Št. 36. Gorici, dni 3. septembra ¦ 1897. JFečaj XXVU. „Soea" izhaja vsak petek o poldne in velja s prilogo ..Gitpadarikt Ust' vred po pošti prejemana aH v Gorici na dom poSiljana: vse leto.....gld. 4-40. pol leta..... , 2-2i>. četrt leta ..... 1-10. Za tuje dežele toliko več, koliker je večja poštnina, uelaveem in drugim manj premožnim novim naročnikom naročnino znižamo, ako ge .oglase pri upravniSlvn. ..fricirtc" izhaja vsakih M dnij vsak drugi torek in velja za eelo leto 80 kr. »Gospodarski List" izhaja in se prilaga vsak mesec v . ,-segu 1« stranij. Kadar je v petek praznik, izideta lista že v četrtek. SOČA ! I (Izdaja za deželo.) Oznli in ,P(1 SLANICE' plačujejo so zaSpelslopnG petit-vrsto; 8 kr. če se tiskajo 1 krat, Večkrat — po pogodbi. — Za večje črke po prostoru. Posamične številko dobivajo se v tobakarnah v Nunski uiiei.'in v Šolski ulici, v Trstu pri LavremV.eu nasproti velikof.voja&nicc iu pri Pipanu v ulici Ponte della Fabra po 8 kr. Izpisi pošiljajo naj se uredništvu, naročnina in reklamacije pa ujtoavnišlvu „Sote". — Neplačanih pisem uredništvo ne sprejema. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravniSlvo jo v Gosposki ulici 9. I Izdajatelj in odgovorni urednik Vinko Levičnik — ..Bog" in narod!" — Tiska in zalaga „Gor. Tiskarna" A. Gabričok (odgov, J. Kmipolie). Tragikomedija v petih dejanjih. 'ležkn je, ne pi-ali pulite! I..i«iii-li rek. P r u I o s «• r v a ! o r «• T r i e-slino*. Laško inič! To ji- loiej nekaj — lašfc«'ga •'! P;i in ne! ---, K>Un* ><• m* vč, trni morimo povedali, da la junak j«* čas o p i-, in sicer «1 no v it i k, ki nosi na čelu iiv»-•r'I a. ve«: a oda in izhaja v Tr-tu brez časnikarskega kolika! Ta .Osser-vatore' je torej n raci ni lisi v Trslu; k*-r pa taker-a lista ni ne v »ifi ne v l-lri. velja ta-h- tn.li za te dve dež.'ii, toivj za celo Priinnrj«*. V Ipiii li-lil se li.-kajo vsi or'!a-i, razglasi, ilr.i/.Ui' it čila. kaj za I«, i«. bolje ji', -.sij > lin. volj. po srhi, tla uganja italijansko publiko. V zadnji .Noči" -mo omenili n.i kratko čl a tu-k, ki j.- i/M .¦ . v I. dejanju! Dobra komedija ! Članek pa ni bi! humori.-tiški pisan: uverjetii smo, da ''Lutkar se je držal — ko nm je drsalo ofirijozno pevo po piepotrpež-Ijivem papirju — tako rc-no. kakor twl. kedar run poje palica po Iirhln. In tržaški nhVijoz je zasedel stol mo» ilretra politikaslra in nasvttova! z vso vnemo in resnobn. po kakošni poti naj hi priMi v dr/aviiem zboru in v avstrijski politiki sploh do normalnih odnošijev. Pred očmi pa ima le nemški* ob stroke i j o ni s te in pre-ljn-}iw»iivn HadeiiM-vo v t a d o. Ta dva sta se med seboj pleteno skais.d.i tri rai>.;ta »¦ m* vidno, ita viharno nitim va na le: m na oni slr.ini Sttdetov in KrkonnVv. Spravili, -prijaznih Ireb.i ta dva pnp:ibivr\ kaf-remu hi IvU-l ^?M>.-k kakor med iu iuii ko. Iukdodntr' hodi *a me--etar nejin I, ali, ki "e že po roj-tvu komedij;,n! u i« Kreal v .Prodani nr-u-sti* :- Posredovalec iu mirilelj med Nemci in vlado naj ho torej —.italijanski klub. Tako sveluje tržaskijilicijozus! Iu ze naprej častila italijanskim poslancem na „u^odnem položaju'1, ko lahko tudi za se marsikaj pridobe. O ii^odneiii u«pehu pa je kar prepričana ta veleir.odia (tluvict, eeš, saj Nemci itak že sami uvidevajo, da so jo »zaholopi-rali", da .naprej m* morejo, nazaj ne smejo", kajti ljudske mase so ž" preveč razgrele; prav dobro hi jim lorej du-li la-ki - me-šetarji. Dejanje H. Proli pravilu --- v tem II. dejanju še ni zaplelka kakor v vsa!;i .konicd ij i\ No, zalo pa je la komedija .-krpami po Jiou pliw itllra" u/orcu. I.:i-kiic!iM»|.Kii*ji*kiir osupnilo vsled loiike icljave svojih za-lo|iiiikov na Dunaju! OirjMi di llaicn, niso ;ale lo, ako *•• vabi bil-i (Jaribaldiuee, naj -reši Avstrijo!! Iu kdo vabi:' Čisopis H(),-ervalole" j«. mrtva reč, on lorej ne! Kdo par1 Ali lisli, ki 'r'a izdajajo in pi-ejo? ¦ Drugod hi lo ž«' veljalo v \ečji ali manjši meri, toda za „Os-crv ' irc", ki izhaja z dvo^laiuim orlom na čelu, ne \r|ja tako plavilo. Kdo torej"f No, nihče dri^i ne^o P.adeui miii, Saj uradni lisli je dejal »Pieenlo* pliua-ajo v .iirailliein delu" le oblasl Vene l'.i7Klu-.i". Uka/e, naredhe, zakone il«l„ v ,in-uridueiu delu" pa misli iu načrte \ladnih nm/. ali tudi vlade -ame. Sam l! i-ii a 1 d i u i lie hi uganjal lako odgovorili politike na svojo pes| ! la-o : l'o ,()sservidorii" je irovotil ¦¦ /rol' Paileni sam. ti-li polj--ki umi", ki vodi s -\ojo žel.zno roko krmilo av-lnj-ke uolraiije politike. In zašiliiielo je po vseh hških časopisih : (Jlejte, kolike važnosti je .italijanski k lil h", kak«, ui.liven jo poslal v tako kralkem čjpM. -Slava nam, ki smo jra ustvarili ! Iu po vseh Jl.dijaiiskih zemljah" done vskliki ; Jlvviva duh il.iliano!" — In le-a veselja nikdo dru^i ne moli, — razun iro-niikili .živio", ki se o^laiajo vmes! Tržaški junak pa se zopet oglasi in pravi, da za onim člankom no .-toji ne j-Tof Pad en i ne kaka z mejo v I blaženi .rajh" iu za^rljeni vsled uruobesiiih .lleilo! Ilocli , ali naj bi se jokalo ludi ono ali smejalo.) Dejanje V. To se *(> še ni godilo, ne moremo },ru lorej napisali. Vemo le toliko: /a^rinjaio prej ali slej vmdiule p.ule in zakrije za vedno pol;4'r.i -foia iu njegovo mešetarje. Kroholen ---'ii; V.či-a p!ns!;.i iu upijo: Dobro, dol ¦>' J..."m> o • .a.\oi — ZajrriujttJo se za hip zopr d.i^i.e iu v čarobni luči se pokaže v ozadj' divn.i slika, zmagovalka vseh komedijaniov .... slovanska vzajemnost. Na prijah*lje komedijaniov je delovala ta slika tako slrafcuo, d>\ so vstrepetali na vsem telesu in pre.slra.šeiii pobegnili iz gledališča, kjer končujejo ira^ikoinoilijo lako — barbarski.........! - (tJlej vesl .Položaj v Avslriji"). aprila Nikolaj .spo.l..r Kako jiomonljivi verzi! In ni ga ('rnogorea, da bi jednako ne Tutil in ne molil s svojim Knjazom-Pjesnikom! Vsak Slovan pa, ki pride na (Vtinjein f-ita te verz«*, gotovo moli v .svoji duši z visokim pesnikom vr«*d: G...P...1 n.