na pašo. 13.30 Priporočajo vam ... 14.40 „Mehurčki *. 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 „Vrtiljak**. 18.35 Iz kasetne prodi^cije RTV Ljubljana. 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 2215 Za ljubitelje jazza.
RADIO BREŽICE
Četrtek, 21. junija: 16.00
-	16.15	Napoved programa,
poročila, šport in turistični napotki.
16.15 - 16.30 Nove plošče RTB.
16.30 - 17.00 Aktu^ost tedna, Mala šola avtomobilizma. Obvestila in reklame. 17.00 — 18.00 Glasbena oddaja: Izbrali ste sami.
SOBOTA, 23. JUNIJA: 16.00 -
16.30 Radijska univerza. 16.30 -
16.45	Sobotno kramljanje. 16.45 —
17.00	Med zabavnimi zvoki nekaj obvestil in reklam ter melodija za vas. 17.00 - 17.15 Kuhajte z mano.
17.15 - 17.30 Za naše najmlajše in skladbice iz brežiške glasbene šole.
17.30 - 18.00 Narodnozabavne na valu 192 m.
NEDELJA, 24. JUNIJA: 10.30 Domače zanimivosti - Nadaljnja organiziranost in dejavnost SZDL v brežiški občini — Za naše kmetovalce: Stanko Cerjak: Skupna raba strojev - Nedeljski razgovor pred praznikom občine Krško -Obvestila, reklame in spored kinematografov. 12.00 — 15.30 Občani čestitajo in pozdravljajo. TOREK, 26. JUNIJA: 16.00 -
16.15 Napoved programa in srečanje z Delavsko godbo Trbovlje.
16.15 - 17.15 Tedenski športni komentar. 17.30	-	18.00
MLADINSKA (ODDAJA.
RADIO SEVNICA
NEDELJA, 24. JUNIJA: 10.30 Reklame in oglasi. 10.50 Po domače. 11.10 Obiskah smo vzorno kmetijo. 11.25 Minute s slovenskimi popevkami.	11.45	Nedeljski
intervju. 12.00 Za vsak^ar nekaj.
12.30 Poročila. 12.45 Čestitke in pozdravi naših poslušalcev. 14.30 Zaključek programa.
SREDA, 27. JUNIJA:	16.00
Poročila. 16.10 Reklame in oglasi.
16.30 Po domače. 16.45 Kotiček za šoferje. 16.50 Iz diskoteke naših poslušalcev. 17.20 Mladinska oddaja (Mi mladi kakšni smo, kaj hočemo, kaj moremo in kaj moramo). 17.50 Oddaja za najmlajše. 18.00 Zaključek programa.
SOBOTA, 30. JUNIJA: 16.00 SOBOTNI VRTILJAK. 16.15 Pet minut za... 16.20 EPP (I. del).
-	16.30 Poročila. 16.35 EPP (II. del).
16.45	Mini anketa. 17.00 Zaključek sobotnega vrtiljaka in napoved programa za nedeljo.
ČETRTEK, 21. JUNIJA: 15.00 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec, do 15.20) (Bg) - 17.45 Veliki in m^hni - oddaja TV Zagreb (Lj) - 18.15 Obzornik (Lj)
- 18.30 Rezerviran čas (Lj) -18.55 Neznani leteči predmeti — serij^i barvni film (Lj) - 19.45 Risanka (Lj) - 19.50 Cikcak (Lj) -
20.00	TV .dnevnik (Lj) - 20.25 Kam in kako na oddih (Lj) - 20.40 Četrtkovi razgledi (Lj) - 21.30 TV igra (Li) — 22.30 Poročila (Lj)
PETEK, 22. JUNIJA:	16.45
Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec do 17.05) (Bg) — *17.40 Kuhinja pri violinskem ključu: Mesec želja (Lj) - 18.15 Obzornik (Lj) - 18.30 Risanka (Lj) - 18.40 Cesta in mi: Vprežna vozila v prometu (Lj) - 18.50 Pet minut za boljši jezik (Lj) — 18.55 Mozaik (Lj)
- 19.00 400 let slovenske glasbe: Lojze Lebič (Lj) - 19.45 Risanka (Lj) - 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) — 20.25 3-2-1 in TV barometer (Lj) - 20.35Iz zakladnice svetovne xkjiževnosti: Jaroslav Havliček: Petroleja (Lj) -
22.30	XXI. stoletje ,(Lj) - 22.55 Poročila (Lj)
