EOSPODflRSHI LIST
List izhaja enkrat na mesec — Stane za celo leto 12 lir, za pol leta61., posamezna številka 1 liro.
Leto VI. Štev. lO Oktober 1027
:: Upravništvo in uredništvo :: V GORICI CORSO VERDI ŠT. 37 ::	Rokopisi se ne vračajo ::
VSEBINA.
Nauki tudi za nas.
Živinoreja in živinozdravništvo:	Ži*
vinorejska razstava v Idriji. Davek na koze. Kurja kuga (živinozdravnik dr. R. A.J. Dajte živini soli in klajnega apna (ing. R.);
Mlekarstvo: Molža in mlečnost (An* ton Pevc). Teleta na vrvi.
Vinogradništvo in kletarstvo: Od mo= šta do vina. Prevrenje starega vina. Naj* boljše sadje. 2 kg težak grozd.
Sadjarstvo: Goriški oddelek na sad* jarski razstavi v Massalombardi (s sli= ko — P. Vallig). Dolinsko sadjarstvo v Romagni (P. Vallig).
Poljedelstvo in vrtnarstvo: Razkuže= vanje žitnega semena (Rustja). Kdaj po« beremo peso. Kmetsko prebivalstvo v Italiji. Zemljiški davek.
Zadružništvo: Sorodstvo in vodstvo zadrug (D. Doktorič).
Čebelarstvo:	Oskrbovanje čebel v
A.sŽ. panjih (Fr,- Donat Jug). Ustanoviš tev čebelarske zadruge za goriško pro« vinco.
Splošno gospodarstvo:	Davčne	in
druge olajšave. Trgovska zbornica v Gorici in pospeševanje mlekarstva. Nu* meriranje faktur. Gospodarski pregled v septembru.
Vprašanja in odgovori: št. 56: Ali je potrebno dajati živini klajnega apna. št. 57: Gnojenje detelji s tomaževo žlin* dro in kajnitom. št. 58: Kako pripravim sadni mošt, da ostane sladek, št. 59: Ali je potrebno dovoljenje za prodajo cep* Ijenih trt. št. 60: Ali je potrebna katera knjiga za prodajo cepljenih trt. št. 61:
Adventivno popje in ali pajlk škodi po* p ju. št. 62: Škoda povzročena po sose* dovem drevju.
Praktična Poljodjelska škola u Pazinu (vabilo na vpis).
Listnica uredništva. Prihodnja števil« ka bo- izšla točno 1. novembra in zato naprošamo sotrudnike, da pošljejo pri* spevke vsaj do 24. oktobra. V prihodnji številki bo priobčen zelo važen zakon, ki se tiče mlinarjev. Čitatelji, opozorite že danes mlinarje na to.
Mlekarne! Zadružna zveza je prodala prvo pošiljatev Hoybergovih aparatov, razen enega, ki je še na razpolago. Kdor Bi še želel imeti Hoybergov aparat za nas tančno določanje maščobe v mleku, naj se priglasi. Ko bo število naročnikov do? volj veliko, jih bo Zveza naročila po* novno.
Tomaževo žlindro, superfosfat
po najugodnejših cenah ima na razpo* lago
Zadružna zveza v Gorici
Corso Verdi 37
Tam dobite tudi kalijevo sol in druga umetna gnojila. Tam se lahko tudi pred* naročite za
semenski krompir.
KILO
mmmaum <bruh> mmmtm
ozdravite zanesljivo s patentnim pasom ki ga prodaja
parfumeria E. GRAPULIN
nasproti Trgovskega doma
T PRISTNI 11
RDPINOVEC.!
dobite vedno v Dorobergu
pri ..Zadružni žganjekuhi"
4»
m
m
m
Restauracija Central
Gorica - Corso G. Derdi - Gorica
poslopje Centralne posojilnice na dvorlSfiu
Toči najboljša domača vina: vipavska, briška, pristen kraški teran. Izborna kuhinja, topla in mrzla jedila. Shajališče trgovcev.,	Lastnica
Postrežba točna. losiplna Podgornik.
m
m
m
m
m
TVRDKA
tj
tfIHDflBBflBIP
v Gorici Piazzn Vittnria
(Travnih) št. K prodaja
*
m
m
sviančeni arzenat, trakce in nože za cepljenje trt, Quassia trske za škropljenje breskev, ročne in nahrbtne škropilnice in žveplalnike, posnemalnike „Diabolo“, semena, čebelar-- - ske potrebščine itd. itd.
Lastnik
JUST U&AJ
enotehnik In agronom
(F
Trgovina
manufahtupnega blaga in izgotovljenih obleh
Andrej Mavric
Gorica - Via Carducci štev. 3 - Gorica
FURLANI ALOJZIJ
SODAR
GORICA - VIA ASCOLI 23
razprodaja nove in rabljene sode, vsakovrstne piavnike, škafe itd. Sprejema vsa v to stroko spadajoča popravila.
Cena oglasom:
Stran	1 štev.	6 štev.	celo leto
1	100 L	350 L	500 L
V«	60 „	200 „	300 „
Vi Ve	40 „	120 „	180 „
	25 „	65 „	100 „
ZOBOZDRAVNIK
Dp. L. MEBMOHil
špecijalist za ustne in zobne bolezni
ordinira v GORICI na Travniku 5/11. od 9. do 12. in od 3. do 5.
If&lMlISl m	murni
$85 sil $81 Ki St ■	jfipl BB« !sb8$8S1r8 Si Saj
Naša zavarovalnica proti požaru
1 »['UNION J
anglist-Gorica m
ms	<
jj. Via B a r z e 11 i n i štev. Z I. nadstropje. {gj
niiiBiiiiinni! n n gsi m ;&r:i i ^ i n i® ® ffl i® ® 11® i® i® 1® ® M 36 i® i® ffl Hv
39K0B ŠULIG03
URAR IN ZLATAR BORICil - Via Carducci št. 19
(Gosposka ulica)
Zaloga najboljših švicarskih ur „ UNION “ in „ ALPINA “
Največja zaloga vseh drugih ur z jamstvom 2 leti časa po najnižjih cenah.
ZLATI JELEN
HOTEL in RESTAVRACIJA
shajališče deželanov s prenočiščem in najboljšo domačo kuhinjo. — Pristna briška in vipavska vina. Kraški teran. Solidna postrežba. Se toplo priporoča slavnemu občinstvu. Alojzij Vida.
ODLIKOVANA I II II R| T E* M I I VIA CARDUCCI 6 TVRDKA	■UMU I tllllL	GORICA
Nožarna	Nožarna
V zalogi se nahajajo brivne priprave znamke »GILETTE«, rezila tudi brusim. — NOZAR« NICA »SOL1NGEN«. — V delavnici so nameščeni delavci specialisti za brusarska dela, kakor tudi za popravljanje vseh operacijskih predmetov itd. itd. — PRODAJA TUDI TOALETNE PREDMETE. — V zalogi se nahajajo najboljše pristne in garantirane bergamaške osle za bru* šen je kos. — Delavnica na električno gonilno silo z bogato zalogo predmetov: nožev, Škarij, britev, brivnih nožev, najelegantnejših žepnih nožev, sploh vseh rezil. — BRUSI brivne in žepne nože, škarje, mesarske in knjigoveške nože, kakor tudi razne druge nože in rezila. POSEBNOST: žepne električne žarnice iz najboljših tovarn. ZA IZVRŠENA DELA JAMČI!
KMETOVALCI!
Dušik vam da rodovitnost in bogastvo. Gojite svoje njive z
Amonijevim solfonitratom,
domačim gnojilom, ki vsebuje veliko množino dušika (26°/o) deloma amonijakalnega (19.5%) deloma nitričnega (6.55°/o), je torej idealno gnojilo za vsako zemljo in za vse pridelke.
Za ŽITO vzamemo 1 do 3^ na ha. Trosimo ga pred setvijo in sicer mešanega s superfosfatom (5 do 6 q na 1 ha) in kjer je treba s kalijevo soljo; lahko pa tudi trosimo en del pred setvijo in drugi kot navrhno gnojilo proti koncu zime. ::	::
Za nabavo obrnite se na Zadružno zvezo v Gorici, ki
prodaja gnojila tvrdke
—— „M ONTECATINI" ----------------------------
DELNIŠKA GLAVNICA 500,000.000 Lir.
MILANO (109) — Foro Bonaparte N. 35.
Uradi in agencije družbe „MONTECATINI“: Rim (pokrajinski urad) Alghero, Barletta, Bari, Brindisi, Cagliari, Catanzaro, Firenze, Foligno, Napoli, Padova, Palermo, Taranto, Torino. Zastopniki v mestih in večjih poljedelskih središčih. •:■■■■■■ ■	 ,:v;	..	—	■v—	i"
Hi
j
GOSPODARSKI LIST
List izhaja enkrat na mesec — Stane za celo leto 12 lir, za pol leta 61.,posamezna številka 1 liro.
Leto VI. Štev. lO Oktober 1927
:: Upravništvo in uredništvo :: V GORICI CORSO VERDI ŠT. 37 ::	Rokopisi se ne vračajo ::
Nauki tudi 2;a nas.
Zanimivo okrožnico je razposlala Na* rodna fašistovska konfederacija trgovcev predsednikom pokrajinskih zvez. Pravi, da je konfederacija prvo dobo boja za znižanje cen, povzročenega z revalutacijo lire srečno prestala po navodilih in volji vlade. Premagati bo treba pa še marši* katere težkoče.
Kupuj le domače blago!
Pri novih nabavah blaga se morajo ita* lijanski trgovci predvsem zavedati, da morajo biti v prvi vrsti' razpečevalci nas rodnih pridelkov. Čim večja uporaba do* mačega blaga bo zagotovila domačim proizvajalcem možnost napredovanja in izboljšanja obratov, kar bo v največjo korist vseh slojev prebivalstva.
Ne išči visokih dobičkov!
Pri nakupovanju bo trgovec skušal pre* skrbeti se s takim blagom, da bo mogel postaviti čim nižje cene. Ne bo smel gle* dati na to, da bo imel čim več odstotkov dobička, ampak da bo čimbolj povečal krog svojih odjemalcev, kar bo dosegel, če se zadovolji z majhnim dobičkom. Okrožnica priporoča, naj se, če le mo* goče, vpeljujejo stalne cene. To da je zelo dobro sredstvo za odpravo raznih razvad in umazane konkurence, pred vsem pa velikega vzgojnega pomena bodisi v splošnem gospodarstvu bodisi v trgovini.
Bodi pošien!
Trgovec ne sme biti parasit (zajedalec) človeške družbe, ampak svoje delovanje
bi moral smatrati in vršiti kot važno in koristno gospodarsko nalogo, ki ji bo pa kos edino, če ima dve brezpogojno po* trebni lastnosti: umnost in poštenje.
Nauki za nas.
Kupuj le domače blago! Kako težko krizo so morali naši trtorejci letos pre* našati, ko jim je vino obležalo po hra* mih, ker ga niso mogli prodati! Ko bi se vsi gostilničarji naše dežele držali nauka, naj kupujejo le domače blago, bi se kma* lu izpraznile vse kleti naših kmetov vino* rodnih krajev. V naših gorah se izdeluje mnogo prav dobrega sira. Ko bi vsi go* stilničarji in trgovci jestvin kupovali in prodajali naš domač sir, bi stem prav gotovo v veliki meri koristili našim do* mačim živinorejcem. S tem bi pa koristili posredno tudi sebi samim, ko žive od kupčij z našim človekom.
Ne išči visokih dobičkov! Le en zgled, kako se je nad nami lakomnost mašče* vala: Našim mlekarnam smo zabičevali, naj se zadovolijo z nižjimi cenami. Krat* ko vidnost je rodila odpor, razumnejši možje so bili preupiti, zmagala je lakom* nost. A sledilo je bridko razočaranje. Veletrgovci so se obrnili drugam, kjer so dobili blago po nižjih cenah in prišlo je do neizbežne katastrofe, ki je letos za* dela naše mlekarstvo. Ali je ta huda šola naše ljudi izučila?
Kaj naj še dodamo o umnosti in po* štenju, ki bi morali vladati v našem go* spodarstvu? Želimo le to, da bi bili te dve lastnosti vedno združeni pri vseh na* ših trgovcih in gospodarjih.
Živinoreja in živinozdravništvo
Živinorejska razstava v Idriji.