-L mu hlajii p..;ljo Že doma sem se zanimal za dje-vojaeki institut Carice Marij e*, v katerem se je izobraževala zadnjo dve loti prva Slovenka — hčerka g. «h\ Jenka in njogove rodoljubne gospe Tere/.ine v Ljubljani. Gospa Terezina dr. Jenkova je govorila o tem institutu v podlistku Slovenskega Naroda ; -opiojro, kalere pa Knjaza-Pjesiiika lu (.'lobolo liamdnn čustvovanje DOPISI. I/ Mitrlw, :il. »v«. is«>7. - (Prijatelji Slovanov na luk. c. k r. pošli). Kako lužni odnošaji da so wi na« Slovane lu vdorici, podamo cenjoniiu čilaleljom .Soče" naslednji slučaj o kalorein nam se poroča: Več: mesecev si-m že v (hirici iu sicer kol javni čiuilelj. V vsej |..j dobi dohivivm vsak dan ali na shmovanje ali na urad pismu iz. različnih krajev sosedne lslre, Iz eiu*K. lo-hroznamva mesla pn, hre/. izjeme vsaki dan. I)n sedaj sem vedno redno iu pnivučiisiio sprejel vsako pošiljalev. Na moje veliko začudenje pa mi je hilolll.avir, vroiVuo plHinu, katero je pisatelj oddal na pošlo v imenovanem mestu, dne Sil, ttVKUsltl pod enakim naslovom, fte več; bil jo ludi llllllUlJf-JieJri napisan moj naslov, Pismo je bilo v lej dobi od ii!l, do HI, avgustu • im lelt-le postajali; na lukajšneni kolodvoru, na pošli in občinskem uradu v Mašiču, v Novi Uradiški na HrvaŠkem, v Veliki Kikindi mi Aliinjarskent in hm-lovo hi bilo lo važno poslovno pismo, na svojem odisejsk«'in polovanju prispelo Ija v —¦ Kino, da hi ne bil slavni pošl. urad v . . . . , ko mu le bilo vrnjeno, zahiležil nanj: „iiocluiials nach tiniv." in ga zopet poslal v (Jerico. Opomnim, da som dne -1. L m. dobil drii^o pismo iz istega mesla in da pismo, z (»smilil! pečah oskrbljeno, je bilo fslega «lu«' pod enakim, cel«'« nataiijčuojim naslovom n.i lukajsnji pošti!! in vendar, č-udile se čudom, sem };a sjnejcl komaj danes po debelih osmih dneh !l! Nikakor si ne utoreiu razlolmačili zamude. Ker je pa pismo bilo naslovljeno v našem jeziku, lorej ne v laškem (V IV) »Oo-rizia", ampak v slovenskem ,(iorica" iu ker nam jamči g P.) drž. I. z. za vse narodnosti in jezike v Avstriji jcdnakopravnosl, pričakujem razjasi.jciija (po si. uredništvu .Soče«) od .slavne uprave tukajšnje e. kr. po.šle in če mi tf.i ta ne bi mo},'la podali, obračam se po lej poli na vel«-si. ravnateljstvo posle iu brzojava v Trsln z udano prošnjo, naj blagovoli slavnoislo opozorili svoje podložne uradnike na spoštovanje na Sega jezika iu vršitev državnih temeljnih postav ter na redno dostavljanje poštnih pošiljalev. (Zavitek, omot (kouverl) tega pisma se nahaja pri našem uredništvu na razgled). .T. Od takrat sem se začel zanimati za ta slovanski vzgojovalni zavod. Zavod vzdržuje Rusija. Ustanovljen je bil že I. 18(S8. na prošnjo k n jaza N i k o 1 e. Tedanja carica M a r i j a A i ok-saiiilvova je zavod ustanovila in mu zagotovila obstanek; imenovala ga je 'Marinski Zavod ter postavila pod pokroviteljstvo vladarske kneginje Mileno. Car Aleksander III. in njegova soproga Marija K odo rov na sta zavod razširila in mu podvojila podporo. Enako skrbi za ta zavod sedanji car Nikolaj II. L. 1894. je slavil ta zavod že. 25-letnieo svojega obstanka. Oital sem poročilo o teli 'slavuostih; ob tej priliki je pokazal narod črnogorski svojo neomejeno ljubezen in hvaležnost do Iiu-sijo in njene vladarsko hiše. Zavod šteje 2 «pripravna> in 6 ^redovnih« razredov*. V vseh teh razredih so poučevali v prošlom letu: «za-kon boži 15 ur, srbski jezik 30, ruski in francoski jezik po 28, poznavanje domovine 4, svetovna zgodovina 8, ruska zgodovina 5, zemljepis 6, računstvo 24, fizika 5, prirodopis C, pedago-gija 4, metodika Ji, lepopis 8, risanje Ki, glasba 21, ročna dola (skupno) 6, telovadba (skupno) 3, gospodinjstvo v zadnjih dveh razredih, skupno 221 ur i na teden. Ik dol, Vrtojb«. - Ker sem zaslon j pričakoval pridnojšega dopisnika, ki hi poročal v »Soči" ali aPriinorcti" o veselici našega društva, hočem jaz nekoliko hesud o tej sluvnosli zabeležiti. Ne mislite, dragi čilalelji, knleri nislo bili navzoči, in ki sle morebiti čilnli v »Cor-rieru* dn jo bila veselica prepovedana, ne, ni bila, nmpuk vršila so jo prav hIovuhiu», Ljiulslvo se je ztuVlo zbirnti &i> zgodaj otl vseh stranij, Iramvr.j je pripeljal iz (Jopico (1 nli 7 hfal. Gospoda iz (Jerico nas jo v obilnem številu poča.slila z njih navzočnostjo, Zatoraj prisrčna v.uhvaltv na tem moslu vsem udeležencem. Ob določeni uri jo pozdravil pvodiodnlk gospo«! Kr, pl. I.nkalelll vso mraočo, kol, »dobro doslo" gost«; govoril Jo o muiionu nnso veselice in sklenil s lom, tln jo povabil navzoče, na skupni vskllk Irlkrulnoga •živijo" prosvlllemu cosnrjii Vr, Josipu I, NnkriU jo zagrmclo Iz vseh gii, - iz navtlnsonlh si'«, ttotllm je zasvinda »^osaroko himno*1. — Pevci sn Izvajali njih lofcko I? rslno, kni* jo pričalo burno ploskanj« poslust i-ov, (lioil ta-konni (invskomii v.botu! Tudi igul »Uamoklo-jev moft" In »Pol uro p»'l čovljnvjn*' slo »o dobro obnesli, In škoda da je bilo nekako liho, Niso bili temu krivi igralci, ampak 1» lo, ga je bil oder na vso slranl odprl, zatorej se Jo zgubljal gla« na vso slrani. — S pesmijo »Zrlnsko rViinkopaiilm*, kitloro so morali pevci na obče željo ponavljali, so je veselica končala. Precej poleni jo c.i.čei ples, ki se jo vršil v najlepšem rodu. Med plesom je prižigal gospod Makne umelne ognje, katerim smo se morali čudili vsi -nimaftl, Priporočamo gospoda Makuca vsem Slovencem, ki potrebujejo te vrste izdelke. Ker sem že zgoraj omenil, da je pisal ,Corricrc", da so nam veselico prepovedali, naj povem ludi zakaj je lo pisal. V sredo pred veselico smo šli po »brejarje" za ples na Placulo. A še islega tlne •/.večer smo zvedeli, da jo gospodar »brejarjev" eden najhujših na, nasprotnikov, hi mi — hajd z »brejarji" nazaj, po italijanskih deskah so nam zdi greh trgali podplate. „Gorriero* pa jo brž lo slvar zvedel in oznanil svojim pristašem, da tti treba hoditi v Vrtojbo dne 22. avg., ker je veselica — prepovedana.*) No, ena laž menj ali več, lo malo de čitaleljem »ftorriera", saj so jih tako vajeni teh hvžij, kakor mi njih zanicevan-a. A gospodje na glavarstvu so gotovo vedeli, da ni veselica prepovedana, ker so jo dovolili, — hi vendar je »Gorrieru" dovoljeno lake laži trosili med svet. Pa, saj pamelui Slovenci, jih menda no prebavljajo, ampak pustijo jih Lahom, katerim voščimo pri požiranju takih lažij: »dober tek!" GitalniCar. *) Kdo pa je povabil „Corriereve" pristaše? Ur. Proti seboj imam so tulili kakor obseden«: »morte ai šk!afš!» «Pa saj so tako prijazni«, se sliši mnogokrat. Da, da jako prijazni, kadar mu šleješ denarje. Tako sladke besede tečejo iz nJega in ve; je tako slidak, da bi ga el>-vek kar poljubil. Pa prej in slej? Spomni se na volitver Prašaj v Gorici slov* šolo aln kako- *lriigo-narodno-pr.ivico. Tu se bo branil z vsemi štirimi in še z zobmi. in ali morejo obhajali kako slavnosl, da bi ne žalili Slovencev? To so spet pokazali v najnovejšem čas-u. Taki so tisti ljubeznivi, sladki, prijazni Lihi. — Dalje se slfei večkrat ta-Ie izgovor: «E, saj tale je Slovence, njegov oče je, oziroma je bil od tod iu tod, njegova mali je la in la itd.» Ej, dragi rojaki, ako boste na ta način iskali Slovencev v Gorici, dobite gotovo, da je nad poloviea prodajalcev Slovencev, oziroma so bili, sedaj so pa najbolj zagrizeni Lahi. Torej proč s takimi izgovori, ne slepile se sami sebe in poslužujte se le onih trgovcev, katere priporočajo hov. časniki, ali kateri so izrecni Slovenci. Vsi drugi so tedaj Slovenci, le kadar jim polniš žepe, — Takih in enakih izgovorov dobiš p o v s o ti i mnogo. Ako hočete pa, dragi rojaki, da ostane Gorica slovenski!, iu da vas ne bodo sovražniki izsesavali, kakor so nas žalibog do sedaj, držite se trdno ge.