Ptuj, torek, 16. januarja 2007
letnik LX • št. 4 odgovorni urednik: Jože Šmigoc ¡it cena: 0,63 EUR (150 sit) Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
V
Štajerski
os
i, vznemirljiv, dinamičen. Novi Touran z novo podobo in bogato opremo bo zagotovo zapeljal vas in vašo družino.
Za več informacijobiižile Novi Touran (Sjtt
naä salon Volkswagen.
Dom in ko d.o.o., Zadružni trg 8, 2251 Ptuj
02 / 788 11 62, 788 11 64, 788 11 65
SUtaJe simbolni. Skupui porabi: 5,9-8,11/100 km. Bmljf)a GOi 156-193 v (/km.
Šport Rokomet •
Slovakinje izločile ŽRK Mercator Tenzor Ptuj
Stran 7
^ioVenskelekame
zgladili spore, zavarovalnica je plačala dogovorjeno

Foto: Črtomir Goznik
Aktualno Ptuj • S Konzorcijem kurent rešujejo ptujsko pustovanje Stran 3
Po naših občinah
Hajdina
• Bo imenovanje vzdržalo?
Stran 5 Po naših občinah Majšperk • Ena
proti nič za županjo Fakinovo
Stran 4
Od tod in tam Cirkulane • Papirnati mejni prehod Meje?!
Stran 12
Od tod in tam Ormož • Podelili Evropska računalniška spričevala
Stran 13 Zanimivosti Ptujsko jezero •
Najobsežnejši popis ptic v državi
Stran 14
Kronika
Ptuj • Iz sodne dvorane: eksplozija kot opozorilo?
Stran 16
Slovenija • Odstop kmetijske ministrice
Po Drobniču odhaja še Lukačičeva
Ena glavnih tem minulega tedna je bil gotovo odstop ministrice za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Marije Lukačič. Zanimivo je, da se je, vsaj v javnosti, o njenem odstopu več govorilo pred dobrim letom oziroma kar hitro po njenih prvih hudo nerodnih nastopih po prevzemu funkcije v zadnjem obdobju in tik pred oddajo njene izjave o odstopu (uradno iz zdravstvenih razlogov) pa ni bilo niti najmanjših namigovanj, da bi se to utegnilo zgoditi tako hitro - razen zelo splošnega stavka Alojza Soka, da je po Drobničevi odstavitvi pričakovati še nekaj menjav ministrov.
Y| Y
programa vlade.
V KGZS se do preteklega dela Lukačičeve niso opredelili, za njen odstop pa so izvedeli iz medijev. Takoj so se pojavila ugibanja, da naj bi Lukačičevo nasledil predsednik KGZS Peter Vrisk. V sindikatu kmetov pa ocenjujejo, da se Lukačičeva na položaju kmetijske ministrice ni ravno najbolje znašla, še največje napake naj bi storila pri izbiri sodelavcev.
Parlamentarne stranke so se na odstop Lukačičeve odzvale mešano. V SNS so njen odstop pričakovali, kot je povedal Jelinčič in še dodal, da bi na njeno mesto bolj sodil
Lukačičeva je uradno dostopno izjavo podala predsedniku vlade Janezu Janši 10. januarja, njen odstop pa je seveda zelo hitro sprožil odzive parlamentarnih strank, Kmetijsko gozdarske zbornice in sindikata kmetov. V kabinetu premiera Janše so z delom Lukačičeve zadovoljni, saj so bile na ministrstvu v času njenega dvoletnega mandata izpeljane vse ključne naloge za nemoteno izvajanje ukrepov skupne kmetijske politike EU, priprave na predsedovanje Slovenije EU so potekale dobro, ministrstvo pa je bilo tudi med uspešnejšimi pri uresničevanju normativnega
Uvodnik
Za evforijo se skriva marsikaj
Slovenija je uspešno končala prevzem evra, slovenska nacionalna valuta je odšla v pokoj. V nedeljo se je končalo obdobje dvojnega obtoka, tolar se je še zadnjič pojavil kot plačilno sredstvo. V ponedeljek smo se prevzemu evropske valute poklonili z eno največjih prireditev v zgodovini Slovenije Dobrodošlico evru. Delili smo jo s številnimi predsedniki vlad evropskih držav, predsednikoma evropske komisije in Evropske centralne banke, predstavniki evropskih komisij in številnimi ministri. Slovenija je v območju evra, v letu 2008 bo predsednikovala EU, stavka, ki smo jo vsi skupaj v začetku novega januarskega tedna, enega najpomembnejših v 15-letni zgodovini mlade države, največkrat slišali. Če se nas prireditev ob prevzemu evra ni dotaknila, razen kot davkoplačevalce, pa so ti prvi dnevi novega leta na plano pri-bezljali nekatere zakonske novosti, za katere nam ne more biti vseeno. Zaspani od novoletnih praznovanj in takšnih ali drugačnih mačkov smo prvi delovni dan v novem letu »sprejeli« v javno razpravo zakon o koncesijah in novelo zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov. Objava na internetu poziva, da je potrebno morebitne pripombe, predloge in mnenja oddati do 16. januarja za prvi zakon, do 20. za drugi zakon, pri čemer ni zanemarljivo dejstvo, da je prvi zakon v bistvu nastajal že 15 let, saj bi ga morali imeti že ob sprejemu zakona o zdravstveni dejavnosti v letu 1992, kije omogočil začetek zasebništva v slovenskem zdravstvu. Zdaj naj bi ga sprejeli po »hitrem«postopku, v katerem znova ni prostora za razpravo vseh najodgovornejših, kot da nekdo v državi tudi ne bi vedel, kaj je zaznamovalo prva dva tedna novega leta že zaradi slovesa od nacionalne valute, kaj pa so tiste redne obveznosti, ki so v začetku leta običajne. Povrhu pa naj o tako pomembnem zakonu, kot je zakon o koncesijah, »razpravljali« celo štiri dni manj kot o (proti)kadil-skem. Reorganizacija zdravstvenega sistema, zlasti še na primarni ravni, je takšna stvar, da bi morala o njej razpravljali cela nacija, saj jo tudi zadeva v celoti. Se bomo s takšno komunikacijo in odnosom države zadovoljili, ali bomo že končno povzdignili glas dogajanju primerno? Še posebej, ker je že z omejeno dvotedensko javno razpravo dala vedeti, koliko ceni naš glas v času, ko ni volitev. Pod krinko evforije prevzemanja evra in slovesa od tolarja pa se da tudi marsikaj skriti, pomesti pod prag. Tudi zato v evrsko obdobje ne bi smeli vstopiti brezbrižno, ker nas bo lahko že jutri bolela glava, zdravila pa ne bo.
Majda Goznik
Kdo bo naslednik Marije Lukačič?
V igri se v teh dneh pojavlja veliko imen; med prvimi je bil to sedanji predsednik kmetijske zbornice Peter Vrisk, kasneje seje v špekulacije možnega naslednika Lukačičeve v medijih pojavilo še ime slovenskega veleposlanika v Izraelu Iztoka Jarca.
Menda pa se z ministričinim odstopom precej trese tudi stolček njenega tesnega sodelavca Franceta Kebeta, ki vodi agencijo za kmetijske trge in razvoj podeželja.
Foto: Martin Ozmec
Kdo bo nasledil kmetijsko ministrico Marijo Lukačič v odstopu?
Janez Kramberger. Prav tako so odstop ministrice že dalj časa pričakovali tudi v LDS, po uradnem mnenju SD pa je bila zamenjava ministrice razumljiva, saj, kot pravijo, vlada potrebuje osvežitve, ker v sedanji sestavi ne bo mogla uspešno opraviti vseh nalog doma in kot predsedujoča EU. V SD tudi pravijo, da naj predsednik vlade vse načrtovane zamenjave opravi čimprej.
V SDS pa, jasno, odstop ministrice obžalujejo, saj so prepričani, da je bila pri svojem delu zelo uspešna. Podobno je tudi mnenje N.Si, kjer njen odstop spoštujejo, sodelovanje Lukačičeve z njihovo poslansko skupino in tudi odborom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki ga N.Si vodi, pa ocenjuje kot pozitivno. Enako kot N.Si se na odstop odzivajo tudi v SLS, kjer pa že
gledajo naprej, saj je predsednik stranke Janez Podobnik napovedal, da bi SLS lahko brez težav prevzela tudi to ministrstvo, sicer (v tem primeru) že četrto pod svojim okriljem, vendar uradno o tem še naj ne bi bilo dogovora ali pogovora s predsednikom vlade. V DeSUS-u pa odločitev ministrice obžalujejo.
V skladu s poslovnikom DZ bo premier Janša odstopno izjavo Lukačičeve posredoval predsedniku DZ s prošnjo, naj jo uvrsti na prvo naslednjo sejo, na kateri bi se poslanke in poslanci z njo seznanili. DZ bo v imenovanje predlagal tudi novega ministra ali ministrico. Do takrat bo tekoče posle na kmetijskem ministrstvu še opravljala Lukačičeva.
SM (vir: STA)
Ptuj • Rihtarjevih 50 let
Slike, ki "same" govorijo o avtorju
V palaciju ptujskega gradu so 12. januarja odprli razstavo likovnega pedagoga Boštjana Rihtarja pod naslovom "Mojih 50 let". Dva dni pred odprtjem razstave je namreč praznoval 50-letnico rojstva.
Direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj Aleš Arih je ob odprtju razstave povedal, da so umetniku uresničili željo, da je lahko ob abrahamu svoje prijatelje povabil na razstavo v ta eminentni ptuj-
ski razstavni prostor. Vabilu so se odzvali številni gostje, med njim je bil tudi starosta slovenskih slikarjev Karel Pe-ček. Akademski slikar Albin Lugarič in tudi častni občan MO Ptuj je o Rihtarjevem
slikarstvu zapisal, da izhaja iz realističnih videnj in pobud. Pretežno slika krajine, tihožitja, pa tudi figuralne kompozicije. Avtor je o razstavljenih delih povedal, da so nekatera nastala pred 30
leti, druga v prejšnjem tednu. Niso niti tematsko niti stilno zaokrožena, so pa dela, ki veliko povedo o njem samem. Razstavo je odprl ptujski župan dr. Štefan Čelan.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Boštjan Rihtar je abrahama proslavil skupaj s svojimi slikami in prijatelji. Ob njem flavtistka Natalija Frajnkovič.
Ob odprtju razstave je prijatelju zapel tudi svetovno znani tenorist Janez Lotrič.
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35- Dopisništvo Ormož: tel.: (02) 740-00-04. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Nevenka Anžel. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik. si. Oglasno trženje: Justina Lah (02 ) 749-34-10, Jelka Knaus (02 ) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabirainik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02 ) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02 ) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,63 EUR (150 tolarjev) (za naročnike 0,50 EUR [150 tolarjev]), v petek 1,17 EUR [280 tolarjev]. Celoletna naročnina: 85,34 EUR [20.440 tolarjev], za tujino (samo v petek) 112,84 EUR [27.040 tolarjev]. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Ptuj • Revitalizacija osrednje prireditve javnega pomena
S Konzorcijem kurent rešujejo največjo pustno prireditev v Sloveniji
Ptujsko kurentovanje, osrednja javna prireditev v Mestni občini Ptuj, temu okolju že nekaj let dela sive lase, prinaša negativni finančni rezultat. Zdaj naj bi temu prišli do konca.
Ustanovili so Konzorcij kurent, tripartitno pogodbo o dolgoročnem partnerskem sodelovanju pri organizaciji in izvedbi tradicionalnega ptujskega ku-rentovanja so v petek, 12. januarja, v Mestni hiši na Ptuju podpisali ptujski župan dr. Štefan Čelan, predsednik uprave Perutnine, d. d., Ptuj, dr. Roman Glaser in direktor Term, .d. o. o., Ptuj, Andrej Klasinc. Z ustanovitvijo Konzorcija oziroma podpisom pogodbe so pohiteli tudi zato, da bi javnosti povedali, da 47. ku-rentovanje bo ne glede na težave dosedanjega organizatorja LTO Ptuj, ki so mu z njegovo ustanovitvijo tudi vzeli vajeti iz roke, vsaj kar zadeva osrednjo pustno prireditev v Sloveniji. V prihodnjih letih jo želijo tudi trdneje vsidrati v širši evropski prostor, predvsem pa želijo ptujsko kurentova-nje spremeniti tudi v uspešno finančno zgodbo.
V letih od 2007 do 2013 bodo skrbeli za finančno pokritje prireditve, prav tako so se s petkovim podpisom kon-zorcijske pogodbe obvezali tudi za celovito prestrukturi-
ranje in revitalizacijo te najstarejše prireditve javnega pomena v MO Ptuj in širše, ki so jo na ulicah in trgih Ptuja pričeli organizirati že daljnjega leta 1960 prejšnjega stoletja. Dokler ji niso pridali karnevalske dvorane (šotora) posebnih težav pri njenem financiranju ni bilo, čeprav je tudi v najboljšem obdobju bilo težko skupaj spraviti finančna sredstva. S prireditvijo so veliko bolj kot v zadnjih letih živela ptujska podjetja in ustanove, ki so kar tekmovala, kdo bo imel boljšo karnevalsko skupino. Danes so te v osrednji nedeljski pustni povorki redke, ptujsko kurentovanje v karnevalskem delu rešuje okolica, ki je lahko meščanom, ki šele to postajo, velik zgled. Že v sedemdesetih oziroma osemdesetih letih so bili organizatorji ptujskega ku-rentovanja vizionarji, le da jim okolje ni znalo prisluhniti. Za prireditev so želeli vzpostaviti stalni vir financiranja na podlagi samoupravnega sporazuma, borili pa so se tudi za zaščito kurenta. V organizacijo in izvedbo prireditve pa so že v tistih časih vključevali oziroma skušali pritegniti Ptujčane, ki živijo in delajo v prestolnici. Namenili so jim delo v čast-
nem odboru kurentovanja. V tistih časih pa smo lahko na ulicah in trgih občudovali tudi nekatere pustne skupine, ki jih na Ptuju že leta in leta nismo uspeli dobiti. Revitali-zatorji prireditve bodo morali v prihodnjih letih streti tudi ta oreh. Še prej pa pri vseh ptujskih podjetjih, ustanovah in društvih, zlasti še tistih, ki se napajajo iz občinske blagajne, doseči, da bodo postali aktivni sodelavci in kreatorji ptujske pustne zgodbe, da bo sodelovanje v njej postalo samoumevno v stilu kenedijevskega duha.
Za začetek želijo ponoviti zgodbo sedemdesetih oziroma
osemdesetih let
Za začetek uspešnejše zgodbe, tiste, ki smo jo poznali že v sedemdesetih oziroma osemdesetih letih prejšnjega stoletja, se je na petkovi tiskovni konferenci zavzel tudi ptujski župan dr. Štefan Čelan, ki se je postavil v vlogo rešitelja skupaj z ostalima članoma konzorcija, ker je LTO zabredel v
Novo vinsko kraljico Slovenije 2007-2008 je posebna komisija izbrala lani novembra, razglasitev in slovesno kronanje pa je bilo minuli petek v radenskem hotelu Radin. Za letošnjo kraljico so kandidirala slovenska dekleta, ki so skladno s pravilnikom imele med 18 in 25 let, bile samskega stanu in ob poznavanju vin obvladale vsaj en svetovni jezik. Posebni žiriji
so se predstavile: Maja Benčina (19) iz Lož pri Vipavi, Elizabet Bordon (19) iz Montinjana pri Marezigah, Barbara Bralič (19) iz Malega vrha, Šmartno ob Paki, Anita Hrastar (24) iz Viher pri Mirni Peči, Ana Marija Kocuvan (23) iz Sovjaka, Sv. Jurij ob Ščavnici, Morana Lubaj (23) iz Kidričevega in Darja Planinšek (22) iz Vršne vasi, Pristava pri Mestinjah.
Foto: Ales Sprah
Konzorcijsko pogodbo o revitalizaciji^ kurentovanja na Ptuju so 12. januarja v Mestni hiši na Ptuju podpisali (od leve) ptujski župan dr. Štefan Čelan, predsednik uprave Perutnine, d. d., Ptuj, dr. Roman Glaser in Andrej Klasinc, direktor Term, d. o. o., Ptuj.
Radenci • Vinska kraljica Slovenije
Krona Maji Benčina
Družba Pomurski sejem iz Gornje Radgone v sodelovanju s pokrovitelji že od leta 2000 uspešno promovira slovenska vina in slovensko vinorodno deželo, tudi kot nosilec projekta Vinska kraljica Slovenije.
Nova vinska kraljica Slovenije je maja Benčina iz Lož pri Vipavi.
Komisijo je s svojim znanjem in celotnim nastopom najbolj prepričala študentka farmacije Maja Benčina, rojena v vinorodnih krajih, na vinogradniški kmetiji Benčina. Dušan Benči-na, Majin oče, je predsednik Društva vipavskih vinogradnikov in vinarjev. Vsako leto pridela vrhunska vina, kar potrjujejo tudi številna odličja, ki jih prejme na ocenjevanju kakovosti vin ob kmetijsko živilskem sejmu v Gornji Radgoni. Kot je na slovesnosti povedala Maja, se je že v rani mladosti seznanila z vrednotami vinogradniških opravil in kulturo pitja vina. Pravi, da ji vino pomeni mnogo več kot le alkohol, saj je v njegovo pridelovanje in negovanje vloženo ogromno truda in znanja vinarjev, kar zelo ceni in spoštuje.
Kronanje Maje Benčine, nove vinske kraljice Slovenije, sta opravila direktor družbe Pomurski sejem Janez Erjavec (na posnetku desno) in izvršni direktor Nove KBM Slavko Jarc.
Niko Soštarič
hude težave, ker konzorcij po njegovem prepričanju prinaša bolj trdno, resno in odgovorno zgodbo. Z ustanovitvijo Konzorcija kurent naj bi ptujsko kurentovanje v bodoče prinašalo tudi pozitivne finančne učinke, kar v zadnjih letih ni bil primer. V teh dneh pa je mesto tudi že uspešno oddalo prijavo za Guinnessovo knjigo rekordov, v kateri še ni nič zapisanega o kurentu, verjetno bo že nastop 400 oziroma 500 in več kurentov na enem mestu zadostoval za vpis. V letu 2008, ko bo ptujsko pustova-nje eno najkrajših v zadnjih letih, trajalo bo le tri dni, pa naj bi pustovali nepretrgoma 72 ur. Prireditev bo sovpadala tudi v slovensko zgodbo pred-sednikovanja v EU, s čimer bi jo želeli tudi povezati.
Letošnji projekt kurento-vanja je ovrednoten na okrog 250 tisoč evrov (60 milijonov tolarjev), ki jih bodo v enakih deležih zagotavljali konzorcij-ski pogodbeniki, v mestnem proračunu so delež zanj že rezervirali (83 tisoč evrov). V okviru posebne postavke proračuna pa naj bi teklo tudi letošnje financiranje kurentova-nja, ker naj bi bil transakcijski račun LTO po enih podatkih blokiran, po drugih pa ne. Za javni del prireditve z vsemi povorkami vred odgovarja letos oddelek za gospodarstvo MO Ptuj, sodelovala pa bo tudi Lokalna turistična organizacija Ptuj, ki je za pripravo in izvedbo prireditve skrbela doslej. Ker pa ima velike finančne težave, so organizacijo in izvedbo letošnje prireditve prenesli oziroma prevzeli člani konzorcija Kurent, saj bi v nasprotnem primeru lahko sredstva, namenjena za letošnje prireditve, šla za poravnavo zapadlih obveznosti, ki naj bi jih
bilo za nekaj deset milijonov tolarjev. Transakcijski račun je sicer deblokiran, zaposleni so dobili plače, ta izplačila so tekoča, niso pa poravnani nekateri drugi dolgovi.
K sodelovanju
vabijo tudi druga
podjetja
Po mnenju direktorja Term Ptuj Andreja Klasinca se ku-rentovanje s podpisom kon-zorcijske pogodbe letos prvič postavlja na tržne temelje, ustanovitelji konzorcija pa bodo k sodelovanju povabili tudi druga podjetja oziroma podjetnike, ki bodo v tej osrednji prireditvi javnega pomena v Mestni občini Ptuj videli svoj interes oziroma priložnost, da tudi skozi največjo pustno prireditev v Sloveniji afirmirajo tudi svoje gospodarske dejavnosti. »Družba Terme Ptuj se čuti odgovorno, da deluje na vseh področjih, ki zadevajo turistični obseg in normalno delovanje življenja na Ptuju. Glede na razvojne cilje gradimo infrastrukturo, ki se bo v prihodnjih letih še nadaljevala, je nujno potrebno, da našim gostom stalno ponujamo dobre storitve na področju ne samo storitvenih dejavnosti Term Ptuj, temveč tudi v povezavi s samim mestom. Kurentovanje je za nas eden od strateških dogodkov, eden od glavnih dogodkov v letu, zato je tudi naša dolžnost, da pristopimo k temu konzorciju.«
Za zasebno-javno partnerstvo pa se podpisniki tripar-titne pogodbe o ustanovitvi Konzorcija kurent zavzemajo tudi pri izvedbi drugih prireditev javnega pomena v MO Ptuj, med katere zagotovo prednostno sodita Dobrote slovenskih kmetij in Festival
slovenske domače glasbe. Da bodo letošnjo prireditev kurentovanja in vsa bodoča kurentovanja izpeljali boljše kot doslej oziroma so ga sposobni izpeljati veliko bolje, ker razpolagajo z veliko znanja in finančnih sredstev, pa je v imenu novoustanovljenega konzorcija poudaril dr. Roman Glaser, predsednik uprave Perutnine, d. d., Ptuj. »Perutnina Ptuj je podjetje, ki ima svoje sedeže v štirih državah, ni več samo ptujsko in slovensko podjetje. Po svoji naravi in emocialni noti pa je še vedno ptujsko podjetje. Naš odnos do tega okolja in naša družbena zavest je pogosto manifesti-rana, kar potrjujejo takšni in drugačni rezultati preteklih let. Konzorcij je nova oblika, v katerem smo se povezali tisti trije, ki v tem trenutku lahko, si upamo in znamo ter hočemo potegniti neke nove poti v tem dogodku. Letos ga bomo izvedli tako, kot se za to prireditev na Ptuju spodobi. Prepričani smo, da je Slovenija z vstopom v EU dosegla prag, ki ji pomeni neko prepoznavnost v tem prostoru. Ptuj s prireditvijo kot je kurentovanje sodi v širšo prostorsko umestitev. S podpisom konzorcijske pogodbe bomo dokazali, da se na Ptuju znamo in hočemo povezati, da znamo in hočemo združiti znanje, kadre in nenazadnje tudi sredstva za izpeljavo tako zahtevnih projektov.«
V vsebinskem delu bo prireditev ostala v dosedanjih okvirih, pustni raj se bo odprl po svečnici z že tradicionalnim kurentovim skokom, uradno pa se bodo prireditve 47. ku-rentovanja pričele 10. in končale 20. februarja. Karenvalski šotor oziroma dvorano bodo letos postavili na območju nekdanje vojašnice na Vičavi.