Dne 4. septembra t. 1. se je vršila v Idriji razstava goveje živine, prešičev in ovac. Prisotnih je bilo več uradnih lic, kot zastopniki province, trgovske zbor* nice, Urada in sekcij za kmetijski po to* valni pouk, več živinozdravnikov, za* stopniki okrajnih živinorejskih odborov, itd.
To je bila prva razstava živine, ki se je vršila v Idriji v povojnem času in njen namen in pomen je bil, da se pregleda v koliko je napredovala živinoreja v tem okraju, kjer je vladala še pred kratkimi leti velikanska mešanica vseh mogočih pasem. Razstava bi morala tudi pokazati kaj je potrebno ukreniti v bodočnosti, da se popolnoma doseže postavljeni cilj.
Razstava je popolnoma dosegla svoj smoter, glede česar gre zasluga predvsem živinorejskemu odboru v Idriji in njega predsedniku g. Premersteinu, pa tudi drugim in tudi vsem okoliškim občinam, ki so šle na roko razstavnemu odboru in darovale denar in kolajne.
Vendar pa ne smemo precenjevati uspeha razstave, ker se moramo zavedati, da pride na razstavo le manjši del živine in to samo najlepša živina. Vendar pa imamo lahko najboljše upe za bodočnost, da se bo v tem okraju živinoreja lepo razvila in da bodo v doglednem času ustaš novljena živinorejska društva, ki. bodo držala rodovnik in skrbela za odbor ži* vali ter pazila na vse potomce v resnici dobičkanosnih živali. To pa mora biti cilj vsake živinoreje, ker le tako so dvig* nili živinorejo v onih krajih, ki nam so danes za vzgled.
Ocenjevalna komisija je določila nas slednje nagrade:
Bikci od 6 do 12 mesecev.
1. Seljak Ferdinand, Jeličini vrh 35, sre* brna kolajna in 200 L; 2. Eržen Matej iz Govejka 14, srebrna kolajna in 150 L.
Iiikci od 12 do 18 mesecev.
1. Mikuž Andrej, Idrijski log, s pom. plošča Kmetijskega urada in 250 L; 2. Likar Franc, Vojsko 36, srebrna kolajna in 100 L; ‘3. Novak Alojzij, Govejk 1, brončena kolajna in 75 L; 4. Ozbič An* ton, Zadlog, isto; 5. Remic Franc, Za* vratec 4, brončena kolajna in 50 L.
Biki nad 18 mesecev.
1. Prcmerstein Stefan, Jelični vrh 8, sre* brna kolajna in 120 L; 2. Govekar Ignac, Jelični vrh 27, srebrna kolajna in 80 L; 3. Gnezda Štefan, Jelični vrh 14, brončena kolajna in 50 L.
Uvoženi biki.
1. Žakelj Ivan, Ledine 2, srebrna ko= lajna in 50 L; 2. Lapanje Franc, Ideršček 12, brončena kolajna in 50 L; 3. Gostiša Ivan, Zadlog, 50 L; 4. Rupnik Fr., Godo* vič, L 50; 5. Likar Ignac, Medvedjebrdo, L 50; 6. Gantar Jakob, Zavratec.
Junice od 6 do 12 mesecev.
1. Trček Ivan, Medvedje Brdo 14, sre* brna kolajna in L. 200; 2. Eržen Matevž iz Govejka 15, srebrna kolajna in 100 L;
3. Gnezda Franc, Jelični vrh 12, brončena kolajna in L 80.
Junice od 12 do 20 mesecev.
1. Novak Ivan, Govejk 1, srebrna ko* lajna in 200 L; 2. Jereb Franc, Krnica 4, srebrna kolajna in 100 L; 3. Likar Franc, Vojsko 36, brončena 'kolajna in 50 L;
4. Gnezda Marija, Vojsko 3, brončena kolajna in 50 L.
Telice od 12 do 20 mesecev.
1. Štekar Franc, Idrija, srebrna kolajna in 300 L; 2. Bogataj Andrej, Pečnik 5, srebrna kolajna in 1 (K) L; 3. Možina Ivan, Mrzli vrh 5, brončena kolajna in 50 L;
4.	Rupnik Jožef, Zadlog 18, brončena ko* lajna in 50 L.
Krave.
1.	Žakelj Ivana, Ledine, spom. plošča in 200 L; 2. Ista, srebrna kolajna in 150
L; 3. Seljak Ivan, Korito 4, brončena ko* lajna in 100 L; 4. Bogataj Aleš, Govejk 18, brončena kolajna in 100 L; 5. Novak Alojz, Govejk 1, brončena kolajna in 100 L; 6. Čadež Marjana, Ledine 9, diplom;
7.	Kopač Ivan, Govejk, diplom; 8. Kav* čič Jakob, Zavratec 8, diplom; 9. Prc* merstein Štefan, Jelični vrh, diplom.
Mrjasci pod enim letom.
1. Kavčič Jakob, Zavratec 8, srebrna kolajna in L 100; 2. Bolnišnica kroničnih, Spodnja Idrija, brončena kolajna in L 50.
Svinje pod enim letom.
1. Bolnišnica kroničnih, Spodnja Idrija, srebrna kolajna in 150 L; 2. Didič Ma* rija, Idrija, brončena kolajna in L 80;
3.	Žakelj Ivana, Ledine 2, brončena ko* lajna in L 50.
Svinje nad enim letom.
1. Paigon Ivan, Godovič, srebrna kolaj* na in L 100; 2. Isti, brončena kolajna in L 80; 3. Gruden Marija, Godovič, bron* čena kolajna in L 50; 4. Didič Marija, Idrija, brončena kolajna; 5. Premerstein Štefan, Jelični vrh, brončena kolajna.
Ovce.
1. Rupnik Franc, Godovič, srebrna ko* lajna; 2. Premerstein Štefan, Jelični vrh, srebrna kolajna; 3. Rupnik Avgust, Go* dovič, brončena kolajna; 4. Gruden Ma* rija, Godovič, brončena kolajna.
Davek na koze.
V »Gazzetti Ufficialc« z dne 14. fe* bruarja 1927 je izšel dekret*zakon z dne 16. januarja 1927 št. 100, s katerim je bil upeljan davek na koze. Ker je v »Gazzet* ti Ufficialc« z dne 29. septembra izšel tudi tozadevni pravilnik, je ta zakon sto* pil v veljavo. Važnejša določila zakona in tozadevnega pravilnika so sledeča:
1. Namen davka je omejitev reditve koz in s tem pospeševanja gozdarstva (Italija mora letno uvažati za stotine mi* ljonov lesa).
2. Davek je potrebno plačati enkrat na leto, in sicer znaša:
a)	kdor nima več ko tri koze, plača na glavo 10 lir;
b) kdor ima od 4 do 10 koz, plača 15 lir za vsako kozo;
c) kdor pa ima več kot 10 koz, plača 20 lir na glavo.
Davek na koze je potrebno plačati tu* di za leto 1927., in sicer se plača letos polovico zgornjega zneska, drugo leto in pozneje pa celi.
3. Država dobi %, občina pa Vi davka. Davek se plača izterjevalnici davkov, in sicer ne manj ko v 3. obrokih.
4. Davek moramo plačati za vse koze, ki se pasejo v gozdovih in na takem gr* mičastem zemljišču, katerega je gozdni odbor priznal važnim za razvoj gozda ali za čuvanje pred plazovi, usipi itd. Da* vek je potrebno plačati, četudi bi bil gozd ali grmičasto zemljišče zasebna last lastnika koz.
Davka so proste one koze, ki jih red* no redimo v hlevu (teh je malo — ker če se koza le enkrat v letu pase v gozdu ali na zgoraj omenjenem grmičastem zem* ljišču — je podvržena davku). Koze, ki imajo kozliča v prvem polletju ' in ga doje še v drugem polletju, so popolnoma proste davka, če pa prestanejo z doje* njem že v prvem polletju, so podvržene polovici davka.
5. Posestnik koz mora javiti občinske* mu uradu število koz, ki jih redi in ob* čina mora potem v decembru mesecu sestaviti sezname onih, ki so podvrženi davku na koze v prihodnjem letu. Letos morajo biti sestavljeni do 29. oktobra glede davka za 1. 1927. in decembra me* seca glede davka za leto 1928.
Nato bodo seznami razstavljeni na ob* činski deski, in sicer skozi 15 dni. Kdor bi rad rekuriral proti nepravilnosti se* znama, to lahko stori tekom 20 dni (po objavi), in sicer na kolkovanem papirju od 2 lir (carta bollata). Rekurz mora biti naslovljen na »Commissionc comunale dei tributi locali« in izročen na občin* skem uradu.
6. Kdor bi napravil nepravilno napo* ved in se bi to potem uradno ugotovilo, bo zapadel dvakratni kazni, kolikor bi znašal odgovarjajoči davek. Če se bi pozneje ponovno ugotovilo, da je isti
napravil zopet krivo napoved, bo moral plačati trikratno kazen.
7. Kdor bo hotel pasti koze v gozdo* vih ali na zgoraj omenjenem grmičastem zemljišču, ne bo mogel tega storiti brez posebnega dovoljenja pristojne občinske oblasti. V to svrho bo moral javiti, kje in koliko koz hoče pasti.
Koze se bo smelo pasti samo v takih gozdovih in grmičevju, ki bodo zato do* ločeni od gozdnega odbora.
8. Kdor bi prepeljal svoje koze na pa« šo iz domače občine v drugo občino, bo moral predložiti uradu druge občine do* voljenje, ki ga je dobil od domače ob« čine.
To bi bile glavne določbe zakona in pravilnika o davku na koze. Kjer koze rede, naj zakon in pravilnik dobro prou* če, da ne bodo pozneje imeli sitnosti.
Kurja kuga.
Kurja kuga je akutna, malo časa tra* jajoča, kužna bolezen perutnine, ki na* pada •— po naravni poti — samo kokoši, purane in fazane; na gosi se prenaša samo na umeten način (z vcepom ali ran i e* njem). Kurjo kugo povzroča neke vrste kužilo, ki še ni dognano. Povzročitelj pe» rutninske kolere pa je bacil (Bac. avisep* ticus). Potek kuge je zelo podoben po* teku perutninske kolere.
Pred nekako 30 leti je napravila ta bo« lezen poleg perutninske kolere ogromno škodo v severni Italiji; od tam se je raz* širila proti severu v Nemčijo, Francijo in Belgijo.
Kužilo se nahaja v krvi, nosni izceji, blatu, živčevju, žolči in telesnih votlinah bolnih živali. S segrevanjem pri 55" C je uničeno v pol uri, pri 65° C pa takoj.
Naravno okuženje se vrši večjidel z blatom in nosno izcejo bolnih ter s. krvjo zaklanih in poginulih živali. Ven* dar je mogoče, da pride kužilo v notra« njost telesa tudi skozi kožne rane; ravno na ta način se da prenesti kužilo po umetni poti na zdravo žival. Zdi se, da se prenaša kuga tudi s pomočjo jajec.
Na zaklani kokoši se opaža sluz v
nosni votlini in v goltancu, dalje krva* venje na sluznicah prebavljalnih in di* halnih organov ter jajcevodne cevi, na osrčniku in potrebušnici. Kazen tega po* rdeči na površju sluznica tenkega čreve* sa. V osrčniku in v trebušni votlini je nabrana tekočina, na glavi, vratu in prsih je vidna pod kožo oteklina. Izjemoma obstoja vnetje pljuč in potrebušnice.
Doba inkubacije (od okuženja do obo« lenja) traja pri navadnem okuženju red* no 3—5 dni, izjemoma 2 ali 7 dni; pri umetnem okuženju pa pogine žival že v 36—48 urah.
Takoj v začetku bolezni živallica ni več tako čila in tek je zmanjšan, končno ga sploh izgubi. Izgleda popolnoma omam* ljena. Isti pojav se stalno opaža tudi pri perutninski koleri. Med tem časom zado* bita roža in bradelj temnordečo in celo črnordečo barvo. Slično barvo se pozo* ruje tudi v bližini oči; trepalnice so na* vadno zaprte in za njimi se nabirajo solze. Očesna sluznica je vneta in na* brekla.
Z odprtine kljuna se pocedi na pritisk siv ali rdečkast sluz; podobna snov se na* haja tudi v goltancu. Včasi se pojavi na ustni sluznici neznatno krvavenje. Neka* tere bolne kokoši stresajo sem ter tja z glavo in mečejo iz ust in nosu sline; pri tej priložnosti se slišijo čudni glasovi. Le redkokdaj se pojavi driska. Blato je tedaj umazano sivo ali zelenkasto, redko in le izjemoma rdečkasto pobarvano. — Proti koncu bolezni držijo bolne živalice glavo obrnjeno proti hrbtu ali pa jo podprejo ob tla. Dihanje postaja vedno bolj otež* kočeno in končno nastopi omrtvelost po* stopoma od nog proti glavi.
