Poštnina plačana t gotovini Spedizione in abbonamento postal«
š	H	k
fl		1
1	m	r
Prezzo • Gena fclr 0.50
Stev. 105
V	Ljubljani, v ponedeljek, 10. maja 1943-XXI
I,eto VIII.
*	zkljuina pooblaščenka ra oglaševanje italijanskega in tujega izvora: U n ione Pnbblicita Italiana S. A., Milana
Uredolttvo lo oprava: Kopitarjeva 6, Ljubljana. Redazfone. Amministrazione: Kopitarjeva i, Lubiana-
Concessionaria escinviva per la pnbblicitA di provenlenza italiana ed estera: Unioue Pubblicitn Italiana S A. Milano.
Vojni poročili 1078 in 1079
Zagrizeni boji na severnem in južnem tunizijskem bojišču
Italijansko uradno vojno poročilo št. 1078 pravi:
Nasprotniku se jc s porazno premočjo
v	ljuileh in orožju posrečilo zlomiti junaški odpor branilcev Tunisa in Bizerte.
Pristaniške napravo in pa take, ki. so važne za vojsko, so bile v obeli mestih o pravem času uničene.
Vzhodno od Bizerte ter na srednje m in južnem delu bojišča italijanske in nemške ediuice boj odločno uada-1 jujejo.
Uradno vojno poročilo št. 1079 pravi:
Zagrizeni boji še vedno potekajo na severnem delu tunizijskega bojišča. Osni oddelki z neukrotljivo odločnostjo osporavajo nasprotniku vsako pridobitev ozemlja.
N a južnem bojišču so naše čete odbilo krajevne uapade. Zaradi hrabrega vedenja zasluži omembo v vojnem poročilu 1. skupina 3. topniškega polka »Pistoia«.
V letalskih dvobojih so nemški lovci zbili 7 strojev.
Veliki oddelki štirimotornikov so v močnem spremstvu včeraj bombardirali Porto Empedcle in Pan teli eri o. Do bomb-niških nastopov je prišlo tudi na predelu pri Canipidanu v Sardiniji. Škoda je neznatna. Kaže, da je protiletalsko topništvo uničilo 10 sovražnikovih letal, od tega eno pri Porto Empedode, 18 pa na Pantelleriji. kjer so naši lovci strmoglavili še eno letalo.
Uspešni obrambni boji na
72 sovjetskih ter 27 angleških
Hitlerjev glavni stan, 9. maja. Vrhovno poveljstvo nemške vojske je objavilo naslednje uradno vojno poročilo: isk 1
sovjetskim oddelkom spet priza< krvave izgube in uničile številne oklepne vozove.
V	krajevnih bojih severno od Lisičnnska in južno od Orla je bil sovražnik v protinapadih vržen nazaj kljub trdovratnemu odporu.
Letalstvo je z močnimi silami podpiralo boje na kubanskem področju ter nadaljevalo podnevi in ponoči z obstreljevanjem sovražnikovega železniškega prometa. Včeraj je bilo ob 6 lastnih izgubah uničenih 72 sovjetskih letni.
Na Črnem morju so potopile lahke nemške oborožene sile v močno zavarovanih konvojih 4 manjše edinice s skupno 1800 tonami. Lastne ladje kljub močni sovražnikovi obrambi niso utrpele nobenih izgub niti poškodb.
Pomenljive slovesnosti ob dnevu vojske in imperija
Vladar je sam odlikoval junake ter se udeležil slovesne proslave v društvu »Dante Alighieri«
Ob kubanskem mostišču je sovražnik nadaljeval svoje napade. V obrambnih bojih so naše čete sovjetskim oddelkom spet prizadele velike
Rim, 10. maja. e. Slovesnosti ob dnevu vojske in imperija eo se začele s tem, da so oborožene silo izkazale čast pred spomenikom neznanega vojaka in pred svetiščem padlih fašistov na Kapitolskeru griču.
Ob 8 je poveljnik armadnega zbora v zastopstvu načelnika glavnega 6tana vojske položil pred oltar domovine velik zlat venec. Na Beneškem trgu je bil razvrščen polk, na stopnicah pa so bili častniki mestne posadke. Takoj nato je poveljnik armadnega zbora ponovil ta obred pred svetiščem na Kapitolu vpričo raznih vojaških zastopnikov. Najsloveenejši poudarek pa je dobila vsa ta prireditev ob izročanju odlikovanj za vojaško hrabrost v vojašnici Kneza Piemontskega vpričo Kralja in Cesarja.