MG
Foto: NS
Majšperk • Tretja seja občinskega sveta
Ena proti nič za Fakinovo!
Med drugo in tretjo, četrtkovo, sejo občinskega sveta Majšperk je županja dr. Darinka Fakin oblikovala večinsko pozicijo, ki bo zagotavljala konstruktivno delovanje občinskega sveta, na četrtkovi seji pa je svetnike seznanila tudi z imenovanjem dveh podžupanov Cvetka Pepelnika in Marjana Novaka, ki si bosta funkcijo delila na enem podžupanskem mestu, vsak do polovice. Seja brez primere je potekala v znamenju žaljivk in pomanjkanja kulture dialoga. Da bo vedno proti in aktiven v, po njegovem, iskanju nezakonitosti in nepravilnosti, je pokazal tudi nekdanji župan občine Majšperk, tokrat občinski svetnik, pokončni Franc Bezjak.
V četrtek, 11. januarja, so se sestali svetniki občine Majšperk na tretji redni seji občinskega sveta. Potekala je v znamenju zapletov pri imenovanju članov delovnih teles občine. Imenovali bi jih naj že na predhodni drugi redni seji, pa noben predlog komisije za mandatna vprašanja volitve in imenovanja, ki jo je vodil Franc Bezjak (N.Si) ni dobil potrebne večine glasov. Z izidom glasovanja 7 proti 7 ali z večino glasov proti je nastala pat pozicija, ki bi v prihodnje onemogočala normalno delovanje občinskega sveta.
Županji dr. Darinki Fakin pa je uspelo do četrtkove seje oblikovati osemčlansko
večinsko občinsko pozicijo, v kateri sta tudi Zdravko Ha-ložan, ki je sicer kandidiral za člana občinskega sveta na listi stranke Nova Slovenija in Marjan Novak, ki je kandidiral na listi stranke SDS. Na predlog osmih svetnikov pa so na seji imenovali tudi novo komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, oblikovali pa so tudi svoje predloge za člane delovnih teles občine Majšperk. Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja vodi Branko Novak (LDS), člana sta Zlatko Žnidar (SD) in Cvetko Pepelnik (SLS). Z večino glasov za (8 proti 6) so bili potrjeni tudi vsi predlogi članov delovnih teles, ki so jih predlagali
svetniki. Odbor za gospodarstvo vodi Zlatko Žnidar (SD), za gospodarsko infrastrukturo Zdravko Haložan (N.Si), za družbene zadeve Anica Rejec (SLS), za zaščito in reševanje Edi Leskovar (SLS), komisijo za pripravo statuta in poslovnika vodi, po tem ko Franc Bezjak ni dal svojega pristanka, Zdravko Haložan (N.Si), komisijo za priznanja in odlikovanja vodi Marjan Planinc (LDS), svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pa, po tem ko je Adolf Kopše (LDS) zavrnil kandidaturo, Zdravko Haložan (N.Si). Zapletlo se je tudi pri imenovanju članov Nadzornega odbora. Franc Bezjak se nikakor ni strinjal, da Zofija Topolovec,
ki je bila predlagana za članico in je tudi predsednica sveta KS Ptujska gora, podpiše odstopno izjavo s te funkcije po imenovanju. Funkciji sta namreč nezdružljivi. Da bi bil volk sit in koza cela, jo je, ker je bila na seji prisotna, podpisala vpričo svetnikov, pred glasovanjem. Člana nadzornega odbora sta še Miran Smolej in Anton Kropec.
Veletova od jeze sedet drugam!
Na pristanek Zdravka Ha-ložana in Marjana Novaka, da bosta sodelovala v občinski poziciji je najbolj burno reagirala občinska svetnica Tatjana Vele (SDS), ki je izrekla
kopico žaljivih besed, ki jih zlepa ni zmanjkalo. Zahtevala je tudi, da jo presedejo, ker nikakor ne želi na občinskih sejah sedeti ob človeku takšnega kova, kot je Marjan Novak (kandidiral je na listi njene stranke SDS), županji dr. Darinki Fakin pa se je zahvalila, da ga je sprejela v svoje vrste. Željo so ji izpolnili. Svoje pa bi naj že predhodno "dobil" tudi Zdravko Haložan. Kljub verbalnim grožnjam in grozilnim pismom se je odločil za konstruktivno sodelovanje v občinski poziciji.
Dva podžupana na enem sedežu
Županja je na seji svetnike
seznanila tudi z imenovanjem dveh podžupanov. Gre za eno podžupansko mesto, ki si ga bosta delila Cvetko Pepelnik (SLS) in Marjan Novak (SDS), vsak do polovice. V nadaljevanju seje so svetniki za odgovorno urednico občinskega glasila Majšperčan imenovali Zlatko Lampret, sprejeli so sklep o pristopu k sousta-noviteljstvu sklada Spodnje Podravje v pomoč brezposelnim ter sklep o nadaljevanju sodelovanja v projektu Centra za informiranje in poklicno izobraževanje. Svetniki so na koncu seje prejeli gradivo za naslednjo sejo, ki bo že ta četrtek - predlog letošnjega občinskega proračuna.
mf
Ormož • V pomoč pri izbiri poklica
■ ▼ i	■ m	■■	▼ ■ i i ■■■
Tržnica informacij za šolarje in dijake
Mladinski center Ormož, Zavod za zaposlovanje - Urad Ormož, Območna obrtna zbornica Ormož in Gimnazija Ormož so v sodelovanju z osnovnimi šolami Ormož, Tomaž pri Ormožu, Velika Nedelja, Miklavž pri Ormožu, Središče ob Dravi in Ivanjkovci organizirali Tržnico informacij. Tržnica bo mladim ponudila veliko koristnih informacij za lažje odločanje o poklicni poti.
Tržnica informacij je namenjena predvsem osnovnošolcem in dijakom ter njihovim staršem, pa tudi vsem, ki jih zanimajo informacije o izobraževanju, zaposlovanju in zaposlitvenih trendih na lokalni ravni. Tržnica se je pričela že v petek, glavnina predstavitev šol in poklicev za osnovnošolce pa se bo zvrstila ta teden med 17. in 19. uro v Hotelu Ormož.
Iščejo zidarje,
dimnikarje,
vodoinštalaterje
V petek je najprej potekalo uvodno predavanje na Gimnaziji Ormož, nato pa še v starem delu Hotela Ormož. Na predavanju so predsednik Območne obrtne zbornice Ormož Ivan Babič, psihologinja Tanja Veselič in Mojca Janežič iz Urad za delo Ormož, župan občine Ormož Alojz Sok in Irena Kukovec iz Oddelka za gospodarstvo Občine Ormož ter Pavla Meško iz Komunalnega podjetja Ormož spregovorili o pomembnih dejavnikih pri izbiri poklica, šol in študija ter možnostih in trendih zaposlovanja.
Tistim, ki se odločajo za bodoči poklic, bo gotovo v pomoč informacija, da v Komunalnem podjetju Ormož iščejo vajence za zidarje, vodovodne inštalaterje, dimnikarje in vrtnarje. Če se vajenec izkaže, pa mu ni treba skrbeti tudi za službo, saj te poklice v podjetju potrebujejo. Tudi Ivan Babič iz obrtne zbornice je povedal, da imajo njihovi člani probleme s kadri, saj kronično primanjkuje kovinarjev, gradbincev in poklicev gostinske stroke. Zato je mladim položil na srce naj se odločajo za šolo, ki jih bo pripeljala do zaposlitve in ne na borzo dela. »Ni za zanemariti, da poklicne šole omogočajo tudi samostojno poklicno pot, v primeru želje po študiju pa je z njih odprta tudi pot na fakultete,« je še dodal.
Preveč frizerjev in različnih tehnikov
Mojca Žnidarič iz Urada za delo Ormož je povedala, da je trenutno pri njih prijavljenih okrog 700 iskalcev zaposlitve. Prevladujejo ženske in mladi iskalci prve zaposlitve; vedno manj pa je iskalcev brez iz-
obrazbe. Nekaj žensk so prekvalificirali v tipično moške poklice, saj drugače ne bi imele možnosti dobiti dela. Tako imamo na ormoškem tri nove avtoprevoznice in nekaj slikopleskark. Tudi ona
je poudarila, da je povpraševanje po poklicih s četrto stopnjo izobrazbe večje kot je ponudba, med univerzitetno izobraženimi iskalci pa se iščejo le inženirji strojnih in gradbenih usmeritev, pro-
fesorji nekaterih predmetov in zdravniki. Preveč je zlasti frizerk, kmetijskih, računalniških, upravnih in ekonomskih tehnikov. Povedala je še, da plače nekaterih zelo iskanih poklicev s peto stopnjo
Pavla Majcen iz Komunalnega podjetja Ormož je povedala, da potrebujejo vajence kar štirih poklicnih usmeritev.
dosegajo plače poklicev sedme stopnje izobrazbe.
Osnovnošolcem se bodo v okviru Tržnice informacij danes predstavile Srednja šola za oblikovanje in fotografijo Ljubljana, Gimnazija F. Miklošiča Ljutomer, Ekonomska šola Ptuj in Gimnazija Ormož, jutri pa Poklicna in tehniška kmetijska šola Ptuj, Živilska šola Maribor, Biotehniška šola Maribor in Srednja šola za gostinstvo in turizem Maribor. V četrtek bodo osnovnošolci in njihovi starši bolje spoznali Gimnazijo in srednjo kemijsko šolo Ruše, Srednjo zdravstveno šolo Juge Polak Maribor in Srednjo trgovsko šolo Maribor, v petek pa bodo svoje poklice predstavile Prometna šola Maribor, Šolski center za pošto, ekonomijo in telekomunikacijo ter Gimnazija Ptuj.
Bodočim študentom bodo v ponedeljek, 22. januarja 2007, ob 14. uri v prostorih Gimnazije Ormož, študentje različnih študijskih smeri in nekateri že diplomirani strokovnjaki z zelo svežimi vtisi predstavili različne študijske smeri ter posebnosti posameznega študija in poklica. Viki Klemenčič Ivanuša
Foto: vki
Bo imenovanje vzdrzalo?
Hajdinski svetniki so se 11. januarja sestali na prvi letošnji in obenem svoji tretji seji v novem mandatu. V osrednji točki dnevnega reda so imenovali stalna delovna telesa občinskega sveta, kadrovske narave pa so bile še tri druge točke četrtkove seje.
Hajdina • S tretje seje občinskega sveta
Foto: Črtomir Goznik
"Novi" svetniki v občinskem svetu vnašajo v delo sveta občine Hajdina svež veter, kar pa nekaterim starim svetnikom ni najbolj všeč.
Pred imenovanjem stalnih delovnih teles je mag. Stanko Glažar (SDS) opozoril, da na drugi seji, 13. decembra lani, pri izvolitvi komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, niso ravnali skladno s pravili igre (storjena naj bi bila napaka pri ugotavljanju veljavnosti sklepa). Kljub temu se je župan Ra-doslav Simonič skupaj s svetniki (desetimi od štirinajstih) odločil (pred tem jih je še enkrat vprašal, če so glasovali za razrešitev Andreja Tkalca kot predsednika komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja), da bo tretjo sejo peljal po sprejetem dnevnem redu, ker »mora občina Hajdina začeti z delom v odborih«. Razprava, v katerih so se čutili polemični toni, je dala vedeti, da nekateri svetniki zadeve niso razumeli, za nekatere pa ni sporna. Ker je župan tisti prvi, ki odgovarja za zakonitost dela, bo zadevo do naslednje seje preučil in pripravil obrazložitev. Svoje mnenje pa je že dala Služba vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko na zaprosilo mag. Stanka Glažrja (SDS), ki pravi, da je bil prvi sklep, v katerem so ga predsednika komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja izvolili Andreja Tkalca, sprejet. Svetniška volja pa naj bi bila drugačna, da naj bi ga ne imenovali. Po zapisu sklepa pa pravna stroka zadevo ob-razlaga drugače. Za to, da se izvoli komisija za mandatna vprašanja, volitve in imeno-
vanja v sestavi Andrej Tkalec (predsednik), Franc Mlakar in Stanislav Glažar (člana) je glasovalo 6, proti ni bil nihče, na seji je bilo vseh 14 svetnikov. Svetniki (po zapisniku) 2. seje predloga niso sprejeli, v isti točki pa so predlagali izvolitev nove komisije v sestavi Franc Mlakar (predsednik), za člana pa Dragica Meglič in Danica Hernec, za katero je glasovalo 8 svetnikov, nihče od 14 svetnikov pa ni bil proti. Ker se mišice kažejo v fitnesu, na argumente moči so namreč v tej točki dnevnega reda 3. seje igrali nekateri svetniki, jim je Franc Mlakar skušal dopovedati, da se mišice kažejo v fitnesu, v tej zadevi pa je potrebna pravna prevetritev.
Odbor za finance in občinsko premoženje bo vodil Andrej Tkalec, odbor za družbene dejavnosti Jožica Šijanec, odbor za gospodarstvo in kmetijstvo Ivan Vegelj, odbor za komunalno infrastrukturo Ivo Rajh, odbor za varstvo okolja in urejanje prostora Ivan Brodnjak, statutarno-pravno komisijo Janko Merc, svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pa Slavko Burjan. Sklep o imenovanju stalnih delovnih teles občinskega sveta so hajdinski svetniki sprejeli brez navedbe podatkov o predlagateljih za posamezne člane. Za predsednika komisije za odnose z Darsom so imenovali Franca Mlakarja, Anica Drevenšek bo vodila komisijo za projekt konzorcija za zaščito podtal-
nice, Janko Merc pa komisijo za projekt Megalaxie. Za predstavnike občine Hajdina v svetu osnovne šole Hajdina so imenovali Franca Mlakarja, Jožico Lešnik in Jožico Ši-janec, v svetu Glasbene šole Karol Pahor Ptuj pa jih bo zastopal Ivan Brodnjak.
SDS Hajdina pojasnjuje
Štiri ure pred 3. sejo sveta občine Hajdina pa je na občinski svet prišlo pismo predsednika OO SDS Hajdina Štefana Kirbiša, v katerem pojasnjuje vlogo SDS v občinskih odborih in komisijah. Županu Radoslavu Simoniču so 14. novembra lani posredovali predlog vključevanja članov SDS Hajdina v svetniške skupine, občinske odbore in komisije, pri čemer so upoštevali strokovno usposobljenost in izkušnje predlaganih kandidatov ter delež stranke, število glasov in svetniških mest na osnovi rezultatov lokalnih volitev 2006.
»Glede na to, da se je v času usklajevanj glede sestave in vodenja odborov in komisij na osnovi predloga župana in stranke SLS izoblikoval predlog, v katerem naši člani niso zasedali ustreznih mest (člani so pretežno iz stranke SLS, kadrovanje s poudarkom na politiki), ponujenih nam je bilo le nekaj nepomembnih uvrstitev (v odboru, kjer je večina iz vrst SLS) in kjer ni možnosti vplivanja na odločitve, smo se na seji IO stran-
ke odločili, da se člani stranke in svetniške skupine SDS v tem mandatnem obdobju ne vključijo na liste odborov in komisij kot njihovi člani. Svetniška skupina SDS pa bo na sejah občinskega sveta tvorno sodelovala in podprla vse predloge, ki bodo prispevali k razvoju in napredku občine Hajdina in njenih prebivalcev,« je med drugim zapisal Štefan Kirbiš svetu občine Hajdina. Iz sklepa o imenovanju stalnih delovnih teles pri občinskem svetu Hajdina pa je razvidno, da je eden njihovih članov Ivan Vegelj (SDS) le prevzel vodenje enega od odborov, odbora za gospodarstvo in kmetijstvo, čeprav ga na to ni predlagala stranka, zato v zapisniku komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja pri njegovem imenu ni zapisa predlagatelja, pri vseh ostalih so predlagatelji (stranke in drugi) navedeni. V tem je verjetno tudi razlog, da pa so v gradivu za občinski svet predlagatelje v celoti izpustili.
Športna
infrastruktura pod drobnogledom
Mag. Stanko Glažar (SDS) je pokomentiral odgovore na svoja pobude z decembrske seje. Ponovil je, da je pobudi glede objavljanja pobud v občinskem glasilu Hajdinčan in da bi gradivo za seje občinskega sveta prejemali tudi predsedniki strank, ker vsi niso svetniki, dal v interesu večje
javnosti dela. Zadovoljen pa je z izčrpnim odgovorom glede investicije v obkanalsko cesto. Franc Krajnc (SDS) je dobil odgovor glede investicije v športne objekte v letu 2005, ki so jih bili deležni v ŠD Hajdina, Nova Hajdina, Gerečja vas, Skorba in Slovenja vas. Po planu jih je bilo 9 milijonov, realiziranih pa 9 milijonov 730 tisoč. Dodatno obrazložitev pa pričakuje pri porabi 4 milijone 193 tisoč tolarjev za izgradnjo tribune za ŠD Slovenja vas, ker je bil predračun za te namen 1,9 milijona tolarjev. Verjetno so v tem znesku zajeta še kakšna druga dela. V letu 2006 pa je bilo na postavki upravljanje in vzdrževanje športnih objektov planiranih 3,8 milijonov tolarjev, porabljenih nekaj več kot 4 milijone tolarjev. Uporabili so jih ŠD Hajdina, Hajdoše, Gerečja vas, Skor-ba, Slovenja vas in za ureditev igrišča v Zgornji Hajdini. Mag. Stanka Glažarja v zvezi s to porabo še zanima, kdaj je bil objavljen razpis, kdo je sredstva delil in po kakšnih kriterijih. V Športni zvezi Hajdina so tudi pripravili predlog vlaganj, ki so nastala v društvih, in naj bi se financirala po prioritetah. Njihova želja je, da bi temu prisluhnil tudi proračun. Franc Mlakar (SD) je dal pobudo, da bi se vlaganja za področje športne infrastrukture pripravila za več let nazaj, kolikor je pač možno, zanima pa ga tudi, če je logistika pri PSC Hajdi-na dokončno izgrajena, prav tako se je zavzel za drugačen delovni čas dostavne pošte Hajdina, ker ta za ljudi, ki so zaposleni dela v nenormalnem delovnem času, priporo-ke je tako možno prevzeti le v sredo dopoldan oziroma v soboto, prav tako ga zanima če si lahko pošto prestavi. Pod drobnogled pa bi po mnenju Ivana Veglja (SDS) mo-
rali vzeti javno razsvetljavo, v občini Hajdini naj bi imeli tri koncesionarje, zelo dolgo časa namreč traja preden pride do popravil le-te.
Zbori krajanov od 22. januarja naprej
Ob koncu seje je župan Radoslav Simonič svetnike seznanil, da se bodo 22. januarja začeli zbori krajanov, na katerih bodo imenovali predsednike in člane petčlanskih vaških odborov. Naloga vaških odborov je, da izluščijo potrebe za posamezna občinska naselja z različnih področij. Pozval jih bo, da to storijo čim prej, najpozneje pa do priprave proračuna za leto 2007. Najprej bodo o potrebah v posameznih občinskih naseljih razpravljali v odborih, skladno z možnostmi proračuna pa jih bodo po nekem prioritetnem vrstnem redu skušali tudi uresničiti. Na zborih krajanov bodo podana tudi poročila o tem, kaj je bilo v posameznih občinskih naseljih narejenega doslej glede na izkazane potrebe, kaj je bilo narejenega že, kaj ne, zakaj ne in kakšne so možnosti v novem proračunskem obdobju glede na vrstni red potreb. Župan je še povedal, da bodo v bodoče predsedniki vaških odborov neposredno sodelovali s predsednikom odbora za infrastrukturo.
Preden so v četrtek hajdin-ski svetniki odšli na ponovo-letno srečanje, na katerega so povabili tudi svetnike prejšnjega mandata, je župan v svojem imenu in imenu sveta čestital svetnici Jožici Šijanec ob njenem okroglem jubileju, prvega januarja letos je bila stara 60 let.