Telesna temperatura lahko doseže vi* šino 44° C. Malo pred poginom pade hitro na 35° C.
Potek bolezni traja navadno 2—4 dni le malokrat se zavleče na 7—8 dni. Izid bolezni je v pretežni večini slučajev smrtonosen.
Ločiti kugo od perutninske kolere ni težko. Za kolero je značilna krvava dris« ka, ki se pri kugi le v izjemnih slučajih opaža. Krvavo vnetje črevesa in pljuč
je tudi bistveni znak kolere. V dvomljiv vih slučajih je drobnogled najboljše me* rilo za pravilno diagnozo.
Zdravljenje bolnih živalic ni imelo do« slej še nikakih uspehov.
Za odvračanje kuge so merodajna ista navodila kot pri perutninski koleri, le da je pri kurji kugi treba varovati pred oku« ženjem v prvi vrsti kokoši (obolele živa* lice zaklati in globoko zakopati, kurnik razkužiti). — Tudi proti kugi ima ceplje« nje dobre uspehe in sicer v začetku bo« lezni Priporočajo se ista razkužilna sredstva kot pri koleri (tanin 0,5—1%, 1 do 2 kapljici kreoline na 1 žlici vode.)
Živino zdravnik dr. R. A.
Dajte živini soli in klajnega apna.
Če suša pritiska, ne more trava vsrka« ti iz zemlje toliko soli, kot v navadnem letu. Zato je seno iz sušnih let bolj ubo« go na soleh, ima manj pepela.
Vsakdo pa ve, da rabi žival za zgrad«
Anton Pevc:.
Molža in mlečnost,
Čim manj skrbnosti polagajo v kakem gospodarstvu ali pokrajini na molžo, tem slabše mlekarice imajo. Vzroka za ta pojav sta dva: 1. Vime je majhen del krave in je že potreba primerno razume« vanja, če naj se tako majhni stvarci pri« piše toliko važnosti; površen gospodar kaj rad zamahne z roko in pravi: »Eh, kaj — krava pri gobcu molze, pasma, pasma, to je glavno,« pri čemer pa nima ne pravega pojma o krmljenju in ne o pasmi in najmanj še o onih malih po« drobnostih, iz katerih se izcimijo pasme; vsak naj se zaveda, da lahko majhna iskra upepeli vso vas, da torej majhna stvarca more biti vzrok velikim škodam. — 2. Vime je mlečni stroj krave; naloga vseh ostalih delov telesa je dovajati te« mu »Benjaminčku«, v katerem se osre«
bo svojih kosti mnogo pepela, oziroma kot pravimo, mnogo mineralnih soli. Če pa teh soli ni v krmi, jih moramo nado« mestiti na drugačen način. To storimo najlažje v obliki navadne soli za živino in pa klajnega apna.
Živini moramo pokladati obe imeno« vani soli, ker ena druge ne nadomeščajo temveč le spopolnjujcjo. Živinska sol ima predvsem namen napraviti krmo tečnej« šo, s klajnim apnom pa dodamo živali onih snovi, ki jih rabi živina za zgradbo kosti.
Pokladanje klajnega apna je posebno potrebno za mlado živino, ki rabi največ soli za zgradbo in utrditev svojih kosti.
Živinorejci, upoštevajte to, ker dru« gače bo letos več nesreč vsled kostolom« nice kot druga leta. Če pa žival, recimo krava, ne dobiva dovolj soli, bo tudi do« hodek od nje manjši. Torej!
ing. R.
dotočuje obstanek in vsa bodočnost ro« du, vse potrebne snovi za tvorbo mleka; naloga živinorejca je polagati vso skrb, da bo ta stroj«vime dobro oskrbovano, čim je prevzel nase vlogo teleta odnosno narave — zaveda naj se, da ima v oskr« bi najdragocenejši in živali nekako naj« ljubši del telesa. Brez pravilne in skrbne molže ni dobre mlečnosti.
Omenil sem že, da je molzti tako, ka« kor tele sesa: v vsako pest se prime po en sesek, s palcem in kazalcem se od zgoraj prekine dotok mleka v sesek in nato po vrsti zapirajoč sredinec, prsta« nec, mezinec iztisne v sesku zbrano mle« ko skozi ost (špico) seska, ki gleda ne« koliko iz pesti; pri zelo kratkih seskih iztiskavam le z enim ali le z dvema pr« sloma — toda vedno iztiskavam in nik« dar ne vlečem seskov, razun kratkega potegujočega sunka, ki olajšuje molzno mehaniko rok in mišic podlehti. Vse de«
	Mlekarstvo	
		
		
lo molže se izvrši navadno takole: Naj* prvo bodi snažen ti in osnaži vime in stegna krav, če naj se mleko ne gnusi tebi in drugim; poleti molzi na prostem (na paši ali na vrtu), kajti hlev je stra* nišče in v stranišču je malo okusno pri* pravljati jedila ali pijače. Potem se vse* deš na desni strani krave, poigraš s seski, dokler ne pritisne mleko, iztisneš iz vsa* kega seska prvi curek na tla ali na roko, da opaziš morebitne pomanjkljivosti mleka in da si ovlažiš odnosno omastiš dlani, podstaviš posodo in pričneš mol* zti. Pomolzeta se običajno istočasno z levo roko desni in z desno roko levi sprednji sesek in čim sta ta dva prazna, pa z enakim vsporedom zadnja dva ses* ka; molzti je z naglico, da se napravlja na mleku obilo pen in se nekako vspod* buja kravo k čim bolj živahni tvorbi onega dela mleka, ki ga vime napravi šele med časom molže; ko sta zadnji dve žlezi prazni, se povrne k prvima, iz* tisne nabrano mleko in spet vrne k zad* njima itd. Končno se vime osuva; v vsa* ko pest se prime en sesek, sune trikrat razmeroma rahlo, vendar dovolj krepko navzgor v vime, iz tisne v seske doteklo mleko, spet trikrat sune, iztisne mleko, znova trikrat sune, iztisne mleko in čim so na ta način bile osuvane vse štiri žle* ze, se smatra molžo končano. Pogladim in pohvalim kravo ter odidem.
Oglejmo si sedaj nekatere podrobno* sti glede učinkovanja molže na mleč* nost: Vleči mleko iz seskov bodisi z dve* ma prstoma ali s celo roko je nekaj pro* tinaravnega, kravo boli, često se celo utrga kaka krvna žilica v vimenu, zato zadržuje mleko, posledica je usihanje žlez in slaba mlečnost. Ako molzeš pra* vilno, s potrebno naglico, toda ne do čistega odnosno ne da bi vime osuval, boš vsakokrat izgubil nekaj mleka v vimenu, krava bo za prihodnjo molžo na* nravila toliko manj mleka in se bosta lo* vila tvoje puščanje mleka v vimenu in kravino vsakokratno manjše proizvaja* nje mleka tako, da bodo žleze nehote in nevede prekmalu vsahnile in slaba mleč* nost bo tukaj. Če poveriš molžo za silo odraslemu otroku ali že stari onemogli
osebi ali poslu, ki nima ne ljubezni do ’ živine in ne razumevanja za pomen mol* že, bo Trava po eni plati manj do čistega pomolžena, zato takojšnja izguba mle* ka in počasna mlečnost, in po drugi pla* ti bo zbog največkrat zaspane molže in manj krepkega drgnenja (obdelovanja) vimena ter vsled tega manjšega dotoka krvi v vime in zato manjše živahnosti žlez, sploh manj mleka napravljala in prešla zgodaj v jalovost. Če molze iste krave danes gospodar, jutri gospodinja, pojutrajšnem hlapec in nato spet dekla itd., se mora krava vsakokrat drugim rokam šele privaditi, jo to vznemirja, zato zadržuje mleko enemu popolnoma in drugemu deloma, žleze usihajo in mlečnost upada; vime ni kakšna lesena klada, ki jo naj danes premetava ta in jutri oni, marveč je takorekoč precizna ura, ki je bo kmalu konec, če bo vsak smel vtikati svoj nos v njo. Če sc na* znani v hlevu čas molže z vpitjem in su* vanjem živine in se krava boji, kdaj bo dobila brco pod vamp ali stolček čez hrbet, je živčevje živali razburjeno in ga ne more osredotočiti na delovanje v vi* menu odnosno na proizvajanje mleka med molžo, molža kot živali sicer naj* bolj simpatično opravilo, postane kravi nadležna bojazen, žleze prehajajo neho* te v usihanje in mlečnost gre po vodi; ne zadostuje, da je človek le sit, če naj bo zadovoljen in tudi živali samo to ne zadostuje, zato bo ista krava v prijaznih rokah bajtarja ob pičli krmi morebiti najodličnejša mlekarica in v rokah brez* brižnega ali surovega večjega posestnika pa kljub obilni krmi kmalu pod pov* prečno ali celo slaba molznica — krava je živo bitje, ki ima svoje živčevje in svoja čustva hvaležnosti, brezbrižnosti ali sovraštva kakor človek. Švicar pravi: »Ljubezen do živine in dela, razumeva* nje stvari in točnost, dobrovoljnost in brez jeznoritosti priporočijo molzeca vsepovsod in mu zajamčijo visoko pla* čo« — torej mora že biti molža neko de* lo, za kakršno usposobljen ne nade člo* vek kar z neba.
Upliv molže na tolščobnost je, vsaj kolikor dosedaj raziskano, brezpomem*
bcn, zato pa tem pomembnejši za pre* hodno in za trajno množino mleka. Čim krajši čas preteče od zadnje do zopetne molže, tem bolj mastno je mleko, n. pr. pri trikratni molži na dan je največkrat najbolj mastno opoldansko mleko, ne* koliko manj večerno in najmanj jutra* nje mleko; vendar pa je povprečna tol* ščobnost mleka enega dneva enaka, če molzeš dvakrat, trikrat ali štirikrat — v okviru dnevnih manjših ali večjih me* njavanj, za katere še danes ne pozna* mo vzrokov. Prvi curki mleka iz vimena so najmanj mastni in zadnje kapljice, ki jih dobimo zbog osuvanja vimena so do 15krat bolj mastne; vendar pa ne mo* remo niti z gnetenjem vimena (pri tako zvani Hegelundovi molži) zvišati povprečno tolščobnost mleka kake kra* ve — tolščobnost mleka urejuje žival sa* ma dokaj neodvisno od zunanjih vpli* vov in pri plemenitvi jo kot morfologij* sko (ustroj no) lastnost z veliko zanesi ji* vostjo podeduje na svoje ženske in mo* ške potomce ter je zato pri odberi ple* menjakov poznati vsikdar ne*le množi* no, marveč tudi tolščobnost mleka v ro* dovini. Po drugi plati pa namolzemo povprečno tem več mleka, čim bolj po* gostoma in čim bolj do čistega molzemo; s šestkratno molžo dobimo več mleka nego s trikratno in s trikratno več nego z dvakratno; bolj pogosta molža je zato v navadi in priporočljiva prvih 4 do 8 tednov po otelitvi prav posebno pri mla* dih kravah in potrebna dnevno pri vseh boljših mlekaricah (da preprečimo vnet* je vimena). Vendar pa je pri molži red več vreden, nego krat; to je, če mol* zem n. pr. 4krat na dan, moram molzti vsakih 6 ur in ne morebiti tekom 14 ur dneva 4krat in tekom 10 ur noči noben* krat; v sednjelm primeru bo krava prav često dobila vnetje vimena in ne ti več mleka. Ker moram čas molže prilagoditi redu drugih opravil v gospodarstvu ali obratovanju v mlekarni, je danes vsepovsod običajna le dvakratna molža na dan; prve tedne po otelitvi molzem krave 3 do 6krat na dan in preidem nato polagoma na 2kratno, ki se vzdrži do nastopa jalovosti — tedaj molzem
poleti zjutraj predno odide živina na pa* šo in zvečer predno grem spat, 2kratno odnosno molžo na vsakih 12 ur je lahko uvrstiti med druga gospodarska opravi* la; da pa hočem od krave kljub le dva* kratni molži veliko mleka, sem ji dopo* vedal z bolj pogosto molžo prve tedne po teletu in kakor to spričuje n. pr. mleč* nost holandskih In švicarskih krav ali tudi naših bohinjk, žival me je razumela. Red je za mlečnost pomembnejši, nego krat, pri molži in krmi.