SOBOTA, 23. JUNIJA: 16.30 Svetovno prvenstvo v kajaku -barvni prenos in posnetek iz Muotathda (EVR) —	18.00
Obzornik (Lj) - 18.1 Mozaik (Lj)
- 18.20 He-ho, eči - madžarski barvni film (Lj) — 19.45 Risanka (Lj) - 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 in TV barometer (Lj) - Š20.3 Zabavno glasbena oddaja (Bg) -
21.20	Junaki cirkuške arene (Lj) j-
21.45	Šerif v New Yorku - serijski barvni film (Lj) — 22.45 TV kažipot (Lj) - 23.05 Poročila (Lj)
NEDELJA, 24. JUNIJA: 8.50 Neznani leteči predmeti - serijski barvni film (Lj) 9.40 Po domače s Štirimi kovači (Lj) -	10.10
Kmetijska oddaja (Sa) - 10.55 Mozaik (Lj) — 11.00 iDtroška matineja: Mačkon in njegov trop. Junaki cirkuške arene (Lj) - 11.55 Poročila (Lj) - 12.00 TV kažipot (do 12.20) (Lj) - Nedeljsko popoldne:	svetovno prvenstvo v
kajaku, rokomet — 17.55 Poročila (Lj) -	18.00 Komančeroti -
ameriški fihn (Lj) - 19.45 Risanka (Lj) - 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.35 Rezerviran čas (Lj) - 22.00 Dobre stare
melodije (Zg) - 22.15 Športni pregled (JRT) 22.45 Poročila (Lj) -PONEDELJEK, 25. JUNIJA:
16.45	Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec do 17.05) (Bg) -
17.50	F. Puntar: Stol pod potico — III. del (Lj) - 18.15 Obzornik (Lj)
- 18.30 Pustite jih živeti - barvni film (Lj) - 18.55 Mozaik (Lj) -
19.00 Mladi za mlade (Zg) - 19.45 Risanka (Lj) - 19.50 Cikcak (Lj) -
20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 in TV barometer (Lj) - 20.30 Zgodba - TV drama (Lj) ... Kulturne diagonale - Poročila (Lj) TOREK, 26. JUNIJA:	15.30 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec do 15.50 (Bg) — 17.45 Sonce ima prednost — otroška oddaja (Lj) - 18.00 Risanka (Lj) -
18.20	Obzornik (Lj) - 18.35 Od zore do mraka: Kapetan Vuk (Lj) -19.05 Prehrana v izjemnih pogojih: Divje živali v prehrani (Lj) — 19.25 S kamero po svetu: Švedska dežela Vikingov (Lj) - 19.45 Risanke (Lj)
- 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 in TV barometer (Lj) - 20.35 Porovor o .. . (Lj) - 21.35 L. N. Tolstoj: Vojna in mir — barvna TV nadaljevanka (Lj) — 22.25 Poročila (Lj)
SREDA, 27. JUNIJA:	16.00
Mačkon in njegov trop - serijski barvni film (Lj) — 16.30 nogomet Čelik:	Tatabanya	- prenos iz
Zenice (Sa) - 18.15 Obzornik (Lj)
- 18.30 Na sedmi stezi - športna oddaja (Lj) -	18.40 Plavanje; metuljček (Lj) - 19.15 Kako ..,. (Lj) - 19.45 Risanka (Lj) - 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Li) - 20.25 3-2-1 in TV barometer
V	nedeljo brezplačno v Šentjernej!
Na nedeljsko revijd 26 oktetov iz Slovenije, Hrvatske in iz Trsta bodo vozili brezplačni avtobusi. Iz Novega mesta Je odhod ob 13. uri izpred kina Krka, vrnitev ob 19. uri. — Iz Kostanjevice in iz Škocjana bodo prav tako vozili brezplačni avtobusi v Šentjernej; odhod ob 13. uri.
Pridite — Šentjernej lepa pesem vas vabijo!
m
Gradbeno podjetje NOVOG RAD Novo mesto, Germova 3,
razpisuje prosta delovna mesta
VODJE MIZARSKEGA OBRATA na Ruperč vrhu pri Novem mestu IN VEČ KV MIZARJEV
POGOJ: lesni tehnik z odsluženim vojaškim rokom ali delovodja lesne stroke z večletno prakso.