-Ja kem predsedniku grofa Budenijn, kjer so se vršila pogajanja radi skupnega postopanja vlade z večino. — Parlamentarna komisija desnice je imela 2. t. m. ob 10. nri dopoludne sejo, o kateri se je izdal tale komunike z » Parlamentarna ko misija večine je vzela na znanje poročilo pododseka o izjavah vlade. Pododsik je pooblaščen nadaljevati pogajanja z vlado ter zagovarjati postulate večine*. Vseslovenski in istrsko - hrvatski shod* — Pripravljalni odbor je v svoji seji dne 28. avgusta sklenil, da se shod vrši dne 14. septembra t. 1. od 9. tire dopoludne. Uvažuje od raznih strani izražene želje, je odbor določil naslednji dnevni red: 1. Splošni politični položaj — poročadre. poslanec drršušterstč. 2. Jezikovno vprašanje — poroča drž. poslanec dr. Ferjančič. 3. in 4. Primorske razmere — poročata državni poslanec Spineič ir, odvetnik dr. Fran k o. 5. Koroške razmere — poroča deželni poslanec Grafenauer. 6. Štajerske razmere — poroča dež. poslanec dr. Dečko. 7. Narodna avtonomija in narodno gospodarski položaj slovenskega in istrsko hrvatskega ljudstva — poroča drž. poslanec Po v Se. 8. Sklepanje o predlaganih resolucijah. Zborovanje se prične ob 9. uri dopoludne ler konča najkasneje ob 2. uri popoludne. Z ozirom na ta omejeni čas, iu ker so poročevalci izbrani iz vseh slovenskih pokrajin in iz Istre, bode po sklepu poslanskega sestanka z dne 30. julija debata na tem shodit izključena. Istotako po sklepu imenovanega sestanka omejena bode vdeležba na imen vabljene osebe. Shod ni nameravan kakor Ijud.-ki shod, marveč kakor shod narodnih zaupnikov. Zaradi tega izdeluje in je deloma že izgolov.I pripravljalni odbor imenik zaupnikov sporazumno z izveiikranjskimi pododbori. Glede na omejeni prostor za shod je s.uno ob sebi umevno, da se bode moralo tudi število vab-Ijencev omejili. Po shodu ob 5. uri popoludne se bode vršil banket; kdor se ga želi udeležiti, naj to najkt sneje do JO. septembra naznani tajniku pripravljalnega odbora dr. Ig. Žitnik u, drž. poslancu v Ljubljani. Ker se je v javnem lislu izrazili! želja, naj se pripravljalni odbor pomnoži, izjavlja isti, da v to ni opravičen, ker ga v to imenovani poslanski sestanek ni pooblastil. Pripravljalni odbor je že razglasil, da bode pristop k zborovanja omejen, da bodo povabljeni .;amo zaupniki, katere so imenovali pododbori za posamične slovenske pokrajine zunaj Kranjske, za Kranjsko pa vodstvi narodne in klerikalne stranke. Kdor eventu-vidno želi, dobiti povabilo, naj se oglasi pri priprnv,;:ilneiii odboru, ali pri jednem njegovih članov. Udeležba pri banketu bo menda vsakemu dovoljena, kdor se pravočasno zglasi; oglasila je do 10. sepl. poslati posl. dr. Žitniku v Ljubljani. Kar se tiče prostora, kjer se bo vršil vseslovenski shod, ni bilo doslej oficijiilno še nič razglašenega, zdi se nam pa, da je samo ob sebi umevno, «la se bo shod vršil v »Narodnem domu". Minister poljedelstva grof Lcde-b u r je prišel v sredo čez Predel na Goriško. V Bole je prišel ob 2. popoldne; obedoval je »pri posti*. Zanimal se je za naše gore in dejal, da jih bo treba polagoma dosledno pogozdovati. Po obedu si je ogledal še m I e k ii r n i c o, katera mu je ugajala. — Zvečer je dospel v Tolmin, kjer je prenočil. — Miaister potuje „incognito* in je zabranil vs.ikoršno počastenje. Ve.ular so plapolale v v Boleti tri cesarske zastave, slovenske so ostale v omarah. Po naši misli to ni pravilno. Ako se že razobesijo zastave, naj bo poleg cesarske vedno tudi slovenska. Ne bodimo vendar najivni! V Tolminu je prenočil pri okrajnemu glavarju grofu Mar enz i j u, kateri je ministra spremljal tudi do Kanala. V Ročiuju je pričakoval grofa Ledeburja okrajni glavar goriški z uradniki e n p l e i n e p a r a d e. Od Kanala do Solkana se je minister vozil z našim glavarjem, iz Solkana nu Trnovo in nazaj pa z višjim gozdarskim svetnikom Redi-nom. V Gorico je dospel minister ob 7'/4 uri ter se je podal naravnost v Gunkelnov hotel, kjer je sprejt-j menda odbor kmetijskega društva; videli smo vsaj ekscelenco grofa Franca Coroninija, dr. Verzegnassija in Mararija ter goriškega župana, kakor tudi še štiri druge gospode, katere pa v temi nismo mogli spoznati. Avdijencija je trajala komaj pet minut. Ob 8'/j uri je svirala na Travniku ministru na čast mestna godba, a prepričali smo se, da laške inteligencije ni bilo skoro nič navzoče, mej tem, ko druge-krati vse mrgoi plemenitega italijanskega življa. Okrajni glavar je povabil ministra na večerjo, h katerej so bili povabljeni izvzemsi deželnega glavarja samo nekoliko urednikov. Pri večerji so bili baje jako tihi, niti jedue napitnice se ni izgovorilo. Lahi so torej pogoreli, kajti govoriti so včeraj popoldne, da so na večerjo povabljeni goriški župan, dr. Pajer in laška državna poslanca. Danes zjutraj se je minister odpeljal v Postojno, od koder pojde v Idrijo. Osebne vesti. — Gosp. dr. Henrik T u m a se je vrnil v Gorici, in prevzame zopet svoje navadne posle. — G. dr. A. Lisjak se je zopet vrnil v Gorico. — Gosp. A. Ga bršček sevrne pojutrnjem v Gorico za čas S dnij; na razpolago bo strankam v svoji pisarni vsak dan od II—12. predp. Diiliovske spremembe. — Vel. gosp. Tour.sž R u l a r, vikarij v Šempolaju, pojde za kur.da. v Št. Florjan, na njegovo meslo pride g. Atojzij Vuga, dosedanji mestni kaplan v Gorici; Ivan SI o kar, kurat na B.injšicah, pojde za kurata na Gorjansko: na Banjšice pride g. Jožef Vidmar iz Za-poloka; vikarjem v Zapotoku je imenovan g. Blazij Bevk, kaplan v Prvačhi; Frančišek Guzelj, kaplan v Šempasu, pojde za vikarja v Logje v koharijskem kotu; kaplan v Cerknem g. Frančišek S m i d pojde za kurata v Marija Celje na Kanalskem; g. Iv. Rudež pojde začasno za spovednika na Sv. Goro. — Novonameščeni kot kaplani so čč. gg.: Valentin K o v a č i C na Placuli v Gorici, Anton Plesničar v Podmelcn, Alojzij M a te 1 i č kot drugi kaplan v Tciminu, IvKovačičv Cerknem, Frančišek Andraže k v Prvačini, Edvard Mežnarič v Ročiuju, Jošef Viola v Gradežu. Zaslugam priznanje. — Pod »er: naslovom nam poročajo iz Bolca: »T- .ajšnji zdravnik, Poljak g. dr. Arlur Stanislav Avgust B a r a n i e c k i, je bil soglasno imenovan že pred par leti častnim t r ž a n o m v priznanje njegovih zaslug v zdravniškem delokrogu. — Ta gospod je zares vreden občudovanja v vsakoršnem oziru. Zadovoljen z malimi dohodki zdravi ubož-'e brezplačno z enako požrtvovalnostjo ksskor prve bogatine za plačilo: celo zdravila jim daje cesto zastonj. — Pretekli leden je imel zapored dva