Zelo slaba je naša navada med molžo krave še krmiti zato, da stojijo bolj mir* no; ta navada zmanjšuje mlečnost. Če hočeš kako opravilo dobro izvršiti, ne smeš biti pri njem razmišljcn; pri molži mora krava svoje itak pičle možgane in misli osredotočiti na tvorbo mleka — pomni, da nad polovico mlečne množi* ne izgotovi žival šele med molžo! — in ne smemo njene pozornosti napeljati na žretje. Vsaka navada se težko odpravi, često še težje pri ljudeh nego pri živini, vendar razvada krmljenja med molžo znamena občutno gospodarsko škodo in se je takoj lotiti z vso resnostjo, da jo odpravimo. Vrhtega je prah iz krme, ki prehaja v zrak in iz zraka v curke mle* ka, škodljiv trpežnosti mleka in kakovo* sti mlečnih izdelkov, osobito sira.
Živine rejec zavedaj se, da »krava pri vimenu molze« in ravnaj z vimenom z ono nežnostjo in skrbnostjo, ki jo ta mlečni stroj krave zahteva! Brez te za* vesti bodo zaman vse lastnosti rodovine in vsa umnost pri vzreji in krmljenju.
Teleta na vrvi.
V marsikaterem hlevu dobite pri nas tele privezano na vrv. Če prisilimo tele, da stoji kolikor mogoče na enem in istem mestu, pospešujemo s tem razvoj pogreškov na telesu.
Zato bodi pravec vsakega živinorejca, da dovoli teletu čim več svobode. Tele naj ne bo v hlevu privezano, temveč naj sc prosto giblje v zaprtem prostoru, ka* terega pripravimo v živinskem hlevu samem.
Vinogradništvo in kletarstvo
Od mošta do vina.
Iz mošta postane vino vsled kipenja, pri katerem se spremeni sladkor v alko« hol in ogljikovo kislino. Iz 10 kg slad* kor ja v grozdnem moštu dobimo prav« zaprav 4.8 kg alkohola, 4.7 kg ogljikove kisline, 33 dkg glicerina, 6 dkg jantarove kisline in 12 dkg drugih snovi (maščobe, lesenih snovi itd.) Ogljikova kislina iz* gine, za nas je važen predvsem alkohol.
Povretje vsega sladkorja.
Med burnim kipenjem se ne razkroji ves sladkor, zato kaže takoj po konca* nem burnem vrenju premešati z drogom vso vsebino v sodu. Na ta način vzdra* mimo vse žive glivice, ki se spravijo na še nerazkrojeni sladkor in ga razkroje. Paziti pa moramo, da je v kleti vedno dovolj toplo, in sicer naj bo v kleti 12 do 14 stopinj C.
Umljivo je, da mora biti na sodih ves čas kipenja posebna kipelna veha, kate* ro pustimo na sodu tudi še potem, ko smo že začeli vino zalivati.
Važnost zalivanja.
Ko je ves sladkor prevrel, imamo mla* do vino, s katerim moramo ravnati zelo pazljivo, ker se ravno v mladem vinu za* rede lahko klice različnih bolezni, ki nam pozneje vino lahko pokvarijo ali pa vsaj izdatno znižajo njega vrednost.
Mlado vino v sodu moramo zalivati in ne smemo dovoliti, da bi prišlo v do* tiko z zrakom. Če pride mlado vino v dotiko z zrakom, se na vrhu kaj kmalu razvije neka bela kožica, katero imenu* jemo kan. Kan pa ni nič drugega kot ve* lika skupina zelo majhnih glivic, ki spre* min ja jo alkohol v vodo in ogljikovo kis* lino. Pod vplivom teh glivic vino povo* deni, zgubi na svoji moči. Pred kanom moramo čuvati posebno šibka vina, ker močnih vin, nad 12% alkohola vsebujo* čih, kan ne napada. Glivice kana se v takem vinu ne morejo razvijati. Proti kanu se borimo z zalivanjem.
Če je mlado vino v dotiki z zrakom se navadno razvije tudi druga bolezen, in sicer ocetno vrenje, katerega povzro« čajo posebne vrste glivice. Ocetne glivi* ce spreminjajo alkohol v ocetno kislino in v ogljikovo kislino. Od ocetnih glivic napadeno vino je zelo težko ohraniti, zato borimo sc proti ocetnim glivicam sedaj, in sicer z zalivanjem.
Zalivanje.
Prvič moramo zaliti mlado vino takoj, ko je pojenjalo burno vrenje, pozneje ga pa zalivamo vsaki teden enkrat. Naj* boljše je v tem oziru določiti stalen dan v tednu.
Vino moramo zalivati z enakim vi* nom, kot je ono v sodu. Vino, ki ga za* to rabimo, držimo v manjšem sodu in ga moramo tudi čuvati pred kanom in pred ocetnimi glivicami. Ker pa tega ne moremo napraviti z zalivanjem, onemo* gočimo razvoj glivic z žveplanjem pro* štora nad vinom. Razvoj glivic onemo* gočimo tudi, če zlijemo v sod kozarec pristnega oljčnega olja, ki se bo razlilo po celi površini vina.
Prevrenje starega vina.
Večkrat se dobi malovredno staro vi* no s kakšnim pogreškom in tega vina ne moremo prodati po ugodnih cenah. Tako vino lahko popravimo s prevretjem na svežih in zdravih tropinah. Vseh pogreš* kov pa prevretje ne odpravi in zato mo* ramo če le mogoče pogreške odpraviti.
Predvsem kaže prcvreti taka stara vina, ki imajo prazen in pust okus. S prevret* jem jih pomladimo. Vinu mnogo koristi* mo, če ga pustimo skozi par dni na tro* pinah in potem natočimo v sod. Kdor pa hoče dobiti iz šibkih in pomankljivih vin v resnici dobro vino, moira povzročiti pravo vrenje. Najboljše je, če stavimo tako vino na tropine in dodamo še 10% kipečega mošta in vsaj 1 kg sladkorja
na hi starega vina. Če so bile tropine že rabljene moramo dodati na vsak hi še 100 gramov vinske kisline.
Tropin naj bo vsaj % vina, to je na 10 hi vina 250 kg tropin. Tropine morajo biti seveda zdrave. Ne smejo biti ne ples* njive in ne imeti kislobnega duha, ker drugače vino pokvarimo. Zato je naj* boljše vzeti še vroče tropine, nanje zli* jemo vino, dodamo kipeči mošt in če je potrebno sladkor, dodamo vinske kis* line in vse skupaj dobro premešamo. V prvih 24 urah moramo premešati vse še dvakrat, nato pa pustimo vino kipeti. Pas žiti moramo*, da je sod ali bedenj vedno pokrit. Če bodo tropine še vroče od prej* šnjega kipenja, bo novo kipenje takoj nastalo. Vino potem pustimo 4 dni na miru, nato ga nalijemo.
Če hočemo dobiti takoj svetlo in čisto vino, ga očistimo najboljše s špansko zemljo, katere vzamemo 200 gramov na hi.
Isto kot za stara vina velja tudi za nova vina, če jih hočemo še enkrat pustiti pr e vreti.
Najboljše sadje.
Najboljše in najžlahtnejše sadje je gos tovo grozdje. Zdravniki ga predpisujejo mnogim bolnikom, slabotnim in okrevaš jočim. Seveda mora biti grozdje popolno* ma dozorelo.
Kdor smatra grozdje za navaden sad, naj ga uživa pri jedi, najsibo pri kosilu ali večerji, kdor pa hoče uživati grozdje radi zdravilnih lastnosti, naj ga uživa takrat, ko je želodec prazen, najboljše zjutraj ali pod večer.
Malokdo pa zna pravilno uživati grozs dje. Mnogi vzamejo jagodo v usta, jo stisnejo med jezikom in nebom, nekoliko izsesajo in vržejo lupino iz ust. Drugi, jedo grozdje v naglici, zavžijejo sicer vse, a ničesar ne prežvečijo. Lupina zas pusti želodec približno v istem stanju, kot je prišla vanj.
N e eno in ne drugo ni pravilno. Lupina jagode vsebuje zelo mnogo dragocenih snovi, ki pa pridejo do veljave samo če
lupino dobro pregrizemo in premeljemo z zobmi ter obilno oslinimo.
Grozdje cenimo vsled sladkorja, ki je zelo lahko prebaven. Grozdje vsebuje nadalje precej kalijevih soli in fosfatov ter nekoliko dušika, torej je popolno hra* nilo. Grozdje pa vsebuje tudi mnogo dru* gih snovi (fermentov), ki blagodejno vpli* vajo na delovanje jeter, želodčnega in črevesnih sokov. Vrhu tega vpliva groz* dje tudi kot izborno čistilo čreves.
Zato pa bi morali vživati grozdje vsi zdravi, posebno otroci. Našemu telesu zelo dobro prija, ako* nadomestimo vsaj skozi en mesec del navadne hrane z groz* djem. Največjo korist bo imelo naše telo, če bomo zjutranjo in popoldansko kavo nadomestili s Vi kg grozdja. Groz* dje s kruhom je tudi zelo tečno in pri* pravna hrana tudi za najtežjega delavca.
Grozdje kot zdravilo pa je priporočati predvsem vsem slabotnim, suhim in ma* lokrvnim, posebno takim, ki trpe na pre* bavnih organih. Grozdje je primerno za vsako starost od nežne mladosti pa do visoke starosti, za oba spola posebno pa za doječe matere.
Enkrat so predpisovali zdravniki veli* kanske količine grozdja, več kg na dan. Izkustvo pa je pokazalo, da ta navodila niso bil pravilna, ker vsako zdravilo v preveliki meri vpliva kot strup. Grozdje sicer tudi v velikih merah ne vpliva kot strup, a vendar bi moglo škodovati. Naj* večjo korist imamo od grozdja, ako ga povžijemo okoli % kg na dan in to v dveh polovicah, zjutraj in zvečer.
Končno še eno besedo. Mnogo je pri nas vinogradnikov, katerim je žal za vsak grozd, ki bi ga komu darovali. Niti svo* jim otrokom ga ne privoščijo. Na drugi strani pa ni istim vinogradnikom prav nič žal za liter ali dva vina, katerega si* lijo tudi otrokom. Ali je to pravilno ali ne, naj presodi čitatelj sam.
2 kg težak grozd.
Vit. Ivan Marescotti v Cuccaro Mon* ferrato je pridelal grozd vrste »barbera« (za znamenito črno vino), ki je tehtal 2 kg.
		
	Sadjarstvo	
Goriški oddelek na sadjarski razstavi v Massalombardi,
Tri leta po prvi sadjarski razstavi v Tridcntu se je vršila druga razstava, in sicer v Massalombardi. Ta razstava je samo potrdila veliki razmah italijanske* ga sadjarstva, ki se je mogočno iskazalo na prvi razstavi.
V Massalombardi je bilo izstavljeno v paviljonih severne, srednje in južne Ita* lije najlepše sadje, ki se goji pod itali* janskim solncem in najlepše grozdje, ki razveseljuje naše mize. Zato pa je bil obisk razstave zanimiv za vsakterega, ki se zanima in veseli sadjarstva in vsak= do je na razstavi tudi lahko dobil mno= go pouka.
Na razstavi so bile zastopane vse pro= vince Italije. Krasna je bila tridentinska in bolcanska izložba, divna ona iz Ra* venne in Ferrare, občudovanje so vzbu* jale mnoge druge. Tudi goriška provinc ca, ki je vsled svojega sadjarstva precej na glasu, se je hotela kosati s svojimi
sestrami. In priznati moramo, da se ji je to tudi posrečilo.
Goriški oddelek na razstavi v Massa* lombardi je bil urejen od oddelka za sadjarstvo v Gorici s pomočjo izvozni« kov sadja iz Gorice in s podporo Trgov* ske zbornice v Gorici. Uspeh je bil ve? ličasten. Goriški oddelek je dobil nam>
reč dve kolajni vermeille (v ognju po* zlačeno srebro), in sicer eno od ministr* stva za narodno gospodarstvo, drugo pa od odbora za razstavo.