Interesenti naj se zglasijo na upravi podjetja.
STANKO
ŠKALER
Zapustili smo domove, kjer nas čakajo otroci in žene, ker nismo več mogli Prenašati krivic, ki nam jih že desetletja dela gospoda. To nas je Prisililo, da smo koso in plug namenjali s kopjem in puško. Gospoda pogazila naše stare pravice, mi, zati-rqni zagorski kmetje, smo se vzdignili, ^ da si jih spet izbojujemo.
' Zdaj prihaja na nas velika plemiška vpjska. Vsak čas se bo na teh gričih zableščalo njihovo orožje. Toda ne bojte se njihovih bleščečih pušk in su-hc. Oni nas bodo napadli iz sovraštva maščevalnosti, mi pa se bomo branili, da si priborimo naše stare pravice, našo pravico do življenja.
Zato se bomo bojevali junaško, naj občuti gospoda, kako trda je kmečka pest, kadar prime za orožje. Čvrsto stojmo na tej naši domači zemlji in jo branimo do zadnjega diha. Vedite, da
se danes tu bojujemo in branimo naše žene, otroke, očete in matere. Ta bitka bo odločala o našem življenju in o naši smrti. Zato se bojujmo tako, da bomo zmagali. Toda gorje nam, če bomo premagani: gospoda ne pozna milosti. Ni tako strahotnih muk in tako krutega maščevanja, ki bi ga gospoda ne uporabila, ko nas bodo kaznovali. Bolje je tega nikoli dočakati, zato se bijmo do poslednje kaplje krvi. Nihče ne sme priti gospodi živ v roke. Bratje, danes smo postavljeni pred izbiro: zmagati ali umreti. Jaz pa vam prisegam, da vas bom vodil in se bojeval z vami do konca, in če bo treba, bom za našo kmečko pravico žrtvoval tudi svoje življenje."
Plemiško vojsko pa je tisti čas njen poveljnik hrabril z besedami: „Nikar se ne bojte tega, da je kmetov veliko
več kot nas. Prišli so sem od pluga in rala in znajo opravljati samo kmečka dela. Ce imajo priložnost, znajo tudi pleniti in pustošiti. Prav zaradi tega je tudi nastal njihov upor. Za vojskovanje pa niso zmožni, saj niso nič izurjeni, niso vzdržljivi in ne poznajo nobenega junaštva. Ko bodo videli naše bleščeče se puške in meče, rane in kri, se bo njihova vojska hitro razpršila. “
Alapič je sedaj zbral okrog sebe poveljnike svojih pehotnih in konjeniških enot in jim razložil bojni načrt. Vse pehotne enote je postavil v sredino bojne vrste, konjenico pa je razvrstil na levi in desni bok. Zapovedal jim je, naj boj začnejo in vodijo počasi, konjeniki pa bodo posegli v bitko šele na njegovo povelje.
Zatrobili so rogovi pred enotami plemiške vojske. Vrsta je vzvalovila in se z glasnimi klici pognala po hribu navzdol. Ko so se bližali mostu na Krapini, se je po prednjih vrstah usula iz gozda toča svinca. Zaščitnica kmečke voiske jih je napadla iz zasede. Prva vrsta napadalcev se je zredčila in je zadržala kotak. Toda že so jih poveljniki gnali naprej v napad proti kmetom, ki so zagrizeno branili dohod k mostu.
„Naprej, “je vpil na konju poveljnik Alapič.
Kmečka obramba pa ni popustila. Vrste plemiške vojske je zajel napadalni bes in še siloviteje so navalili proti mostu na reki. Pod pritiskom pobesnelih napadalcev so druga za drugo omatmile skupine branilcev. V prvem navalu Alapićeve vojske je padlo 300 kmetov, ki so bili prednja straža Gubčeve vojske v Stubiški dolini.
Sedaj se je plemiška vojska kot reka razlila proti glavnini upornikov na Stubiškem polju. Pešci so napredovali v posameznih manjših skupinah, boke pa jim je varovala konjenica.
Alapičeva vojska je zaprla dolino pri Stubiških Toplicah. Njeno napredovanje je odbijalo nekaj sto kmetov, ki so 'zaustavili sovražnikove pešce. Nato se je okrog plemiških pehotnih enot zgrnila glavnina kmečke vojske.