težavna poroda; enega otroka je srečno rešil s kleščami, da sla zdrava nudi in otrok; drugo mater pa je rešil gotove smrti z najležuvnišo operacijo, da je razrezal n'"oka in ga spravil po vecurnem napornem delu v — 40 koščkih na dan. V očigled toliki zdravniški spretnosti in požrtvovidni marljivosti mu je soglasno izreklo občinsko rftarašinstvo na predlog g, A. S t r a u s« gitla svojo zahvalo in sklenilo, priobčiti jo v «S o C i» in v enem strokovnem listu. — Gosp. tir. B. se je izborno priuči! slovenskemu jeziku, tla ga govori kakor svojo materinščino. —• Čast komur Čast!" Ne verujemo! - Jeden goriških laških advokatov, v katerih vidimo mi največje na-sprotnike našega slovenskega ljudstva, prijavlja v tuk. lahonskih listih neko pritožbo, po kateri bi ga bili Slovenci napadli s kamenjem blizu malih Hojic. Jeden del te pritožbe ulogue bili resničen, namreč: da je bil la laški ad-vokatek kamenjan, Drugi pa je po stori navadi — namenoma sumničljiv, da ne rečemo: lažujiv. Adv. Nardini — pravi, da so nupad-niki vpili: „/!vlo slovenski". Ravno la vzklik je pa neovržen dokaz, da niso bili oni napad-niki Slovenci; kajti slovenska mali ni rodila sinu, ki bi mogel tako jezikovno neumnost izreči. Vsak Slovenec bi pač vpil: »živio*) S I o v e n c ifc, Vzklik »živio slovenski* je možen le onemu, ki ni zmožen slovenščini, to so pa ravno naši Lahi. Če je torej res, kar (rdi adv. Nardini, poleni ga niso napadli Slovenci, a m p a k L a h i s a m i, ki so se boleli skrili za slovenske besede. Da so naši ljubi sosedje /.možni ludi lakih podloilij, je dokazala dovolj sodnijska preiskava v založbi nesrečnega osmošolca Žigona. Trditev Nardi« nijeva, da nima v šl. Andrežu iia.sprulnikm', se nam pa zdi jako lehkoverna. Ker so pa Št. Andražauje po večini zavedni Slovenci, potem si g. Nardini lehko misli, kako mu cvete prijateljstvo v Št. Andrežu. Rekli smo »po večini*; kajli pridejo že tudi časi, ko preide slovenska zavednost z večine na vso Slovence, in takrat bodo znali goriški advo-katje pravilno vzklikati »Živeli Slovenci". — Če tudi torej ne verujemo, da bi bili imenovani napadniki Slovenci, vendar moramo pri tej priliki naše ljudstvo, osobito v goriški okolici nečesa resno naprositi. Nismo sicer tegit doslej storili, ker nas izkušnja uči, tla se ue moremo prav nič zanašati na poročila v laških listih, in v le - teh je bilo U ..ko Citati o napadih v naši okolici. Ker pa izzivajoče vedenje mestnih Lahov nasproti Slovencem že nekaj mesecev sem do skrajnosti razburja tudi naše vrle okoličane, in je vsled tega vedna nevarnost, posebno za vročekrvno okoličansko mladino? da bi se izpozabila do surovih napadov, kakor nam jih oponašajo laški časniki: svarimo danes naše ljudi v okolici resno, naj se proti tujce m, ki hodijo ali se vozijo po naši okolici, vedejo uljudno, kakor •j e spodobi omikanemu narod u. Posamičuike, posebno pa kolesarje, ki imajo vezane roke in noge, napadati, bi bilo za-vratno ravnanje in nespodobno za naš pošteni in odkritosrčni narod. Slovence je dovolj junak, da mu ni treba napadati nasprotnika »izza plota" v uejednakcui boju. Takega boja ne pozna zgodovina našega naroda. Sicer pa ne mUlite, okoličanje, di so tujci, na katere naletujele zunaj mesta, pristaši nam nasprotne laške stranke. O ne! Ti imajo preslabo vest, da bi si upali iz mesta. Pa tudi, ako bi hodili po okolici, jih nimate kaznovali s surovo silo, z napadi, kamenjanjem itd. Na tak način bi ne škodovali njim, ampak le našemu dobremu imenu. Oni bi bili takih napadov še veseli, ker bi je izkoriščali v našo škodo. Imamo pa za njih drugo kazen, občutno kazen, ki je izražena v geslu „Svoji k svojim*. Okoličanje! tega gesla se držite zvesto, ko prihajate po opravilih v mesto. To, vidite, je kazen, katere se naši nasprotniki boje kot hudič križa. Ta kazen je omikanemu narodu dovoljena, dela mu čast in vzbuja spoštovanje in zaupanje pri drugih narodih. Pustile torej tujce, ki vam ničesa nečejo, pri miru in ko prihajate v mesto kupovat, spominjajle se živo naših nasprotnikov in kaznujte jih. »Svoji k svojim". —¦ Rodoljube po okolici pa prosimo, naj svare naše ljudstvo k uljudnemu vedenju s tujci in k občutnemu kaznovanju preširnih nasprotnikov v rečenem smislu. THfek se pozna po petju. — Zadnji »Corriere" je prinesel uvodni .članek iz peresa — čujte in strmite, ljudje božji — nekega slovenskega okoličana! ? Aj, aj, hm, hm! Ubogi »Corriere" misli, da je čuk, in mi senice! Otročaji, ali se ne nt hale še smešiti z otroškim skrivanjem za »živio slovenski", za »Slovenca iz okolice" itd. ? Poznamo prav dobro pisavo, da bi ne vedeli, da stanuje oni »okoličan" v gosposki ulici, da ga je rodil — ali ne, nekdaj so »rodili" možje — da so ga spočele znane »o p 1 e t a v n e n o ge*. *> Pravilneje bi seveda bilo; Živoli Slovenci! Bilo je po zadnjih volitvah, ko si je „ta ' stari lisjak'* — on sicer ničla brez enojke iz Trsta — zadovoljno mel roke, duša mu je bila polna zadovoljnosli, katero je izlival po peresu svojega nadobupnoga sinčka — .okoličana" v zadnjem »Corrieru" — v dolge članke v istem časniku, polne strupa in zasmehovanja za našo narodno stvar. Kaj pa pravi zadnji članek? Nič novega! Iste misli, isti sofizmi, ista rekla. Pa stoj! Nekaj je vendar novega. O da: samoslepno roganje, da nam ni bojkot uspel. Ne? In pa še kako! AH ni klasičen dokaz dejstvo, da se izdaja našemu ljudstvu že vsak laški trgovec v Raštelju za — Možeta?!,,Gorrierov" mladič je še mlečnozoben in ne ve, da je dober' začetek počasen, a gotov. Bode že videl, kako nui bode bojkot šumel po ušesih', kakor mu je že. Škarje, s katerimi sme hoteli naglo prerezati obvezo na očeh našega priprostega ljudstva, nam je na obupno vpitje prestrašenih nasprotnikov .močna" roka vrgla iz jok, a naift ljudstvo je za hip zagledalo svetlobo in si sedaj samo trže obvezo — j kosec /a koscem. To trganje je seveda bolj počasno, a tem golo veje, ker prihaja iz naroda samega. Mi imamo že svoje poli, po katerih skuhamo ono trganje povspeSevati, a v dvomu nismo niti jeden hip za populim uspeh. Ko dorasle mlrčni>zobi lisja.Vk, bode očitno pisal, kar si sedaj s strahom |ii-kriva. Mi vstajamo, iu vas je strah ! itadoriarui doneski. — Za »Slogine* zavode je sprejelo iipravuUlvo: Miha (Jermek iz Avbera t gld. Ni bolrinjnh dvojčkov j- nabral Jhejček izpod grma" 70 kr. - ¦ Ivan Domiclj iz Kormina, šteje si v ča«l, ker ga n ip.uhi laško č.uo|»i*i«i. . I ghj. — Dne I. junija je poslal č. g. Kr. Klanjščck •V gM. kot udnino. -- V veseli družbi pri rižoli v St. Mavri nabrala gospiea Tonir.i Marusič gld. a-2.*>V,. 