MG
Središče ob Dravi • Prvi blagoslov konj
Čeprav je v Središču ob Dravi in njegovi bližnji okolici več kot 40 konj, tukaj vse do letošnjega godu Sv. Štefana nismo imeli blagoslova konj pri svoji farni cerkvi. Kar nekaj let smo tako odjahali ali se s svojimi konji odpeljali v bližnji Miklavž pri Ormožu. Ker pa je letošnje leto za Središče ob Dravi prav posebno leto (v tem kraju je sedež nove občine), smo se konjeniki odločili, da god sv. Štefana s konji počastimo kar v svojem kraju. »KK Galoper Spodnjega Podravja« je bil tako glavni pobudnik, da smo se ljubitelji konj iz Središča in bližnjih krajev letos prvič zbrali pred cerkvijo na Grabah, kjer je naše konje blagoslovil župnik g. Drago Avsenak, nato pa smo v procesiji odjahali po glavni cesti skozi trg Središče ob Dravi. Za prijetno vzdušje sta poskrbela muzikanta, ki sta se peljala na kočiji na čelu procesije, par belih konj pa je skozi Središče v spremstvu konjenikov popeljal tudi novo pečenega središkega župana Jurija Borka.
Upajmo, da nas bo ljubezen do konj na istem mestu odslej združevala vsako leto na ta praznik.
Tina Zadravec
Ptuj • Na OŠ Breg organizirali drugo tržnico poklicev
V	pomoč pri izbiri pravega poklica
V	prostorih Osnovne šole Breg so v sredo, 10. januarja, za vse starše in osnovnošolce organizirali drugo Tržnico poklicev, na kateri so se lahko podrobneje pozanimali o skoraj 100 različnih poklicih, s čimer bo odločitev učencev devetletke, kam po končani osnovni šoli, nedvomno olajšana.
V dveh urah se je predstavilo 24 srednjih šol in institucij in sicer Poklicna in tehniška elektro šola Ptuj, Ekonomska šola Ptuj, Gimnazija Ptuj, Poklicna in tehniška strojna šola Ptuj, Poklicna in tehniška kmetijska šola Ptuj, Srednja kemijska šola Ruše, Šolski center Rogaška Slatina, Regijsko višješolsko in visokošolsko središče Ptuj, Zavod za zaposlovanje (CIPS), III. Gimnazija Maribor, Vrtec Ptuj, OŠ Breg, Policija, Slovenska vojska, Zdravstveni dom Ptuj, Živilska šola Maribor, Srednja šola za oblikovanje, Srednja trgovska šola Maribor, Srednja šola za gostinstvo in turizem, Srednja strojna in poslovna šola, Lesarska šola, Srednja gradbena šola, Prometna šola, Srednja elektro-raču-nalniška šola Mb, Biotehniška šola ter Srednja ekonomska šola Maribor.
Učenci so si na Tržnici lahko
priskrbeli brošure o programih, ki jih zanimajo, iz prve roke pa so lahko dobili vse informacije, ki so jih o različnih poklicih zanimale. Tržnice pa se niso udeležili samo učenci devetlet-ke, temveč tudi njihovi starši in
mlajši učenci. Vsi poklici so bili dobro obiskani, med fanti pa sta največ zanimanja zbudili vojska in policija. O tem, kakšen je bil odziv, je koordinatorica Tržnice poklicev, pomočnica ravnateljice Milena Stojadinovic deja-
la: »Mlajše učence zanimajo vse tržnice, na katerih se kaj dela. Ti preizkusijo vse. Najbolj so izbirčni deveti razredi. Ti iščejo informacije za konkretno šolo ali poklic. Druge tržnice jih toliko ne zanimajo. Pri devetih razredih je letos več zanimanja za področje strojništva, zoboteh-nike, različnih smeri oblikovanja in umetniško gimnazijo. Še naprej ostaja aktualna elektronika z računalništvom, meha-tronika, zdravstveni tehnik, poklic vzgojiteljice, gradbeništvo, ekonomske smeri in gimnazija, predvsem evropski oddelki«. V dveh urah so si učenci lahko priskrbeli potrebne informacije in ustvarili vtis o tem, kako delo na kateri šoli in v katerem poklicu poteka. Vsi pa so bili mnenja, da jim takšna oblika Tržnice odločitev o izbiri pravega poklica nedvomno olajša.
Dženana Bečirovič
Slovenska Bistrica • Izšla monografija o Jožetu Tomažiču
Pohorski pravljičar v literarni zgodovini
Jožeta Tomažiča, pisca številnih pravljic, bajk, legend in pripoved, je slovenska literarna zgodovina zaradi prekinitve kulturnega molka v času druge svetovne vojne (med letoma 1942 in 1944 je izdal devet knjig), preprosto prezrla in mu seveda s tem naredila veliko krivico.
To so slovenjebistriški kulturni delavci na čelu s Stane-tom Gradišnikom, direktorjem Zavoda za kulturo Slovenska Bistrica, želeli popraviti. Ideja o ponatisu njegovih pravljic, bajk in legend je bila v sredini osemdesetih let prejšnjega stoletja prezgodnja. Najprej je led prebila Mohorjeva družba v Celju, ki je v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja ponatisnila večino njegovih literarnih del. Potem je prišel čas slovenske pomladi in z njo tudi čas za ponovno Tomaži-čevo obravnavo. Tako so leta 1992 v bistriškem gradu odprli Tomažičevo spominsko sobo, s predstavitvijo njegovega življenja in dela.
Lansko leto pa so nadaljevali delo in prizadevanja za Tomaži-čevo rehabilitacijo. Veliko so o Jožetu Tomažiču in njegovi za-molčanosti v slovenski literaturi pa tudi širši javnosti govorili na prvem bistriškem knjižnem festivalu v začetku lanskega junija. Tam se je potem rodila misel o monografiji, posvečeni pohorskemu pravljičarju Jožetu Tomažiču in s tem njegovi dokončni rehabilitaciji.
Decembra 2006 je monografija, ki jo je izdal Zavod za kulturo Slovenska Bistrica, založila pa mariborska študentska založba Litera, izšla. Urednica monografije je dr. Dragica Haramija, profesorica s Pedagoške fakultete Mari-
bor. V monografiji so poleg dr. Haramije, proučila je prozo Jožeta Tomažiča, sodelovali še Stanislav Gradišnik, prispeval je njegov življenjepis, dr. Janko Čar je v Tomažičevih delih iskal nekatere temeljne prvine jezika v njegovih bajkah, pripovedkah in legendah, dr. Emil Cesar je pisal o Jožetu Toma-žiču kot dramatiku ter še dr. Marija Stanovnik, Lidija Gačnik Gombač, Borut Gombač, dr. Simona Pulko, dr. Matjaž Duh in Zdenka Gajser, pripovedovalka Tomažičevih zgodb.
Na predstavitvi Tomažičeve monografije je bilo veliko ljudi iz slovenskega kulturnega življenja, med njimi podpredsednik Društva pisateljev Slo-
Ob izidu monografije o Jožetu Tomažiču so zapele ljudske pevke s Tinja, članice KUD Otona Župančiča. Mnoge med njimi so pohorskega pravljičarja poznale osebno.
venije Slavko Pregl, Tomaži-čevi sodelavci z osnovne šole Prežihovega Voranca Jesenice in Gledališča Tone Čufar Jesenice.
Življenje in delo Jožeta To-mažiča je bilo nadvse zanimivo in pisano. Rodil se je kot šesti med desetimi otroki očetu Janezu Tomažiču, znanem šolniku s Tinja, ter mami Ani Tomažič. Ves ta skrivnosti in zasanjani svet južnega dela Pohorja, kjer še danes med ljudmi živijo številne zgodbe, je v malem Jožetu pustilo neizbrisne sledove. Pravljične in bajeslovne zgodbe so pritegnile domišljijski svet vedoželjnega mladeniča. Po končanem osnovnem šolanju so ga starši poslali na mariborsko učiteljišče. Sprva je poučeval v raznih krajih Prekmurja, nakar se je vrnil na Tinje in tu ostal skoraj celo desetletje. V tem času je postal duša prosvetnega in kulturnega življenja v kraju. Ponovno se je začel zanimati za ljudsko blago in pričel je pisateljevati. V sredini tridesetih let se je vpisal na študij slavistike na Visoki pedagoški šoli v Zagrebu. Ko je dve leti kasneje zaključil študij z diplomo, se je dokončno poslovil od Tinja.
Z monografijo je dolg do pretanjenega pohorskega literarnega ustvarjalca, ki je v svojih delih postavil Pohorcem trajen spomenik, izpolnjen.
Svojemu rojaku, ki je sloves tega pohorskega kraja z literarnimi deli ponesel v svet, so njegovi Tinjčani ob predstavitvi monografije pripravili prijeten kulturni večer. Zapeli so člani moškega pevskega zbora KUD Otona Župančiča Tinje in ljudske pevke.
Vida Topolovec
Na knjižni polici
Karen Armstrong Zgodovina Boga
Ljubljana. Mladinska knjiga, 2006
ARMSTRONG
Karen Armstrong je kot otrok srhljivo doživljala rimskokatoliško religijo. Danes je svobodna pisateljica, ki ni zavezana nobeni veroizpovedi, po sedmih letih redovni-škega življenja je napisala svojo prvo uspešnico. Zgodovina Boga kaže na nenehno spreminjanje, dopolnjevanje in zavračanje idej o Bogu. Ko odrastemo, prenehamo verjeti v Boga svojega otroštva. Današnjemu posvetnemu življenju ni primerjave v človeški civilizaciji. Knjiga je zgodovina dojemanja Boga od Abrahama do današnjih dni, v kateri si vsaka generacija oblikuje Boga po lastni meri.
Ateizem je bil vedno prehodno stanje. Ljudje zavržejo Boga, ko izgubi smisel. Judje ne smejo izgovarjati božjega imena, muslimani pa ga upodabljati. Afriška plemena govorijo o Bogu neba, ki pa ga ni v njihovem vsakdanjem življenju, v evropski zahodni civilizaciji nekateri trdijo, da je Bog umrl. Ker se posvečamo predmetnemu in telesnemu svetu, je občutek za duhovnost izginil. V babilonskem mitu je Marduk ustvaril človeka, ki ni bil krona stvarstva, pač pa ustvarjen od enega najneumnejših in nesposobnih bogov. Ali je Abraham častil istega Boga kot Mojzes? Na gori Sinaj se je Jahve pokazal Mojzesu kot strah vzbujajoči ognjeniški izbruh, Abrahamov bog El pa je bil blago božanstvo, prijatelj v človeški podobi. Ljudje so predstavo o Bogu prevzeli, ker je deloval v njihovo dobro, in je bilo odveč filozofsko utemeljevanje. Danes razumemo vero kot razumski pristop k določenemu nauku. Ko bi moral Abraham žrtvovati Bogu svojega sina Izaka, seje Bog pokazal kot despotski, muhast in krut. Podobne zgodbe so postale vir nevarnih predstav o Bogu in podlaga teologiji maščevanja. V judovski, krščanski in muslimanski veri je Bog zanetil prvo uspešno kmečko vstajo v zgodovini, kasneje so ga spremenili v ohranjevalca obstoječih družbenih razmer. Jahve je povzročil prepad med svetovoma ljudi in bogov, ko je brezpogojno trdil: »Sem to, kar sem.« Čaščenje enega samega božanstva v tistem času je bilo nekaj nezaslišanega. Kralj Salomon je imel veliko poganskih žena, ki so častile svoje bogove. In Jahvejev kult je bil venomer v nevarnosti. Je pa zahteval že od vsega začetka neusmiljeno iztrebljanje vseh drugih ver. Niti bogovi ne morejo razvozlati skrivnosti obstoja! Hindujci in budisti so iskali načine, da se dvignejo nad bogove. Z jogijskimi tehnikami se je začel posameznik zavedati notranjega sveta. Ideal osebne transcendence je poosebljal Sidharta, ki je postal Buda, Razsvetljeni. Logika in razum pa sta zanimala Grke. Aristotelovo pojmovanje boga je imelo velik vpliv pozneje na zahodne kristjane. Čisti svet Platonovih oblik in Aristotelov oddaljeni Bog nista kaj dosti vplivala na življenje navadnih smrtnikov. Večina vernikov je zadovoljnih z zapovedanim čaščenjem, sočutju sledi samo peščica. Preroki so pomembno oblikovali Jahveja po lastni podobi. Monoteisti so trdili, da Bogu ni mogoče pripisati spola, pa je kljub temu ostal moški. Vse tri monoteistične vere so razvile teorijo o izvoljenosti, da so Božji izbranci (po kalvinistih danes Američani). Izrael je bil majhna enklava Jahveja sredi poganskega sveta. Ezekielovo videnje razkriva, kako odtujen in oddaljen od človeštva je postal božanski svet. Bog je v bistvu subjektivna izkušnja. Rabiji so možem zapovedovali, naj se med jutranjo molitvijo zahvalijo Bogu, da se niso rodili kot pogani, sužnji ali ženske. Prvi daljši zapis o Jezusu najdemo šele v Markovem evangeliju, ki pa je nastal kakšnih štirideset let po Jezusovi smrti. Predstavi ga kot normalnega človeka z družino, brati in sestrami. Ko je začel poučevati, so bili njegovi someščani osupli. Nauk o Jezusu kot učlovečenem Bogu seje oblikoval šele v 4. stoletju. Jezus ni nikoli trdil, da je Bog. Vse religije se razvijajo in spreminjajo, saj bi sicer zamrle. Hindujci so izoblikovali tri vidike ene same neizrekljive resničnosti: Brahmana, Šivo in Višnuja. Gnostiki so bili prepričani, da je naš svet sprevržena različica nebeškega sveta. Grško-rimskemu svetu je bil svetopisemski Bog neusmiljeno božanstvo, ki ni vredno čaščenja. Doktrina obsedenosti je izključno vezana na krščanstvo, kar je pripeljalo do zamenjevanja človeških simbolov in božanske resničnosti. Vsaka kultura si mora oblikovati lastno predstavo o Bogu. Pot do Boga je bila za zahodnjake naporna, bilje objektivna resničnost v zapletenih globinah jaza. Padec Rima je vplival na nauk o izvirnem grehu. Edina naloga ženske je bila rojevanje otrok in od tega nevrotičnega pogleda si zahodno krščanstvo ni nikoli opomoglo. Arabci dolgo niso bili sposobni vzeti stvari v svoje roke in ustanoviti svoje civilizacije. To je uspelo izjemnemu Mohamedu pred smrtjo. Ko je molil v svoji mali votlini na gori Hire, ni niti slutil, da mu bo uspel tak podvig.
Vesolje stalno izseva iz Boga in znova bo potrebno proučiti zgodovino Boga. V Ameriki kar devetindevetdeset odstotkov ljudi trdi, da veruje v Boga, prevladujejo pa funda-mentalizem in instantna novodobna verovanja.
Vladimir Kajzovar
Kolesarstvo
»V novo sezono gremo zelo racionalno«
Stran 8
Nogomet
Kidričani v petek pričeli s pripravami
Stran 8
Športnik leta 2006
Letošnji gost prireditve - Matic Osovnikar
Stran 9
Judo
Klemen Ferjan trenutno na Japonskem
Stran 9
NOGOMETAŠI ZA SONČEK
Zavrču zmaga, Sožitju 1385 evrov
Stran 10
Odbojka
Vodilna ekipa se je še okrepila
Stran 10
Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Tadej Podvršek, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak
tednik
E-mail: sport@radio-tednik.si
Rokomet • 3. krog pokala EHF - povratna tekma
Slovakinje izločile Ptujčanke
luventa - Mercator Tenzor Ptuj 31:22 (18:12)
IUVENTA: Tothova 7 (1), Hricikova 4, Hodoškova, Gre-gorčikova 4, Cinova 7, Kožur-hova, Kalaninova 4, Benuško-va, Krajcarova, Dittelova 3, Va-verkova, Szollosiova, Školkova 2, Plencnerova. Trener: Dušan Daniš.
MERCATOR TENZOR PTUJ: Rajšič, Puš 4, Majcen, Prapotnik, Ciora 7 (5), Ram-šak, Volarevič 1, Marinček, Bru-men, Murko 3, Kelenc, Mihič 2, Raškovič 4, Strmšek 1. Trener: Mišo Toplak.
SEDEMMETROVKE: Iuven-ta 1/1, Mercator Tenzor Ptuj 5/5.
IZKLJUČITVE: Iuventa 10 minut, Mercator Tenzor Ptuj 12 minut.
Ptujske rokometašice so se na Slovaško odpravile odločne, da obdržijo sicer majhno prednost dveh zadetkov iz prvega srečanja (31:29) in se uvrstijo v naslednjih krog mednarodnega rokometnega tekmovanja EHF. Vzdušje pred tekmo je bilo optimistično, trener Mišo Toplak je igralke zelo dobro pripravil na težko gostovanje.
Rokometašice Mercatorja Tenzorja so kljub bučni podpori kakšnih tisoč domačih gledalcev (malo podporo iz tribun so imele tudi naše igralke) de-
Mišo Toplak (trener Mercatorja Tenzorja iz Ptuja): »Čestitam luventi za zmago, saj so bile gledano skozi obe tekmi boljša ekipa. Mi smo svojo priložnost zamudili na prvi tekmi, ko smo do 45. minute igrali odlično. Kot pa ste videli na tej tekmi sta naši vratarki v prvem delu obranile le nekaj strelov, medtem ko so vaše vratarke branile odlično in tu se ustvarila razlika. V drugem polčasu smo poizkušali stvari spremeniti, a nismo imeli dovolj razpoloženih igralk za preobrat, medtem ko jih je bilo v ekipi luvente kar nekaj.«
Dušan Daniš (trener Iuvente): »Moja ekipa je na začetku igrala zelo živčno, pod pritiskom. Slabo so igrale v obrambi 5:1 in zato sem spremenil obrambo v 6:0, ki je delovala dobro in nam je prinesla nepričakovano visoko prednost že ob polčasu. Sam sem pričakoval v drugem polčasu bolj agresivno igro Ptujčank. Moja igralke so v začetku tega dela naredile nekaj napak, sicer pa so z hitro igro prišle do zares visoke prednosti, ki nam je omogočala, da smo mirno pripeljali tekmo do konca in zasluženo zmagali.«
Foto: Črtomir Goznik
Ptujske rokometašice na Slovaškem niso uspele ponoviti igre iz Ptuja: naredile so preveč napak, kar so Slovakinje znale izkoristiti in so se zasluženo uvrstile v nadaljnje tekmovanje.
set minut igrale svojo igro ter so prisilile domačega trenerja Dušana Daniša, da je spremenil osnovno obrambno formacijo iz 5:1 v 6:0; slednja je delovala veliko bolje kot na Ptuju. Po dvanajsti minuti, ko je bil rezultat še 7:7 so Ptujčanke storile
nekaj tehničnih napak v napadu in Slovakinje so to s hitrimi protinapadi znale izkoristiti ter v 18. minuti povedle že s 13:7. V tem obdobju je s kakšno sumljivo odločitvijo vplival na igro tudi ruski sodniški par, vendar so najbolj vplivale na potek
same igralke Ptuja, ki so izvedle nekaj neorganiziranih akcij v napadu, kjer igra zaradi gibljive domače obrambe nikakor ni stekla. Ptujčanke so se v prvih tridesetih minutah v obrambi sicer trudile, a sta vratarki Marinčkova in Rajšičeva zbrali
skupaj le pet obramb, medtem ko so Slovaške vratarke tokrat branile veliko bolje, kot na Ptuju. S tem so omogočile, da so se razigrale Tothova, Hricikova in Cinova. Prednost je tako po prvem delu znašala že velikih šest zadetkov za domače igralke, rezultat je bil 18:12.
Po odmoru so Ptujčanke zaigrale bolj motivirano in trše v obrambi, tako da je imela lažjo nalogo tudi Marinčkova. Igra je bila na začetku zelo živčna, tako da kar pet minut nismo videli zadetka. Odločnost igralk Mercatorja Tenzorja se je kazala v valovih, saj so se do 41. minute nekajkrat približale na štiri zadetke razlike, a zmeraj znova se je tu tudi ustavilo, kljub temu da so imele še svoje priložnosti, da bi razliko še zmanjšale. Od 41. minute naprej (20:16 za Iuvento) pa so se domačinke na krilih svojih gledalcev dobesedno razletele po igrišču in s hitro igro ter nekaj zaporednimi protinapadi višale prednost iz minute v minuto; v petdeseti minuti so imele že devet zadetkov prednosti. Do konca tekme, ki se je končala z rezultatom 31:22 smo videli nepovezano igro na obeh
straneh in obupne poizkuse Ptujčank, da bi znižale previsoko prednost domačink. A igralke iz Michalovc so bile boljše oziroma hitrejše in so naredile manj tehničnih napak.
Igralke Iuvente so se po dveh tekmah zasluženo uvrstile v naslednji krog pokala EHF, a ostaja grenak priokus, saj so bile Ptujčanke sposobne izločiti slovaške prvakinje. Za napredovanje bi morale popraviti realizacijo v napadu, pogrešali smo več idej v napadu, precej slabši dan kot na Ptuju pa so imele tudi vratarke. Domačinke si zaslužijo pohvalo za izredno hiter in sodoben rokomet. Gledano skozi obe tekmi je bila priložnost za napredovanje verjetno zapravljena po visokem vodstvu na Ptuju. Kljub temu porazu je rokometašicam Mercatorja Tenzorja iz Ptuja potrebno čestitat za evropske nastope, kjer so na nek način videle svojo realno moč. Po izpadu iz pokala EHF bodo sedaj igralke Mercatorja Tenzorja iz Ptuja vso pozornost preusmerile v domače prvenstvo, kjer so si v letošnji sezoni zastavili visoke cilje.