Vladar je prispel ob. 9 z običajnim spremstvom in ob zvokih državne in fašistične himne. Na dvorišču vojašnice je bila razvrščena celotna pehotna divizija, ki so jo sestavljali polk grenadirjev, pehotni polk in topniški polk z zastavami. Vladarja, ki je prispel v spremstvu svojega prvega pribočnika, so sprejeli kvadrumvir maršal De Bono, taj nik stranke, maršal Baslico, načelnik glavnega stana, državni podtajniki v vojaških ministrstvih in druge visoke osebnosti prestolnice. Cete so izkazale čast z orožjem, nato pa je bil zapovedan pozdrav Kralju in Cesarju.
Vladar je obhodil razvrščene oddelke, se ustavil in pozdravil sleherno zastavo, nato pa zavzel mesto na odru, katerega so obdajali oklepniki. Na odru so bile tudi družine padlih ter zastopstva bojnih organizacij s prapori in odlikovanji. Častnik iz glavnega stana je začel nato klicati imena junakov. Drug za drugim 60 prihajali pred Kralja in Cesarja svojci tistih, ki so se žrtvovali za domovino, in dobili odličje za hrabrost, ki naj bi bila vzgled za bodoča pokolenja. Vladar je imel za slehernega od njih ganljivo besedo in z očitnim zado-1 voljstvom sprejemal izraze njihovega izrednega
raznih delih vzhodne fronte
in ameriških letal sestreljenih
V	Tunisu so nemško-italijanske čete tudi včeraj nudile sovražniku, ki je napadal z vseh sirani z mnogo močnejšimi silami, junaški od-
Eor. Na prostoru južno od Bizerte drži več ojnih skupin svoje postojanke v zglednem izpolnjevanju dolžnosti do zadnjega naboja. Po
hudih pouličnih bojih so sa naše, v Tunisu sc boreče čete v soglasju z danimi povelji umaknile na postojanke južnovzhodno od mesta. Močni sovražnikovi napadi na nove postojanke in na južni odsek tuniške fronte so se izjalovili ob odločnem odporu nemško-italijanskih branilcev. Uničeni so bili številni oklepni vozovi in sovražniku prizadete občutne izgube.
Pri varovanju tuniškega obalnega ozemlja so sestrelili nemški in italijanski lovci ter protiletalsko topništvo 27 sovražuikovih letal. Izgubljeni so bili 3 lastni lovci.
Nemška bojna letala so odvrgla v jutranjih urah 8. maja težke bombe na cilje v jugovzhodni Angliji.
Sklepi vladne seje pod Ducejevim predsedstvom
Rim, 9. maja. s. Včeraj ob 10 se je pod predsedstvom Duceja sestal ministrski svet.
Duce je obvestil ministrski svet, da sc pripravlja ukrep glede ureditve finančnih vprašanj za državne nameščence v vojni dobi. Na prihodnji seji bodo že v razpravi zadevni predlogi. Ukrepi bodo veljali od 1. julija t. 1.
Ministrski svet je nato odobril naslednje ukrepe, razen onih iz rednega poslovanja:
Predsedništvo: Na predlog Duceja in predsednika vlade zakonski osnutek o ustanovitvi posebnih kolegijev za proučitev pritožb g Ipd e priznanja pokojninskih pravic zaradi invalidnosti ali smrti državljanov kot žrtev -vojne.
Zunanje zadeve: Na predlog Duceja in zunanjega ministra so bili odobreni nekateri ukrepi različnega značaja.
Na predlog Duceja kot ministra 7,a notranje zadeve: Osnutek ukrepa z novimi določbami za ureditev poslovanja v vojni v pristojnosti notranjega ministrstva. K tem ukrepom bodo v zvezi s sovražnimi letalskimi napadi na južne pokrajine izdana posebna navodila, ki bodo bolj prilagodila službo'organov notranjega mnistr-stva trenutnemu vojnemu stanju, pri čemer je predvideno, da bo v teh krajih priznano svoj-stvo bojevnika vsem, ki bodo pri teh poslih zaposleni in bodo uživali tudi vse ugodnosti takega osebja.
Na predlog ministra za italijansko Afriko: Zakonski osnutek, s katerim so bile prirejene in izpopolnjene določbe za čas vojne glede izcedne uprave ustanov gospodarskega značaja, ki so na delu v italijanski Afriki.
Na predlog ministra za pravosodje: Osnutek ukrepa, ki se nanaša na vzdrževanje pravice v krajih, ki so ogroženi od vojnih dogodkov Da bi se zagotovilo nemoteno poslovanje sodišč, kjer bi lahko sovražnik izvršil letalske akcije, je dobil minister za pravosodje možnost, premestiti začasno sodne urade s sedanjih sedežev v primerih, kadar bi bilo njihovo poslovanje zaradi vojnih dogodkov hudo ovirano, b to premestitvijo in drugimi s tem zvezanimi ukrepi je lahko združena do določenih roko tudi začasna ustavitev ali zakasnitev sodnega
postopanja.	,	.