Ta uspeh je tem pomembnejši, ker se je vršila razstava za goriško sadjarstvo v neprimernem času in ker so trpeli več* ji deli dežele vsled suše, mnogi pa tudi vsled toče. Razstava je dala kljub temu popolno sliko goriškega sadjarstva. Po* leg sadja v svežem stanju so bile izstav* 1 jene krasne fotografične slike sadnorod= nih kra jev iz Brd in Vipavske doline. Te slike so bile napravljene pod vodstvom sadjarskega oddelka v Gorici od tvrdke Sturolo v Gorici. Na razstavi je bilo tu»
di več statističnih tabel in črtežev, ki jasno kažejo važnost sadjarstva na Go* riškem, od koder se izvozi letno za okoli 15—20 miljonov lir sadja.
V paviljonu za vloženo in predelano sadje se je Goriška tudi izkazala. Trvd* ka Zanci, Maselli & C.o je izložila vlo* ženo sadje ter dobila po eno kolajno ver* mcille od ministrstva za narodno gospo* darstvo in od Razstavnega odbora. Tvrd* ki G. Bombig iz Gorice in J. Školaris iz Vipolž sti razstavili suhe olupljene češ* pije, ki sc izvažajo v velikih množinah v Nemčijo. Obe tvrdki sta bili odlikovani s srebrno kolajno.
Mi se veselimo uspehu goriškega sad* jarstva na razstavi, a želimo, da bi to sadjarstvo v bodočnosti še bolj procvi* talo.	P.	Vallig.
Dolinsko sadjarstvo v Romagni.
V zadnji številki »Gospodarskega li* sta« smo obljubili povrniti se na pouk, ki smo ga dobili ob priliki izleta v Mas* salombardo in obiska tamkajšnjih sa* dovn jakov. Danes izpolnjujemo obljubo z razpravo o dolinskem sadjarstvu, v pri* hodnji številki pa si bomo ogledali sad* jarstvo na holmih okoli Imole, za kate* ro so bili vsi udeleženci izleta tako na* vdušeni.
1.	Gbisk na Cascinetti.
Popoldne dne 9. septembra smo obi* skali v Massalombardi predvsem znani obrat g. ing. Borgnino v Cascinetti. Spremljal nas je tja g. Ivan Morini, pred katerega očmi je Cascinetta vstala in sedaj procvita. Kljub temu, da smo imeli na razpolago le malo časa, smo lahko ugotovili posebnost tega obrata, ki je različen od okoliških.
Celotni obrat meri 45 ha (okoli 125 njiv) in kljub temu, da se je sejal pred leti na celem posestvu riž (riž zahteva mnogo vode in uspeva le v dolini) sc goji danes le sadje. Videli smo krasne nasa* de jablan, zasajenih v peterooku na raz* dalji 10 m (kakor pike na petici kocke). Goji se le par vrst, a te izbrane, in sicer: Zlata parmena, Grafensteinovka, Man* tovanska roža in Annurka. Vsa drevesa
so visokostebelna. Jablane se menjajo s hruškovimi drevesi, vzgojenimi v obliki piramid in cepljenimi na kutini. Tudi tu je le malo vrst, in sicer Viljamvoka (pri nas jo imenujejo vrtolanjka), maslenka Kleržo, Angoulemka, Dunajski triumf, Krasanka, Esperinska bergamotka in Dielova maslenka. Medtem ko smo si ogledovali sadni vrt, so drevje obre* zovali, to je redčili in krajšali veje, tako da dobi vsaka vejica dovolj solnca in zraku, ki je nujno potreben zdravju dre* ves. Na ta način se rodne vejice okrepe in popolnoma dozorijo, tako da so v pri* hodnjem letu sposobne roditi lepšega in boljšega sadja. Če sedaj veje razred* čimo, je mnogo lažje tudi zimsko pošto* panje proti različnim zajcdalccm in mr* česu. Na zimsko postopanje proti mrče* su polagajo zelo veliko važnost tako v Romagni kakor tudi na Tridentinskem in povsod, kjer se sadjarstvo intenzivno goji. Isto velja tudi glede preprečevanja bolezni. Na Cascinetti so bila vsa dreve* sa obdana s pasom, na katerega je bil na* nešen lim Tree Tanglefoot. Vse hruške, posebno vse zimske vrste so bile v vre* čicah iz pergamentnega papirja, da se jih tako očuva pred črvom. G. Morini nam je zatrdil, da se v zimskem času dvakrat postopa proti mrčesom, in sicer prvič v decembru, drugič na v februarju, na vsak način predno začne drevo po* ganjati. Obakrat sc rabi 3% apneni po* lisolfur, katerega dobavlja Kmetijska zadruga v Ravenni. Med decembrom in februarjem poškropijo drevesa z 8% an* tiparasitom. Le na tak način se obdrže drevesa zdrava in jih ni potrebno čistiti od lišajev. Škorja dreves je čista in ne more nuditi zatočišča ne žuželkam in ne trosom glivičnih bolezni.
Gojenje slive Burbank.
Ze lansko leto smo omenili, da se v Romagni poleg breskev, jablan in hrušk vedno bolj širi gojenje sliv, predvsem vrste Burbank. To se opaža tako v dolin* skih kot v brdnatih legah. Na Cascinetti smo videli 12 let star nasad Burbankovih sliv. Vseh dreves je 700 in letni pridelek doseže 900 q sadja. Lastnik zelo ceni
Burbankovc slive, ker ne trpe od poznih slan in ker rode vsakoletno. Sad je tudi na trgu zelo iskan in doseže lepe cene. Manj priljubljene so slive Sv. Roza in sliva Formoza. Tudi slive je potrebno čuvati pred mrčesom, predvsem pred črvom. Najbolj koristi svinčeni arzenat, katerega škropimo z navadnimi škropil; kami, in sicer prvič ko je drevo v pob nem cvetju, drugič pa, ko je odcvelo. Če je arzenat v prahu, rabimo V2Z raztopi; no, če pa je v obliki maže, rabimo 1% raztopino.
Gnojenje.
Zemlja je zelo radovitna in gnojenje ni obilno. Na Cascinetti porabijo pri sa--ditvi 2—3 kg komposta na drevo poleg 500 gramov superfosfata in 200 gramov kalijeve soli. Ko drevesa začnejo roditi, jim gnoje z zelenim gnojenjem, in sicer podorjejo zeleni bob, kateremu so po; gnojili s po 2 kg superfosfata in kalijeve soli na sadno drevo. Zemljo pod drevesi obdelujejo, in sicer prvič začetkom po; letja in drugič v jeseni.
2.	Obisk obrata Colletta.
Posestvo Collcta, last kom. Bonvicini meri 20 ha površine. Posestvo ima v na; jemu Cooperativa braccianti, katere vo; ditelj Giovannini Pavel nas je zelo pri; jazno sprejel in nam dal različna pojas; nila in zanimiva poročila.
Dohodek obrtnega sadjarstva.
Voditelj zadruge g .Giovannini nam je rekel, da je to posestvo, ki je značilno za Massalombardsko okolico, dalo lan; sko leto za 1,028.000 lir sadja poleg grozdja in drugih kmetijskih pridelkov. Tak dohodek je naravnost neverjeten in preseneti vsakega obiskovalca, četudi vsakdo naravnost ostrmi nad bujnimi nasadi jablan, breskev, hrušk. 50.000 lir kosmatega dohodka od 1 ha sc dobi, kjer sc pridruži zelo rodovitni zemlji neutrudljiva marljivost delovnega ljud; stva in kjer poljedelstvo razpolaga z mnogimi kapitali. To je tu slučaj.
Ogromni pridelki jabolk.
Rodovitnost jablan je presenetljiva in glasom izjave g. Giovanninbja je dal 21;
letni sadovnjak jablan vrste Karla, ob; stoječ iz 63 dreves, lansko leto v sred; njem 948 kg sadu na drevo. V drugem sadovnjaku jablan vrste Mantovanska roža so lansko leto napravili poizkus gle; de rodovitnosti dreves. Izbrano drevo je dalo 84 zabojev po 17 kg jabolk, skupaj torej nad 14 q. Ogromna teža sadu je povzročila razpoke v deblu, ki je moralo biti prevezano, da so se razpoke zopet zacelile. Pridelek jabolk ni vsako leto enak; zelo obilen pridelek sledi skrom; nejšemu, a kljub temu lahko računamo 4Vz q sadu na leto in drevo. Gojene vr; ste jabolk si slede po važnosti v slede; čem redu: Delicious, Karla, Mantovan; ska roža, Fallpiping, Duvalova reneta; sedaj upeljujcjo Grafenšteinca, katerega cepijo na rumeno Belfcr, ki ni več tako iskana. Od1 zgodnjih hrušk goje največ Viljamovke, med poznimi hruškami pa Krasanko.
Zimsko zatiranje zajedalcev.
Tudi tu polagajo veliko važnost na opravila, ki naj odvračajo bolezni na sadju. Na Colletti poškrope v decembru; januarju vsa drevesa s 25% antiparasi; tom, potem ko so osnažili vsa debla in debelejše veje. Koncem februarja upo; rabljajo še 5% apneni polisolfur. Med cvetenjem poškrope trikrat z svinčenim arsenatom.
Gojenje breskev.
Tudi na tem obratu zavzema gojenje breskev zelo veliko' važnost. 23 let stari nasad še vedno obilno rodi in drevesa so zdrava. G. Giovannini nam je poka; zal 19 let stari nasad, ki daje še vedno 150 kg sadu na drevo. 17 let star nasad vrste Pozna Massalombarda daje po 160 kg na drevo. Iz tega je razvidno, da dajejo v primernem kraju še stari bres; kvovi nasadi precejšen pridelek, samo gojiti jih je treba.
Zimsko oskrbovanje in gnojenje.
Oskrbovanje dreves je vedno eno in isto, kot smo ga žc opisali. V zimskem času poškrope drevesa z 3j/>% raztopino modre galice in apna, in sicer dvakrat:
prvič takoj v novembru*decembru in drugič predno pop je razpoči. Škroplje* nje z galico ima namen onemogočiti kr; tovičenje listov. Proti listnim ušem se bore samo z 3% raztopino kvasijevega lesa brez dodatka mila. Raztopino na* pravijo takole: 6 kg stružek kvasijevega lesa v vrečici potope v sod z 2 lil vode ter puste tam 48 ur.
Tudi na posestvu kom. Bonvicini so redčili'in krajšali veje takoj, ko so od* brali jabolke. G. Giovannini je izjavil,
Razkuževanje žitnega semena.
Snet povzroča vsakemu kmetovalcu precej škode. Proti sneti se moramo bo« riti predvsem pred setvijo s tem, da seme razkužimo. Razkužimo pa na sledeči na* čin:
a) 1 kg modre galice raztopimo v ne* koliko vroče vode in to raztopino zlije* mo v večjo posodo (najboljše posoda, ki smo jo rabili za pripravljanje modre ga* lice za škropljenje trt) in se nato dolije mrzle vode, dokler ni vsega skupaj 1(X) litrov. Kdor hoče imeti samo 50 litrov ali manj raztopine, vzame samo V2 kg mo* dre galice, za manjšo količino sorazmer* no manj galice. Nato denemo žito v koš in ga vrtimo eno minuto v raztopini. Ko je tako žito dobro premočeno, ga raz* prostrcmo na podu in potresemo z apnom v prahu. Vse skupaj z lopato premešamo. Žito se hitro posuši in ostane obdano z apneno močico. To je najcenejši način, ki je tudi najbolj uspešen.
b)Lahko uporabljamo enako raztopino, kot jo rabimo za škropljenje trt, to je raztopino iz 1 kg modre galice in 1 kg apna. V taki raztopini močimo seme sko* zi 2 minuti, nato ga razprostremo, da se posuši.
c) Samo apneni belež ne škodi, a tudi ne koristi mnogo.
č) Zelo uspešno sredstvo je formalin, katerega lahko kupimo v drogeriji. Ku*
da se popje bolj zredi in da je prihod* nje leto večji pridelek.
Gnojenje je na Colletti obilnejše kot na Cascinctti. Gnoji se vsako leto, in sicer eno leto z domačim gnojem, kate* rega raztresejo 1200 q na ha, drugo leto pa obilno gnoje s kurjim perjem (Ro* magna izvaža mnogo kuretine).
Z obiskom Collette se je zaključil pr* vi dan zanimivega izleta, v prihodnji številki bomo opisali naše vtise s holmov okoli Imole.	P. Vallig.
pimo 40% formalin in ga vzamemo V4 litra in premešamo' z 100 litri vode. V tako pripravljeni tekočini namakamo žit* no seme skozi 10 minut.
d)	Metanje žita erez plamen ne ko* risti; navadno pa imamo od tega zgubo.
Predvsem svetujemo način opisan zgo* raj pod a).	Rustja.
Kda j poberemo peso.