David Breznik
Nogomet • Nk Drava Ptuj
Pešterac že na Ptuju, prihaja še Smolinski
Nogometaši ptujske Drave so včeraj dopoldne pričeli s pripravami na drugi del tekmovanja v 1. slovenski nogometni ligi. Na uvodnem treningu se je zbralo 26 nogometašev, med njimi pa ni bilo Viktorja Trenevskega, ki bi naj odšel k lendavski Nafti. Viktor je bil sicer na ptujskem mestnem stadionu, vendar je urejal stvari za prehod v novi klub. Od okrepitev je priprave pričel obrambni igralec Dalibor Pešterac, sicer 28-letni izkušeni nogometaš iz Srbije, ki bi naj pomagal v obrambni vrsti. Po zadnjih informacijah se bo v kratkem pripravam
pridružil tudi 28-letni Poljak Kristof Smolinski, ki prav tako igra na mestu branilca.
»Do 25. januarja bomo vadili na Ptuju, nato pa odhajamo na priprave v Medugorje. Upam, da nam bo vreme tukaj na Ptuju dobro služilo, da bomo izpeljali začrtani program priprav. Do odhoda na priprave ne bomo odigrali nobene pripravljalne tekme, v Medugorju pa dve. Do pri-četka prvenstva bi jih naj bilo sedem ali osem. O odhodu Viktorja ne morem reči drugega kot to, da je pustil veliki pečat v igri Drave, da gre za izkušenega nogometaša. Mi
imamo na tem igralnem mestu nekaj dobrih mladih nogometašev, ki bodo tako dobili svojo priložnost. Seveda bodo morali z dobrimi igrami to zaupanje tudi potrditi,« je pred prvim treningom dejal ptujski strateg Dražen Besek. Med igralci, ki so na pripravah, je tudi šest mladincev iz NŠ Poli Drava: Novak, Druzovič, Čeh, Zagoršek, Nežmah in Vrabl.
Glede strokovne ekipe pa pri Dravi delajo na tem, da bi angažirali trenerja za delo z vratarji.
Danilo Klajnšek
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši ptujske Drave so v ponedeljek pričeli s pripravami na spomladanski del prvenstva v 1. SNL. Na sliki v sredini je Dalibor Pešterac, ki je k Dravi prišel iz Srbije.
Kolesarstvo • KK Perutnina Ptuj
»Svoje smo dosegli, zato gremo v novo sezono zelo racionalno.«
»S sponzorji nam ni uspelo najti skupnega jezika za prestop v višji rang tekmovanja zato ostajamo v rangu Continental. Bilo je precej pogovorov in dogovarjanj na to temo, vendar do zaključnega roka nismo podpisali pogodb. Jaz zgolj besedam ne verjamem, saj se od tega ne da živeti. Motivacija za prestop še vedno ostaja, zato optimistično gledamo naprej, želje hočemo uresničiti v prihodnjem letu,« so bile uvodne besede v pogovoru z direktorjem kolesarskega kluba Perutnina Ptuj Renejem Glavnikom. »Mislim, da bi vsi kolesarji, ki so letos klub zapustili, imeli željo nastopiti v takšnem moštvu, pridobimo pa lahko še kakšno znano ime,« je Glavnik komentiral nedavno srečanje s tvorcem lanskih uspehov Borutom Božičem, ki se je preselil v Italijo in Tadejem Valjavcem, ki v dresu ekipe Lampre-Fondintal tudi letos veliko stavi na Tour de France. O imenih podjetij, ki bi sku-
Continental ekipa 2007:
Gregor Gazvoda l. 1982 Aldo Ino Ilešič l. 1984 Matija Kvasina l. 1981 Matej Marin l. 1980 Mitja Mahorič l. 1976 Rado Rogina l. 1979 Kristjan Burasek l. 1986 Matej Stare l. 1978 Andrej Omulec l. 1982 Športni direktor: Srečko Glivar
»Le tisti, ki se bo letos izkazal, bo dobil možnost v prihodnjem letu,« razmišlja Rene Glavnik že o letu 2008.
paj z generalnim sponzorjem Perutnino Ptuj podprle ambiciozni projekt, Glavnik ni želel govoriti, povedal pa je, da je šlo za tujce. Strategija se v novem letu spreminja v toliko, da se perutninarji povsem obračajo na domače gospodarsko, kjer so že doživeli prve pozitivne odzive. Dosedanjega opremljevalca koles FRM je zamenjalo uspešno slovensko podjetje, zato bodo Mitja Mahorič in njegovi klubski kolegi poslej vrteli pedala na kolesih znamke Cult iz Logatca.
Po najuspešnejši sezoni doslej se je precej spremenila zasedba članske ekipe. Od 16 kolesarjev je na Ptuju ostala zgolj deveterica, Glavnik pa poudarja, da imajo še vedno odlično ekipo, sposobno velikih rezultatov. »Letos bodo lahko vsi pokazali iz kakšnega testa so. Imamo pokrite vse segmente, vse kolesarske discipline. Odlične hribolazce, Mahoriča, Kvasino, in Rogino, Gazvodo kot kronometrista ter Ilešiča, ki je naš adut za sprinte. Letos bo imel precej možnosti, da
Nogomet • NK Aluminij
V petek pričeli s pripravami
Nogometaši Aluminija iz Kidričevega so se v petek popoldne zbrali na stadionu v Kidričevem, kjer so pričeli s pripravami na drugi del tekmovanja v 2. slovenski nogometni ligi. Prvi dan so izvedli testiranja, včeraj pa so pričeli z vadbo. Zaenkrat zelo ugodne vremenske razmere in ostali pogoji, ki jih imajo na stadionu jim bodo omogočili optimalne pogoje
p?:' " ' --«S' S,V,-
m, UP
za delo. Trener prvega moštva ostaja Bojan Špehonja, njegov pomočnik je Tomislav Grba-vac. Zaenkrat je edina okrepitev znani ptujski maratonec Mirko Vindiš, ki se po krajši odsotnosti vrača na mesto kon-dicijskega trenerja.
Zaenkrat še nismo opazili novih imen oziroma okrepitev, ki po vsej verjetnosti bodo, saj bodo Kidričani nujno potrebo-
vali igralce, da bi se enakovredno borili za obstanek v 2. SNL. Nekateri mladi igralci bodo odšli iz kluba, kdo in kam pa bi se naj izvedelo do konca tega tedna, ko bo verjetno že več znano tudi o okrepitvah. Rdeče-beli iz Kidričevega bodo po tednu priprav v nedeljo odigrali že prvo pripravljalno srečanje z ekipo Maribora.
Danilo Klajnšek
se izoblikuje in potrdi v vlogi sprinterja. Prav tako računamo na vse ostale kolesarje in seveda na ekipo kot celoto. Le kdo se bo letos izkazal, bo dobil možnost v prihodnjem letu.« je odločen Glavnik.
Sezono so lani zaključili visoko, na 7. mestu, v točkovanju Europe tour. Med več kot stotimi ekipami ranga Continental so osvojili tretje mesto, zaostali so le za nepremagljivim moštvom nizozemskega Raboban-ka in za rusko ekipo Omnibike Dynamo Moscow. Od štiridesetih moštev, ki nastopajo v višjem rangu Professional Continental, so po točkah zaostali zgolj za štirimi. V svetovnem merilu ti rezultati pomenijo 27. mesto. Takšne dosežke bi bilo izjemno težko ponoviti, tudi če bi ostali v tako številčni zasedbi kot doslej: »Ni se nam več potrebno dokazovati. Svoje smo dosegli, zato gremo v novo sezono zelo racionalno. Še vedno smo najboljša ekipa v Sloveniji. Verjamem, da bomo to tudi dokazali. Razlika se vidi ne na domačih dirkah, ampak v tujini, kjer smo bili vedno daleč pred vsemi slovenskimi klubi. Doma je najtežje nastopati, vendar o
tem ne bi izgubljal besed, to je stara zgodba. Mislim, da o kvaliteti precej pove tudi statistika ob koncu leta.« In kakšne cilje so si v ptujskem klubu postavili za novo sezono? »Če gledam v prihajajočo sezono, bi težko kaj napovedoval. To je zelo nehvaležno, na kolesarje zna ustvarjati negativen pritisk. To pa ne pomeni, da nam je vseeno, kakšne rezultate bomo dosegali. Želimo videvati homogeno ekipo, kar nas je krasilo v preteklosti, in temu bodo sledili tudi rezultati. Le s takšnim pristopom smo premagovali največja svetovna moštva in to bomo ohranili. Vsi, ki nas poznajo, vedo, da štejejo le zmage, kot vemo pa so vse zmage rezultat dela celotne ekipe,« je povedal Glavnik.
V okviru številčne redukcije tekmovalnega moštva je prišlo do zmanjšanja proračuna kluba. Glavnik je poudaril, da kolesarji niso na slabšem, pogodbe so nastavili sorazmerno z lanskimi rezultati. Povečali so višino sredstev za delovanje mlajših selekcij, ker želijo v prihodnje črpati iz lastnega kapitala. Dobro delo se pozna v članski ekipi, saj letošnjo tvori kar sedem kolesarjev, ki so »zrasli« na Ptuju. V trenerskem kadru je novi član Boštjan Ar-nuš, ki se po dveh letih odsotnosti vrača na trenerski stolček. Prevzel bo zelo obetavno selekcijo starejših mladincev, ki je v preteklih dveh sezonah dosegala odlične rezultate na tekmovanjih doma in v tujini. Z mlajšimi mladinci bo kot do sedaj delal Boštjan Lampret,
najmlajše kategorije dečkov bosta usmerjala Jernej Finšgar ter Boštjan Voda.
V ptujskem klubu se tudi v letu 2007 lotevajo izvedbe Poli maratona, ki je lani z rekordnimi skoraj sedem tisoč udeleženci premaknil mejnike rekreativnega kolesarjenja v Sloveniji. Svoj delež bi radi prispevali k ureditvi kolesarske infrastrukture, ki je precej pod nivojem: »Kolesarji smo v prometu zelo ogroženi s strani motoriziranih vozil. Najbolj tvegani so prvi vrtljaji pedal, zato se zavzemamo za ureditev kolesarskega poligona v obliki velodroma. Mladini bi na tak način privzgojili vožnjo s kolesom daleč vstran od nevarnih cest. Kot kažejo izkušnje od drugod, so takšni objekti vsestransko uporabni. Izgradnja za ptujsko gospodarstvo ne bi smela predstavljati nepremostljive ovire, na kar nakazujejo tudi dosedanji izračuni.«
Vodstvo kluba si je letos zastavilo precej smele načrte, ki so vezani tudi izven okvirov tekmovalnega športa, čeprav so le-ti vedno na prvem mestu. To dobro vedo kolesarji, ki se po individualnih programih intenzivno pripravljajo na novo sezono. Nekateri v hrvaški Istri, drugi pa kar doma, saj jim je letos zima precej prizanesla s temperaturami krepko nad ničlo. Pripravljalno obdobje bo trajalo le še mesec dni, uvod v sezono pa jih v stilu zadnjih dveh let ponovno čaka na Karibih, na Dirki po Kubi.
UG
Nogometaši Aluminija so v petek pričeli s pripravami na spomladanski del prvenstva v 2. SNL.
Rokomet • RK Gorišnica
Obstanek je mogoč
Rokometaši Gorišnice z igranjem in rezultati v prvem delu tekmovanja v 1. B slovenski moški rokometni ligi ne morejo biti zadovoljni, saj se nahajajo na zadnjem mestu, s samo tremi točkami. Ta prvi del so igrali predvsem z mladimi fanti, ki še nimajo dovolj izkušenj in so na marsikaterem srečanju zaradi tega izgubili točko ali celo dve. V klubu so vedeli, da se morajo okrepiti, če si želijo izboriti obstanek, povsem ne-nadejano pa so prišli do prvo-ligaških okrepitev iz Velike Nedelje. Sprememba se je zgodila tudi na trenerski klopi, saj je Stanka Bezjaka zamenjal Ivan Hrupič.
RK Gorišnica in RK Velika Nedelja sta vedno dobro so-
delovala, sta prava rokometna soseda. Ko so se v Veliki Nedelji odločili, da ne bodo več tekmovali, je v smeri Gorišnice krenila vrsta odličnih roko-metašev: Matjaž Pisar, Dejan Kukec, Dejan Ivančič, David Venta, David Krabonja, Tomaž Špindler, Bojan Munda in Dino Poje. To so pomembne okrepitve za Gorišnico, z njimi in ostalimi igralci bo konkurenca za igralna mesta večja, na razpolago bo kvalitetnejši kader, ki je sposoben uresničiti želeni cilj. O poteku priprav nam je trener RK Gorišnice Ivan Hrupič dejal naslednje: »S pripravami smo pričeli takoj po novoletnih praznikih, poudarek je sedaj pri telesni pripravljenosti. Ker pa je prišlo veliko
igralcev bomo veliko delali tudi na tem, da se uigramo. Na taktičnem področju pa bomo vadili različice igre v obrambi in napadu s poudarkom na prehodih v polkontre in kontra napade. Do pričetka drugega dela prvenstva bomo odigrali 7 ali 8 tekem. Samo dobro pripravljeni in maksimalno motivirani lahko pridemo do končnega cilja. Povedal bi tudi, da imamo neugoden razpored. Če bomo zmagovali doma bo v redu, prinesti pa bo potrebno kakšne točke tudi iz gostovanj.«
Včeraj je z vadbo pričel tudi hrvaški rokometaš Dino Poje, ki pa bo zaradi poškodbe še nekaj časa vadil po posebnem programu.
Danilo Klajnšek
Rokometaši Gorišnice pred treningom
Foto: UG
Foto: DK
Foto: DK
Judo • Klemen Ferjan - JK Drava Ptuj
Slovenija, Kanada, Japonska, ZDA
Član JK Drava Klemen Ferjan si je s svojimi lanskoletnimi dosežki zagotovil mesto med najboljšimi športniki MO Ptuj. Kje pa je trenutno in kaj počne, pa lahko izveste v nadaljevanju tega sestavka.
Kako bi na kratko predstavil sebe?
K. F.: »Na kratko bi rekel, da sem precej perfekcionističen, kar pomeni, da se vsakega projekta lotim precej resno in ga poizkušam čim bolje opraviti. To se seveda pozna tudi v mojem judu, saj sem velik ljubitelj in zagovornik japonskega, tradicionalnega stila juda in občudujem njihov tradicionalni način življenja. Veliko mi pomenijo družina in pa dobri prijatelji, ki jih v zadnjem času,
ravno zaradi treningov po vsem svetu, ne vidim tako pogosto kot bi si želel. Veliko več pa lahko izveste o meni na spletni strani www.ferjanbrothers. com, ki sva jo ravno v teh dneh objavila z bratom Primožem.«
Kako potekajo priprave na letošnjo sezono?
K. F.: »Judo ima med olimpijskimi športi enega od najzahtevnejših tekmovalnih sistemov. Tekmovalci, ki kandidiramo in nastopamo na največjih svetovnih tekmovanjih, smo na nek način celo leto na poti. Tako sem sedaj na pripravah na Japonskem, drugo polovico januarja pa bom priprave na drugem koncu sveta zaokrožil v olimpijskem Lake Placidu.
Tenis • ITF turnir v Avstriji
Rola najboljši Slovenec
Pretekli teden je v avstrijskem Bergheimu (pri Salzbur-gu) potekal močan ITF turnir za igralce do 18 leta starosti. Med posamezniki je nastopilo kar 128 igralcev, med njimi je bilo tudi 12 Slovencev (prvi nosilec je bil nekdanji igralec TK Ptuj, sedaj TK Triglav Kranj, Karlo Pintarič, ki pa je izpadel v 1. krogu).
V tej mednarodni konkurenci se je odlično znašel tudi član TK Ptuj Blaž Rola, ki se je prebil kar do četrtfinala. Na tej poti je dosegel štiri lepe zmage, premagal je tudi 3. in 14. nosilca, Maročana Khaddaria in ruskega tenisača s slovenskim potnim listom Stepana Khotuleva. Blaž se je kot edini Slovenec uvrstil v četrtfinale, kar daje temu rezultatu v Sloveniji še dodatno težo.
1.	krog: Blaž Rola - Marco Bortolotti (ITA) 6:4, 6:3
2.	krog: Blaž Rola - Jakopo Locatelli (ITA) 6:4, 7:6
3.	krog: Blaž Rola - Hicham Khaddari (MAR) (3) 6:4, 6:1
Osmina finala: Blaž Rola - Stepan Khotulev (SLO) (14) 4:6, 6:4, 6:3
Četrfinale: Blaž Rola - David Goffin (BEL) (8) 3:6, 2:6
Blaža v naslednjih tednih čakajo številne pomembne preizkušnje: že v sredo bo začel z nastopi na članskem državnem prvenstvu, kjer je prejel posebno povabilo organizatorjev (wild card). Naslednji teden bo nastopal na DP za igralce do 18 leta starosti, konec meseca pa še na ITF turnirju v Radencih.
JM
Foto: Črtomir Goznik
Blaž Rola je v Avstriji dosegel odličen rezultat.
Planinski kotiček
Vincekov pohod po Medžimurju
Vincekovo ali pri nas Vincencovo je pomemben dogodek za vsakega vinogradnika. Ta dan je namreč pričetek vegetacijske dobe vinske trte. Še posebej je ta praznik priljubljen v Medžimurju na Hrvaškem, kjer že nekaj let poteka tradicionalni Vincekov pohod po Medžimurskih goricah. Če želite spoznati stare vinogradniške običaje, se skupaj z nami podajte na pohod, ki vsako leto navduši številne pohodnike z obeh strani meje.
Udeleženci pohoda se zberemo v nedeljo, 21. januarja 2007, ob 6.30 uri na železniški postaji Ptuj od koder se bomo s posebnim avtobusom popeljali do začetka pohoda v toplicah Vučkovec (odhod iz avtobusne postaje v Ormožu ob 7.00). Peš se bomo podali čez Kapelščak do zidanice, kjer bo prikaz prvega reza vinske trte z domačimi dobrotami. Pot nas bo nato vodila v Mursko Središče, kjer bo v novi športni dvorani veseli zaključek pohoda s planinskim plesom. V Ptuj se bomo vrnili do 19. ure.
Opremite se planinsko za lažje poti in vremenu primerno (planinski čevlji, topla obleka, nahrbtnik). Hrana iz nahrbtnika in na stojnicah ob poti. Topla malica tudi na zaključku pohoda. Cena izleta vključuje prevoz s posebnim avtobusom in organizacijo ter znaša za člane PD 7,90 evrov. Prijave z vplačili sprejemamo v pisarni PD Ptuj, Prešernova 27, do petka, 19. 1. 2007. oziroma do zasedbe 45 prostih mest v avtobusu.
Stari pregovor pravi: ''Kadar Vinka sonce peče, v sode rujno vince teče!'' Pridružite se nam na pohodu. Vodil bo Uroš Vidovič s sovodniki.
S trenerjem Vladom Čušem bova v začetku februarja priprave na letošnje kvalifikacijske tekme za olimpijske igre v Pekingu skupaj nadaljevala v Parizu in Hamburgu, kjer bodo tudi tekme Svetovnega pokala. Letošnji ključni cilji so evropsko prvenstvo v Beogradu v aprilu, svetovno prvenstvo septembra v brazilskem Riu de Janeiru in pa šest tekem svetovnega pokala, ki že štejejo kot kvalifikacijske za OI v Pekingu leta 2008. SP v Braziliji je hkrati edina tekma, kjer uvrstitev med najboljših šest pomeni direktno uvrstitev na OI.
Zaradi narave priprav in tekmovanj s trenerjem veliko sodelujeva preko elektronske pošte. Dosedanji rezultati potrjujejo
Klemen Ferjan med treningom na Japonskem, od tam je že odpotoval v Lake Placid.
najino uspešno sodelovanje. Veliko treningov opravim tudi
na Ptuju v svojem klubu, kjer je veliko perspektivnih tekmov-
alcev in tekmovalk; na njih bi bili ponosni v vsakem mestu na svetu.«
Prireditev Izbire športnika leta MO Ptuj se torej ne boš mogel udeležiti?
K. F.: »Žal se prireditve za izbor športnika leta tokrat ne bom mogel osebno udeležiti. S trenerjem sva preverjala možnosti poletov letalskih družb v Slovenijo. Žal v tako kratkem času ni bilo ugodnih rešitev. Kakšna druga, na daljši čas, pa bi lahko ogrozila naš skupni celoletni trud.
Vsem športnicam in športnikom Ptuja čestitam za dosežene rezultate, Ptujčankam in Ptuj-čanom ter publiki na prireditvi pa pošiljam prisrčne pozdrave. Za mojo odsotnost prejmite še enkrat opravičilo, z obljubo, da se bom v letošnjem letu boril za še boljše rezultate, tako da bom lahko naslednje leto na prireditvi za najboljšega športnika Ptuja osebno z vami.«
SK
Še 2 dni do izbire Športnika leta MO Ptuj za leto 2006
Letošnji gost prireditve: Matic Osovnikar, športnik leta Slovenije v letu 2006
V	četrtek, 18. januarja, bo v kulturni dvorani Gimnazije Ptuj potekala tradicionalna prireditev Športnik leta 2006 MO Ptuj. V preteklih letih si je prireditev pridobila velik ugled, tako da so bili prijetno presenečeni tudi ugledni športni gostje: lani Mitja Petkovšek, predlani Vasilij Žbogar (oba sta bila športnika leta Slovenije).