Zakonski osnutek s spremembami v uredit-
vi	sodne službe, kolikor se nanaša na izpite državnih tožiteljev ▼ zvezi e sedanjo vojno dobo, kakor tudi glede ugodnosti za sodne pripravnike, ki so služili domovini v orožju.
Finance: No predlog ministra za finance zakonski osnutek glede podelitve čina <Jiviz.ij-
škili in brigadnih generalov iz pomožne m rezervne služdie kr- finančne straže, nadalje zakonski osnutek glede sprememb v sedanji ureditvi za gojitev tobaka in zakonski osnutek z enotnim besedilom zakonodajnih določb glede izrednih davkov na večje dohodke.	,
Mornarica: Na predlog Duceja kot ministra za mornarico zakonski osnutek glede ustanovitve čina »aiutante di battaglia« v mornarici.
Narodna vzgoja: Na predlog ministra za narodno vzgojo zakonski osnutek z določbami za postopno preuvrstitev šol v skladu s šulsko listino. I’o tem ukrepu bodo vse dosedanje šole spremenjene v nove vrste šole, razen srednje šole, ki je bila ustanovljena z zakonom z dne 1. julija 1940 v duhu smrenic »šolske listine«.
Zakonski osnutek, ki ureja izvršitev zakona z dne 1. junija 1939 glede zaščite predmetov umetniškega in zgodovinskega pomena.
Javna dela: Na predlog ministra za javna dela zakonski osnutek, ki vsebuje nekatere podrobnejše določbe k zakonu o posvetovalnih organih za javna dela, predvsem glede sestave vrhovnega sveta za javna dela. Nadaljnji zakonski osnutek vsebuje določbe, da morajo fašistični zavodi za ljudske hiše pridržati del stanovanj za poškodovance in invalide iz vojn po letih 1915—1918.
Korporacije: Na predlog ministra za korporacije zakonski osnutek, ki daje zakonsko moč prepovedi, da bi bili Judje člani zakonito priznanih sindikalnih organizacij. Zakonski osnutek, ki ureja geofizična raziskovanja, za katerih odobritev bo vselej pristojno ministrstvo za korporacije in jih bodo tudi nadzirali pristojni tehnični organi tega ministrstva.
Ljudska kultura: Zakonski osnutek, ki vsebuje nove določbe glede dotoka in poletnega bivanja v vseh krajih kraljevine. S tem ukrepom je načelno urejeno, kdo in s kakšnimi omejitvami bo lahko v letošnji sezoni obiska} zdravilišča zaradi zdravljenja. Vsi ostali, ki bi se hoteli zaradi odmora za nekaj časa odstra-niti iz svojega vsakdanjega bivališča, bodo morali imeti posebna pooblastila.
Seja ministrskega sveta se je končala ob 13. Prihodnjič se bo ministrski svet' sestal dne 19. junija.
Perzijska vlada je izdala odlok, da «e bodo morali vsi motiki od 20. do 50. leta prijavili na obvezno delo. Zavezniške oblasti bodo uporabile te delavce v različnih pokrajinah.
ponosa. Živim je izrekel pohvalo in se zanimal za dogodke v vojski, pri katerih so sodelovali, posebno pa se je razgovarjal s tistimi, ki 60 nosili na sebi slavne rane in okvare. Med branjem utemeljitev za podeljena odlikovanja so zaropotali bobni, v pozdrav pa so ee oglasile tudi strojnice. Cast prejeti zlato svetinjo za hrabrost so imeli svojci naslednjih: podpolkovnika Laura Achiello, stotnika Fascetti Maria, stotnika Rosso Giuseppeja, Poročnika Alessandra Alda, poročnika Ambrosia Vin-cenza, podporočnika Nicolatija Filippa, desetnika Dinicola Anloniofeliceja. — Srebrne svetinje 60 dobili svojci podpolkovnika Col di Bello Clorinda, stotnika Simonija Ernesta, stotnika Accati6a Vitto-ria, poročnika Petrinija Arnalda. Vladar je nato odlikoval s srebrno svetinjo podpolkovnika Pirot-tija, stotnika De Bini Alta in poročnika Nuccija Maria. Izročenih je bilo tudi trinajst bronastih svetinj.
Končno je vladar izročil tudi križce za vojaško hrabrost. Za zaključek slovesnosti je vnovič zadonel pozdrav Kralju in Cesarju, nakar je vladar sprejel poklonitev zastopnikov vseh oblasti, izmed vojakov pa sla zadoneli državni himni, nakar je Vladar zapustil vojašnico. Na trgu Sv. Križa ga je navdušeno pozdravljalo ljudstvo, ki je prisostvovalo obredu znotraj tisočletnega obzidja mesta.