Krmska pesa je zrela, ko izgine živa zelena barva listov, ki se spremeni v ru* menkasto. To se zgodi navadno meseca novembra. Takrat je čas, da peso izru* jemo, obrežemo in shranimo spravljeno na kupu na takem prostoru, kamor mraz nima dohoda. Spraviti peso prezgodaj se pravi zmanjšati znatno pridelek pe* se, ki je posebno letos potrebna krma kot dodatek slami oziroma drugi ne rav* no najboljši krmi.
Kmetsko prebivalstvo v Italiji.
Po štetju iz leta 1925. je bilo v Italiji 20,017.726 oseb, katere lahko prišteva* mo kmetskemu prebivalstvu, kar znaša 51.9% l takratnega celotnega prebivalstva.
Zemljiški davek.
Posestnika ne pritiska toliko zemlji* ški davek, ki gre v korist države, pač pa občinske in deželne doklade. V 1. 1925. je dobila država od zemljiškega davka 148 miljonov lir, dežele (province) 317 milj. in občine 497 miljonov lir.
Poljedelstvo in vrtnarstvo
	Zadružništvo	
		
D. Doktorič.
Sorodstvo in vodstvo zadrug.
Nikakor ne moremo trditi, da je že slabo samo na seflbi, če so v vodstvu za* druge soudeleženi sorodniki. Niti zako« nodaja tega ne prepoveduje. Če pa upo« števamo človeške slabosti, moramo sve« tovati, naj se pri volitvah ne volijo so* rodniki istočasno v načelstvo ali v nad* zorstvo, niti ne v eno in drugo, že radi tega, da se kar v naprej v kali zaduše mo* rebitni očitki. Pravtako ni dobro, da je sin uslužben pri podjetju, kjer je oče v vodstvu, bodisi v načelstvu ali v nad« zorstvu.
Če so sorodniki v načelstvu ali v nad* zorstvu, se bo zelo lahko zgodilo, da jim bodo očitali drugi, da drže že radi sorod« stva skupaj, da zato uganjajo zadrugi škodljivo strankarstvo, da iščejo koristi za svoje družine itd.
Če so sorodniki istočasno v načelstvu in nadzorstvu, bo nadzorniku zelo ne« rodno, nadzorovati svojega sorodnika. Četudi bo vršil vestno svojo dolžnost, se bo v slučaju kakega nereda zelo težko branil očitka, da je imel preveč ozirov, da je sorodniku marsikaj prezrl itd.
Še najbolj nerodno je, če je oče pred« stojnik lastnega sinu ali hčere. Izogniti se je treba kolikor mogoče sploh bližnjemu sorodstvu med predstojniki in nastav« Ijenci. Tako razmerje je najmanj povod za nevoščljivost. Če pa nastane med člani prepir, ali če pride do nerednosti v pošlo« vanju, zna imeti prav to naj slabše posle« dice za odnošaje med člani zadruge.
Kar velja za sorodstvo, velja tudi za svaštvo.
Dr. Ferdinand Buffetti, ki je izdal že več priročnih navodil o vodstvu raznih zadrug, piše o tem vprašanju takole: »Istočasno naj bi ne bili člani načelstva osebe, ki so si sorodne ali v svaštvu do drugega člena. Izključeni so torej sorod«
niki: oče in sin, dva brata, stari oče in vnuk, izmed oseb, ki so si v svaštvu: tast in zet, dva svaka, soprog in stari oče nje« gove soproge. Ta nezdružljivost izvira odtod, ker je treba preprečiti, da bi za« druga postala orodje v rokah ene dru« žine.«
Iz nemške zadružne prakse 'beremo v knjigi Schulze« Delitsch, Vorschuss« und Kreditvereine (8. izd. predelana po drju Criigerju): »Jasno je, da se je treba po možnosti izogibati volitev oseb, ki so si sorodne ali v svaštvu, v načelstvo in nad« zorstvo. Sicer zakon o tem ničesar ne do« loča, niti tega nismo postavili v vzorna pravila, ker so posebno v majnih krajih slučaji, da se temu ne bo mogoče izog« niti.« »Če smo že odsvetovali razmerje prebližnjega sorodstva ali svaštva med člani načelstva in nadzorstva, velja to tembolj o takem medsebojnem razmerju članov načelstva. Poznamo sicer zadruge, pri kateri sta oče in sin, oče in hči v na« čelstvu, in ki pripadajo, kar sc tiče vod« stva, med najboljše zadruge. Vendar take izjeme ne morejo spremeniti načela.«
Tudi naše lastne izkušnje dokazujejo, da je vedno modrejše, če se skušamo izogniti temu, da bi bili bližnji sorodniki ali svaki v vodstvu naših zadrug. Boljši bo to za zadruge in tudi za prizadete osdbe.
V založbi Zadružne zveze v Gorici je izšla knjiga mlekarskega inštruktorja
A. Pevca: Sirarstvo.
Priporočamo jo predvsem našim mle« karjem, članom in odbornikom mlekar« skih zadrug. Knjiga obsega 286 strani in je opremljena z velikim številom lepih slik. Člani naših zadrug jo dobijo pri Zadružni zvezi v Gorici, sicer pa jc v razprodaji Katoliške knjigarne.
Čebelarstvo
Fr. Donat Jug:
Oskrbovanje čebel v A sž. panjih.
(Nadaljevanje.)
Največjo napako
stori tisti čebelar, ki jeseni ne oskrbi če* bel z zadostno zimsko zalogo, to je 10 do 12 kg za panj.
Nekega znanega čebelarja sem vpra« šal: »Kaj je letos s čebelami?« pa je od« govoril Slabo! Samo 5 do 6 kg so dobile na ajdi. Pa jih boste morali krmiti za zimo! mu rečem. Ne, krmil jih ne bom. Do meseca marca imajo zadosti. Če še ne bo ta čas paše na resju, tedaj jim bom pa moral dati, kar bodo potrebovale.
Oglejmo si to stvar natančneje. Panj, ki ima meseca septembra komaj 5 do 6 kg medu, pa ga pusti čebelar s to zalogo za pleme, se bo moral boriti s temi nepri« likami: 1. V panju med satnimi ulicami je zaradi prepičle medene zaloge preveč praznega prostora, ki ga bodo morale če* bele v hudi zimi ogrevati. Zaradi tega bodo morale uživati več hrane ter bodo več porabile, nego če bi bil panj založen z zadostno zalogo. 2. Ako so čebele nas brale jeseni 5 do 6 kg medu in je bil aj« dov, je najboljši spomladi za gojitev za* lege. Čebele bodo pa to zalogo do meseca marca same zase porabile. Kaj tedaj, ko ima matica pričeti zalegati, a v panju ni nobene zaloge več? ... Ali bo čebelar ta čas kupil ajdovega medu? Ga li meseca marca lažje dobi nego jeseni? To menda ne! In če ga dobi, je li naraven? Kaj, če ga sploh dobiti ne more in če se mu zdi predrag? In če vrh vsega tega še zgodaj spomladi ne bo paše, kaj tedaj? Ali bo čcbelno družino nakrmil s sladkorjem?! Sladkor je samo za prehrano starih čebel, ni pa za gojitev novega zaroda. Panj je prišel zaradi čebelarjevega napačnega po« stopanja v tako krizo, da je za to leto zgubljen za rejo. Ako bi bil dobil v jeseni za izravnavo zaloge samo med ali pa vsaj
sladkor, pomešan z medom, bi bile čebele ob tej mešanici dobro prezimile ter bi jim ostal ves ajdov med, ki so ga jeseni nabrale za pomladansko prehrano zalege in mladih čebel. Panj bi se bil normalno razvil in se pravočasno opomogel.
Oglejmo si še razliko med panjem, ki je bil jeseni zazimljen z zadostno zalogo, in s panjem, katerega je treba spomladi krmiti.
Pravilno zazimljeni panj ima gnezdo prav v sredi plodišča, ki obsega pri moč* nem panju v zimi, ko se čebele strnejo, do 5 satov. Ob krajih na levo in desno ima še po dva sata, ki sta skoro do tal napolnjena z medom. Za seboj in nad seboj pa ima tisto hrano, ki jo' je dobil jeseni zadniič. Ako smo mu morali po« kladati sladkorno mešanico z medom, jo ima v neposredni bližini gnezda. Ko na« stopi zima, se čebele stisnejo med sate v kepo ter mirno dremljejo. Prehrana jim ne dela težave, ker jo imajo tik sebe. Ko prebijejo zimski počitek ter pride za nje prvi pomladanski izletni dan, dan trebitve, je v panju še malo izpraznjene« ga prostora, ker so imele hrano na de« belo okoli sebe. Vso zimo so bile trdno strnjene in so se med seboj ogrevale, zato so tudi manj hrane porabile. Matica prične navadno že konec meseca januarja zalegati ali pa vsaj po prvem trebežu ter zaleže že precejšnjo množino zalege, pre« den prično čebele izletavati na pašo. V panju pa, v katerem ni bilo jeseni za« dostne zimske zaloge in je bila še ta raz« tresena tu pa tam po satju, si čebele ne morejo ustaliti trdnega zimskega gnezda, ker se morajo med zimskim počitkom premikati za hrano. Zaradi tega je nevar« no, da obole za grižo. Matica ne prične v zgodnji spomladi zalegati ali če prične, zalega le malo. In če še čebelam hrane primanjkuje, je nevarno, da še tisto za« lego, kar je je, izmečejo, ako jim ne pri« skoči čebelar s hrano pravočasno na po«
moč. Kajti zgodi se lahko, da traja zima dalje časa nego navadna leta ter se za« vleče do srede ali pa do konca marca me« seca. Takrat jim ne more zaradi mraza dodati hrane. V pravilno zazimljenem panju se je v tem času že izvalilo par ti« soč novih mladih čebel, v panju, ki ni bil pravilno zazimljen, pa se bore čebele z življenjem in smrtjo. Odtod spomladi marsikje toliko mrličev.
V prihodnji številki bomo razpravljali o spomladanskem razvoju zalege in o raz« širjenju čebelnega gnezda v A.«2. panju.
Ustanovitev Čebelarske zadruge za goriško provinco.
Na podlagi zakona o pospeševanju če« belarstva, ki predvideva za vsako pro« vinco ustanovitev posebne čebelarske
zadruge, se je vršiil dne 3. oktobra t. 1. v Gorici sestanek čebelarjev, na kate« rem je bil izbran poseben odbor, ki ima nalogo napraviti vse korake, ki so po« trebni, da se čebelarstvo v naši deželi organizira in procvita. V odbor so bili izbrani naslednji gg. in čebelarji:
dr. Detalmo Tonizzo, ravnatelj Urada za kmetijski potovalni pouk v Gorici; dr. Leopold Bobič, čebelar v Mirnu; Ermenegildo Bregant, čebelar v Kr« minu;
ing. Karl Brešan, čebelar v Gorici; mons. dr. Josip Ličan, čebelar v Go« rici;
Janko Vodopivec, učitelj in čebelar v Kamnjah;
Viktor Liprandi, čebelar v Koprivi pri Gorici.
Splošno gospodarstvo
Davčne in druge olajšave.
Na podlagi zakona z dne 12. avgusta 1927, št. 1463, objavljenega v »Gazzetti Ufficiale« št. 192 z dne 20. avgusta 1927 je olajšala država davčni vijak, in sicer:
1. Za dobo od 1. julija 1927 do 30. ju« nija 1930 se zniža hišni in zemljiški da« vek za lA.
2. Davek na zemljiški dohodek sc zni« ža za polovico od 1. julija 1927 naprej.
3. Dohodninski davek (Richezza mobi« le) se skrči, in sicer:
a) pri kategoriji A (obresti od izposo« jil in vlog) od 22% na 20% ;
b) pri kategoriji C (plače uradnikov in delavcev) od 11 na 9%.
Znižane so bile tudi nekatere druge pristojbine, in sicer:
1.	Kolkovine pri menicah, v veljavi od
1.	novembra 1927 dalje:
a) Menice s krajšo zapadlostjo od 4 mesecev morajo biti kolkovane z —.90 L na vsak tisoč (dosedanja kolkovina je znašala 1.20 L);
b) menice z zapadlostjo 4 do 6 mesc« cev morajo biti kolkovane z 1.80 L za
vsak 1000 (dosedanja kolkovina je bila 2.40 L na tisoč);
c)	menice z zapadlostjo nad 6 mese« cev ali menice »in bianco« morajo biti kolkovane z 3.60 L za vsak 1000 (dose« dan ja kolkovina je znašala 4.80 L na ti« soč lir);
č) menice z zapadlostjo manj kot en mesec dni morajo biti kolkovane z —.40 L za vsak 1000 L (dosedanja kol« kovina —'.50 L).