,JVaprej, v boj za kmečke pravice!'' prenašajo poveljniki kmečke vojske Gubčevo zapoved.
V	popoldanskem soncu se je bliskalo na stotine sulic, sekir in kopij.
Bleščanje smrtonosnih rezil je spremljalo grmenje dvocevk in majhnih topov na kolesih. Gubčeva vojska je kakor velike klešče objela sovražnika. Uskoki, banski vojaki in svobodnjaki so se ustavili. Med njihove vrste so se zagozdile posamezne kmečke enote in jih razcepile. Vnel se je boj med manjšimi skupinami s spremenljivo srečo.
V	spopadu med skupinami ni bilo mogoče vedeti, kdo je trenutno v premoči. Nihče tudi ni vedel, kako dolgo že traja spopad; ni mu bilo videti konca. Samo snežna odeja v stubiški dolini je bila vedno bolj na gosto posejana s temnimi lisami padlih. Ob njih pa so pojile sneg rdeče proge krvi
OCHLOSS RHAIN
,^a breži^em gospostvu so se 'pridružili upornikom vsi kme^, s^o deset jih je pribežalo v grad ...“. Grad se je branil pred punt^'i. Ko so šli mimo, so z gradu streljali nanje s težkim topom. - Na sliki: brežiški grad v srednjem veku
če je življenje na nitki
„Biti ali ne biti!” znameniti rek iz Shakespearovega Hamleta se mi je motal v mislih, ko sva ondan besedovala z Vinkom Bebarjem na klopi pred metliškim zdravstvenim domom. Vinko -vsi ga kličejo kar po imenu - ima namreč tako službo, da je neštetokrat priča dramatičnim trenutkom, kjer v resnici gre za biti ali ne biti. ■
Je šofer rešilnega avtomobila v Metliki in celih petnajst let je bil edini na tem delovnem mestu, tako rekoč noč in dan v službi, vedno pripravljen na vožnjo, brez zasebnih zmenkov, brez strnjenega dopusta. Šele zadnja tri leta ima kolega, s katerim se zdaj menjavata v službi vsakih štiriindvajset ur.
,JVič posebnega nisem,“ zagotavlja Vinko kot tipičen mah človek. Z vso pravico bi se lahko tolkel po prsih, a raje stoji v ozadju, prepričan, da tako mora biti. Na svetu je zato, da drugim pomaga.
Ko sva računala, kolikokrat je že s težko bolnim človekom drvel čez Gorjance v novomeško ali ljubljansko bolnišnico ali na drugo stran v Karlovec in do Zagreba, sva ugotovila, da je v 18 letih službe naredil gotovo devet tisoč takih voženj.
Roman bi lahko napisali o tem, kar je doživel! Živega človeka je naložil v avto, mrtvega našel na nosilih ko jih je potegnil iz rešilca pred bolnišnico. Veselega je peljal iz bolnice domov k svojcem, a je pred hišo pripeljal mrliča. Tudi porodi v rešilnem avtu zanj niso izrecna redkost. Enkrat je celo sam pomagal otroku na svet, druge
krati pa še bolj pritisnil na plin, da je bil z žensko in že rojenim otrokom čimprej v porodnišnici. Zgodilo se mu je, da je s težkim bolnikom vrh Gorjancev moral obrniti, ker ni zmogel snega.
V več primerih je med vožnjo, kjer je šlo za smrt ali življenje, doživel okvaro na avtomobilu. Prej, ko še ni bilo asfaltne ceste, je dostikrat žebelj obtičal v avtomobilskem plašču. Vozil je že pijance in razgrajače, ponesrečence iz prometnih nezgod, pa tudi živčno bolne v umobolnico. Včasih mora miličnik z njim, ker brez spremstva ni varen. Kljub temu ni imel še nikoli karambola!
„Pri vožnji nerad tvegam. Ce je sila, pridem s fičkom ali kombijem v 22 do 25 minutah do Novega mesta. Sirene ne vključim rad. Opazil sem namreč, da so potem ljudje radovedni in marsikdo naenkrat stopi s pločnika, da bi bolje videl. Nova nesreča je lahko tu ...“
Tovariš Vinko je v kolektivu Zdravstvenega doma čislana oseba. Njegov kolega Martin Kramarič je o njem dejal: „Ce bi bili vsi taki, kot je Vinko, potem bi bil naš socializem brez napake. “
In kakšen je Vinko Bebar tiste urice, kadar je prost?