1W. Plohi v(!.r»ghl. \l (termina smo cit.ili v .Corrieru" dopis, ki lopovski napada nekega »amosnjega korenskega trgovca, čes, da živi od Kurl.i-nov a uganja slovensko politiko. In kakošna je la politika 'i Ker svojega priimka ni š' pofiirl.inil, lisU na papirnati- žakljifk«* slovenska piipnrnčila in ker .-ploh ni poslal venegal. — No, um/, živi od Urirev in ne od fiirl.iunv; zato se bo pač malo brigal za 'lapad v l.ihou-,kih h-lih, saj je temu že viijem Mi mu pa kličemo; l.e naprei po dosedanji poli! A vi Urici ¦¦- vsi k njemu! Ta Irgovte se imenuje Ivan DomiceSj. Opozarjamo na njegov oglas. Kilo Jo 1't'iit'mtt i — „Puleinolla" se zgraža nad možnostjo, da so tudi laški očetje in matere, ki pošiljajo svoje otroke v slovenski- šole, nli v obče v šole, v katerih ni ur'iii jezik materinščina. Take slurišo imenuje ,,Pidcin,'lln" ronegatc. Kji j i h s 1 o v e n s k i h m a ter! ,,Non vogliamo rinogati" piše „Pulei-nella". Kaj porečejo k temu nje uredniki sami": Muri se primejo /a nos! >nv politiki mnrlrrc f« Italije? -Prugiiujske Ijudovhide preilsednik Horda je bil te dni /avratno umorjen. Morivee je neki Arredendo. Ime kaže, tla bi bil tudi ta iz Italije. Srečna mati Italija s takimi ,,vrlimi" sinovi! Urednikom ,,Corrieru" in „Sentmellt>-' prav iz sira eastitamo na tem novem bratcu. O kako odsevu z imen Caserio, Atriarito, Angiolillo, Arredento e eompairnia bel?a „coItura italiana, avita, secolare, oltre- millenaria benederta.....!!!" In kaki ..barbari" so nasproti tem pošastim naši fantje iz Vrtojbe, Št. Andreža in St. IVtra! — Mevže ie ven z odgovorom ! 10-letnica kluba slovenskih foiei-klistov »Ljubljana" se bode vršila m slovesen način dne IS. in 19. septembra t. I. Več prihodajič. Nepošten« orodje. — Bilo je v našem uredništvo že več okoličanov, kateri so prišli v Gorico kupiti potrebno obleko, in so se pritožili, da prišedšt v llaštei, so poprasevali, kje je Moželova trgovina, ker niso bili čitanja zmožni. Prod vsako štactmo so jim zatrjevali, »t u k a j, t u k a j j e M o ž e, I e p e j le ga noter". Nekateri so res šli naravnost na limanice, nekateri pa so poprej popraševali, kje pa imate zlati slovenski napis, na kar so dobili za odgovor, da ga še niso deli ven. Na tak način so bili okoličani zapeljani in so kupili blago. Ta taktika onih trgovcev v Ilaštelu, katerih pomočniki sodelujejo pri vseh protislovenskih demonstracijah, jim ne dela čisto nič časti. Okoličani naj si zapomnijo, da se nahaja Može to va trgovina pod štev. S v Raštetu, lik loterije in t abak urne. Lopovščine. _ Irredentovski list sej.; razlogotil na nekega železniškega sprevodnika, češ, da je zaklical na goriški postaji — Gorica in potem šele Gorizia; to dejanje imenuje »buftonate panslavistiche«, mesto da bi bil sprevodnik »nepristranski®, ter zahteva od načelnika kolodvora, da ¦sapra metlere a pošto il suo dipendente* ! ]; f Tako škandalozno pišejo irredcnlovski '"'i! Naša Gorica je poslala furlanska t izza in šele poleni umetno skrpana Gorizia. Zdaj pa hočejo da slovenska Gorica je že »buffonata panslavistica», in da kdor rabi lo ime je vreden kazni. Lopovi 1 Siecr pa južna železnica ir. logo greš' v tem oziru. Scodnje, De vin, Prosek Opčine, Sežana itd. ?a slovenski kraji, a napisi so — laš!vi! Kaj r-vavijo pa k temu irredcnlovski pisači ?! »Gorriere di Gorizia» poroča: Izgredi v Pragi, izgredi v Plznn, i gredi v Asu itd., sami izgredi Slovanov v aiešanih krajih, naj bo že v nemških ali laških. Slovani napadajo, Nemci in Lahi se le branijo. Tako pišejo ljudje ki so zgubili zadnjo iskro sramote in ne zaslužijo drugega naslova nego: Lopovi! — Na deškem so Nemci pobili ali potolkli neštevilno c. kr. uradnikov, redarjev, vojakov itd., priredili cele i^laje, - a «Corrierc» se drzne tako lopovski zavijali dejstva. Taki pisači ne zaslužijo drugačnega odgovora nego — s pdicoi »triov. Pensiero* iu za njim «Corriorc» se /udirata v topografiške kari p, češ, da se ondi vsak kraj imenuje t u d i s s I o v a n s k i m imvuom, katera so iznašli Iju Ije, ki bole poslovanili le kraje. Imenovati n. pr. Tržič, Kormin, Oglej, je greh, dasi so la imena silno stara; narobe pa je ptv.v, ako se rabijo imena, katera so iznašle bistre bulice v uredniških irredenlnvskih listov. — Kaj zaslužijo taki pisači;1 -J&jJJ Slovenska Šola v Gorici i je /.oprl pridela laška .šola, i->ke v Gorici še ni. Danes ti nilo meslno star.išilislvn p upravno sodišče proti ininM dne 10. junija i. I:, s katero preložili slovensko šolo v kjer ie zdaj laška šola. - -čas, ker vlada sama nini; morda (i.nič sam uči Lahe, kaki — V P<;<1» dočim slo- den je skle- ulok na dali -rski naredbi V. e bilo naloženo, ulico V o g e 1, • zublja p volje; : lože Tako ; res •er 1)1 reč r reden te nI! mari, ali aj se hri lar bel«7.iino |( Neki lisi je p ¦.-ki za »Lego» i(\ ¦iosaviiianli fhe.. je tilgovor na očilanj« našega cesarja P. .1. I, Ilalijaustvin tiorlc r-> le na slovenskih in m Nam Slovei! je ali je ni, ga avstrijski siva. ibčil med radodar em bodi kaj!i za vlada ! uiai ¦v z lic salliupau/ gl.-de na r.) ¦ tai 4ni sloi Iu ! Piuavčič, (ileši vee (Cr..ssaii.-, sme.,,V!,, Ker grazia di pipp. cinella • pipii-i taki Ui, lekarna j< s «.t(iveii»kiiiii (Knako Cilali -INU ,), me.sluega slar. proti iipeljav reda ngcisk. • D.i li kih polaščeir To dokazuje tmli vet :ke .pnli-iiielle*, kak IV.šč.il. Kndermac, Kr. I kdo liaj se leimi Ilombič, ¦ . oh, cappe! Sicer pra Si>il/i>vi liskarni nimajo protcsliiji' pruli ami, da njegova lupila in se služi Pnl- Obdni abor podružnice sv. Girilr*'iTi Metoda v Kobaridu bode v četrlek 9. sep- j tembra v gostil ni g. Mašera v Kobaridu • ob« 2'/s P°P- Vodstvo:";. ; Tomboli — Doznajemo, da priredi.; vojaško-veteransko društvo v Kanalu javno tombolo dne 2fi. t. m.—Društvo ^Slovenska Zveza" v Št. Petru pa se tudi pripravlja za tombolo 7. veselico. Zopet jeden slovenski obrtnik v Gariel. — Opozarjamo slovenske voznike in zasebnike na novi oglas g. Val. F e r j a n-čiča, katerega najlopleje priporočamo, ker je bil vedno zvest svojemu slovenskemu narodu. Volitve v Potlgari začnejo jutri 4. 1. m. in bodo nadaljevale 0. za III. 7. pa za 11. in I. volilno skupino. Ženska podružnica družbe s«-. Cirila in Metoda v Prvačini priredi 12. t. m. veselico na prostem. Vspored prihodnjič. I/, grahovske župan Ije na Tolminskem. — Pri nas je enorazredna ljudska šola, a nastavljena sta ddinilivrio 2 učite 1 j a-v o d i le 1 j a g. K. ing. II. Slednji nulomestuje začasno g. K. v Podmelcu. Ker bi o slučaju smrti ali npokojenja obe družini pripadali naši občini, prosimo okr. šol. svet J v Tolminu, da enega g. učitelja kje drugje ' del', imenr-jp. Kako, da dež. šol, svet kaj tacega pripušča?! V bolšliih Klllžall se je vršilo v soboto in ponedeljek vojaško sireljanje s topovi iz trdnjave v .tarčo" in v premikajoče se lesene .figure" na levi si rani pod Svinjakom. V Bole je došlo za lo priliko več višjih častnikov, V soboto se je jedna krogi, z-cepila in eden kos je sfrčiil nad vas i.u. nico. Nesreče ni bilo. Z uspehom teh vaj so strokovnjaki jako zadovoljni. Ko bo doM.