Zavod za šport Ptuj želi tudi letos športnicam in športnikom podariti vrhunsko prireditev, ki jo bo s svojim prihodom zagotovo začinil slovenski športnik leta 2006 Matic Osovnikar. Direktor Zavoda za šport MO Ptuj Vladimir Sitar je o pripravah na prireditev povedal: »Zavod za šport Ptuj v sodelovanju s Športno zvezo Mestne občine Ptuj in medijskimi partnerji tudi letos organizira eno najodmevnejših prireditev v našem mestu, Izbira športnice in športnika leta. Letos bo izbor jubilejni, saj bo na sporedu že 50. Priprave na prireditev so v bistvu že končane. Po zelo uspešnih izvedbah v zadnjih letih, tudi za letošnjo prireditev pripravljamo nekaj novega, tako vsebinsko kot izvedbeno. Prepričan sem, da bo prireditev znova darilo vsem športnicam, športnikom in ostalim, ki delujejo v športu.
Zavod za šport Ptuj je v sodelovanju s svetom zavoda, strokovnim svetom in Športno zvezo MO Ptuj pripravil in sprejel usklajen Pravilnik za izbor športnika leta, ki natančno določa kriterije kandidature in izbora v vseh kategorijah. Pri izbiri se upoštevajo vsi rezultati v letu 2006, doseženi na uradnih državnih in mednarodnih tekmovanjih. Pri vrednotenju doseženih rezultatov je odločilen kriterij panožnih zvez in Olimpijskega komiteja Slovenije - Združenja športnih zvez. Komisija za izbor, sestavljena iz članov sveta in strokovnega sveta Zavoda za šport Ptuj in športni novinarjev medijskih hiš, je pri izboru zraven omenjenih kriterijev upoštevala še merila o razvitosti športne panoge pri nas in v svetu.
V	četrtek, 18. januarja 2007, ob 18 uri bo sledilo še zaključ-
Foto: Črtomir Goznik
Vladimir Sitar, direktor Zavoda za šport MO Ptuj
no dejanje lanskega športnega dogajanja - osrednja prireditev, kjer bomo ob najuspešnejših športnicah in športnikih proglasili tudi najuspešnejše
športne kolektive in trenerje, podelili priznanja državnim prvakom in reprezentantom, najuspešnejšim na področju športa invalidov, zaslužnim
športnim delavcem in uspešnim ptujskim športnikom, ki tekmujejo za svoje sredine v tujini.
Osrednji športni gost prireditve bo letošnji športnik Slovenije atlet Matic Osovnikar, prireditev pa bomo popestrili tudi s komičnim vložkom ekipe Reporter Milan in glasbenimi točkami Fanky Tine in Brigite Šuler.
Seveda je organizacija prireditve zahtevala veliko truda vseh delavcev v Zavodu za šport Ptuj kakor tudi v Športni zvezi. Prireditve pa ne bi mogli izpeljati brez naših sponzorjev, ki se jim že sedaj iskreno zahvaljujem. Prejemnikom priznanj v četrtek pa že vnaprej prav tako iskreno čestitam.«
JM
Zlati pokrovitelji prireditve so:
OSTO F£T RADIOM IK
iStSHiE IKd	IS-WSS
KAGEL_
www.kag«r4iliul
Q VEOLIA
TRANSPORT
NOGOMETAŠI ZA SONČEK
Zavrču zmaga, Sožitju pa 1385 evrov
V	soboto je v športni dvorani v Gorišnici potekal že 4. humanitarni turnir pod sloganom »NOGOMETAŠI ZA SONČEK«. Prizadevni organizatorji so pod vodstvom Fredija Kmetca in Darka Rojsa pripravili kvaliteten malonogometni turnir, svoj čar prireditvi pa so dodale tudi eksibicijske tekme.
V	tekmovalnem delu so sodelovale nogometne ekipe Drave, Aluminija, Zavrča, Stojn-cev, Gorišnice, Dornave in KMN Poetovio Petlja. V pred-tekmovalnih skupinah je bilo doseženih nekaj presenetljivih izidov, tako da sta se v finale uvrstili ekipi Zavrča (izločili so Dravo) in Poetovie (v odločilni tekmi so igrali neodločeno z Aluminijem).
Rezultati: skupina A: Stojnci - Zavrč 2:2 (4:3 po 6-m), Stojnci - Drava 2:5, Zavrč
-	Drava 2:1. Skupina B: Dornava - Gorišnica 2:1, Aluminij
-	Gorišnica 0:3, Poetovio Pet-lja - Dornava 4:2, Gorišnica
-	Poetovio Petlja 1:10, Dornava
-	Aluminij 1:5, Aluminij - Poetovio Petlja 3:3. Finale: Zavrč
-	Poetovio Petlja 0:0 (3:2 po 6-m).
Finale je bilo zelo kvalitetno, čeprav v rednem delu ni bilo doseženih zadetkov, tako da so odločili streli iz šestih metrov. Odločilen je bil strel Milana Emeršiča v tretji seriji (zadel je prečko), na drugi strani pa je
Foto: Črtomir Goznik
V akciji NOGOMETAŠI ZA SONČEK so udeleženci turnirja in gledalci zbrali 1385 evrov, ki so jih namenili društvu Sožitje. Na sliki od leve: Milan Emeršič (KMN Poetovio), Milan Kokot (Zavrč), dr. Milan Zver, minister za šolstvo in šport, Fredi Kmetec, Janko Šu-man in Darko Rojs.
učinkovito zaključil Matej Golob. Na finalni tekmi sta v golih stala dva vratarja Zavrča: v vratih Poetovie Golob, na drugi strani pa Dukarič. Najboljši strelec turnirja je bil s petimi zadetki Matjaž Korez (Poeto-vio), ki je sicer prav tako kot Golob igralec Zavrča.
Zelo »razburljivo« je bilo tudi v eksibicijskih tekmah, še posebej seveda v zadnji tekmi, ko sta se pomerili ekipi politikov (Milan Zver, Zvone Zinrajh, Štefan Čelan, Stanko Glažar, Branko Marinič, Alojz Sok ...) in gospodarstvenikov (Robert Furjan, Franci Mlakar, Roman Tement, Marjan Pongrac, Čr-
Jeruzalem - Klima Petek Maribor 32:33 (15:14)
Jeruzalem: G. Čudič (10 obramb), Cvetko (1 obramba), Dogša (4 obrambe); Radujkovic 2, Halilovič 1, Bezjak 3, Bogadi 2, Klemenčič 8 (4), Ivanuša 2, Turkovic 2, Sok, Potočnjak, So-bočan 5 (1), Pučnik 7, Golčar. Trener: Saša Prapotnik.
Rokometaši Jeruzalema, trenutno sedmouvrščena ekipa 1. A MIK lige, je presenetljivo izgubila prvo pripravljalno tekmo proti 1. B-ligašu iz Maribora. Pri Ormožanih se je poznala utrujenost, saj ekipa trenira tudi po dvakrat na dan. Prvič se je ormoški publiki predstavil dvojec Pučnik-Sobočan, ki bo sezono nadaljeval v dresu Jeruzalema. Ormožani so vodili do izida 20:19, v zaključku tekme pa so varovanci gostujočega trenerja Sebastjana Oblaka v zelo borbeni tekmi
vodili tudi že s štirimi zadetki prednosti (22:26, 23:27). Trener Jeruzalema Saša Prapotnik je ponudil priložnost vsem igralcem, še najbolje pa jo je izkoristil Klemenčič, ki se vrača na igrišča po hudi poškodbi kolena. Prvi polčas je v golu vinarjev prebil Gregor Čudič (10 obramb), Cvetko in Dogša sta branila po petnajst minut in skupaj zbrala 5 obramb. Zaradi bolezni ni nastopil Bojan Ču-dič. Na strani Mariborčanov so bili solidni veteran Leskovšek, vratar kadetske reprezentance Aljoša Čudič in mladinski re-prezentant Mikanovič. Slednja sta v prvem delu sezone nosila dres Velike Nedelje.
Ormožane v sredo v Varaž-dinu čaka nova pripravljalna tekma. V petek in soboto pa je na sporedu v Ormožu močan turnir Triglav, kjer bodo poleg gostiteljev nastopili še Pivovarna Laško Celje, Gorenje Velenje in Borac iz Banje Luke.
Uroš Krstič
tomir Solina . ). Gospodarstvo je bilo tokrat močnejše od politike, čeprav se je politični vrh (dr. Milan Zver) zelo boril in je dobro prenašal tudi prekrške gospodarstva.
Naša medijska hiša se je pomerila z ekipo Športnih novic. Začeli smo dobro in povedli (Borut Horvat), nato pa so izkušeni gostje iz Maribora pokazali le svojo pravo vrednost.
Končni rezultat bom na tem mestu raje zamolčal .
Rezultati: Občinski svet Gorišnica - Policijska postaja Gorišnica 0:2, Medobčinsko društvo nogometnih sodnikov
-	Trenerji 1:2, JK Gorišnica
-	JK Drava 3:0, Radio-Tednik Ptuj - Športne novice 3:8, Gospodarstveniki - Politiki 3:1.
Fredi Kmetec: »S potekom celotne prireditve smo lahko zadovoljni, saj je vse potekalo zelo tekoče, lahko pa smo zadovoljni tudi z obiskom in celotnim izkupičkom: s prostovoljnimi prispevki nastopajočih in gledalcev smo zbrali 1385 €. Ta denar smo letos namenili društvu Sožitje (medobčinsko društvo za pomoč osebam z motnjami v duševnem razvoju Ptuj), kjer bodo ta denar zagotovo koristno uporabili.« K dobremu poteku prireditve je veliko pripomogel tudi Janko Šuman iz društva Sožitje.
Rezultati na humanitarnih turnirjih nikoli niso čisto v ospredju (vsaj tako se tolažimo), občutek da smo nekomu pomagali pa bo ostal.
JM
Foto: Črtomir Goznik
Finalna tekma se je končala šele po streljanju 6-metrovk, saj se je redni del končal brez zadetkov. Na sliki sta v ospredju Rok Le-tonja in Matjaž Korez.
Rokomet • Prijateljska tekma
Presenetljiva zmaga 1. B-ligaša
Foto: Črtomir Goznik
Tekma med gospodarstveniki in politiki se je končala z zmago prvih; na sliki sta Roman Tement in mag. Stanko Glažar.
Odbojka • ŽOK MTD Ptuj
Vodilna ekipa se je še okrepila
Jutri se z 12. krogom prične drugi del prvenstva v drugi dr-žavno-odbojkarski ligi za ženske. Trenutni pogled na lestvico je zelo obetaven, saj je na prvem mestu ptujska ekipa MTD. S tridesetimi točkami, ki so jih igralke trenerja Danila Maučni-ka zbrale z desetimi zmagami in le enim porazom, so za dve točki prehitele ekipo iz Prevalj in za štiri ekipo Makro - MGZ Grosuplje.
V prvo tekmo in celotno prvenstvo startajo Ptujčanke zgolj z enim ciljem: »Zanimajo nas le zmage in končno prvo mesto. Trenirali smo zelo dobro, športna dvorana gimnazije je bila za razliko od prejšnjega leta med prazniki odprta in topla, zato so nam bili omogočeni kvalitetni treningi. Odigrali smo dve prijateljski tekmi s prvoligaško ekipo iz Benedikta in ameriško študentsko ekipo.
Zaenkrat je tudi sreča na naši strani, saj nimamo težav s poškodbami,« je povedal mened-žer kluba Štefan Vrbnjak
Ptujska ekipa se je v kratkem obdobju brez tekmovanj še okrepila. Nova igralka je Mariborčanka Tanja Lečnik, ki prihaja iz moštva Ecom Tabor. 24-letna študentka ob višini 178 cm igra na mestu centralne na-padalke, kvaliteto je pokazala tudi v fazi sprejema servisa.
Maučnik bo tako imel na izbiro širši krog igralk, zadovoljno v vodstvu kluba pa vlada tudi zaradi napredka ptujskega po-mladka, ki na parketu vse bolj dostojno zamenjuje prvo ekipo.
Vse kar znajo, bodo Ptujčan-ke morale pokazati že v prvi tekmi, saj gostujejo pri vedno neugodnemu tekmecu četrto uvrščeni ekipi Comet Zreče.
UG
Mali nogomet
FOTO: Črtomir Goznik
1. TOY. FURMAN	9	7	1	1	41:15	22
2. CLUB 13	8	6	1	1	30:21	19
3. APAČE	8	6	0	2	29:15	18
4. ŠD VITOMARCI	8	5	1	2	30:15	16
5. VIN. PLAJNŠEK	8	5	1	2	24:14	16
6. DOL. WINETTU	8	4	1	3	22:17	13
7. KPŠ	9	3	1	5	15:23	10
8. ŠD ZIMICA	8	3	0	5	21:29	9
9. DRAŽENCI	8	3	0	5	18:33	9
10. FELUKA BAR	9	2	1	8	26:32	7
11. PTUJ. GORA	9	1	1	7	22:45	4
12. CIRKULANE	8	1	0	7	16:35	3
			Danilo Klajnšek			
Prizor s tekme med ekipama Poetovio in Bar Saš; na sliki sta strelca obeh zadetkov, Danilo Pukšič in Jure Arsič.
MNZ Ptuj
1. liga MNZ Ptuj
Sedmi in osmi krog v 1. ligi malega nogometa, ki jih vodi MNZ Ptuj je v soboto prinesel rekordno zmago ekipe Vitomarci Petlja Poetovio nad Podgorci. V mreži slednjih je končalo kar dvajset zadetkov. Majhno presenečenje pa se je zgodilo v nedeljo, ko je ekipa bar Saš remizirala z ekipo Vitomarci Poetovio Petlja. Ta majhni spodrsljaj slednjih so izkoristili nogometaši Mark 69 Aba roletarstvo (v soboto so v razburljivi tekmi premagali ekipo Bar Saš), ki imajo maksimalni učinek in dve pomembni točki prednosti na prvenstveni razpredelnici.
V drugi ligi je ekipa Toyote Furman še vodilno moštvo, ki ima tri točke prednosti pred Club 13, slednji pa imajo še tekmo manj, kakor tudi tretje uvrščene Apače. Tu bo borba za prvo mesto še zanimiva.
Rezultati 7. kroga: ŠD Podgorci
-	Poetovio Petlja Vitomarci 1:20, Ho-bit Pub Apače - KMN Majolka 2:3, ŠD As - KMN Jado 4:6, ŠD Rim - Bar Cheers Cyber Caffe 5:0, Jure MTS Hajdina - Bramac Juršinci 3:5, Bar Saš - Mark 69 Aba roletarstvo 4:6.
8.	krog: Bar Cheers Cyber Caffe
-	Bramac Juršinci 2:3, Mark 69 Aba roletarstvo - Jure MTS Hajdina 7:3, KMN Majolka - ŠD Podgorci 8:2, Poetovio Petlja Vitomarci - Bar Saš 1:1, ŠD Rim - ŠD As 4:2, KMN Jado
-	Hobit Pub Apače 2:3.
9.	krog: ŠD As - Cheers Cyber
Cadde 3:2, Hobit Pub Apače -					ŠD
Rim 1:3.					
1. MARK 69 ROL. 8	8	0	0	45:16	24
2. POETOVIO P. V. 8	7	1	0	56:14	22
3. B. JURŠINCI 8	6	1	1	28:17	19
4. ŠD RIM 9	5	2	2	24:13	17
5. BAR SAŠ 8	5	1	3	31:13	16
6. KMN MAJOLKA 8	5	1	3	30:26	13
7. JURE HAJDINA 8	4	0	4	21:26	12
8. KMN JADO 8	2	0	6	20:25	6
9. BAR CHEERS 9	2	0	7	16:32	6
10. H. PUB APAČE 9	2	0	7	21:37	6
11. ŠD PODGORCI 8	1	0	7	18:64	3
12. ŠD AS 8	0	0	8	18:48	0
2. liga
Rezultati 7. kroga: NK Cirkulane - Feluka bar 3:13, Toyota Furman Ptuj - NK Apače 3:0, ŠD Ptujska gora - Club 13 3:6, Draženci - Vitomarci 0:6, ŠD Zimica - Vinogradništvo Plajnšek 2:4, Klub ptujskih študentov - Dolina Winettu 4:1.
8.	krog: Club 13 - Draženci 4:3, ŠD Vitomarci - ŠD Zimica 4:0, Dolina Winettu - Vinogradništvo Plajnšek 2:5, NK Apače - ŠD Ptujska gora 6:2, Feluka bar - Toyota Furman Ptuj 1:10, Klub ptujskih študentov - NK Cirkulane 2:1.
9.	krog: ŠD Ptujska gora - Feluka bar 3.2, Toyota Furman Ptuj - Klub ptujskih študentov 3:1.
ZLMN Ormož
1. liga
Rezultati 4. kroga: Kog - Bel-cont Tomaž 1:3, Bramac Bresnica
-	Mladost Miklavž 7:3, Nova Slovenija Ormož - Mihovci Center 6:1, Avtošola Prednost - Zidarstvo Čurin Pušenci 1:8.
1.	BRAMAC 4 4 0 0 23:10 12
2.	N. SLOVENIJA 4 3 10 14:6 10
3.	BELCONT 4 3 10 11:5 10
4.	KOG	4 2 0 2 10:13 6
5.	MIHOVCI 4 112 5:12 4
6.	ZID. ČURIN 4 10 3 11:8 3
7.	MLADOST 4 0 1 3 8:15 1
8.	PREDNOST 4 0 0 4 6:19 0 Lista strelcev: 9 - Denis Kuser-
banj (Bramac Bresnica); 7 - Matej Murat (Bramac Bresnica); 5 - Sašo Fijavž (Nova Slovenija), Denis Munda (Bramac Bresnica); 4 - Dani Vrbnjak (Mladost Miklavž); 3 - Robert Golob (Kog), Sebastjan Jambriško (Nova Slovenija Ormož), Dejan Jerebič (Zidarstvo Čurin Pušenci), Branko Ško-liber (Belcont Tomaž)
Uroš Krstič
Občinska liga Videm
Skupina A
Rezultati 6. kroga: KMN Majolka
-	ŠD Pobrežje 7:4, NK Tržec veterani - Varnica 10:2, ŠD Lancova vas
-	Bar Osmica 8:5. Belavšek prost.
1.	ŠD POBREŽJE	6	4	0	2	30:18	12
2.	KMN MAJOLKA	5	4	0 1	26:14	12
3.	BAR OSMICA	5	4	0	1	27:18	12
4.	TRŽEC VETER.	5	2	1 2	24:14	7
5.	LANCOVA VAS	5	1	2	2	24:26	5
6.	BELAVŠEK	5	1	0	4	17:32	3
7.	VARNICA	5	0	14	15:41	1
Skupina B
Rezultati 6. kroga: AS 1 - AS 2
10:2, ŠD Videm - Leskovec 5:7, ŠD Majski Vrh - Lancova vas veterani 3:1. ŠD Zg. Pristava prosto.
1.	LESKOVEC	5	4	1	0	28:22	13
2.	ŠD MAJSKI VRH 5	4	0	1	23:15	12
3.	AS 1	5	3	0	2	25:15	9
4.	ZG. PRISTAVA	5	2	0	3	35:24	6
5.	ŠD VIDEM	5	2	0	3	31:27	6
6.	AS 2	5	1	1	3	23:45	4
7.	LAN. VAS VET.	6	1	0	5	21:38	3
Darko Lah
Planinski kotiček
Vincekov pohod
Planinsko društvo Hajdina organizira izlet v Hrvaško Medimurje (Vincekov pohod). Pohod bo v nedeljo, 21. 1. Odhod avtobusa izpred Osnovne šole Hajdina bo ob 7.30. Prijave sprejemajo do 18. 1.
Informacije: Jože Majerhofer (041 326 15), Jakob Kokol (031 806 678) in Ivan Ladinek (031 528 104).
AvtottSOM
V Detroitu predstavljen Mercedesov štirivratni kabriolet ocean drive
Letošnji avtomobilski salon v Detroitu je šele 19 po vrsti, saj mineva natanko 100 let od trenutka, ko se je omenjena prireditev prvič odvijala, vendar takrat še pod drugačnim imenom. Avtomobilski proizvajalci se pomembnosti takega dogodka zavedajo, zato vsako leto pripravijo kopico inovativnih študij in tudi letos ni nič drugače. Ocean drive piše začetek zgodbe o rojstvu novega prestižnega modela s trikrako mercedeso-vo zvezdo.
Koliko štirivratnih kabrioletov poznate? Sicer smo jih nekaj že videli, nobeden izmed njih pa se ne prodaja več. Mercedesu se takšni avtomobili vendarle zdijo zanimivi, saj jih z elegantno študijo ocean drive želi znova obuditi k življenju.