„Imam hišico, družino, tri otroke in vrt. Rad sem na vrtu, rad tudi berem. “ Na vprašanje, če mu napor osemnajstletnega težkega dela ni pustil posledic na zdravju, pa je odvrnil, kot sem pričakovala:
,J^ič mi ni! Zdrav sem, le zadnje čase me tu in tam pri srcu pika..."
R. BAČER
Diikači v prvem vzponu po startu: vsi so še v skupini, za njimi pa se na prašni stezi vali oblak prahu ..
ne v p
Tržičan Jože Zupin je zmagal na mednarodnih dirkah v motokrosu za »Nagrado Brežic« - Prva med-1 narodno dirka na Prilipah pred 4.000 gledalci v lepem, sončnem vremenu - Tujci so zaostajali ]
Sonce je sicer izborno poskrbelo za ^edalce, ki so na prvi mednarodni motokros dirid na Prilipah pri Brežicah ploskali domačemu zmgaovalcu — Tržičanu Zupinu. Vendar je suho vreme naredilo progo, dolgo 1580 metrov, prašno, dirke pa so bile zaradi tega manj zanimive.
Kljub temu je 4.000 gledalcev uživdo nad vožnjo 21 tekmovalcev, med katerimi je bila tretjina tujcev. Žal med temi ni bilo najbolj znanega Šveda Olssona, za katerega je švedska federacija v soboto poslala brzojavko, da si je zlomil nogo.
Organizatoiji so uspešno prestali mednarodni krst in po prvi dirki si je Maks Toplišek oddahnil: „Kamenček se mi je odvalil od srca!“ Po drugi se mu je odvalil bržkone cel kamen ... Žal ni bilo vse v najlepšem redu; cesta iz Brežic je bila preozka za preslabo organiziran dohod gledalcev, samo dva pobiralca vstopnine pa sta povzročala neskončno
kačo avtomobilov. Kaj slabo so se znašli tudi v boksih, kjer je bila po prvi vožnji prava promenada nepoklicanih obiskovalcev. Pohvaliti pa velja reditelje in gledalce ob progi, kjer je bila disciplina naravrnost vzorna.
je edini reševal ugled tujcev: bil je tretji po prvi vožnji, za njim pa sta bila Vesenjak in Fras iz Orehove vasi.
Prav enak vrstni red je bil tudi v drugi vožnji, le da je bila borba precej hujša. Prve kroge je vodil Kar-lovčan Šoštarič, Zupin pa je bil nekaj metrov za njim, kot da bi bila privezana na VTvici. Sele ko sta najslabše prehitela že za ves krog in po nekaj neuspešnih napadili, je Zupinu uspelo, da je Karlovčana prehitel in
prednost do konca izdatno povečal. Zupin je po zmagi na Prilipah, ki je štela tudi v točkovanje za državno prvenstvo, povečal naskok pred Šoštaričem na 9 točk, Vesenjak in Fras pa sta na tretjem in četrtem mestu. Skratka: Prilipe so prinesle natanko tak vrstni red, kot ga je bilo mogoče n^ovedati pred dirko, omeniti velja le, da so bili tujci sorazmerno šibki nasprotniki za naše najboljše.
J. SPLICHAL
Najdaljši dan v Mokronogu
Zmagovalce-TJ^a^de Brežic‘ Tržičan Jože Zupin
Gledalci so uživali v tvegani vožnji: takole je skočil Poljak Rusi^.
Kako so vozili? Po prvem startu je Tržičan Zupin na 250-kubični husqvarni bliskovito potegnil; na prvem vzponu je imel že pet metrov prednosti, ki jo je potem od kroga do kroga povečeval., Po 30 minutah in dveh dodatnih krogih je bila nie-.gova prednost pred drugim. Šoštaričem iz Karlovca na motorju KTM, zares velika: nekaj krogov pred koncem je imel Zupin namreč že 47 sekund naskoka! Poljak Sedrowicz
V sobotu zvečer kresovanje za grajskimi zidovi
Stari Slovani so ob kresu zažigali brin. Ljudsko izročilo hrani vrsto zanimivosti v običajih ob prehodu pomladi v polete. Okrog Mokronoga bodo to soboto zagoreli kresovi, za obzidjem ruševin mokronoškega gradu pa se bo vse do pohioči spletal bogat narodnozabavni program na temo starih motivov.