šeua Indi nova trdnjava pri ltobiču ( ¦ vojaška komisija pride Ijekaj le dni, katera vse uredi!) ~) pride v Soško dolino, najbr/.e v Tolmin, četa Irdnjavske arlilerije. Sej m v Hcncah bode v po nedeijek dne i'>. t. m„ na kar posebno opozarjamo slavno občinstvo. Ilesetla cestnemu erurjii. - Na;i c. kr. cestarji imajo še vedno na hišah tablice z napisom .Sliassen ei n ni u mer"; naše ljudstvu jih im*Mii;je. šaljivo .Slras-umrau-berje". - Cas bi ž«- bil, da se odsli.iui.jo le tablice in uadouiesle s slovenskimi: c k r. cestar! Ali bo tudi la naš klic le vpi- e/.ili: Oso krvi. , dr. Seitz n» je vendar zn e nekoliko zas • - pipicami. je „:, lleki . pr. poročil- ;iiistva, v kal. novega ka; Burne razpr ilalijauslv. i /iv.dmi -,» i>r..|..,|.n sko-pravdn, Gur Maylander, Valušuik, (i rosic iu j a k, -— torej niti eden ni Italijan po Toda namesto trga so se pošteno pu laški - - prelepil.) Narodne vžigalice v lbdeu. -- Poročajo nam: .Vžigalice družbe sv. (Jirila in Metoda sta naročila v Ljubljani gg. Alojzij Sorc iu Anton Adoif M i«; k u S, ki jih imata tudi v svojih gostilnah na razpolago za goste. — To je prav: v naših goMiluah naj se rabijo le te vžigalice. Pričakujemo, da noben trgovec sploh ne bo prodajal dragih vžigalic; kdor se ne uda tej zahtevi, -.ai bo treba obrnili hrbet tudi za druge reči. Trgovka z raznim blagom na trgu naj si zapomni. d.\ geslo <\S\o;i k svojim-, ni šala in d.i ji utegnejo obrnili' hrbet vm odjemalci, ako bo S- nadalje milila, da dela kar hoče iu kupuje kjer bore. Pripravi,eni smo, govorili bolj jasno". ..AHMtrisiKlom' CooperaUva d i ('redilo'". — To laško drušlvo je osnovano na i.-4'i podlagi, kakor naša .Trgovska obrtna zadruga", ki začne poslovati 1. oktobra; razloček je le la, tla naša zadruga bo mnogo ceueji.i. — Laško društvo ob.-Uoji šele (i let, a čiijte, kakošno je denarno stanje koncem pivi. leta (I. jul." ls'Jl). do :J0. jun. 1. 1.) Hranilnih vlog gld. 2SI "2;5.'.)S, deležev za gld. :i«iV..")i)s.rM. Posojil gld. ,V.)i.lw7, ruše r v n i zalog gld. 17,.V.).">.(>9. — Udov je llrtKI s 12.")<5 deleži. — Med temi je prav veliko Slovencev. — 1/. teh številk je razvidno, kako potrebna je nova slov. zadruga! Nadejamo se zatcgatlei, tla jo bodo požrtvovalno podpirali vsi rodoljubi, zlasti na deželi! Dmštro »Šolski dom" bo imelo v Četrtek IG. septembra ob 11, uri predpoldne v prostorih goriške Čitalnice svoj ustanovni občni zbor, pri katerem se izvoli stalni društveni odbor. Mestni arhiv. — V zadrgi seji se je pritožil staraš. M a r z i n i, tla je našel v podstrešju v nekih starih zabojih — mestni »rb i v, ki obsega važne listine. Župan je obljubit, da preskrbi za arhiv boljše prostore, a tla bo težko dobili človeka, ki bi arhiv — uredil! Ubožci, smilijo se nam! V braniski dolini vendarle dobe pre-polrebno novo cesto; minisleistvo je določilo 3-1.0«) gld. za to cesto. Delo bo vodil inženir Krak— Koliko so si prizadevali za to cesto naši poslanci, to jo znano! Hvala jim ! Xa e. kr. pripravljaluid v Kobaridu se vsprejemajo učenci (učenke) najdalj o do 15. septembra, a ne do 10. sept., kakor je stalo napačno v zadnjem razglasu. Rlitgoslovljcnjc cerkvenih orgelj. Dne 8. septembra se bode vršila redka cerkvena slavnost pri Materi Božji v Logu. Pri zadnji veliki maši bodo blagoslovljenje novih orgelj, katere je izdelal g. Gregorič v Ljubljani; stale bodo 0000 gld. ~— Pri slav-nosti poje štursko „pevsko drušlvo* skupno z vipavskim cerkvenim mešanim zborom. jočega •eiskav; V IVzsnei se je vršila fr od strani deželnega odliora v lamušiiji paiislvu; vodil jo je deželni računar g, Kavčič. Pieslišani so bili vsi nbčiuarji, pregledane jim vse kniiaice iu listine, da se je naredil red v županslvenili spisih. Nered je bil slrašen! • ¦ Tudi kje drugod ne bi škodila laka preiskava! železnica Trst-Koper. -Politični obhod projektovane železniške proge Tr.sl-Kopei bode od '.». tto 10. septembra l. 1. ¦/. slede-im \ spon dom: l»iu. _'.»., 10. in II. sep! 'lVbt (Sv. Andrej) do ttaveij, 13. sept. ob občina Milje, 1 k iu L", septembra občine Plavje, Škofije iu Dekani, 10. sepl. občina Lazarcl. Vojaške vaje pri LJubljani. T«; dni je bila v Ljubljani in okolici cela vojska s štirimi vojaškimi godbami. Nastanjenih je bilo v mestu samem r>000 v okolici Ljubljanski pa 10110 mož. Moštvo je sla. ovalo v šolskih poslopjih, častniki pa v privatnih hišah. Vojaštvo je ostalo v Ljubljani do 3. septembra, potem pa odrinilo proti .štajerski čez Vransko. I/, Klavž pri Podmelcu. Cenjeni gospod urednik: O.itajoč, zadnjo »Sočino* številko, zapazim dopis iz Podmelca od dne U). avgusta. Ko pogledam radoveden, kaj je vendar zopet, vskliknem »bravo", to je že nekaj, tti bo stvarno. I/, prazne glave ni prišlo, saj je celo nekaj latinskega. Ko pa čilani iu čitam precej dolgi dopis, vidim, tla je večinoma prazna slama. Slednjič pridem do odstavka, kjer pravi gospod dopisnik, tla ima še nekaj povedati. Ko ga prečilam, mi ni treba premišljevali, koga zadeva. Gospod dopisnik se je pač /.molil, mislim si, ali se mu je pa kdo nesramno nalagal, pač bi se pa lahko še kaj več mislilo o njem! Ozirom ua to izjavljam' danes slovesno, da jaz nisem I pisal onega majhnega dopisa iz Podmelca. j Kar se tiče moje narodne dolžnosti, jo izpolnjujem kolikor mi je mogoče. Ako pa bi mi gospod dopisnik hotel pripomoči k še bolj- j šemii izpolnjevanju, prosim !! B o k o d e I e e. Izvoz eespelj. — Z ozironi na gospodarsko vest pod tem naslovom v zadnjem „V r i m o r e u", donašamo še. to-le dopolnilo: Pred nekaj dnevi jo sporočil neki veletržee, da Ilolandija ne bode več uvažala suhih česp^lj i/, naših krajev, ker so producenti premalo pazili, da bi so taisto popolnoma posušile, in se je, kakor omenjeno, lanskega sadu mnogo pokvarilo. Zaradi velikih izgub so začeli ondotni veletržei kupovati namesto suhih češpelj kalifornske marelice, ki so tudi veliko ceneje. Cena kg. posušenega, a neolupljcnega sada z voz-nino vred znaša v Rotterdamu, (Ilolandija) 40 do 45 kr.; vrhu tega, je tudi sad zelo trpežen. Iz naših krajev se je izvažalo v Holandijo vsako leto povprečno 200 i puntalo v posušenih češpelj, kar je vsokako uvaževanja vredno. Ker preti nevarnost, da bi prenehalo izvažanje tudi v drugo dežele, trobajopro-ducentom največje pozornosti, da izbrišejo neugodni vtis, koji so povzročili z lanskimi pošiljatvami. Gospod Martin Poveraj, trgovec in krojaški mojster na Travniku Št. 22 v Gorici, pojde v kratkem na popotovanje v hribe Opozarja rodoljubno duhovščino, učiteljslvo, uradnišlvo