Mercedes zna presenetiti in ustvariti povsem nov avtomobilski razred. To je storil že s štirivratnim športnim kupe-jem CLS, sedaj je tukaj še zahtevnejši projekt, in sicer luksuzen štirivratni kabriolet, ki bo izdelan na osnovi podaljšane različice mercedesa razreda S. Mercedes ocean drive ima platneno streho, dvobarvno zunanjost in je brez tako imenovanega B-stebrička, ki bi štrlel iz vozila. 3,2 kvadratna metra velika platnena streha se s pomočjo elektrike v 20 sekundah elegantno zloži in neopazno skrije v posebej zasnovan prostor s pokrovom za naslonjali zadnjih sedežev. V sedeže integriran sistem ogrevanja
vratu potnikov „airscarf poznamo iz modela SLK in ponuja štirim potnikom obilo voznih užitkov tudi ob nižjih zunanjih temperaturah. Sistem je učinkovit, ko je streha odprta ali zaprta, saj si vsak potnik lahko uravnava temperaturo za svoj predel vozila. Notranjost zaznamuje luksuzna opremljenost, vrhunsko obdelan usnje in les, ki pokriva tudi nosilce strehe. Kot zanimivost naj omenim v prednja vzglavnika vgrajena LCD zaslona in prostor za majhen hladilnik steklenice penine in dveh kozarcev, vgrajen med zadnja sedeža. Za pogon skrbi 5,5-litrski dvanajstvaljnik s 525 KM in 830 Nm navora. Moč motorja se s pomočjo petstopenjskega samodejnega menjalnika prenaša na zadnji kolesi, udobje v vožnji pa zagotavlja klasično vzmetenje s sistemom ABC. Zakaj niso izbrali se-demstopenjskega menjalnika 7G-tro-nic, ki se vgrajuje v ostale mercedese je zame uganka. Sedem stopenj pomeni bolj gladko prestavljanje, menjalnik ponuja hitro zaustavljanje s prestavljanjem po več stopenj naenkrat, voznik pa privarčuje tudi pri porabi goriva. Izjemnih 529 centimetrov dolg kabriolet povzema oblikovne poteze nekaterih hišnih modelov: zadek po CL-u, bočna linija in dvobarvno lakiranje spominjata na prestižnega maybacha, prednji del si v nekaterih elementih deli z aktualno serijo S. Seveda so številne podrobnosti kot na primer štiri lamele v znani Mercedesovi maski hladilnika in prednji žarometi, ki svetijo v LED tehniki nove in drugačne.
Ocean drive je zaenkrat avtomobilska študija, ki bi znala preiti tudi v serijsko proizvodnjo.
Honda legend s športnim pridihom
Nova generacija honde legend je že zapeljala na slovenske ceste in se od svoje predhodnice razlikuje predvsem po precej bolj športni in dinamični obliki. Kljub krajšim zunanjim meram ponuja več prostora, serijske opreme in boljšo varnost. S priokusom tehnološke dovršenosti in nekaterimi inovativnimi rešitvami, velja posebej omeniti sistem za nočno vidljivost ter edinstveni pogon na vsa kolesa imenovan SH-AWD. Legend vstopa v zgornji srednji avtomobilski razred; še zmeraj kot klasična štirivratna limuzina. Hondino pregovorno udobje ostaja.
Legend velja za večjo Hondino avtomobilsko novost in je opremljen z inteligentnim štirikolesnim pogonom,
aktivnim tempomatom, sistemom za izogibanje trčenju z aktivno osvetlitvijo ter dvižnim motornim pokrovom za zaščito pešcev pri trčenju. Da bi težo nove honde kar se da znižali, so na karoseriji, ki velja za najtežji sklop vozila uporabili posebne jeklene profile. Ob tem so pokrov motorja, prednji blatniki in nekateri deli motorja aluminijasti, pogonska gred pa je izdelana iz lahkih, z ogljikovimi vlakni ojačanih kompozitov. V novega legenda vgrajujejo 3,5-litrski šestvalj-ni motor s spremenljivim krmiljenjem ventilov, ki razvije 295 konjskih moči in je povezan s petstopenjskim samodejnim menjalnikom sport shift. Voznik lahko prestavna razmerja izbira ročno; s pomočjo prestavne ročice na sredinski konzoli ali z ročicami, nameščenimi na volanskem obroču. Delovanje menjalnika dopolnjujeta elektronska sistema grade logic control ter shift hold control, ki se dopolnjujeta in zmanjšujeta potrebo po prestavljanju med vzpenjanjem ali vožnji skozi ovinke v samodejnem načinu prestavljanja. Honda Legend je serijsko opremljena s štirikolesnim pogonom za izboljšanje voznih lastnosti med vožnjo skozi ovinke. Omenjeni sistem med hitro vožnjo skozi ovinek poveča vrtilno hitrost zadnjega zunanjega kolesa in pripomore k lažjemu spreminjanju smeri vozila. Na ta način se vodljivost v ostrih ovinkih precej izboljša.
Manj uveljavljene avtomobilske znamke povsod po svetu dvigujejo svoje tržne deleže (Kia, Hyundai), kar lahko pripišemo temu, da izdelujejo kakovostnejše avtomobile, kot so jih nekoč. Honda legend ima svoj potencial, z dobro reklamno kampanjo pa se utegne pridružiti tistim, ki trenutno pišejo zgodbe o uspehu.
Danilo Majcen
Zdravstveni nasveti
Rehabilitacija bolnikov s koronarno boleznijo (2.)
Izjemno pomembno je stalno izobraževanje bolnikov in svojcev. V Koronarnem društvu Ptuj je v razne oblike zdravstvenega izobraževanja vključenih več kot polovica vseh članov. Ti so se že do zdaj podrobneje seznanili z dejavniki tveganja in načinom preprečevanja koronarne bolezni, z nevarnostmi krvnih maščob, vse o krvnem pritisku in o debelosti kot dejavniku tveganja. Predvsem smo veliko pozornosti namenili, kako spremeniti življenjske navade, o pomenu in vrsti zdrave prehrane, izbiri živil in tehnologiji priprave hrane. V ta namen prire-
jamo delavnice priprave zdrave hrane. V vsej naši dejavnosti je v ospredju telesna aktivnost kot pomemben varovalni dejavnik.
Zdravstvena vzgoja koronarnih bolnikov in njihovih svojcev je zelo pomembna. Udeležence predavanj posebej pritegnejo, ko je govor o zdravem načinu življenja, dejavnikih tveganja,preprečevanju in zdravljenju koronarne bolezni, prepoznavanju bolezenskih znakov pri koronarni bolezni in ukrepih ob njih. Za člane in svojce bolnikov so zanimivi tudi tečaji laične prve pomoči v primeru srčnega zastoja.
Franci Golob, predsednik
V Koronarnem društvu Ptuj v vseživljenjsko rehabilitacijo vključujemo bolnike po prebolelem srčnem infarktu, po balonskem širjenju koronarnih žil, po kirurški revaskulaciji srčne mišice, bolnike s stabilno obliko angine pektoris, bolnike s srčnim popuščanjem
v stabilnem obdobju bolezni, bolnike po operaciji srčnih zaklopk in bolnike z dejavniki tveganja za koronarno bolezen.
Od posameznega člana društva je odvisno v katero ponujeno obliko rehabilitacijo se bo vključil po predhodnem strokovnem mnenju zdravnika specialista - kardiologa in izbranega zdravnika. Tisti, ki jim je odsvetovana telesna vadba, se lahko vključijo v zdravstveno izobraževanje in se udeležijo izletov, ki jih prireja društvo. V Koronarnem društvu Ptuj organiziramo enodnevne izlete, ki so namenjeni krepitvi telesne kondicije ter socialnim stikom in pomembno vplivajo na izboljšanje psihičnega stanja bolnikov.
Nadaljevanje prihodnjič. Franci Golob, predsednik
Moje cvetje
Pomladansko vreme se nadaljuje
Vreme je trenutno prva tema mnogih pogovorov, saj se je zima trenutno povsem umaknila pomladanskim temperaturam. Mnogi se že lahko veselijo prvih spomladanskih cvetlic, kot so trobentice in teloh, ki je tik pred cvetenjem. Zelo velike so tudi narcise in tulipani. Da bodo spomladi lepo cveteli, jih je dobro zaščiti z listjem, če ga še kje najdemo, slamo ali senom. Tudi lubje bo opravilo svojo zaščitno vlogo. Ker s tem rastline tudi zasenčimo, ustavimo rast listov, ki v tem času resnično še ni zaželjena. Zapozneli mraz lahko namreč poškoduje listje, pa tudi cvetove.
Druga nevarnost preži na okrasno grmičevje. Prav gotovo ste vsi opazili, da so popki zelo napeti, v zavetnih legah so zgodaj spomladi cvetoči grmički morda celo odprli prve cvetove. Žal jim veliko ne moremo pomagati, da cvetovi v primeru močnejšega in dalje trajajočega mraza ne bi pomrznili.
Čeprav se letos ne moremo pritoževati, da nas je zima za dolgo zaprla v stanovanja in hiše, nas sonce in lepo vreme kar kliče na vrt. Vendar naj vas opozorim. V takšni situaciji, kot je letos, naj vaše škarje, žage in tudi rokavice še počivajo. Rastline, tako grmovnice, kakor trajnice, pustimo popolnoma pri miru. Vsako čiščenje trajnic, obrezovanje in oblikovanje grmovnic in dreves, tudi grabljanje in čiščenje zelenic bo še vzpodbudilo rast in razvoj cvetnih poganjkov. Tega pa si ne želimo, saj je še veliko možnosti, da nam zima pokaže svoje zobe.
Po drugi strani pa je zelo smiselno, da pričnemo razmišljati o namakanju poleti. Če ne bo večjih sprememb vremena, si lahko poleti spet obetamo sušo. Zdaj je čas, da v miru razmislimo, si priskrbimo potreben material in se mogoče tudi lotimo potrebnega dela, da bomo rastlinam poleti lahko priskrbeli vodo. Verjetno so sedaj v trgovinah še stare cene za potrebne pripomočke. Saj veste, da bodo v času suše trgovci situacijo prav gotovo izkoristili in navili cene.
Balkonsko cvetje
i
i
Foto: Martin Ozmec
Dolga in sončna jesen, ki se podobno nadaljujejo tudi pozimi, je povzročila, da so podtaknjenci balkonskega cvetja kar precej veliki. Toplo vreme je ugodno tudi za razvoj bolezni in škodljivcev. Zato moramo rastline stalno pregledovati. Podtaknjencem kar ščipamo vrhove, da ne bodo predolgi in se bodo lepo razrasli. Odstranjujemo tudi vse suhe in porumenele liste. Na njih se namreč pričnejo razvijati bolezni. Redno zračimo prostore, saj nam toplo vreme to omogoča. Zračna vlaga je namreč največji sovražnik rastlin. Nageljčki so še vedno na prostem, včeraj sem jih videla tudi zelo lepo cveteti. Občasno jih je potrebno zaliti, a le toliko, da se povsem ne izsušijo.
Verjetno si je marsikdo razmnožil tudi zmajeve bego-nije. Že v jeseni sem opozorila, da se mnogi podtaknjen-ci ne razrastejo. Zdaj je čas, da jih pregledamo. Poščipa-mo vrhove. Rastline, ki ne poženejo stranskih poganjkov brez obžalovanja zavržemo. Zalivamo jih zelo malo, da nam ne bodo zgnile. Iz tistih, ki se razraščajo, pa lahko ponovno napravimo podtaknjence. Zmajeve begonije potrebujejo višje temperature kakor pelargonije, posebej novi podtaknjenci naj bodo kar na toplem, dokler ne poženejo korenin.
Mnogim podtaknjencem že primanjkuje hranil. Bolje, da se namesto dognojevanja z mineralnimi, tekočimi gnojili, lotimo presajanja v svež substrat in večje lončke. Tako jih oskrbimo z svežimi hranili. Če to ni mogoče, potem jih dognojujemo enkrat na teden, a s polovičnimi odmerkih hranil. Uporabimo hranila za cvetoče rastline, saj v tem času ne želimo pospeševati rasti. Zelo priporočljivo pa je, da jih zalijemo ali poškropimo s pripravki na osnovi alg, ki jih kar nekaj dobimo v specializiranih trgovinah. Le povprašajte po njih.
Miša Pušenjak
Meje • Mednarodni status brez vsake koristi
Papirnati mejni prehod?
Mejni prehod Meje v današnji občini Cirkulane je že pred več leti dobil status mednarodnega mejnega prehoda, ki bi ga naj potrdili tudi v Bruslju. Dobra tri leta nazaj je bil izdelan tudi projekt ureditve samega mejnega prehoda z navezujočimi cestami, podpisana celo pogodba z izvajalcem del iz Rogaške Slatine, potem pa se je zadeva ustavila.
In stoji še danes. Na lokaciji prehoda se namreč ni premaknilo prav nič. Tam stoji le kontejner s hrvaškim carinikom, vihrata zastavi obeh držav, ki vendarle dokazujeta mejno črto, to pa je tudi vse.
Razlage, zakaj se mejni prehod ni uredil, kljub temu, da je bilo vse pripravljeno za to, da je bilo celo že odkupljeno zemljišče za postavitev stavbne infrastrukture, so različne, kot rdeča nit pa se že več kot leto dni vleče pojasnilo, da pač sosednja država Hrvaška nima interesa po tamkajšnjem mejnem prehodu. To je potrdil tudi cirku-lanski župan Janez Jurgec, ki ga je kot novega vodjo nove občine zanimalo, kaj se dogaja oziroma zakaj se že tako dolgo nič ne dogaja: „Dobil sem pač odgovor, da je bil ta mejni prehod ustvarjen le na papirju, ni pa nikoli zaživel. Zaenkrat naj bi bila izgradnja v mirovanju, dokler ne pride do sporazuma s Hrvaško oziroma dokler tudi sosednja država ne bo pokazala interesa za vzpostavitev tega mejnega prehoda, ki ima res status mednarodnega mejnega prehoda!"
Po drugih govoricah naj bi bila izgradnja kljub podpisani pogodbi z izvajalcem del ustavljena zaradi zahtev po priznanju mednarodnega
mejnega prehoda v sosednji občini Videm. Gre za prehod Zg. Leskovec-Cvetlin, ki sicer uradno ni bil potrjen kot mednarodni mejni prehod, so pa Videmčani, bolj konkretno Leskovčani svoj čas hudo pritiskali, da se mu ta status uredi. Za razliko od MMP Meje so na stran slovenske občine stopili tudi sosednji Hrvati z občinskim glavarjem na čelu in tudi od svoje vlade zahtevali podporo prekategorizaciji tega mejnega prehoda v mednarodni. V prilogo naj bi jim šlo tudi dejstvo, da povezovalna cesta skozi Leskovec v Hrvaško pelje skozi oz. v neposredni bližini znanega gradu Trakoščan, ki bi na ta način lahko postal (ponovno) zelo zanimiva in obiskana turistična točka. Konkretno se sicer ni zgodilo nič, saj je pristojno ministrstvo takrat povedalo le, da mejni prehod Zg. Leskovec nima evropsko priznanega statusa mednarodnega mejnega prehoda in da to Slovenija sama, brez pristanka EU, ne more narediti, prehod pa ves čas funkcionira tako kot vedno, brez vsakih sprememb.
Brez ureditve MMP ne bo niti ureditve cest!
Medtem ko je zadeva MMP Meje v zadnjem letu obstoja skupne občine Gorišnica postala obstranska stvar, s katero se nihče več ni ukvarjal, pa je ponovno postal aktualen z nastankom nove občine, saj je za slednjo gotovo precej pomembno, da ima kot obmejna občina svoj mednarodni mejni prehod. Še bolj kot to pa je za občane Cirkulan pomembno s tem povezano drugo dejstvo; s predvideno ureditvijo mejnega prehoda bi se namreč morale modernizirati ceste; v prvi vrsti glavna povezovalna cesta Borl-Meje (na stroške države), v drugi vrsti pa obmejne ceste v neposredni bližini prehoda (s sofinanciranjem občine), ki bi morale biti speljane tako, da bi slovenskim državljanom na drugi strani (evropske) meje omogočale dostop do svojih hiš in domov po slovenskem ozemlju. Ker se ne ureja prehod, se ne ureja niti cestna infrastruktura. V okviru projekta je bila predvidena tudi modernizacija glavne ceste pred samo lokacijo prehoda, ki naj bi jo postavili na viadukt, saj je prehod na vrhu strmega klanca, do koder se cesta precej grdo vijuga in je tudi že precej načeta.
Kot rečeno, pa je stanje povsem enako kot pred leti.
Podoba MMP Meje z evropsko potrjenim mednarodnim statusom je enaka kot pred 15 leti: razdra-pana in vijugasta cesta, kontejner s hrvaško mejno službo, rampa, opozorilni znak, da gre za mejo med dvema državama, vihrajoča zastava, opuščeno gradbišče in konec ... Zdaj se - kljub že pred štirimi leti podpisani pogodbi za izvedbo del, ki se niso nikoli realizirala - postavlja vprašanje, če bo tu sploh kdaj mejni prehod, ker ga Hrvaška pač ne potrebuje ...
Domačin, ki smo ga srečali ob obisku prehoda, nam je povedal, da je tudi sam eden izmed tistih, ki mora večkrat dnevno prečkati mejo, saj ima hišo postavljeno nekaj metrov stran od mejne črte na hrvaškem ozemlju in da se mora redno ustavljati pri kontejnerju s hrvaško kontrolo. Kot je dejal, težav sicer ni, saj se navsezadnje vsi že dobro poznajo, kljub temu pa je občutek neprijeten, predvsem zato, ker prihodnosti ni možno napovedati in nihče točno ne ve, kaj se bo slovenskim državljanom lahko (še) zgodilo, saj so odvisni od trenutne hrvaške politične volje in usmerjenosti. Ta pa je enkrat takšna, drugič drugačna.
Cirkulanskim političnim veljakom pa je zadnje dni zavrela kri predvsem zaradi stališča naše države oziroma vlade, da z mejnim prehodom ne bo nič, dokler ga ne bo hotela imeti tudi Hrvaška. Jezno so se spraševali, kako lahko ena država, ki povrhu sploh ni članica EU, odloča o tem, kje bo Slovenija imela svoje mednarodne mejne prehode in še dodajali, da je to višek arogance sosedov, naši politiki pa se vsemu temu le priklanjajo in ukla-njajo. Župan Jurgec tovrstnega stališča vlade sicer ni želel komentirati, povedal pa je le naslednje: „Kakor je bilo povedano meni, je stališče naše vlade pač takšno, da se tega mednarodnega mejnega prehoda ne bodo lotili prej, preden ne bo za to tudi Hrvaška. Menda naj bi bilo takšnih „enostranskih" mejnih prehodov na naši meji zgrajenih že kar nekaj, potem pa v praksi niso nikoli zaživeli, kar pomeni, da je bil denar vržen vstran. Žal, tudi naš mednarodni mejni prehod Meje po vladni dikciji spada med takšne, zgolj papirnate mejne prehode, ki niso nikoli zaživeli v svoji pravi funkciji, zato se do nadaljnjega ne bo porabljal noben denar za kakršnokoli ureditev infrastrukture, tako cestne kot stavbne!"
MMP Meje ima tako pač le lepo ime, ki govori o njegovi mednarodni pomembnosti, drugega pa čisto nič. In, kot zdaj kaže situacija, se zna prav lahko zgoditi, da bo izgubil še velik papirnati naslov, s tem pa bodo padle v vodo še sanje o ureditvi za Cirkulane pomembnih cest.
SM
Foto: SM
Pa brez zamere
On
Neizbežno slovo
Kar bo sledilo v naslednjih vrsticah, je nekaj trenutkov, stkanih v čipko, ki naj bo posvetilo Njemu.
Bilo je, saj se ne spomnim popolnoma natančno, nekje dva tedna nazaj. Lansko leto je bilo v svojih zadnjih zdih-Ijajih, snega ni bilo od nikoder, le tu in tam je ob večerih, če si zrak potegnil globoko in hitro skozi nos, zadišalo po njem. A le ob izbranih večerih in na izbranih mestih. Ljudje vse naokoli so bili v najgloblji praznični mrzlici ter kupovali skoraj vse, kar jim je prišlo pod roke. Pa sem se sprehajal po mestu in opazoval ta nakupovalni kaos, ki zavlada ob poslovit-vi starega leta. Ne, niti najmanj nisem imel namena kupiti ničesar, za kar nisem že ob odhodu iz domovanja vedel, da to moram kupiti. To pa je pomenilo, da sem zavil naravnost v špecerijo ter tam nakupil "fa-sunge" za pet tisoč slovenskih tolarjev. In fino se mi je zdelo, da nisem kupil niti za en slovenski tolar stvari več, kot sem nameraval.
Kmalu zatem je naneslo, da sem se z avtomobilom (ki ni bil moja last, saj svojega avtomobila ne posedujem) prevažal po naši deželi. In kot se pri avtomobilih vse preveč rado zgodi, je kazalec količine goriva v rezervoarju izredno hitro padal tam doli proti rdečemu polju, nakar se je zlovešče prižgal tudi rumen simbol z bencinsko cevjo. Takrat sem vedel, da je skrajni čas, da moje prevozno sredstvo malo napojim in si s tem zagotovim relativno neproblematično nadaljevanje potovanja. Pa sem zapeljal na prvo bencinsko črpalko, vtaknil cev življenja v luknjo in poslušal klokotanje predelanega črnega zlata v rezervoar. Ob tem početju se mi je pogled povzpel na aparat za točenje, kjer sta se vrtela dva števca - finančni in količinski. Skoraj bi lahko rekel, da sta se obračala v nekem usklajenem ritmu, pri čemer je seveda brez pomena posebej poudarjati, da seje tisti, ki prikazuje finančno stanje, obračal mnogo in povsem nepotrebno hitreje od svojega količinskega brata. In sem takole strmel v obračanje števcev, pri tem pa pozabil, da s seboj nimam kartice za brezgotovinsko plačevanje, gotovine pa tudi nisem imel v izobilju. Ko meje to dejstvo preblisknilo, sem seveda cev nemudoma izvlekel iz luknje ter zaskrbljeno začel iskati finance po denarnici in žepih. Hvala bogu sem dovod goriva prekinil še pravi čas, tako da sem gospodu za pultom lahko odštel vse slovenske tolarje, za katere meje terjal.