Rim, 10. maja. s. V navzočnosti veličanstva •Kralja in Cesarja je kvadrumvir revolucije Emi-lio de Bono včeraj na sedežu društva jDante Al(-ghieri« poveličeval duhovne in bojevniške vrednote nesmrtne domovine. Jedro vzvišenega obreda je bilo odkritje marmornatega poprsja vojvode D’Aosta, nepremagljivega in večnega varuha imperija.
V	palači Firenze so vladarja sprejeli: maršal Italije de Bono, tajnik stranke Scorza, maršal Ba-stico, načelnik glavnega stana general Ambrosio, zastopniki senata, fašistične in korporacijske zbornice ter Kr. italijanske akademije, ministri in državni podtajniki, prvi svetnik japo-nskega poslaništva, zastopniki drugih držav trojne zveze, zastopniki državnih oblasti, rimski guverner, prefekt, zvezni tajnik, predsednik društva Dante Alighieri in predsednik Fašističnega zavoda za italijansko A friko.
Vladarja je naznanil tajnik 6tranke in takoj zapovedal pozdrav Kralju in Cesarju, za čemer je prišlo do novih vdanostnih manifestacij. Vladar je stopil v zborovalno dvo-rano, ki je bila nabita z vsemi zastopstvi naroda v vojni. Sprejelo ga je dolgo in navdušeno pozdravljanje.
Nato je kvadrumvir de BOno pozdravil vladarja ter začel govoriti. V začetku je omenil, da vsakdo v dno duše čuti dolžnost, da mora dati za akcijo vse tisto, kar pomaga pri dosegi zmage. Omenjal je razdobja v ozemeljskem osvajanju imperija. Ta osvojitev je bila dosežena z žrtvijo in božansko muko italijanskega ljudstva. Ta osvojitev bo spet italijanska, pa v okviru še večjega gospostva. Toda nad ozemeljsko osvojitvijo se dviguje duhovna osvojitev in te nikdar ne bo moglo iztrgati nobeno nasprotovanje. To je osvojitev človeške omike, ki svetlo sije na bodočnost italijanskega rodu; osvojitev ljudstva junakov za njegovo nezalonljivo usodo.
Pri proslavi je posebno bilo odkritje poprsja vojvode D’Aosta in kvadrumvir de Bono je obredu, ki se je izvršil med prvim delom njegovega govora, dal ves tisti veliki poudarek, ki ga zasluži. Medtem pa se je tribarvnica spuščala z marmornatega poprsja, dragocenega dela kiparja Giovan-nija Silibertija, in se je prikazal moški vojvodov obraz. Vladar se je z vsemi navzočimi vzdignil ter ganjeno izkazal čast.
Vzvišena osebnost vojvoda končuje zgodovino začetka italijanskega imperija, zgodovino, ki vedro pričakuje svojega nadaljevanja, je dejal de Bono. Vojvodoya beseda »vrnili se bomo«, je samo sama j*o sebi prisega, naložena vsem Italijanom, ki vedo. da se morajo in da se hočejo vrniti. Na današnji dan se poleg kontinuitete imperija Italija spominja tudi slave svojih vojska. Kvadrumvir je zaradi tega poveličeval vrline italijanskega ljudstva v njihovem najčistejšem in najodkritosrčnejšem izrazu, v orožju.
Italijanska vojska je zmeraj bila in bo kovačnica junakov, zgled poguma, vdanosti in discipline. K« 1>V vojna končana, se bo ta vojska vrnila in v nagrado ji bo izpolnjena dolžnost. Kakor vedno, ne bo zahtevala nič ter bo še naprej prva in poglavitna priča o tem, koliko so Italijani za Italijo naredili. Bo tista zdrava 6ila,
na katero se bo mogoče zanašati, da se spet začne težavna in slavna pot za ponovno osvojitev. Zato dajejo poroštvo vsi tisti, ki so prelili, ki prelivajo, ali ki lx>do še prelili kri za domovino in katerim velja nevenljiva hvaležnost.
Globok kvadrnmvirov govor je ob koncu sprejelo zelo navdušeno odobravanje. Tajnik stranke je znova zapovedal pozdrav Kralju in Cesarju in se je ponovilo kar se da goreče dokazovanje vere zanj. Med neprestanimi manifestacijami je vladur zapustil dvorano, ko se je ustavil pred poprsjem vojvpde IVAosta. Preden je zapustil palačo, so se mu zastopniki oblasti znova poklonili.
Vojaške izgube v aprilu
Rim, 10. maja. s. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil sporoča izgube, ugotovljene v mesecu aprilu, ki jih poprejšnji seznami ne vsebujejo ter za katere so do 30. aprila prišle določene listine in imena. Izgube znašajo:
Vojska in milica:
Severna Airika: padlih 609, ranjenih 1671, pogrešanih 4560.