in ostale zasebnike, da prinese seboj najnovejše uzorce za možke obltke ter ptosi, da mu se ohranijo naročila. Bo sprejemal tudi naročila po meri za dan e. Ker je g. Poveraj res vsake podpore vreden rodoljub, priporočamo ga kar najlopleje rodoljubom na deželi. Opuščajte demonstracijo! — Že pred »več tedni naznanili so listi, da se ustanovi zaveza nemških pevskih društev v najjužnejših deželah nase monarhije. Ta zaveza, h kateri nameravajo pristopiti vsa nemška pevska društva na Kranjskem, v Trstu, na Goriškem in v Istri — kaj prida teh društev itak ni — se kisli z jako pomenljivim imenom »Sudmarkischcr Sangerbund". Že to ime samo kaže, kake tendence bode zastopala ta zaveza, tendence namreč, katere so nam očitno sovražne. Zategadelj nas je močno presenetilo, ko smo Culi, da se ustanovna slavnost ne vrši v Gelji, kakor se je dlje časa zatrjevalo, ampak da se bode vršila v Ljubljani, v središči slovenske kronovinc, v središči vsega slovenstva. Sodimo, da so tukajšnja »la malo primerna za tako slavnost, najmanj pa v sedanjih časih občne razburjenosti in ljulega bojevanja za narodno rav, uopravnosl, ko bi se laka priredba morala smatrali za provokacijo Priporočamo torej gospodom in prirediteljem Sudmarkovske slavnosti, naj si slvar dobro premislijo, pred no se končno odločijo, priredili v Ljubljani nameravano demonstracijo. »SI Narod." Položnice poštne hranilnice smo priložili izdaji za deželo s prošnjo do naročnikov, da po njih dopošljejo oni muli znesek 2") kr. za hrošurieo „P r i m o r s k i o d n o -šaji*. Nadejamo se, tla se odzovejo golovo vsi naročniki. Po položnicah se lahko dopošljo tudi druga, n. pr. zaostala naročnina. Prosimo, da se v leni slučaju ločno zabeleži, zakaj se pošilja. Razmere na Vztoku. „l)aily Nevvs" se poroča iz Tabrisa v Perziji: Kurdje uu turško-perzijski meji so prekoračili mejo h-r dve i.rmenski vasi popolnoma uplenili in uničili. Dve slo krislijaiiov iu Armencev so pomorili. Perzijska vlada je poslala vojaštvo ua mejo. Kakor se vidi, mii/elmmiom raste greben po zmagali ua Grškem iu treba hode ^a malce prisekati. Stori pa naj lo že kaka evropska ali luja oblast, • - samo da se zgodi — čas je skrajen, tla se odprav' la škandal sedanjega časa I • Angleški poslanik v Carigradu zahteva, naj Turki zapusle Tt> salijo, pretlno se morejo določili posameznosti radi plačevanja vojne odškodnine Ako velevlasli tej zahtevi ue pi-ilrdijo, izstopi Anglija iz evropskega koncerhi. V Grški vlada že velika beda radi izjemnega sluuja, v kateri je še vedno vse kraljestvo. Olirlnija in kmeijslvo sla skoraj do cela uničena, kupčija je jako omejena in veliko število Grkov je že fciipnshlo domovino, lladi lega ima Anglija povsem prav, ako zahteva, »aj zapusle turške cele, ki obirajo kakor kobilice lepo Tesalijo, zasedena grška mesta, da morijo Grki zopet svobodno dihali ter začeli iz nova gospotiarsl o delo. V Carigradu vlada mej krščanskimi Armenci, ki obsojajo zadnje metalce bomb, veliko vznemirjenje, Dali se je, da se položaj armenskega naroda sedaj se poslabi. Auuleska-aVganska vojn«. — Kakor poročajo, se obe stranki naglo oborožujeli in oskrbujeli z živežem. Iz lega sklepajo, da pride do vojne. Samo uporni rod Afridov ima 00.000 vojakov, katerih mnogo se je izvežbalo v indijski vojni. Angleži imajo v Indiji 3.")00 angleških častnikov, (50.000 angleških vojakov, 2.100 indijskih častnikov in Itri.OnO indijskih vojakov, Anglija Alganc.e glede vojskine moči delako presega, vendar je nevarnost, tla se loti verski fmal bo torej pred vsem nulogn, razširili omojnnl delokrog »Slovansko knjižnico*, t. j. prinašali bodisi take izvirno spise, ki po svoji vsebini nino zn nnjširfie ljudske vrste, ler prevode niiizniUuonb lojših kltiHifnili nli modernih hpInov vseh narodov. Prvn knjiga prinnfm /hirkn izvirnih novelic mladega pisatelju, ki pa velja kol, glavni borilelj takozvano ¦nove strujo) v naši leposlovni književnosti. Ta jo nam Slovencem pač, najbližja, u/.roeilu je tudi viharen peresen boj, zategudel le pač nmoHliio, ako pričnemo h HplHi takti smeri. Za drugo knjigo linam Že pripravljeni dve drami In življeiijcpl« slovetVgn Norvofcunu Henriku IhHouii ('Stebri nafto družbo« in * Sovražnik svojega ljudstvu*). — V tretji knjigi bi prišla S bitk on p o nvovu veseloigra Veselo kuniiee NVindzorski^, v četrti Nirokoznuu Sudorinunov roman i/, nekake -Iretjo Hinerf«. /nlo knjižnico se tudi že prevaja sloveči Mali-jaimkl romati -M are o V U con t h, prišli bi pozneje kdaj Proinensi nposl > tld, Pač obširna iu hvaležna naloga I Hvaležna V fco vidim v duhu »rdlle oroi.o, oHlro polemike, katerim končni v<>fnn jo vedno: ^Salonska knjižnica' kaj pa je tebe treba bilo!.....Na lake prigovoru hodi pripravljen; ne dololo mo torei nepričakovano, in zategadel me trnu ne bodo ne boleli iu ne plašili pri delu, llverjen sem, da bode odobroval tako književno podjetju vsakdo, ki ne tiči preko ušes v ozko-srčnih sponau farizejev, ki se brez potrebo pohujšujejo nad VHiiko manj navadno frazo aH resnično sliko človeško balonska knjižnična ni namenjena no mladini no širšim vrstam našega čitajočega občinstva, marveč odraslim razumnikom obojega spola, o katerih pač nikdo ne bo sumil, da so sploh morejo v čem pohujšati. Ako pn zaide naša < Salonska« kdaj tudi v tako roke, katerim ni namonjena, ne bo to naša krivda. Ali naj bi pa radi tako možnosti Slovenci sploh nikdar ne imeli enakega književnega podjetja? Kdor odgovori na to vprašanje z ne>, svobodno mu; jaz sem nasprotnega pro-pričnnjn! '¦-Salonski knjižnici> sploh ne bo naloga, odobravati ali propagovati n. pr. to ali ono smer, marveč lo predočiti jo slovenskemu razumništvu, češ: Taka je n. pr. tu -nova struja:> v slovonski leposlovni književnosti, taka struja so je spočela in je zmagala pod toni ali onim pisateljem in njega somišljeniki na Nemškem, Francoskem, Angleškem itd., a ti slovensko izobraženo občinstvo p oz n a j jo in s o d i a a m o ...! Upam , da me bo slovensko razum-ništvoumelo in tudi podpiralo v teh prizadevanjih. «Salonska knjižnica* ne bo izhajala v določenih rokih, marveč naslednja kniisra izide vselej šole. tedaj, kadar bodo pokriti izdatki prejšnjih čim bolj bo torej naše razumništvo kupovalo to knjige, tem hitreje bo rastlo njih število. Posamične knjige tega izdanja bodo primeroma dražjo nego je «Slovanskn knjižnica*, ker plačujem pisateljem precej visoke nagrade, — sicer bi no dobil dovolj sodelavcev. Vsak delavec jo pač vreden svojega plačila! Kdor se hoče pridružiti sodelavcem «Salonsko knjižnice*, naj se oglasi in natančno razloži načrt svojega dela. Profcim pa že zdaj. naj se mi ne oglašajo sitneži, ki ne poznajo niti naj-glavniših pravil slovenske slovnice. Domišljavosti v tem pogledu je neverjetno veliko...! Kdor sam nima voljo ah časa, da bi sodeloval, naj bi pa priskočil na pomoč z dobrim svetom, n, pr. katero delo tujih narodov bi najbolje ustrezalo namenu »Salonske knjižnice*. Več oči več vidi! V G o v i c i, 31. nvgitsla 181)7. A. GabrŠSek. Tapeta? 