Še kasneje, kak dan ali dva pred prehodom v novo leto, sem se sprehajal po tržnici in pravzaprav iskal nič kaj določenega. Bolj kot ne sem tja zašel iz čistega firb-ca, da malce pogledam, ali so branjevke še vedno v pogonu. Pa sem tako pogledoval levo in desno ter vljudno odgovarjal na vedno ponavljajoče se ene in iste mar-ketinške nagovore ženic za kovinskimi stojnicami. In ker sem bil pri volji, s kako tudi spregovoril besedo ali dve o dobrinah, ki jih prodajajo, in ki so seveda prav pri njih najboljše. Pa sem pri tem naletel tudi na ženico, ki začuda ni poudarjala, kako so njene dobrote in pridelki najboljši, ampak je rekla, da naj poskusim in potem bom sam videl, ali mi njeni produkti godijo ali ne. Pa sem mislil, da se tale mamka očitno zaveda, da je treba v marketingu biti malo drugačen od vseh ostalih, ter za njene dobrine odštel tisto vsoto slovenskih tolarjev, ki jih je želela. Kasneje, doma, sem se prepričal, da njene besede niso bile samo puhli marketing, ampak so surovine, kupljene pri njej, dejansko bile nadvse okusne. Vredne vsakega slovenskega tolarja, ki sem ga odštel zanje.
Tako. Tole pisanje je moje slovo, moj hommage naši (bivši) nacionalni valuti, slovenskemu tolarju. Naj mu bo zemljica lahka. Zdaj grem pa kupčkat vse evro kovance, ki se mi valjajo po žepih.
Gregor Alič
Poslušajte nas na svetovnem spletu
RADIOPTUJ
¿filetee
www.radio-ptuj.si
Ormož • Podelili Evropska računalniška spričevala Ptuj • Podelitev plaket za delo v obrtništvu
Računalniško	Reorganizacija
vozniško dovoljenje po meri članstva
Konec novembra lani se je zaključil projekt Phare 2003, donacijska shema Izboljšanje računalniške pismenosti brezposelnih, ki je zajel 571 brezposelnih udeležencev iz Urada za delo Lenart, Ormož in Slovenska Bistrica.
O poteku programa, ki je predstavljal velik organizacijski podvig za nosilca projekta, Ljudsko univerzo Ormož s partnerjema Javno razvojno agencijo Ormož in OŠ Velika Nedelja, smo že poročali. Večina slušateljev je pridobila osnovna znanja iz računalništva, v petek pa so na krajši slovesnosti podelili ECDL spričevala 53 od 97 udeležencev, ki so se odločili potegovati zanje. ECDL spričevala so evropsko veljavne listine o
znanju računalništva in imajo enako veljavo po vsej Evropi, pa tudi način pridobitve je povsem enak. Le s to razliko, kot je povedal Ernest Vodo-pivec, direktor LU Ormož, da so zbrani slušatelji do potrdila v okviru projekta prišli povsem brezplačno. Tisti, ki so opravili nižji nivo in bi želeli pridobiti še zahtevnejše module, pa bodo morali po izteku programa za njih pač plačati.
Evropsko računalniško
Po slovesnem uradnem delu je podpis in prejem spričeval potekal v sproščenem vzdušju. Na sliki Andrej Jereb, predstavnik izvajalca, podjetja Micro Team iz Ljubljane in Borut Munda, eden izmed 53 uspešnih udeležencev.
spričevalo je pridobilo 53 udeležencev - 11 z urada za delo Slovenska Bistrica, 8 iz lenarškega urada in 34 iz urada za delo Ormož. Spričevalo naj bi bistveno povečalo konkurenčnost brezposelnih na trgu delovne sile in povečala njihovo zaposljivost. Saj, kot je povedala Vlasta Stojak, direktorica območne službe za delo Ptuj, danes tudi v proizvodnji, trgovini, skladiščih, skratka povsod, domala ni več služb, ki ne bi bile na nek način računalniško podprte. Zato bodo brezposelni s tem certifikatom gotovo v prednosti pred tistimi iskalci zaposlitve, ki ga nimajo. Vsem pa je zaželela, da bi iz pridobljenega znanja in potrdila iztržili kar največ in naredili pomemben korak do zaposlitve. Kajti, na koncu je vse odvisno od iskalcev zaposlitve samih: kako se predstavijo, kakšen vtis naredijo pri delodajalcu in če uspejo pridobljeno službo tudi obdržati. »Mi smo vas naučili, kako se lovijo ribe, sedaj pa boste morali ribariti sami!« je zaključila Vlasta Stojak.
vki
V restavraciji Gastro na Ptuju je bila 12. januarja slovesnost s tradicionalno podelitvijo plaket za 20, 25 in 30 let dela v obrti, ki so ga združili za nastopom moškega okteta iz Dornave. Skupaj so podelili 35 plaket. Slavnostni govornik je bil predsednik Območne obrtne zbornice Vladimir Janžekovič.
"Za nami je leto, ki bo med obrtniki s Ptujskega zapisano v zgodovino po praznovanju 35-letnice druženja v skupni stanovski organizaciji. Že pred časom smo se odločili za reorganizacijo obrtnozborničnega sistema. obrtno zbornico zato spreminjamo v sistem, ki bo še bolj prilagojen željam in potrebam članstva. V letu 2007 so pred obrtno zbornico in njenimi člani številne pomembne naloge, s katerimi želimo okrepiti položaj obrti, predvsem pa
ustvariti bolj prijazno okolje za razvoj obrti in podjetništva," v svojem govoru še posebej poudaril predsednik OOZ Ptuj Vladimir Janžekovič in ob tej priložnosti tudi čestital vsem jubilantom za dolgoletno delo v obrti za željo, da še naprej vztrajajo in iščejo nove izzive.
Jubilanti za 20 let dela v obrti, nagradili so jih s plaketami, so: Jožef Adam iz Stoperc, He-bip Ali iz Ptuja, Branka Bizjak iz Ptuja, Andrej Čeh iz Juršin-cev, Stanislav Donaj iz Goriš-
Za dolgoletno delo v obrti so letos podelili 35 plaket.
nice, Marjan Fuks iz Cirkulan, Branko Goričan iz Placarja, Janez Hliš iz Ptuja, Hermina Horvat iz Ptuja, Jožef Hrga iz Vidma pri Ptuju, Marjana Kme-tec iz Ptuja, Alenka Kolarič iz Ptuja, Drago Koren iz Zgornjih Jablan, Janez Krajnc iz Zgornjega Leskovca, Brigita Miško iz Ptuja, Stanislav Pernat iz Sta-nošine, Daniel Polajžer iz Cirkulan, Danilo Šegula iz Ptuja in Zmagoslav Šuler z Zgornje Haj-dine. Za 25 let dela v obrti so srebrne plakete prejeli: Milan Brumen iz Ptuja, Štefan Ekart iz Majšperka, Marko Klinc iz Ptuja, Ivan Korošec iz Zamuša-nov, Silva Njegač iz Bukovcev, Vladimir Pisar iz Ptuja, Franc Skledar iz Lovrenca, Franc Toplak iz Dežnega pri Podlehni-ku, Janez Vičar iz Strejacev in Franc Zamuda iz Ptuja. Zlato plaketo za 30 let dela v obrti pa so prejeli: Anton Dominko iz Ptuja, Hilda Jupič iz Ptuja, Franc Klinc iz Ptuja, Jožef Peteršič iz Dornave, Franc Šalamun iz Kidričevega in Alojz Turnšek iz Ptuja.
MG
%QLANDIA
Dežela nakupov
in
petovfafevto
podarjata Renault Megane
Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: PRSTEC, RATANA, OSEBEK, STRIJA, TEL, DORIS, KES, NIT, POVEST, GRLO, EMILE, KAR, NONET, PLOČE, IRAN, DIVIŠ, SIRCOV, BILK, IKO, ROMUNKA, AS, ALKMAAR.
Foto: vki
Nagradno žrebanje: sobota, 3. februar 2007 ob 17. uri
Markovci, Ormož, Ptuj • Najobsežnejši sistematični popis ptic v Sloveniji
Popisovalce razveselila tudi zimska raca
Trinajstega in štirinajstega januarja je potekalo letošnje zimsko štetje vodnih ptic na najpomembnejših vodnih površinah v Sloveniji. Že dvanajsto leto zapored ga je pripravilo Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. Že tretje leto zapored pa so v sodelovanju z ribiči prešteli tudi kormora-ne. Zimsko popisovanje ptic je Dopps prvič organiziral pred dvajsetimi leti, ko so ga izvedli le na posameznih večjih površinah, od leta 1997 pa poteka ob vseh večjih rekah, slovenski obali in večini pomembnejših stoječih vodnih poršinah v vsej državi.
Gre za najobsežnejši sistematični popis ptic v Sloveniji, ki tudi nima primerjave v širšem srednjeevropskem prostoru. S tem je doseženo celovito spremljanje zimskih populacij vodnih ptic. Lani je pri popisu sodelovali več sto popisovalcev, ki so na območju štetja našteli 54 tisoč ptic.
Pri jezu v Markovcih smo v soboto pri štetju ptic zmotili Luko Božiča, varstvenega ornitologa pri Doppsu in Vesno Trup, članico Doppsa. Povedala sta, da so letos naredili vse, da bo dejansko pokrita s popisom cela Slovenija, vse pomembnejše reke in stoječe vodne površine v Sloveniji. Popis je mednaroden, poteka pa vedno tisti konec tedna, ki je najbližji 15. januarju. V teh dveh dneh hkrati preštejejo vse ptice na omenjenih vodnih površinah. Pri popisu sodelujejo v glavnem člani društva, sodelavci in prostovoljci. Lani je sodelovalo 215 popisovalcev. Januar je najbolj značilen zimski mesec, zato so ga tudi izbrali za popis. Namen štetja je ocena velikosti prezimujočih populacij vrst vodnih ptic, ki v Sloveniji ne
gnezdijo, ampak tu samo prezi-mujejo. Obdobje sredi januarja je tudi najprimernejše za izvedbo popisa, pravi Luka Božič. Stanje na Ptujskem jezeru je običajno, povprečno stanje, v okviru katerega bodo popisali okrog osem tisoč vodnih ptic. Gre za dokaj visoko številko, reka Drava je najpomembnejše območje za vodne ptice v Sloveniji nasploh, saj okrog 45 odstotkov vseh vodnih ptic, ki jih preštejejo v Sloveniji, odpade na reko Dravi.
Velik pomen ptujskega jezera
Znotraj sistema reke Drave ima Ptujsko jezero velik pomen. V vsakem štetju na reki Dravi zabeležijo do 50 vrst, odvisno od zime. »S popisovalci imamo vzpostavljen sistem lokalnih koordinatorj ev, vsak ima vnaprej določen odsek popisa. Tisti, ki štejejo ptice na rečnih odsekih, si pomagajo tudi s kartami z vrisanimi odseki, na teren se podajo vsi sočasno. Opazovanje poteka tako, da vse vodne površine sistematično pregledajo s pomočjo daljnogledov. Na Ptujskem jezeru, ki
Foto: Črtomir Goznik
Na Ptujskem jezeru prevladujejo mlakarice (divje race), znotraj sistema reke Drave ima največja akumulacija v Sloveniji velik pomen. Drava pa je nasploh najpomembnejše območje za vodne ptice v Sloveniji.
je zelo veliko, pa smo uporabili tudi teleskop,« je delo popisovalcev vodnih ptic še dodatno pojasnil Luka Božič.
Nagradni vprašanji
Kdo podarja avtomobil?
Koliko trgovin in lokalov je v deželi nakupov ^.qlandia?
Odgovorite na nagradni vprašanji, izpolnite kupon s svojimi podatki in ga odložite v razstavni avtomobil v nakupovalnem centru Qlandia na Ptuju.

V deželi nakupov vas pričakuje 35 trgovin in lokalov:
Interspar, Hervis, New Yorker, Baby center, Big Bang, dm-drogerie markt, Mass, Tom Tailor, Bata, Tally Weijl, Stilus, Bags & More, Bar Code, Benetton, Clark & Clark Kids, CONA bomax, Cvetličarna Roža, Europhone-Mobitel, Frizerski salon Simple, Ključi-ključavnice Štiftar, Lekarna (Budine-Brstje), Loterija Slovenije, Modni dodatki Limi, Moj dom, Office 1 Superstore, Optika Darja, Polzela prodajalna Vita, Restavracija Pasta More, Second Sun-Drugo sonce, Skiny, Sten Time, Tera RD, Zlatarstvo Tofant, Zootic, Ypsilon
Ne samo na Ptujskem jezeru temveč tudi na drugih območjih popisa je največja populacija mlakarica (divja raca), ki predstavlja 50 odstotkov vseh vodnih ptic, ki jih preštejejo vsako leto v Sloveniji. Med številčnejšimi populacijami pa so še čopasta črnica, sivka, zvonec in kormoran. Število labodov pa se je tako na Ormoškem kot Ptujskem jezeru zmanjšalo, čeprav se je njihovo število v zadnjih letih povečalo.
S popisom do večjega znanja o prezimujočih pticah
Kljub temu, da vseh ugotovitev letošnjega zimskega preštevanja vodnih ptic v Sloveniji še ni, znane bodo te dni, je Luka Božič že v soboto lahko postregel z eno od zanimivosti z Ormoškega jezera, kjer
so opazili zimsko raco, redko vrsto ptice z visokega severa, ki ne pride k nam vsako zimo. Štejejo jo med redke in bolj naključne gostje v Sloveniji.
Mnoge vrste ptic, ki jih vsako leto popišejo, so že na seznamu ogroženih vrst. »Ponavadi se na t. i. rdeče sezname, sezname ogroženih vrst uvrščajo ptice gnezdilke, vrste, ki na nekem območju gnezdijo. Lahko pa rečemo, da na reki Dravi nekatere vrste dosegajo zelo pomembne deleže zimu-jočih populacij ptic vzhodnega Sredozemlja. Slovenija sodi v črnomorsko vzhodno mediteransko bio-geografsko regijo. Nekatere vrste s tega območja imajo zelo pomembne deleže populacij, ki prezimujejo v tem delu Evrope. Že s tem, ko se v času prezimovanja združujejo v velike jate, ptice postajajo bolj ranljive. Tudi, če neka vrsta sama po sebi ni ogrožena,
postane ogrožena že zaradi velikih koncentracij. Eden od virov ogroženja, ne sicer na Ptujskem jezeru, temveč na Ormoškem, je divji lov s hrvaške strani. Ormoško jezero je mejno jezero, s hrvaške strani zadnja leta poteka intenziven lov, ki je ogrozil zlasti tri vrste gosi, za katere je bilo ormoško jezero najpomembnejša lokali-teta v Sloveniji. Zaradi divjega lova so v zadnjih letih popolnoma izginile,« je o ogroženosti ptic povedal Luka Božič.
Osnovni namen vsakoletnega zimskega popisa, je pridobivanje znanja o prezimujočih populacijah ptic v Sloveniji. Zbiranje podatkov pa nam omogoča v bistvu uspešno varovanje teh vrst. Če poznamo njihovo številčnost in razširjenost, jih lahko tudi uspešno varujemo, je še za Štajerski tednik povedal Luka Božič.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Luko Božiča, varstvenega ornitologa pri Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) in Vesno Hup, članico Doppsa, smo v soboto srečali pri zimskem štetju vodnih ptic na jezu pri Markovcih. Zaradi velikosti jezera so pri popisu morali uporabiti teleskop.
Organizator nagradne igre ''Qlandia Ptuj'' je družba Hypo Investicije d.o.o., Dunajska cesta 117, 1000 Ljubljana. Nagradna igra traja od 8.12.2006 do 3.2.2007. Nagradna igra se zaključi dne 3.2.2007 ob 17.00 uri z javnim nagradnim žrebanjem v nakupovanlem centru Qlandia na Ptuju, Ormoška cesta 15. Sodelovanje v nagradni igri ni pogojeno z nakupom. Dobitnik nagrade bo objavljen na info točkah nakupovalnega centra Qlandia Ptuj in v časniku Štajerski tednik ter bo najkasneje v 14 dneh po končani nagradni igri o nagradi pisno obveščen po pošti. Pravila nagradne igre so objavljena na vpogled v nakupovalnem centru Qlandia Ptuj.
Prireditvenik
Torek, 16. januar
1G.GG
11.00 19.GG
19.SG
Pleterje, Kmetijstvo Polanec, predavanje o novostih spomladanskega programa poljščin, izbor semen, tehnologija, možnost in priložnost glede trženja in subvencijskih ukrepov, kolobar, koruzni hrošč
do 19.00 Ormož, v Hotelu, predstavitev študijskih smeri
Ptuj, Refektorij minoritskega samostana, cerkev Sv. Petra in
Pavla, koncert Klavirskega tria Ars Musica
Maribor, SNG, Orest, StaDvo, za abonma Drama torek 2 in
izven
Sreda, 17. januar
15.00 Ptuj, CID, Srečanje prostovoljcev veselega decembra 17.00 do 19.00 Ormož, v Hotelu, predstavitev študijskih smeri 19.00 Maribor, SNG, Seviljski brivec, VelDvo, za abonmaje Dijaški 1, 2, 3 in izven
19.30 Maribor, SNG, Orest, StaDvo, za abonma Dijaški 23 in izven
19.30 Maribor, Narodni dom, 2. abonmajski koncert Komornega cikla, dvorana Union, za abonente in izven
Četrtek, 18. januar
13.00 do 19.30 Ptuj, CID, seminar za mlade in mladinske delavnice, Retorika in javno nastopanje 17.00 do 19.00 Ormož, v Hotelu, predstavitev študijskih smeri 18.30 do 20.00 Ormož, telovadnica Gimnazije, odbojka 19.00 Ptuj, galerija v Prešernovi 1 (bivša galerija Tenzor), odprtje razstave Karikature Borisa Miočinoviča in Voje Veličkoviča, razstava je na ogled do 7. februarja 19.00 do 21.00 Budina - Brstje, dom krajanov, plesnega tečaja za odrasle, vodi plesni učitelj Jernej Brenholc
Mali oglasi
STORITVE
DO 45 % znižanje avtoplaščev do odprodaje zalog. Vulkanizer-stvo, Lamot Zdravko, s. p., Ulica svobode 13, Miklavž, tel. 02 629 62 77.
PRODAM mlečne 041 841 502.
četrtek ob 20.00 uri
Orfejcek
Z vami bodo Luka, Pepi * in glasbeni gostje
PRODAM od 25 do 30 kg prašiče. Telefon 757 08 51.
PRODAM bukova drva z možnostjo dostave. Telefon 031 623 356.
DELO
CE POTREBUJETE pomoč na domu, čiščenje, pokličite na tel. 02 740 87 40 ali GSM 040 355 425. Helena Jančič Štajner, s. p., Moškanjci 58.
SE VAM JE POKVARILA PEČ? Želite zamenjati stare radiatorje ali dodati novega? Je vaš dimnik preglasen in želite nove nerjaveče vložke? Mogoče renovirate kopalnico, imate novogradnjo in ne poznate zanesljive in natančne mojstre za vaš vodovo in centralno kurjavo? Pokličite 040 160 185, Marko Črnčič, s. p., Trgovina in storitve, Tomšičeva ulica 23, 2310 Slovenska Bistrica.
KMETIJSTVO
PRODAM bukova in brezova drva, možna dostava. Tel. 041 723 957.
ZAPOSLIMO 3 VOZNIKE TOVORNIH VOZIL zaradi širitve obsega dejavnosti z 1 letom izkušenj v mednarodnem prometu z ustrezno izobrazbo in izpitom c- in e-kat. Prevozi se izvajajo v zahodno Evropo, zaslužek 1.500,00 evrov do 1.900,00 evrov za 9.000 - 13.000 km/mesečno. Prijave sprejemamo po tel: 041 613 864 ali S. ROJKO, d. o. o., Štrekljeva 60, Maribor.
ZAPOSLIMO več zidarjev in priučenih zidarjev za nedoločen čas za dela na področju Ptuja. Telefon 031 476 841. POG, d. o. o. Zabovci 82, 2281 Markovci.
MOTORNA VOZILA
Prodam peugeot 206, prevoženih 24 000 km, prva reg. 2003, prvi lastnik . Tel. 031 873 598.
kvote. Telefon
PRODAM prašiča domače reje, težkega cca 140 kg. Telefon 041 586 861.
sadjarstvo, vinogradništvo In vinarstvo
V januarski številki revije SAD
lahko poleg prakticnih nasvetov preberete še o sorti jablane fudži, o trženju jabolk, pri vinogradništvu pišemo o možnosti obremenitvah trsa in vinogradnikovih opravilih v tem casu, pri vinarstvu o napakah in boleznih vin
letnika 2006; v prilogi Vrtnine pa pišemo o gnojenju zelenjave.
Revija Sad - 18 let z vami. Naročila: 040 710 209.