Rusija: 616 padlih, katerih imena niso bila objavljena v mesecu februarju, pa 60 zapopadeni v številu 3125, lci ga omenja 16. seznam.
Balkan ter ostalo zasedeno ozemlje: padlih' 429, ranjenih 537, pogrešanih 836.
Domače ozemlje: padlih 123, ranjen 101.
Mornarica:
Padlih 249, ranjenih 351, pogrešanih 908.
Letalstvo:
Padlih 73, ranjenih 208, pogrešanih 111.
Trgovska mornarica:
Padlih 62, ranjenih 29.
Seznam padlih je objavljen v včerajšnji posebni prilogi lista »Le Forze armate«.
Slavnim padlim in njihovim rodbinam velja ganjena, nevenljiva hvaležnost domovine.
General Robotti pri Paveliču
Zagreb, 10. maja. s. Poglavnik je sprejel in pridržal v prisrčnem razgovoru poveljnika oboroženih sil za Slovenijo in Dalmacijo, generala Maria Robottija, ki sta ga spremljala načelnik italijanskega vojaškega odposlanstva na Hrvatskein general Giancario in načelnik glavnega stana. Poglavnik je nato povabil generala Robottija in spremstvo, da so si z njim vred ogledali mesto in okolico.
Zasluge branilcev Tunisa za evropsko stvar
Madrid, 10. maja. s. Španski listi prinašajo poročila o vojaških dogodkih v Tuniziji ter pod debelimi naslovi poudarjajo, da so osne sile storile evropski stvari velii<o uslugo, ko so nad šest mesecev preprečevale izvedbo angleško-ameriškega načrla za izkrcanje v Kvropi istočasno z boljše-viško zimsko ofenzivo na vzh<xlnem bojišču. Zlasti pa španski listi poudarjajo nadčloveško hrabrost Italijanov in Nemcev, ki so držali v šahu dosti močnejše sile in orožje ter poučili Angleže in Amerikance, da bodo ogromno tvegali, če bi poskušali napasli evropske obale, ki so močno oskrbljene z moštvom in orožjem.
Nemški tisk obsoja ameriška divjaštva nad italijanskimi ranjenci
Berlin, 10. maja. s. Berlinski listi pod velikimi naslovi in z močnim poudarkom objavljajo poročilo o bombardiranju in hudi škodi, katero je petkrat zagrešilo ameriško letalstvo nad italijanskimi bolniškimi ladjami, ki so bile polne ranjencev. Nemški tisk izraža svoje popolno soglasje z italijanskim tiskom in' italijanskim ljudstvom in z žgočimi izrazi žigosa le gangsterske načine, s katerimi ameriški pilolje vodijo vojno.
Nepretrgani napadi na italijanske bolniške ladje -nov dokaz za nečloveško ameriško letalsko vojskovanje
Rim, 10. maja. s. Italijanska vlada je te dni po diplomatski poti izrekla svoje ogorčenje nad neprestanimi kršitvami najosnovnejših vojnih zakonov po ameriških letalcih, ki, kakor kaže, hočejo uvesti tak način vojskovanja, ki se več ne ozira na nobene človekoljubne pomisleke, kakršni so navdajali mednarodne pogodbe, katere je tudi slovesno podpisala ameriška vlada. Ne oziraje se na številne prejšnje napade navajajo tu le primere iz zadnjih 14 dni.
26 aprila leto« so ameriška letala v prvih popoldanskih urah napadla bolniško ladjo »Aquilea«, ki je plula iz Barija v Messino, in sicer ob takšnih vremenskih okoliščinah, da bi bili prav gotovo lahko opazili na ladji znamenja. da je to bolniška ladja. 28. aprila ob 6 popoldne je med rtičem Bon skupina 28 ameriških bombnikov dolgo časa zasledovala bolniško lad-
jo »Toscana« ter jo nato bombardirala. 29. aprila je isto ladjo »Toscano«, ki je bila natrpana z ranjenci in bolniki in sc je vračala iz Tuni-
zije. znova napadla močna skupina ameriških letal z bombami in strojnicami. Izstrelki so lad-
jo zadeli on je bilo na krovu nekaj ljudi ranjenih. Med napadom je ladja po radiu sporočila. da je bolniška ladja. To sporočilo, ki so ga ujele radijske postaje na Malti, je imelo za posledico, da so opozorili ameriške letalce. Kljub sporočilu, ki je bilo sicer odveč, so ameriška letala še naprej napadala ladjo. 4. maja zjutraj so v pristanišču La Goletta napadli bolniško ladjo »Virgilio«, četudi se jc dobro videlo, da na ladjo vkrcavajo ranjence. 5. maja so ameriška letala ob 14.43 bombardirala in s strojnicami obstreljevala bolniško ladjo »Princessa Giovanna«, ki je peljala iz Tunizije proti Siciliji, same ranjence. Nekaj ljudi na njej je bilo ubitih in ranjenih, poškodovana pa je bila tudi ladja sama in je na njej nastal hud požar, ki so ga le s težavo zadušili.