242 4-1 Franc Itampuž s prodajo m izposodbo pohištva se je preselil na Travnik hi 3/1. nadir. Sloraci, pitajte le svoje trgom, cM«, zflrafmke, oflTetn&e M, flržiie se stroge psla »Svoji i stojim"! Seidcn-Damaste 65 Kr. liis fl. 1JG5 p. Met. — sovvie scbwaize, vveisse uni'oiIajti zakonit« dovoljenih drž papirjev in srerk, a i pri Bovcu priporoča svojo zalogo košaric in druirili tej stroki pripadajočih ročij. lilarrM dobro, a eone zmerno. Sprejema tudi naročilu za razno izdelke. Vodstvo c. kr. košarske šole na Žagi dne 21. avgusta IS97. Voditelj: ,5, « Ig. Uršič. Jelisr S km od Trsta, Ki minut, od železniške postaje na Opčini oddaljen. VIsoeliiii nad mor jem :5K'» metrov. H6tel pFve vrste. "M, od teli 40 najmodernejše na novo urejenih in 10 7. ali brez oprave v najem oddajajoči!, sob. •led In... bralne, igru'lie'i.1 koncertne .suhe, krasni razgled na Trst in jadransko morje: ugodno Icloviš.'.-zit tujce. Najlepše in Trslu najbližje poletno bivališče, hladen zrak; .JO000 kvadralmelrov veliki park; senčnati vrt; terase: veranda; švicarska hiša; kegljišče in druge zabavno igra. Ksulnc in škropiljne fWanncn u. llouehe) ko-pelji. PoSla: brzojov; lelefoii, (zveza z Trstom in Op-čino št. v.>ji zdravi legi, po izvr.-! misli učnih in vzgojnih nsi>:ij. pi. čvr.-ti. teb^no i dušno izvršni mladini, k; je ž.,- iiš";t iz te^-a zav...!; zagolovljet.a Je na,"boijša vzgoja. Ljudska in meščanska šola v zivo.bi ima pr.i vico javnosti, tiojenk.% «»Ira-Ie so!.-ki d'džno-ti. uu rejo se tu temeljiteje izobrazili v ji-zikih. v sb>v.-:^vi zeiidjcpisju, zgo.Io\iiti, ri.-anju in flikanju, v g«»ibt i liuih ročnih delih, pa še v : Sladkor kavo riž - mast poper sveče - olje - - škrob — ječmen - kavino primeso -moko • gris drobne in debele otrobe furžico zdb sol - moko za pitanje kis — žveplo cement - bakreni vitrijol itd. Ki« »I V podružnici n;i Kornu prndnja lurli moko, otrobe, ovs, tursico itd. fvan iomicclj v Korminu nn glavnem sadnem trgu < bivša hiša Pallovn) pri rojakm sladkor, kavo, riž, olj o, kamenooljo, moko, otrobe, vsakovrstne svače iz Kopačeve tovarne, potem špirit vinski En domače žganje. Dalje prodaja vitrijol (modro galico) in pravo romansko trtno žveplo, narodne žveplenke. Vse prodaja po tako zmerni ceni. da se ne boji (ehniovuiija {konkurence). l-i:5 || M Vinarsko in sadjarsko društvo! j|§ ižf za Brda l P; s sedežem tf Gorici, ulica Barzellmi št.20. fcj»j po nizki ceni slavtiemu občinstvu m svo\a pn$tna %t\$fea j M vina-, ve^uto, modro P \xaxvti\n\o \tv d\v\x^ tia-P va&na etna vina, ^yv-M detfee 5 v o \ K w Hanov. j IjŠ) llazpošlja na vse kraje od "ifi litrov naprej, j^ Uzorce vin pošilja na zahtevo. kjmmmmmmmmmmmmmš Veliki prazni sodov; iz Srbije, iz lir;i>stoveoa lesa z železnimi obroči, od 2, 7, 20 30 do 70 hektov, 6-7 cm. debelosti v glavi, popolnoma zdravi, so na prodaj. Natančneje poizvedbe, pri u p ravni št v u, ali v hiši na Frane Jožefbvi cesti št. 9. pri g. L. >Steru. „IK 7 t s. is :•- i v. Od davno že nrer-kušeim. z. lepotno sredsivo (za naliranjc) v ojačellje kit in živcev na človeškem telesi Kwizdov fluid Varstv.na znamka: kača vtl!.M za lur:steluibol..zce) | T^zm '/-.»¦l-m uporabljen . ife^l W>°-™": U.»Io«.rjt.v in jezdecev L2$HWV »k^pfiivanj.' in ..življenje po L^gj večjih napornih polih. IbvvfKžuJH l'cii;i: 1-'t steklenici a. v. trtd, 1. , '» steklenice gld. .(il).' 1'rislno .-e dobiva v \-eh lekarnah. .JO (g) (•lavna zalojra: Okrona lekarna v Korneiibiugu ________ I'1'5 Unnaj«. f igovGG z vinom na veliko Anton Pečenko i - GORICA -- Via (iiardino S Vrtr**. 11 a. dalmatinsko vino iz Jelše in pristna bela gJSffi- furlanskih, In črna vina "^H-J&ilž briških in iZ '~ŽW& isterskih vipavskih, ^$J vinogradov. v>e kiaj.: av.-tj-»-.v«ske rnnnarhij.i' ;itr-»v u:i[,v,tl Xa z.-»bi«vr» ....šlija tud Cene zmerne. Postreiba poitona. r sodih od : .Na ¦ i j-:b.l. -.-r.br. d. ž. .- ti—rr Tovarna uzornin telovadnih priprav •JO«. YIN13YŠ~.Š.5 v Pra#i na Smihovu (rial.a-SroicI:^) Viiiohrad.-ka ulice či-b, 81.;. se |.ci,,„r,.,-a k pojKdnontti iizonientu i»rirf'jcv:injit Kiiliolskili in šolskili ti>loviiiliilc po [M-fKive/il, piijo/.iiar.iii iu pi.ik:i.'uih se-hnih. V l.i .b.UzV r... i,./.p.,|-..-., mu>:'o plpoioči,-o,"ib >p,i-al .I..,«..."!!, ii, i,„./(.;„-kil, ' se pa i.ar|,,.-,.;i„' .,;„„k,. ,,o _ //avadne priprave so vedno y zalogi, »a.Htie.j |.oš,)ja ^."'/'ilih.v!, ln'eZ1,la':no"in' ".ošl Poprave i/višnje po niijui/jlh crimli. ipT* Svoji k svojim! -^ Ambrož Furlan trgovec l-i| z jedilnim blagom na tržaški cesti \ v fioriei priporoča kavo, riž, sladkor, moko, i i to, otrobe, vse poljske in domače pridelke. LLMr*> 1'oslre/e vestno in pt> zmerni cent. ¦ Teodor Slalianja srohrar v Gorici, ulica Morclli št, t7. _ Pr.por.Ka ,e pr-fa-Cti ,l„. -¦¦-¦: " iz^.ovljen;, ¦od m ..ricbj p.. krenili i naj m ¦ni. k..!- Monšlranc, kellbov. cf-niUv. il.l. ii.l. h-.are re.-j ¦prauji lir j Ii v .'»is.'« po-¦elucni In po/.I:itl. !)a -i pi .!l|O.I-j..l||.ll bn^l.liK relkw uo/lli .e|k\en.;a kolili-k. ;.-.i .iga. ..|,',šiiji- jim lo z;'"iij ..tl..-1.;..|,l s leni. da jim je ,„ i- pra»lj.iip..-ilj..!.b:a}-....ik..|.ui poleni lo iZ|,|.i.'iij,.j„ na obi.Ai' l.ihk« določi',' Strelovode iz b.ikia v Offlijll pozla'ene najl.ol;ie iz-Hiijillie. kai.or ludi isiLovrs.n.i ¦»l'1-iivo ii.....zI.i.-.mi-c pi,prr..ča ludi p., riiij- ¦nah. 1'ošilja VMikn liluir« dobra spiavljeim iu pešliilne friuikot 11» (Cl, iel P i c c d f i Fran Vanek goriško pivovarno na fioriščeku V Gorici Piazz.i Cilt.iii.i IMvnviirna j« zdntno rjizširjcn,! Icr urc-jctiii pu imjnovojii znhlcvi. Kulta pivo po .Vs!.i, •1'iiiiijski in bavarski n;iv;nli in nporaldj.t U> .'•cšlvi htoclj in nioiavriki slad. l'npomč;a ;•«• \i. ti. (.'"stilnifcirjciii in /,a-sclinrkoin v (Jotici, v llnltli iti na Tolminskem. Zalogo za Brda ima gosp. Peter Russian v Korminu in go.-.p. (.Jotlfik-d l)c-»..i.liarl. v C.tnpoU.o^o /a Furlanski dol d.-želc. 1'iip«^; hv»n XIII. je sporočil po svojcu zdravniku profesorju .'". I, a p |>o n i • j r. tukajšnjemu lekarnarju l'l<:COI,l-j»i v hjobtjaiii i.ajsnuev o zahvalo ¦M Njegovi Sv,.(osli vposlailo tinkturo '¦ žeiodee. (Iinenjein zdiaviiik. kakor veliko dnigib odličiiib prr.f.-HoljeV medicine so Picc.-lijev.- tinkturo Z.l želode, picskllsili, ler jo pi iporečajo kol izvršili., krepilo /a ž e t o d e c. kale r a k r e p č a ž e I o <| e e. |....., n ... Ž llje tek. ter pospešuje preba vanj..... čiščenje. Cena 1 sleklenica t