NOVO! KREDITI
- mobilno bančništvo -
> POTROŠNIŠKI - NAMENSKI -GOTOVINSKI ( do 8 let)
(tudi za OD nižji od 417 EUR oz. 100.000 SIT )
> STANOVANJSKI - HIPOTEKARNI - INVESTIJCIJSKI
OSMRTNICA
Umrl je
Jože Štumberger,
upokojenec Cestnega podjetja Ptuj.
Ostal nam bo v trajnem spominu.
Cestno podjetje Ptuj
SPOMIN Anton Draškovič
STRNIŠČE 25
16. 01. 2002 - 16. 01. 2007
Kako dolgo bomo živeli mi,
tako dolgo boš ti živel z nami v srcu!
Vsi tvoji
NEPREMIČNINE
GARAŽO na Ptuju, Ul. 5. prekomor-ske br., triplex 1. nadstr., prodam. Telefon 041 708 831.
DOM IN STANOVANJE
TRISOBNO stanovanje na Ptuju, Ulica 25. maja, 83 m2, 4. nadstr., duplex, sončna lega, centralna, klima, parket, pluta, CATV, ISDN, prodam. Telefon 041 708 831.
RAZNO
KUPIM rabljene železne kole za kosilnico Buher. Tel. 768 62 31.
PRODAMO krušno peč, zelo dobro ohranjeno. Cena 210 evrov. Telefon 766 78 01.
RADIOPTUJ
89,8-98,2 »ICH3
— r 1
n
ui rent o va nje
na Ptuju 10.-20. februar 2007
organizator: Konzorcij kurent - Mestna občina ptuj. Perutnina Ptuj, Terme Ptuj
www.kurentovanie.net
**st do ^
Nsej Evropi

^	Pust;
Naročite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Prva prestava, Moda, Slovenske počitnice, Osebne finance, Kronika leta, Kulinarika ...)
-	poštna dostava na dom.
Naročite se še danes in sodelujte v tedenskem nagradnem žrebanju Centra aerobike.
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
AEROBIKE
www.aerobika.net
Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
v
Štajerski
TEDNIK
in
AEROBIKE
ograjujeta obstoječe
Inovelnaro
Ta teden prejme osem brezplačnih obiskov Centra aerobike:
ime in priimek
Kristina Lah
naslov:
Volkmerjeva c. 29, 2250 Ptuj

Nagrajenka prejme nagrado po pošti.
PILATES, STEP AEROBIKA, LATINO AEROBIKA, AEROBIKA ZA STAREJŠE, TAI JI QUAN, KARATE ŠOLA IN KARATE REKREACIJA
Pilates: O.Š. Olge Meglič, Presernova 31, Ptuj
Step aerobika: Nad tribuno Mestnega stadiona Ptuj, Čučkova 7, Ptuj
Aerobika: Peršonova 50, Ptuj
Ptuj • Proces po eksploziji hiše na Mariborski cesti
Je bila namenjena le komu v opozorilo?
Kot smo poročali, se je pred tričlanskim senatom Okrožnega sodišča na Ptuju v sredo, 10. januarja, pričela glavna obravnava zoper obtoženega Boruta Erhatiča, ki ga obtožnica bremeni povzročitve splošne nevarnosti, kar naj bi imelo za posledico, da sta 15. februarja leta 2000 v eksploziji in požaru v stanovanjski hiši na Mariborski cesti 33 umrla njegova starša Štefanija Kmetec in Jože Erhatič.
Foto: M. Ozmec
O silovitosti eksplozije v Erhatičevi hiši na Mariborski cesti 33 priča tudi podatek kriminalistov, da je nekatere predmete vrglo tudi do 200 m daleč, celo prek Mariborske ceste.
O tragičnem dogodku, ki se je zgodil pred skoraj sedmimi leti in o prvem delu glavne obravnave zoper obtoženega 34-letnega Boruta Erhatiča pred tričlanskim senatom Okrožnega sodišča na Ptuju pod predsedstvom Okrožne sodnice Katje Kolarič Bojnec, smo poročali v petek. V nadaljevanju prvega dne obravnave je v sredo, 10. januarja, okrožna državna tožilka Sonja Erlač obtoženega Boruta Erhatiča, ki se zagovarja na prostosti vprašala, ali je res, da je bil dolžan večim upnikom večje vsote denarja, nekaterim upnikom pa več manjših zneskov, je obtoženi Erhatič odgovoril, da je bil A. P. najemniku poslovnega lokala dolžan 42.218 DEM zaradi nakupa nekih avtomobilov. Pri tem pa dodal, da sta pogodbo sestavila tako, da mu je svoj dolg odplačeval z najemnino lokala v njegovi hiši in da mu je dolg v celoti poravnal. Tudi dolg milijon tolarjev do podjetnice C. S., ki mu je na hiši delala fasado naj bi v glavnem poravnal, nekaj z gotovino, nekaj pa z rabljenim vozilom, ker pa naj bi prišla navzkriž zaradi najemnine gradbenega odra, ga je tožila in tožbo tudi dobila. Okoli 2000 DEM naj bi bil dolžan tudi D. L., vendar naj bi ta pozneje od njega zahteval dosti večji znesek, zato je tožba še v teku, vmes pa naj bi mu D. L. grozil z nekim moškim s hrvaške. Za druge manjše dolgove pa je obtoženi Erhatič pojasnjeval, da ni materialnih dokazov, enega naj bi upniku poplačal s tem, da mu je dal korantijo, enemu pa naj bi imel namen povrniti 1600 DEM ravno tisti dan, ko je prišlo do eksplozije, pa je" vse šlo v zrak".
Na vprašanje tožilke Erlače-ve, zakaj je obtoženi Erhatič pred kritičnim dogodkom pri različnih zavarovalnicah sklepal dokaj visoke zavarovalne pogodbe za nepremičnine in osebna zavarovanja, pa je obtoženi pojasnil, da je bila njihova hiša že 20 ali 30 let zavarovana pri Triglavu, nek prijatelj, ki naj bi delal pri zavarovalnici Generali, pa naj bi mu dal ponudbo, ki je bila v letnem znesku za 40.000 tolarjev ugodnejša, zato naj bi hišo zavaroval pri tej zavarovalnici, s Triglavom pa naj bi zavarovanje prekinil.
Na vprašanje Okrožne državne tožilke, ali je po eksploziji vložil odškodninske zahtevke tudi pri Zavarovalnici Maribor in Slovenica, pa je Erhatič od-
govoril, da je imel pri Zavarovalnici Maribor sklenjeno nezgodno zavarovanje in varčevanje v drugi pokojninski steber, vse na eni polici. Za varovanje pri Slo-venici pa naj bi bilo kolektivno nezgodno zavarovanje, ki ga je sklenil delodajalec. Na vprašanje, ali je bil s šofersko plačo sposoben plačevati zavarovalnicam vse te obroke, pa je pojasnil, da je imel "šofersko" plačo okoli 1000 DEM poleg tega pa naj bi mesečno prejemal iz blagajne delodajalca še okoli 1500 dEm v obliki dnevnic.
Na vprašanje zagovornika Stranislava Klemenčiča, ali je obtoženi Erhatič poznal Ptujčana Ž. D., ki naj bi bil znan izterjevalec dolgov in naj bi se skupaj s P. S., ki naj bi bil prav tako izterjevalec, večkrat družil z najemnikom lokala B. H., ki naj bi bil prav tako izterjevalec dolgov, je Erhatič odgovoril, da je Ž. D. osebno poznal, vendar nista prijateljevala. Vedel naj bi tudi, da so se omenjene tri osebe ukvarjale z izterjavo dolgov, včasih naj bi jih videl tudi v lokalu Zlata rokavica, vendar ni vedel, o čem so se pogovarjali, spomnil se je le, da naj bi bil B. H. po eksploziji na Hrvaškem v priporu zaradi težav s policijo.
Na vprašanje zagovornika, kako se je obtoženi razumel s starši, je Erhatič odgovoril, da se je z materjo dobro razumel, z očetom pa naj bi včasih prišla v konflikt, ker naj bi oče preveč pil, sicer pa naj bi spoštoval tudi njega, saj naj bi, ko je oče odšel v pokoj, on poravnal dolg okoli 30.000 DEM, ki ga je imel oče kot obrtnik. Na vprašanje, ali je ta očetov dolg povezan z darilno pogodbo, s katero mu je oče izročil svoj del nepremičnine, pa je Erhatič odgovoril pritrdilno. Iz poznejših vprašanj pa smo od obtoženega Erhatiča med drugim izvedeli tudi to, da naj bi lokal zgradil in opremil sam s svojim delom in denarjem, saj starši finančno niso mogli pomagati. Po vsej hiši naj bi obnovil in moderniziral tudi sistem centralne kurjave, asfaltiral naj bi tudi ploščad pred hišo in naredil tudi novo fasado. Ob tem je potožil, da je zaradi eksplozije utrpel veliko finančno izgubo, ki naj bi v skoraj sedmih letih zaradi odsotnosti najemnine od obeh lokalov znašala okoli 14,4 milijonov tolarjev. Ker se v teh letih ni nič premaknilo, naj bi lani zaradi slabega izgleda objekta na Mariborski cesti 33 moral plačati 300.000
tolarjev kazni, vendar naj bi se z inšpektorjem dogovorila, da bo hišo obnovil v 120 dneh, zato je takoj pričel z deli in v teh dneh naj bi tedaj porušeno hišo že na novo prekrivali.
Predsednica senata Katja Kolarič Bojnec je ob koncu zasliševanja obtoženega Boruta Erhatiča predlagala, da naj bi si ob koncu prvega dela glavne obravnave skupaj s člani senata ogledali video posnetek, ki je nastal takoj po eksploziji, vendar sta tako zagovornik kot tožilka predlog zavrnila, saj sta si ločena posnetek že ogledala in ga s tem smatrala za že videnim.
Kako je pričal najemnik lokala?
V nadaljevanju glavne obravnave je v petek, 12. januarja, pred tričlanskim senatom Okrožnega sodišča v Ptuju prvi pričal 36-letni Boris Horvat, ki je bil v kritičnem času najemnik lokala Zlata Rokavica. Pojasnil je, da sta se z obtoženim Erhatičem dobro poznala že od prej in da v lokalu ni bilo nikoli nobenih težav. Lokal naj bi bil odprt vsak dan od 8. do 24. ure, vsaka od natakaric naj bi imela svoj ključ. V kritičnem času je bil Horvat doma v Haj-došah, o dogodku pa naj bi ga obvestil prijatelj z Mariborske ceste, ki mu je zgodaj zjutraj po telefonu sporočil, da mu gori lokal. Ko se je odpeljal od doma, naj bi že pri Artu na Hajdini videl velik ogenj. Ko je prišel do goreče hiše pa naj bi gasilci že gasili, okrog naj bi bilo tudi nekaj ljudi, vendar med njimi naj ne bi videl Erhatiča. Ker naj bi poleg ograje videl nek predal z dokumenti, naj bi ga shranil na varno v svoj avtomobil, ker pa
Danes bo zapihal jugozahodni veter. V zahodni in deloma osrednji Sloveniji bo oblačno, drugod bo precej jasno. Najnižje jutranje temperature bodo od -5 do 0, na Primorskem okoli 6, najvišje dnevne od5 do 10, na Primorskem danes okoli 15, jutri do 12 stopinj C. V sredo in četrtek bo v zahodni in osrednji Sloveniji oblačno, drugod bo delno jasno. Na Primorskem in Notranjskem bo občasno rahlo deževalo ali rosilo.
naj bi mu nek policaj rekel, da ga mora vrniti nazaj, naj bi to tudi storil.
Ko mu predsednica senata predoči omenjeni predal, ga Horvat ni docela prepoznal, Erhatič, ki je bil v času pričanja prisoten pa ga je prepoznal, češ, da je to ta predal, ki je bil ob ograji. Na vprašanje Horvatu, ali je imel z Erhatičem kdaj kake težave, je ta odvrnil, da nikoli. Na predlog zagovornika Stanislava Klemenčiča je Horvat na skici oziroma tlorisu parcele in hiše pokazal na prostor ob ograji, tik ob dovozni cesti, kjer naj bi ob njegovem prihodu ležal omenjeni predal. Na vprašanje okrožne državne tožilke, ali je bila najemnina za lokal ves čas ista in komu jo je plačeval, je Horvat odvrnil, da naj bi bila najemnina prej 1800 DEM, pozneje pa 1500 DEM, plačeval pa naj bi jo A. P., ki je bil najemnik drugega, poslovnega lokala s prodajo rabljenih avtomobilov.
Med postavljenimi vprašanji je Horvat med drugim dejal, da ga je kritično jutro poklical znanec, po vsej verjetnosti prek navadnega telefona, ne prek mobitela, spomnil pa se je tudi, da naj bi noč pred eksplozijo z Erhatičem v lokal vrtali luknjo, da bi vanjo zmontirali ventilator, saj je bilo prezračevanje v lokalu slabo. Na vprašanje, ali ve kako se je Erhatič razumel s starši, je Horvat odvrnil, da kolikor ve, dobro. Na vprašanje zagovornika Klemenčiča, ali pozna znana izterjevalca Z. D in P. S., pa je Horvat odgovoril, da prvega pozna le na videz, drugega pa kar dobro, pritrdil pa je tudi, da naj bi se tedaj tudi sam ukvarjal z izterjavo. "To smo delali tako, da je P. S imel pogodbe z upniki, potem smo se nekje dobili in se dogovorili, v izterjavo pa sva običajno šla jaz in "Bruce li", kot so klicali enega od teh, sicer pa vam zagotavljam, da ni bilo nikoli nobenega nasilja," je dejal Horvat.
Horvat zavrnil testiranje s poligrafom
Tudi na vprašanje zagovornika, ali je bil Horvat kdaj s kom v sporu, tako, da bilo lahko to, kar se je zgodilo v hiši bilo namenjeno njemu, je ta odgovoril, da ne. Ko pa je zagovornik vprašal, ali bi bilo mogoče, da bi kdo grozil izterjevalcema P. S. ali Ž. D., pa je odgovoril, da ne ve točno, ali jima je kdo grozil. Zanimivo je tudi, da je na vpra-
šanje zagovornika, ali je res, da je odklonil pričevanje s poli-grafom, Horvat odgovoril, da je tovrstno testiranje res odklonil, to pa je presenetilo Okrožno državno tožilko, ki je opozorila, da tega podatka ni v spisu. V nadaljevanju zasliševanja se je Horvat med drugim spomnil, da je nekoč res imel na Hrvaškem težave s policijo, ker naj bi pobral štoparja, ki naj bi imel "preveč na grbi", vendar pa zaradi tega dejanja naj ne bi bil z nikomer v sporu. Tudi na vprašanje, ali je po eksploziji kdaj slišal, da bi bilo to namenjeno njemu, je Horvat odgovoril, da tega nikoli ni slišal. Tudi, ko ga je predsednica senata direktno vprašala, če morda ve, komu naj bi bilo to (eksplozija op. p.) namenjeno, je odgovoril, da tega nikakor ne more vedeti, ob tem pa dodal, da je zaradi eksplozije na Mariborski imel tudi veliko drugih in poslovnih težav. Na vprašanje predsednice senata, ali morda sumi, če bi požar podtaknil Erhatič, je Horvat odvrnil, "ne, jaz ne morem nikogar sumiti.!"
Ko je Erhatičev zagovornik Klemenčič predložil Horvatu, da je v preiskavi dejal, da je ključe od lokala imel le on, njegova partnerica in računovodkinja, v pričevanju na sodišču pa, da so imele ključe vse natakarice, je Horvat odgovoril da je dejansko bilo tako kot je pričal na sodišču in dodal, da Erhatič ključev ni imel. Na vprašanje tožilke, ali mu je Erhatič kdaj očital, da je morda on kriv za to, da je prišlo do eksplozije je odgovoril, da nikoli. Ko ga je zagovornik vprašal, ali je Erhatič po tem, ko je prišel iz bolnišnice nekaj časa živel pri njem, pa je Horvat dejal, da je prišel le včasih, da mu je dal nekaj oblačil, saj mu je vse zgorelo, živel pa ni pri njem.
V izpraševanje se je vključil tudi obtoženi Erhatič, ki je Horvata vprašal, ali je bilo v lokal kdaj vlomljeno, ta pa je odvrnil, da je bilo vlomljeno dvakrat, v obeh primerih skozi okno. Ko pa ga je vprašal, v kakšnem stanju je bil lokal, ko ga je od njega vzel v najem, pa je Horvat odgovoril, da je bil v zelo dobrem stanju in v celoti opremljen, sam naj bi dodal le nekaj ozvočenja. Na vprašanje predsednice senata, ali priglaša kakšen premoženjsko-pravni zahtevek, pa je Horvat odgovoril, da ga priglaša, vendar še ne ve točno v kakšni višini."
Kot druga priča je bila v petek zaslišana 31-letna Klavdija M., ki naj bi bila v kritičnem času Horvatova partnerica, vendar je bil njen spomin zelo slab, zato ji je predsednica senata prebrala njeno izjavo v preiskavi, ki jo je v celoti potrdila. Ni se spomnila niti, ali je kritičnega jutra Horvata klical znanec prek fiksnega ali mobilnega telefona, ne kdo bi naj bi ta znanec, ni se spomnila, komu je Horvat izročal zneske najemnin, na skici pa je le pokazala dokaj pomembno zadevo, da je iz lokala bilo možno priti v pisarno, nikakor pa ne v stanovanjski del hiše. Nikoli tudi naj ne bi slišala, da naj bi bila eksplozija povezana s Horvatom oziroma z izterjavami dolgov.
Kaj je povedala sestra Barbara?
Čeprav je 23-letno Barbaro Erhatič, sestro obtoženega Boruta Erhatiča, predsednica senata opozorila, da lahko kot sestra molči, se je odločila za pričanje. Med drugim je z žalostnim glasom pojasnila, da je bila v kritičnem času v šoli na Svečini. Ko je prišla domov, je bilo okrog hiše vse razmetano, Boruta so že odpeljali, staršev pa še niso našli, zato je bilo najhuje, ko so ji povedali, da sta oba umrla pod ruševinami. Na vprašanje tožilke, ali je o dogodku že dobila kako odškodnino in, ali je vložila kakšen zahtevek zanjo, je odvrnila da je zahtevek prek svojega odvetnika sicer vložila, vendar ni še ničesar dobila zaradi postopka na sodišču. Na vprašanje predsednice senata, ali je v lokalu tudi sama kdaj delala, je odvrnila, da je nekaj časa delala ob vikendih, da je ta čas imela tudi ključe od lokala, vendar pa jih je zaradi nekih nesporazumov z najemnikom lokala vrnila, ko je dva ali tri mesece pred tragičnim dogodkom prenehala delati. Med drugim je pojasnila, da tedaj v lokalu ni opazila nobenih težav, da tudi z bratom Borutom in najemnikom lokala Horvatom ni imela nobenih težav, da pa se je v lokalu obrnilo mnogo ljudi. Tudi z drugimi ljudmi, po njenem pričevanju, brat Borut ni imel nobenih težav. Okrožna državna tožilka je Barbaro spomnila, da v preiskavi ni povedala, da je ključe vrnila zaradi nesporazuma s Horvatom, ter jo vprašala za kakšen nesporazum je šlo. Barbara pa je pojasnila, da ni šlo za drugo kot za dejstvo, da ob nedeljah ni mogla več delati, saj je popoldan že morala na pot v šolo oziroma v internat. Tudi Horvat se ni spomnil, da bi imel z Barbaro kakšen konflikt, zagotovil pa je, da je res, da je ključe od lokala vrnila nekaj časa pred kritičnim dogodkom.
V nadaljevanju pričevanja pa je tudi Barbara Erhatič zatrdila, da iz stanovanjskega dela ni bilo možno priti v lokal skozi hišo, kar je pokazala tudi na skici. Spomnila se je sicer, da so bila spodaj za pralnim strojem zastekljena vrata, ki mejijo na poslovni del, vendar naj bi bila ves čas z nečim zadelana, tako da iz stanovanjske hiše ni bilo možno priti v lokal. Boris Horvat pa je dodal, da so bila vrata zadelana z gibs ploščo ali iverico, tako, da dejansko ni bil možen prehod.
Zelo kratka in po vsej verjetnosti vsebinsko ne posebej pomembna, so bila pričanja 29-letne S. M., sicer izvenzakonske partnerice obtoženega Boruta Erhatiča in 66-letne A. K., sicer sosede z Mariborske ceste ter voznikov reševalnih vozil M. T. in R. M; prvi je Boruta prepeljal v ptujsko, drugi pa v Mariborsko bolnišnico. Precej presenetljiva pa so bila pričanja kriminalistov in kriminalističnih tehnikov. Marjan F., ki je kot vodja kriminalistov usmerjal delo vseh preiskovalcev, je med drugim povedal, da je ogled kraja po eksploziji hiše na Mariborski cesti trajal kar tri dni, v njem je sodelovalo okoli 20 oseb oziroma specialistov in kriminalističnih tehnikov. Več o tem, kakšne so bile njihove ugotovitve in čigavi so bili z analizo DNK ugotovljeni krvni madeži, najdeni na zunanjih stopnicah in vhodnih vratih, pa v petkovem Štajerskem tedniku, ko bomo poročali tudi o nadaljevanju glavne obravnave, ki je na Okrožnem sodišču v Ptuju razpisana za danes, 16. januarja.
M. Ozmec
Napoved vremena za Slovenijo
Če Anton (17.) z dežjem prihaja, JJ~3 se zemlja še dolgo napaja.