Pogostost ta kili nupudov in okoliščine, pod katerimi _so bili uprizorjeni, ne dopuščajo nobene možnosti za pomoto. Ameriško letalstvo daje s tem nove, številne dokaze, da ne upošteva mednarodnih dogovorov in tepta vsako načelo človekoljubja.
Svečanosti na dan vojske in imperija v Ljubljani
Slavnostnih prireditev se je udeležil v imenu stranke tudi minister eksc. Dino Perrone Gompagni
Ljubljana, 9. maja.
Ljubljana je dostojno proslavila današnji praznik. Vse mesto je bilo v slavnostnem razpoloženju. Na poslopjih so vihrale v pomladnem vetru državne zastave z liktorskiini znaki, v izložbenih oknih pa so bile nameščene Kraljeve in Ducejeve slike. Posebno pozornost so zbujale praznično okrašene palače na Cesti 3. maja. V naše mesto je prišel v soboto opoldne državni minister Eksc. Dino Perrone Compagni, ki ga je stranka določila, da proslavi v Ljubljani dan vojske in imperija.
Obred na vojaškem pokopališču
Davi ob 8 so prispeli na vojaško pokopališče pri Sv. Križu visoki gostje. Ekse. Dino Perrone Compagni, ki so ga spremljali Eksc. Visoki komisar, zvezni tajnik Orlandini, general Ruggero, ki je zastopal poveljnika Armadnega zbora, Ekec. Pi-lotti, general Fava, mestni župan Rupnik, pokrajinska zaupnica Ženskih fašijev De Vecebijeva in drugi odličniki, je odšel pred spomenik umrlim italijanskim vojakom.
Prisotni sta bili tudi materi padlih junaških borcev Vanninijo in Zappule. Ob poti med grobovi vojakov so stale fašistične žene s šopki krvavo-rdečih nagljev, pred obeliskom pa je bila razvrščena Častna četa alpskih lovcev z zastavo topništva in godbo. Ob obelisku sta bili tudi častni straži Kr. karabinjerjev in zastopnikov borbenih fašijev.
Ko so prispeli visoki gostje pred spomenik, so se z molkom in rimskim pozdravom poklonili padlim vojakom, ki so dali svoja življenja za domovino. Zatem so potožili na vznožje spomenika vence Eksc. Dino Perrone, Visoki komisar Eksc. Gra-zioli in zvezni tajnik Orlando Orlandini. Po položitvi vencev pred oltar, ki je bil nameščen ob vznožju obeliska, je imel vojaški duhovnik mašo zadušnico, med katero so fašistične ženo polagale cvetke na grobove vojakov. Po maši so obšli odličniki vojaško grobove, nato se pa poklonili še pred kostnico slovenskih fantov spominu Slovencev, padlih v prejšnji vojni. Ko je bila ta pietetna svečanost končana, so se naj višji predstavniki odpeljali s pokopališča pri Sv. Križu zopet nazaj v mesto in se ustavili na Cesti soške divizije.
Odprtje vojaškega naselja
Prispeli so ob 9 dopoldne pred novozgrajena poslopja vojaškega naselja Eksc. Perrone, Ekscelenca Visoki komisar Grazioli, zvezni tajnik in ostali odličniki. Poslopja te vojaške naselbino ob Cesti soške divizije, ki je dolga 51 m in je veljala skoraj poldrug milijon lir, so bila sezidana po načrtih, ki jih je izvršil dr. inž. Carra. V teh stavbah so prostorne spalnice, obednica in trgovina, v kateri dobe vojaki najrazličnejše potrebščine. V eni teh stavb je tudi prostorna kinematografska dvorana, ki ima 300 sedežev. Nad vhodnimi vrati so napisane Mussolinijeve besede: »Kdor omahuje v borbi, pade.«
Na dvorišču pri vhodu v vojaško naselje je bila razvrščena častna četa letalcev, ki je strumno pozdravila došle goste. Vojaški duhovnik je blagoslovil poslopje, nakar je Eksc. Perrone odprl vojaško naselje. Nato so si odličniki ogledali novozgrajene stavbe. Eksc. Perrone si je z naj večjim zanimanjem ogledoval stavbe, po kateTih jc visokega gosta vodil zvezni tajnik.