Zakaj so se Mokronožani odločili še za eno veliko prireditev? „Žilica nam ne da miru, da bi čakali vse
leto, tja do pusta,“ je pojasnil predsednik turističnega društva Vilko Videčnik. „Priprave tečejo že več mesecev. Ljudem želimo na slikovit način pokazati kresne običaje, ki so sicer v glavnem že utonili v pozabo,“ je dodaL
Nedelja: trije mrtvi
Poljane ob avtocesti, kraj nesrečnega imena, največkrat omenjene v hudih prometnih nesrečah, so bile tudi v nedeljo^ 17. junija, prizorišče dveh prometnih nesreč s smrtnim izidom.
Zvečer okrog 22.30 je Bolgar Viktor Anasov vozil tovornjak s prikolico proti Zagrebu, pri Poljanah pa je v klancu navzgor prehiteval drug tovorni avtomobil, ko je naproti pripeljal z osebnim avtom 23-letni Franc Gričar s Sel pri Zburah. Ker je bila prikolici še na levi strani ceste, je Gričar tako silovito treščil vanjo, da je njegov avto odbilo po nasipu, njega pa vrglo iz vozila, da je bil na mestu mrtev.
Nekaj minut po polnoči pa je Lucijan Pasuto iz Kopra z avtobusom pripeljal do kraja nesreče. Ker je bila cesta zaprta, je ustavil. Za njim vozeči 25-letni Ivan Kalan iz Kranja pa svojega tovornjaka ni mogel usta-
viti in je treščil v koprski avtobus. Kalan je dobil tako hude poškodbe, da je med prevozom v bolnišnico umrl.
Tretja žrtev naših cest je bil v nedeljo popoldne okrog 16. ure pri Šentjurju 60-letni nemški trgovec iz Koelna. Vozil je proti Zagrebu, pri Sentjuiju pa je njegov avto, v katerem je bila tudi 23-letna sopotnica Monika Draheim, nenadoma zaneslo v skalo. Avto je odbilo 30 metrov daleč, letel je po zraku in se prekucnil na streho. Med prevračanjem sta oba potnika padla iz avta. Kessler je bil takoj mrtev, sopotnico pa so hudo poškodovano prepeljali v novomeško bobiišnico.
R. B.
Ob tem bodo Mokronožani seveda uganili marsikatero domiselno: „Običaj pravi, da je mogoče na kresni večer slišati, kako se pogovarjajo živali; morda je kdo slišal, kako bo s preskrbo z mesom,“ je bilo slišati minuli petek izza omizja v Devovi gostilni, ko so pretresali spored. „Letos kaže, da je kačje leto, pr^ protno seme je dobro tudi za kačji pik, ženskam bojda lajša porod, mla-
da dekleta pa vidijo skozi cvet kresnic celo bodoče ženine. Preskakovanje kresa je vlivalo fantom moč ...“
Vsega še ne gre obešati na veliki zvon. Na kresovanje so povabili tudi ljubljanske baletnike. Kot je ob velikih prireditvah v Mokronogu že navada, sodeluje večina prebivalcev trga in okoliških vasi.
A. Ž.
KPA ima prvih 7 potapljačev
Novomeški Klub za podvodne aktivnosti (KPA) je v soboto in nedeljo poslal svoje tečajnike na izpite za pridobitev I. potapljaške kategorije v Fieso pri Piranu, kjer je pokazao svoje znanje pred komisijo Potapljaške zveze Slovenije skoraj 60 kandidatov iz vse republike. Izpit z dihalnimi pripomočld (akvalunge) je uspešno opravilo 7 Novomeščanov, ki bodo jedro moštva za športne nastope, pa tudi za druge primere: podvodne raziskave, reševanje in iskanje utopljencev, pomoč v elementarnih nesrečah in zlasti v organizaciji splošne ljudske obrambe.
Novomeški potapljači so prevzeli tudi organizacijo II.' republiškega prvenstva potapljačev, ki bo prihodnjo nedeljo v bazenu v Dolenjskih Toplicah.
m.