Poleg omenjenih kolkovin je potrebno dati —.10 L za vsako menično golico (blankcto).
2. Registrska taksa za prenos nepre« mičnin je bila znižana od 8% na 6%, in sicer od 5. septembra 1927 naprej. Poleg tega je olajšano tudi plačilo registrske takse, in sicer se plača polovica takse takoj pri registraciji, ostala polovica pa tekom 6 mesecev po registraciji.
3. Pristojbina na vknjižbe je bila zni« Žana od 2.50% na 1%.
4. Ono blago, ki je bilo podvrženo davku na poslovni promet (tassa scambi) s 3 in 2%, plača vnaprej samo 1%.
Trgovska zbornica v Gorici in pospeševanje mlekarstva.
Dne 29. septembra t. 1. se je vršil v Gorici v prostorih Trgovske zbornice sestanek v svrho pospeševanja mlekar? stva in zboljšanja mlečnih izdelkov, po? scbno sira, v naših Gorah.
Sestanek je vodil g. Anton Orzan, zna? ni trgovec in komisar Trgovske zborni? ce v Gorici. Med drugimi je bil prisoten g. dr. Tonizzo, ravnatelj Urada za kme? tijski potovalni pouk v Gorici, dr. Mar? san iz Tolmina, g. Morassi iz Gorice, Zadružno zvezo v Gorici je zastopal inž. Rustja.
Razmotrivalo se je današnje stanje mlekarstva v naših Gorah s posebnim ozirom na sirarstvo in ugotovilo, da pri? manjkujejo predvsem dobro izvežbani sirarji in da večkrat dobri mlekarji ne dobe mesta, ker zahtevajo višjo plačo, da primanjkujejo primerni prostori itd.
Po precej živi debati, v katero so po? segali predvsem g. Orzan, dr. Tonizzo, dr. Marsan, dr. Carreri in inž. Rustja, so bili sprejeti naslednji sklepi:
1. Z delom denarja, ki ga da na raz? polago Trgovska zbornica v Gorici, se razpišejo tri štipedije po 1000 lir v ko? rist mladeničev, če le mogoče že delu? jočih sirarjev, ki bi hoteli obiskovati mlekarsko šolo v San Vito al Taglia? mento (priznana in dobra šola, dobro opremljena).
2. Ostali del denarja naj se vporabi za strokovno izobrazbo preglednika ozi? roma tehničnega pomočnika mlekarn v Gorah.
3. Naj 'se napravijo vsi potrebni ko? raki pri ministrstvu ali kjer bi bilo po? trebno, da se ustanovi v Tolminu stalno mesto assistenta, ki bo šel mlekarnam vedno in v vseh vprašanjih na roko.
Numeriranje faktur.
Po določilih davka na poslovni pro? met (tassa scambi) morajo biti vse faktu? rc opremljene z zaporedno številko. Na to je potrebno paziti, ker ima kontrolni uradnik pravico predpisati kazen od 10 lir za vsako fakturo, ki ne bi imela za? Poredne številke.
Gospodarski pregled v septembru.
Njiva in žito: Tekom tega meseca so kmetovalci večinoma spravili koruzo, razen činkvantm, ki je komaj začel ru? mcneti. Pridelek koruze je pičel povsod tam, kjer ni rastel na mokrih tleh. V splošnem se računa, da je pridelala naša dežela nekaj nad polovico rednega pri? delka. Zato pa bodo morali letos kmeto? valci večinoma kupovati koruzo.
Cena koruzi trenotno ni visoka in se jo dobi po približno 77 lir franko Trst, seveda na vagone.
Ponekod sejejo po koruzi pšenico. V tem oziru si moramo zapomniti, da mo? ra plug in sejalec v njivo takoj, ko smo koruzo spravili. Pri nas sejejo pšenico v splošnem prepozno, zato pa pridelek ni tako visok, kot bi bil lahko. Glede gno? jenja pšenici se moramo držati načela, da rabimo za pšenico predvsem umetna gnojila, hlevski gnoj pa damo koruzi.
Zelja in repe bo vendar več, kot se je pričakovalo na podlagi stanja v prej? šnji h mesecih. Če bo mesec oktober tu? di nadalje ime) tako ugodno vreme, kot ga ima pri svojem začetku, bo tudi ze? lenjava nekaj privrgla.
Krompir je spravljen tudi v naših Go? rah in tamkajšnji kmetovalci upajo, da bodo spomladi drago prodali svoj krom? pir za seme. Tega dohodka so tudi nuj? no potrebni, ker so se zelo skrčili do? hodki od živinoreje, ki je za Gore naj? važnejša panoga gospodarstva. Izgleda, da se v naših Gorah še najbolj izplača saditi krompir.
Hlev in živina: Živina je v splošnem zdrava, razen da se zelo težko ubreji. Jesenska paša je v splošnem pičla. Gle? de cene živini ne moremo poročati nič novega. Cepe so nizke.
Izgleda, da bodo imeli prešiči primero? ma dobro ceno, ker jih ni mnogo. Da? našnja cena je okoli 6.50 L za kg žive te? že. Mladi prašički so precej dragi, če vzamemo vpoštev cene na zadnjem go? riškem trgu.
Travnik in krma: Ker je letos malo krme, pazimo, da je bomo imeli prihod?
nje leto več. V tem pogledu moramo travnike in senožeti očistiti kamenja in nepotrebnega grmičevja.
Umetnih gnojil so si nekateri deli de* žele nabavili več kot druga leta, drugi pa mnogo manj. V tem oziru se pozna, kje so na deželi dobro vodene zadruge, ki gredo kmetovalcem v resnici na roko. Ker so umetna gnojila mnogo bolj po* ceni, kot druga leta, naj kmetovalci tudi izrabijo ugodno priliko.
Vinograd, klet, vino: Koncem septem« bra in v prvem tednu meseca oktobra je bila trgatev, ki je izpadla srednje. V Istri in na Krasu je pridelek bolj pičel, a dober; Brda imajo po kakovosti zelo dober pridelek, žalibog je količina maj« hna, ker so bila Brda obiskana od toče.
V Vipavski dolini je bi pridelek zelo raz* ličen. V nekaterih vaseh imajo več kot druga leta, v drugih le polovico. Kako* vost je dobra.
Cena moštu oziroma novemu vinu je zelo različna. Razvidno še ni ničesar. Ne* koliko vipavskega novega filtriranega vina je bilo prodanega po 2.20 L v Trst, nekoliko mošta je bilo prodanega samo po 1.60, 1.80, a tudi po 1.20, ponekod pa so vinogradniki prodali grozdje po 1.20.
V Brdih je pokupil znani goriški trgovec z vinom precej mošta po 1.40, 1.50 in 1.60 za liter.
V starih pokrajinah kraljestva so tudi cene zelo različne. V splošnem velja ce« na 1.50 L za liter mošta, dobi se ga pa tudi po 80, a potrebno ga je plačati tudi
Vprašanje št. 56: Čital sem, da je po« trebno dajati živini v takih letih, ko vla« da suša klajnega apna. Ali je to res po* trebno in kje se ga dobi? R. A. v S.
Odgovor Vam smo dali v notranjosti lista. Klajno apno se dobi v drogerijah, kjer pa je drago. Tudi mnogo podežel« skih trgovcev prodaja klajno apno. Po« trebno bi bilo, da bi klajno apno imele
po 2.50. Seveda zavisi mnogo' od kako« vosti.
Pri nas se moramo bati, da bodo vi«, nogradniki oddali vino po smešnih ce« nah, ker bodo' k temu prisiljeni vsled pomanjkanja gotovine.
Drevje in sadje: Glavni sad, ki pri« haja na trg so jabolke, katerih je bilo v nekaterih delih naših Gor precej, kakor tudi na Notranjskem. Cene za večje ko« ličine so 50 do 80 stotink za kg, seveda se dobi za lepo in odbrano sadje tudi mnogo več.
Pazimo na to, da ne puščamo nagni« tega in črvivega sadja pod drevjem. Pra« šiči ga bodo zelo radi požrli, mi se pa bomo na ta način uspešno borili proti črvu in glivičnim boleznim. Gnilo sadje bi bilo najboljše sežgati.
Če ne mislimo v jeseni presaditi sad« nega drevja, skopajmo vsaj jame.
Mlekarne, maslo in sir: Kar smo po« ročali v zadnji številki, to je veljalo tudi za celi mesec september in začetek okto«\ bra. V notranjosti države se jc maslo zopet znatno podražilo in Milan ima na« slednje cene: Dne 9. septembra 14.— L; 16. septembra 14.50 L; 23. septembra 15.— L; dne 30. septembra 15.50 L. V Trstu je bila povišana maksimalna cena od 4. oktobra naprej na 19.50 L, to se pravi, da ne sme nihče prodajati masla nad to ceno, tudi rie, če nekdo' kupi sa« mo za 50 stotink masla.
Glede mleka in sira se ni nič spreme« nilo.
v zalogi vse podeželske mlekarske za« druge. Vplivajte Vi pri domači. Za več« jc količine klajnega apna (25 kg) se lah« ko obrnete na Zadružno zvezo v Gorici.
Vprašanje št. 57: Spomladi sem po« gnojil detelji s tomaževo žlindro, ki pa ni nič zalegla. Letos mi je nekdo sveto« val kajnit. Ste li tudi Vi tega mnenja? P. I. v K.
C
Vprašanja in odgovori C- J
Odgovor: Ne moremo verjeti, da ni to* maževa žlindra nič koristila na detelji. Nekoliko je gotovo koristila. Do popol* ne veljave pa gotovo ni prišla, ker je ravno pri Vas suša hudo pritisnila in to* maževa žlindra se ni popolnoma razkro* jila, posebno, ker ste jo prepozno trosil. Žlindra naj pride na deteljišče in povsod v jeseni, ker le tako ima dovolj časa, da se razkroji. Žlindra pa Vam bo koristila v letu 1928.
Kajnit je gotovo dobro umetno gno« jilo za deteljo, in sicer vpliva predvsem po svojem kaliju, katerega ima 12%. Kajnit je sicer cenejši kot 40% kalijeva sol, a kljub temu Vam svetujemo sled* njo, ker je jednota kalija v kajnitu mnogo dražja, kot v kalijevi soli. To pa je posledica voznine. Vso kalijevo sol in tudi kajnit dobivamo iz inozem* stva in en kvintal kajnita plača isto voz* nino, kot en kvintal kalijeve soli. Ker pa ima kajnit komaj 12% kalija, 40% kali* jeva sol pa 40, pritiska voznina mnogo bolj na enoto kalija v kajnitu kot pri kalijevi soli. Zato Vam svetujemo, da vzamete raje kalijevo sol, te pa manj. Za deteljišče zadostujeta 2 kg kalijeve soli na 100 kvadratnih m, kajnita bi bilo potrebno 3krat toliko.
Vprašanje št. 58: Zelo rad pijem sla* dek sadni mošt. Kako si ga bi poceni ohranil vsaj nekoliko steklenic? P. I. na P.
Odgovor: Napolnite nekaj steklenic s sladkim moštom, iztisnjenim iz meša* nice jabolk in hrušk, pa tudi iz samo ene vrste sadja (iz mešanice je boljši). Steklenice naj ne bodo polne do vrha, temveč naj mošt sega 3—4 prste pod rob. Steklenice zamašite z dobro preku* hanimi zamaški in zamaške prevežite z vrvico.
Tako pripravljene steklenico z mo* štom denite v večji lonec, katerega na* polnite z vodo; lonec pristavite k ognju. Ko voda zavre okoli steklenic, pustite jo vreti četrt ure, nakar odstavite lonec in vzemite steklenice iz vode. Zamašek čimbolj potisnite v ustje steklenice, pri* režite ga vodoravno z robom in zapeča* tite s pečatnim voskom. Na tak način
pripravljen mošt bo ostal sladek skozi dolgo časa, posebno če bo shranjen na svežem prostoru.
Vprašanje št. 59: Ali mi je potrebno, da iščem dovoljenje za prodajo ceplje* nih trt? In ako je to potrebno, kam se mi je obrniti? R. J. v P.