V	vojašnici princa Picmonstkega
Gostjo so so dalje časa zadržali v vojaškem naselju, nato pa so odšli v vojašnico Princa Piemontskega.
Ob vhodu v vojašnico je goste pozdravila častna četa, nakar so so podali odličniki na prostorno dvorišče vojašnice, ne. katerem so bile razvrščene četo alpskih lovcev, Črnih srajc in protikomunistične milice. Poslopje vojašnice je bilo okrašeno z državnimi zastavami. Tu sla se pridružila visokim gostom šo Eksc. Pilottl, predsednik npelacij-skega sodišča, ter conmi. dr. David. Visoki gostje so nato pregledali razvrščene čete vojakov. General Maggiore Perni je pozval odlikovane vojake, ki so so razvrstili pred Eksc. Perfonijent, ki jim jo čestital k njihovemu uspehu v borbi za domovino. Enega izmed teh vojakov jo objel in ga poljubil. Nato je Eksc. Perrone izročil generalu Pernlju velik zavoj cigaret kot dar podpornega urada zveznega poveljstva vojakom.
Na Taboru
Iz vojašnice so visoki gostje odšli v dopolavoro oboroženih sil na Taboru, Prostorna dvorana jo bi'n svečano okrašena z državnimi zastavami in liktorskimi znaki, nad odrom pa sta bili sliki Kralja in Duceja. V dvorani so bile razvrščene čete alpskih lovcev z godbo, čete črnih srajc in četa predstavnikov borbenega fašija. Ob četi črnih srajc so stali zastavonoše, ki' so nosili prapore borbenih fašijev iz Ljubljane, prnomlja, Kočevju, Trebnja, lmgalca in pomožnega središča v ^Novem mestu. Visoki gostje so se podali na okrašeni oder, kjer so so jim pridružili tudi poveljnik XI. armadnega
zbora Eksc. Oambara. nadalje hrvalski konzul in zastopstvo nemškega konzulata.
Ob strani najvišjih predstavnikov sta stali častni četi borbenega fašija in črnih srajc. Zvezni podtajnik Capurso je pozdravil Eksc Perronija, ki je nato odredil pozdrav Kralju in Cesarju in Duceju. Zatem je počastil spomin padlih fašistov Arielle Ilca, Žita, Sanguinija in ostalih, ki so na tej zemlji dali svoja življenja za Italijo. Vojaški duhovnik je blagoslovil prapor Zveze borbenih fašijev, ki ga je Eksc, Perrone izročil zveznemu tajniku. Eksc. Perrone je nato nagovoril navzoče in jih opozoril na najvišjo žrtev, ki jo mora dati vsakdo za domovino. Spomnil se je vseb tistih, ki so junaško padli v borbi, in je izrazil občudovanje vsem, ki častno zastopajo 6vojo domovino v junaški borbi proti sovražnikom. Naglasil je, da italijanski narod stalno spremlja in vedno misli na svoje sinove, ki se bore daleč od svojih domov v imenu Rima, ker so Italijani od Boga poslani, da širijo v svetu omiko.
Nagovor Eksc. Perroneja so prisotni sprejeli z velikim navdušenjem.
Nato se je zvezni tajnik zahvalil Eksc. Perro-neju za prapor, ki ga je poklonil zvezi borbenih fašijev. Prisegel je, da bo ta prajror simbol njihove borbe, e katero morajo nadaljevati začeto kristalno Čisto borbo vseh tistih, ki stoje daleč od svojih domov na sovražni zemlji ter se bore za Italijo kot nasledniki onih, ki 60 dali svoja življenja za domovino.
Eksc. Perrone in zvezni tajnik 6ta poljubila prapor in ga izročila zastavonoši. Eksc. Perrone je nagovoril gospo Vanninijevo, katere sin je padel na tej zemlji, in poveličeval njeno veliko žrtev. Zatem je izročil skvadristlčne izkaznice vsem fašistom, ki sodelujejo pod poveljstvom tov. Cunglja in Petronija pri struženju ljubljanske mestne meje. Svečanost je bila s tem končana.
Visoki gostje so odšli pred poslopje, kjer je bil mimohod častnih Čet s standartami.
Obiski v raznih ustanovah
Odličniki so se nato odpeljali na sedež Ljubljanskega fašija, kjer je tajnik tov. Cuugi predstavil svoje sodelavce, in na sedež GUF-a, kjer so jih sprejeli s pesmijo vseučiliščniki pod orožjem.
Od tod so se odpeljaU odličniki v poslopje Delavske zbornice, kjer so bile delovne tekme. Ekscelenca Perrone je Čestital nagrajenim in si je ogledal delo, ki So ga opravile tekmovalke.