Vihar opustoSil Stari log
Jsinez Bobič: »Takega viharja in nevihte še nisem doživel in upam, da je tudi ne bom«
POTEM JE
Spominjam se, da sem videl prvo nago žen^o v sedmem razredu na bledikavi fotografiji, ki je slučajno prišla v roke sošolcu z neke zabave višje mestne gospode. Sliko smo mulci gledali ob sveči v najtemnejšem delu kleti. Krožila je po mestu in lastniku je prišla v roke po nekaj tednih vsa scefrana in pomaščena. To je bila bomba, ki je vzbudila med mularijo več zanimanja kot dandanašnji pristanek človeka na Luni. Dneve in tedne smo govorili samo o nagici s fotografije. ^ ponoči se nam je, pubertetnikom, prikazovala .. .
Od tega je že lepo število let in čmo-bele fotografije so zamenjale barvne. Gole Evine potomke so se priplazile iz kleti na ulice, v izložbe, kino dvorane in šole. Če je kraj še tako zakoten in odmaknjen od boga, vas iz izložb trafik pa trgovin za dobro jutro pozdravljajo lepo oblikovane zadnjice več ali manj znanih predstavnic ženskega spola.
- Pornografske filme, prinesene iz zagodnih držav, gledajo ljudje po večeiji. Namesto sladice. Otroci si zavijajo zvezke s slečenimi ženskami, pišejo s kuliji, v katere lahko na vrhu poškilite in videli biste
devico. Takšni, ki mrzi tekstil in tekstilne izdelke. V petih različnih položajih. Film v malem. Otroci sede v temnih kino dvoranah in na belem platnu gledajo več ali manj belo kožo. Tiste dele, ki jih navadno ljudje ne sončimo. In igranje kart! Sodobni igralci nimajo navadnih kart. Imajo takšne, na katerih so nage damice. Že po fotografiji lahko vsakdo spozna, katera od kart je pikova dama, da jo lahko loči od karinega asa. In obratno ...
Le kdo, tovariši, nas je slekel?
TONI GAŠPERlC
„Prišlo je predvčerajšnjim, čisto nizko in čisto črno je bilo, oblak, vrtinec, vihar, toča. Sosedi se je kar hiša tresla, kot da ji jo bo znivalo in dvignilo. Pri Midetu je pol strehe razkrilo in drugod je bilo tudi hudo. Zavarovanci smo telefonirali včeraj, pa danes ni bilo še nobenega,“ je povedala Marija Dule iz Starega loga v kočevski občini o vihaiju, ki je 14. junija okoli 17. ure pustošil po Starem logu.
Janeza Bobiča je vihar presenetil v garaži. Prihrumel je tako na hitro, da ni imel časa zapreti vrat pa tudi ven se ni mogel umakniti. V trenutku je voda vdrla skozi streho garaže, popustile so tudi mnoge strehe hiš, garaž in drvarnic, kar je povzročilo veliko škodo. Skoraj ves pridelek je uničen, ker je padala toča.
^ FANTIČKA NAPADEL ^
Komaj 12-letni Jože Potočnik iz Stranske vasi pri Semiču je 16. junija zjutraj užil nemalo strahu, ko je pod stenami ob Kolpi med Učakovci in Vinico stopil predenj moški in ga napadel. Nasilno je fantiču vzel ročno uro in bankovec za 100 din. Dejanja je utemeljeno osumljen Nikola Jurjevič, 31-letni šofer brez zaposlitve iz Gor. Dubrave.
^Zdaj je izginil v neznano. ^
O vihaiju in škodi v^ Starem logu nas je obvestila Slavka Pršle, ki že 10 let opazuje padavine v tem kraju in pravi, da kaj takega Stari log še ni doživel. Vihar ni prizanesel niti pokopališču. Več spomenikov je nevarno nagnil, enega pa celo prevrnil.
I P
Karikatura tega potapljača je po* stala maskota novomeških pove-dnih mož
Takole je vihar podiral in lomil drevje. Deblo nekega drevesa je vrgel celo 10 m daleč, posamezne debele veje pa tudi 50 in več metrov od drevesa, kjer jih je odlomil. Na sliki: Karel Vidmar kaže povzročeno škodo. (Foto: J. Primc)