Odgovor: Kdor hoče gojiti cepljenke za prodajo (isto velja tudi za bilfe in kolči) mora dobiti dovoljenje od rastli* no*zdravstvcnega urada (Ispettorato fi* topatologico). Tak urad je v Gorici za goriško provinco v via Trieste 43 (dr. Tonizzo), za tržaško provinco pa v Tr* stu (g. Caporiacco pri prefekturi).
Vprašanje št. 60: Ali potrebujem pri razprodaji cepljenih trt kolkovano knji* go in ali moram zapisati vsakega od je* malca ter mu dati kolekovan račun. R. J. v P.
Odgovor: Fitopatologični inšpektorat Vam bo izročil tako knjigo in Vam dal potrebna pojasnila.
Vprašanje št. 61: Letos sem cepil v razpoko še precej sadja. Opazil sem, da je bilo popje cepičev izpito, a je pozne* je kljub temu pognalo. Mislim, da so pajki izpili popje. Kako se jih ubranim? R. J. v P.
Odgovor: Cepiči so pognali, zato ker se poleg vsakega glavnega popa nahaja še drugo popje, tako imenovano adventiv* no, ki pride do veljave, če ni iz drugih razlogov pognalo glavno. (Tudi stari les trte požene mladike.)
Pajki pa Vam niso izpili popja, ker pajk napravi mrežo in lovi muhe in mu* šice ter pije njihovo kri. Popje je bilo izpito od drugih škodljivcev, proti kate* rim se borimo na različne načine. Čitaj* te članek o sadjarstvu v Romagni.
Vprašanje št. 62: Kako se ubranim škode, ki mi jo dela sosedovo drevo? So* sed noče o tem pa nič slišati. G. A. v S.
Odgovor: Vsakemu lastniku zemljišča je dovoljeno izruvati korenike tujega drevesa iz svojega zemljišča. Dovoljeno mu je tudi odrezati veje, ki visijo nad njegovim zemljiščem ali pa jih drugače uporabiti. Če se ni mogoče poravnati mirnim potem, je edina pot sodnija in odvetnik.
Praktična poljodjelska skola
===== Pisino (Istra) =====
UpisivanjK za školsku godinu 1927-1928.
Praktična poljodjelska škola u Pisino (Pazin) s osobitim smjerom na marvogojstvo i vočar* stvo započeti če budučeg mjcseca novembra osmu godinu svog opstanka; a ta jc ujedno i četvrta u novom razdoblju, buduči da je Ministarstvo za nacijonalnu ekonomiju priznalo njezinu praktič* nu vrijednost za poljodjelstvo Julijske krajine, pa je zato odredilo da pod njegovim visokim po* kroviteljstvom hude samostalno juridieko tijelo te joj je ujedno dalo obilnih sredstava za postig* nuče svoje svrhe.
Ovih zadnjih godina raširila sc novim zgradama te si znatno pomnožila sredstva. Na svom imanju od preko 50 hektara što u ravnini što u brijegu imadc osim prostornih školskih zgrada i konvikta, skladišta, dvije moderne staje, mljekarnu, konobu, postrani lokal za gojenje svilaca, pčelinjak sa laboratorijem, bogati kunienjak, nasade za intenzivno gojenje vočaka u svim oblici* ma, vinograd, rasadnik, vrt, murvinjak itd. Buduče godine biti če za Istru središte, u kojem če sc uzgajati i od kojega če se širiti čistokrvna mljckarska pasma »smedješvicarska«. Stoga se može ustrvditi, da če se njezina svrha izobrazbe mladiča, koji žele naučiti u kratko teoriju i s potrebi* tom praksom razumno poljodjelstvo, postizavati na sjegurni i točno opredijeljeni način.
Redoviti stručni naučni tečaj trajc eijelu gospodarsku godinu od novembra do slijedečeg oktobra, a može biti od dvije i tri godine za mladiče, koji nijesu dostatno pripravni. Tako ima naš zavod osim redovitog tečaja i pripravni tečaj i treči usavršujuči tečaj.
Teoretička predavanja obavljaju se u prijepodnevnim satovima sviju težatnih dana, a raz* dijeljena su na način te pitomci primljeni izravno u tehnički tečaj mogu i moraju polaziti da upot* pune svoje znanje, nekoje predmete pripravnog tečaja. Teoretička nauka odnosi se na ove pred* mete:
1. U pripravnom tečaju: jezik, čudoredni zemljopis, računstvo, nauk o zemljomjerstvu i er* tanju, počela prirodopisnih i naravoslovnih znanosti (bilinstvo, kemiju, fiziku, i životinjstvo) opče ratarstvo, (agronomiju i povrčarstvo, pčelarstvo i svilogojstvo, tjelesni uzgoj, pjevanjc i vjeronauk;
2. u redovitom tehničkom tečaju: ratarstvo (livadarstvo), marvogojstvo i sirarstvo, vočarstvo i pomologija, vinogradarstvo i vinarstvo, svinjegoj stvo, peradarstvo i kuničarstvo, nauk o poljodel* skoj lučbi (kemiji) i o gospodarskom knjigovodsstvu, šumarstvu, jezik i povijest, ratarsko zdrav* stvo, tjelesni uzgoj, pjevanje i vjeronauk;
3. u usavršujučem stručnom tečaju: onaj ili one predmete sa odnosnom vježbom (praksom) kojemu ili kojima je pitomac več naklonjen ili koje valja da usavrši u domačem gospodarstvu.
Praktično poučavanje i radnje obavljaju se u poslijepodnevnim satovima sviju težatnih dana po prilikama godišnjih doba.
Primaju se u školu na temelju prijamnog is pita samo seljački sinovi Julijske Krajine, koji su svršili pueku školu i dovršili 16. (šesnaestu) godinu života. Isto vrijedi za izvanjske gojenec, za slušatelje i praktikante.
Svi mladiči, čije obitelji nijesu iz Pisina, moraju stanovati u zavodu. Oni koji stanuju kod roditelja podvrženi su glede školske obuke, rada i učenja istoj disciplini kao i oni, koji stanuju u zavodu.
Za unutarnje učenike ima	raspoloživih 30 m jesta u školskom zavodu i	to:
a) 12 besplatnih b) 18 koji	plačaju (120 lira mjesečno u naprijed).
Oni koji se žele upisati, moraju podnijeti molbu što prijc, a nikako posli je 31 oktobra t. g. (radi sve to večeg broja molbi savjetuje se, da ih što pri je podnesu) u preporučenom pismu na »Ravnateljstvo praktične poljodjelske škole u Pisino, Istria«.
Molba mora biti potpisana od načelnika vlastite opčinc te mora imati slijedeče priloge:
1. Svjedodžbu otpustnicu iz pučke škole;
2. Svjedodžbu pripadnosti kojoj opčini Julijske Krajine;
3. Krsni list, iz kojega proizlazi, da je molitelj navršio 16 godinu;
4. Svjedodžbu o zdravom tjelesnom razvitku, ispostavljenu pred malo vremena u ovoj godini;
5. Svjedodžbu dobrog čudorednog i političkog ponašanja;
6. Svjedodžbu siromaštva samo oni, koji mole za besplatno mjesto.
Oni koji budu primljeni u školu, morat če uplatiti unaprijed u dva polugodišnja obroka svo* tu od Lira 100 kao pristojbinu za nabavu vlastitih školskih potrepština te za orudje za cijcplje* nje i obrezivanje, koje če stvari pripadati učeniku i nakon što hude dovršio školu.
Svaki pitomac imati če stan i hranu u zavodu i mora biti opskrbljcn sa	potrebitim odjelom
i rubljem, a osim toga obvezan	je donesti sa so bom harem: dva para plahta	(lancuna), dvije	po*
njave, jedan prošivan pokrivač (koltra) dvije prevleke za jastuke i četiri ručnika.
Oni, koji budu primljeni, dobit če na vrijcmc poziv, da dodju u školu.
Tko želi potanjih obavijesti, može se obratiti na školsko upravitcljstvo.
OD RAVNATELJSTVA PRAKTIČNE POLJODJELSKE ŠKOLE
PISINO (ISTRIA)
Pisino mjeseca augusta 1927. Godina V.	Ravnatelj:
Profesor Travaini.
»DIANA"
Gorica, Via Rastello št. 27
Na drobno	Na	debelo
Zaloga
raznovrstnih kemičnih proizvodov
- medicinalnih zelišč - suhih in oljnatih barv - firnežev - čopičev
- ščeti - toaletnega in navadnega mila - čistil in pripomočkov za vino - sirišča tekočega in v prahu
- bakrene in železne galice - žvepla
- čilskega solitra - zamaškov, cevi in drugih izdelkov iz kavčuka itd. Blago prvovrstno, cene zmerne, postrežba točna in solidna, za kar
jamči in se priporoča
ANTON MERVlti, lastnik.
ra
ROntgenologični zavod
za zdravljenje in diagnostiko
primarija Dl 9. DE F10HI
g GORICI, CDRSO Vin. EH. III. it. It SPREJEMU OB 9 -12 IH Z - f
Tomaževo žlindro superfosfat kalijevo sol
in druga Jesenska gnojila ima v zalogi
Zadružna zveza v Gorici
Naročajte
semensko pšenico orehove tropine
Pošljite prednaročila za jugoslovanski semenski krompir!
Kaj, Vi še tega ne veste, da je izšel veliki
Slouensko-italijanski
slovar
Obsega 40.000 besedi Sestavil dr. Valjavec.
Cena vezanemu izvodu 28*- lir
ffa prodaj v
Katoliški knjigarni
v Dorici, Via Carducci št. 2
Kodrič Angelj
trgovina jestvin Gorica, Via Morelli št. 4
priporoča cenj. odjemalcem iz mesta in dežele svojo trgovino in zalogo špecerijskega in kolonjal-nega blaga.
Za solidno in konkurenčno
Uk:
postrežbo jamči!
=JI
Tomasetti Italico
Copso Verdi 31 (nasproti Trgovskemu domu)
Zaloga ročnih kovčekov, pletenih košev listnic, ženskih torbic, kopit i. t. d. i. t. d
izdeluje in popravlja.
Obiščite nas in primerjajte naše nizke cene — brez obveznosti nakupa.
Autocar
WRW
Impresa trasporti
GORICA, Via Rismondo štev. 8
Telefon inter. 303
Prevzame prevoz vsake vrste, .posebno stavbenega lesa, katerisibodi dolžine tudi iz gozda.
s. a o. 1.
Zaloga bencina in
B.P
Lil F0ND19RIR
Zavarovalna družba proti požaru, nezgodam, tatvini in za življenje.
Nadomestni deli „SAURER"
Masivni plašči za kolesa tov. avtomobilov „HUTCHINSON“ s stiskalnico za pritrditev.
Generalno zastopstvo v GORICI,
CORSO VITT. EMANUELE III., 20 Krajevna zastopstva v vseh občinah.
Lekarna Gontin
Corso Verdi
nasproti mestnemu parku
Zaloga domačih in inozemskih zdravil. - Tovarna za cepivo vseh vrst. Posebnosti: Nutremina, močka za slabotne otroke, Roburol za odrastle, Sirup proti kašlju i. t. d.
LLL .T I
4>
•*“8
C
c3
>
O
C
G3
■4-J
C*>
O
C
<X>
<u
V-
5
O
O-
<D
<D
<D
T3
O
O-
</)
O
bA
CA
o
c
o
a
>o aj > 'S5
z
Rt
<L> c«
O
>
>C/3
C J3 Jr O ^ O. O
•~T 50 >c» O
2 S
» g >
*J3 O
■3 ® E §
^ g
jo ^2
u O &
O c o
^ o
>c/3 ^ 0) 'O >o u
o >
JC *-
CA
O u
a> cd
>U tS
>o
>C/D
a>
u
03
c
<
5 «s
c ba
2 s
a. >o
1 s
° g
O N
in —
T3 »
03 C« C
JZ
’53o c
O e3 ctf
N C u.
> O
C*-
2 -S «
— T3
— O usi ,o
XJ S3 ^ O c« tfD <U •"
O
O
53
'O
u
cd
CJ
c3
>
03
o
*C
o
O
n
POSNEMALNIK
ALFA LAVAL
U
EDINI VAM ZAJAMČENO POSNAME
mLEKO
IN
SIROTKO
POPOLNOMil ČISTO
SOC. flLFfl LflVflL
MILANO (119)
VIA FARNETI 5,
(GlA VIA PONCHIELLI, 15
ZASTOPNIK:
ZADRUŽNA ZVEZA
V GORICI
CORSO G. VERDI, 37
Odgovorni urednik: ing. agr. Josip Rusija. Tisk »Katoliške tiskarne« v Gorici.