RAVEN DELOVNE STORILNOSTI V INDUSTRIJI
po ljudskih  repablikah
Rezuilate dosežencga razvoja delovne slorilnosti v indu-slriji v zadnjih petih letih, ki jih je naš list že objavii, dopol-njujemo tokrat s prlkazom razlik v produklivnosll po Ijud-skih republlkah.
Potl ravnijo delovne storilnostl lazumemo količino ustvarjene proizvodnje, kt je blla dosežena na eno zaposleno osebo v industriji. Razmerje med dcseženo proizvodr.jo in šie-vilom ljudi, ki so jo ustvarili, je znano še pod imenom de-lovm učinek. Delovni učinek indusirlje po ljuclskih republikah je lorej temelj za piikaz lazlik v ravni delovne storllnosti.
Ta obračun kaže, da so med Ijudskimi repubiikami velike razlike v ravni produktivnosti. Če vzamemo delovno storilnost v Industiiji vse Jugoslavije kot 100, se raven produktivnosti v industrijl posamcznih ljudskih republik razporeja %r raz-maku od 69 do 118 To pomeni, da je razlika med republiko 2 najnižjo in najvišjo produkllvnostjo skoraj dvakratna. Pri-merjava podatkov za 1. 1353 in 1955 kaže, da v lem dvelet-nem razmaku niso prišie občutneje do veljave težnje po zaostritvi ah ublaiitvt teh razllk.
Raven delovne storilnosti -v ludnstriji po ljudskib repnblikah
7953                1955
FLRJ                                         100                  100
Srbija                                         91                   91
Hrvatska                                    99                   97
Slovenlja                                  117                  128
Bosna m Heicegovlna             106                 112
Makedonija                                67                   69
Ctna  gora                                  82                   73
Posebno je značllna vlsoka delovna slorllnost v Bosni In Hercegovini, ki nima tako velike industrijske tradicije kokor Slovenlja. Ta visoka raven v Bosni in Hercegovini pa je po-sledica velike koncentracije leike indiistrije, ki je bila večidel zgrajena in  je začela proizvajati v  zadnjih nekaj letih.
Sem spadajo velike hldrocentrale, koksarne, ielezatna Zenica, tovarna dušika v Gotaždu, tovarna celuloze v Prtje-doru, tovarna natronskega paplrja v Maglaju in druga nova podjetja. Prav tako je presenetljiva nizka raven delovne slo-[ilnosti Industriie v Makedoniji. Za njo je značilen učinek novih industrifskih pbdjetij, v katerih se še ni ulekel proiz-vodnl proces in je zato zatadl njih delovna storllnost nizkn. Začetek redne proizvodnje v teh podjetjih pa bo hltro pii-peljal do povečanja produktivnosli.
Rnzlike tned ljudskimi lepublikami kažejo, da bi se sto-rtlnost, če bi se produklivnost industrije povsod dvignila na raven, ki so /o že dosegli v Slovenijl, povečala v Srbijl ?.a 30 %, na Hrvatskem za 22 %, v Bosni in Hercegovini za 5 %, v Makedoniu za 70 %, v Čmi gori pa za 60 %. Skupni te-zultat tega povečanja bi bti porast produklivnosti v vsej industriji za okrog 17 %,. Pii tem je treba upoštevati, da ludi v industtiji Slovenije prav tako n/so izčrpane vse moi-nost! za povcčon/e produktivnosti in so mlo rezeive v indu-strlfl ie večfe, kakor kaie ta pregled.                M. Nikolič