Nato so odšli gostje v Šelenburgovo ulico v Združenje industrijcev in obrtnikov, kjer so bile prav tako delovne tekmo iz brivske stroke. Tudi tu so si gostje z zanimanjem ogledali delo naših
| obrtnikov, nakar so odšli mimo razvrščenih oddelkov črnih srajc in GILL-a, kjer je bilo zbranih 1500 članov, vzdolž Ulice 3 maja. Spremljal je visoke dostojanstvenike in generale pri tem pregledu mladinskih organizacij italijanske Slovenije" podpoveljnik Cossani. Dostojanstveniki so izrazili svoje zadovoljstvo in pohvalo. Obiskali 60 nato 6edež GILL-a, kjer so se kratko pomudili.
Potem so odšli v operno gledališče, kjer je imel Eksc. Perrone Compagni govor, o katerem bomo še podrobneje poročali v jutrišnji izdaji.
Odtod se je Eksc. Dino Perroni Compagni, po stranki določeni govornik, podal v operno gledališče, kjer je proslavil dan vojske In imperija 8 plemenitim govorom, v katerem je poudarjal odlike italijanskega rodu, lu se je znašel v trenutku trde borbe. Tzrazil je spoštovanje junaštvu hrabrih borcev, ki se borijo na afriškem ozemlju, ki je prepojeno s plemenito krvjo bratov, ki žilavo branijo pred sovražnikom zemljo, ki je nesporno naša po nedvomnem zgodovinskem pravu. Proslavitev, ki je bila večkrat prekinjena z aplavzi, se je zaključila z zanosno manifestacijo zvestobe,	d oči m	je množica vzklikala Duceju in s
polnim glasom zapela himno »Giovinnezo«.
Popoldne po kosilu skvadristov, ki so mu prisostvovali predstavniki oblastev in hierarhov, so se podali minister Perrone, Visoki komisar, zvezni tajnik in drugi že navedeni predstavniki v 1). M. v Polje k otvoritvi doma G. I. L.
Visoki gostje, ki sta jih sprejela okrajni komisar in nadzornik cone senjor Ludvik Maffei, so si ogledali majhno naselbino ter se podali na špprlno igrišče doma, kjer so bili zbrani dečki, ki so ob njegovem prihodu dolgotrajno vzklikali Kralju in Duceju. Po obisku na novem sedežu so je pričela kinematografska predstava, potem ko so se predstavniki oblasti zadržali nekaj časa med mladino in materami, ki so se medtem zbrali v večji dvorani. Ko so hierarhi zapuščali dom G. I. L., so bili ponovno deležni pozdrava z vzklikom Kralju in Duceju. Po vrnitvi v Ljubljano so prisostvovali odličniki na sedežu Dopolavora vojske zboru vojakov, na katere je naslovil Eksc. Perrone besede ognjevite vere in priznanja, na kar je razdelil 800 poklonjenih nakazil. Po oficielnem delu proslavo je bila kinemalgrofsko-varietejBka predstava za vojake. S to manifestacijo kratke in vedre zabave, namenjene vojakom, ki so še pred nekaj urami bili na krajih svojih posadk in na ne zmeraj udobnih stražnik mestih in ki so se potem, ko je zastor padel, vračali nazaj, da zamenjajo tovariše, ki‘so ostali na svojih mestih z orožjem v roki, se je zaključil dan, posvečen Vojski in Imperiju.
Razprava o tajni komunistični tiskarni
Ljubljana, 10. mnjn.
Pred vojaškim vojnim sodiščem Vrhovnega poveljstva oboroženih sil Slovenije in Dalmacije, oddelek Ljubljana, sc je danes ob 9 pričela velika razprava proti 62 obtožencem, pripadnikom in članom zločinsko komunistično OF, ki so obtoženi različnih zločinskih dejanj. Razprava je določena za več dni in sc vi'ši v nekdanji porotni dvorani. Je v splošnem in bistveno toliko zanimiva, ko javnosti odkriva delovanje tajno komunistične tiskarne, ki je bila inštalirana v malem poslopju na dvorišču hiše št. 3. v Šubičevi ulici, kjer jo bil svoj čas Klci-nov atelje za slikanje na steklo.
Med obtoženci naj navedemo 1o nekatere glavne osebnosti. Kot prvi obtoženec nastopa Alojzij Višnar, trgovski pomočnik, rojen v Celju 10. junija 1906 in Stanujoč v Ljubljani; drugi je Stanko Košir, rojen 14. decembra 1896 v Ljubljani in tam stanujoč: tretji je Markič Rudolf, rojen 23. marca 1910 v Ljubljani in tam stanujoč. Vsi ti trije in še ostalih 22 obtožencev je obtoženih, da so v poprejšnjem času do letošnjega mnrea bili člani tajne vojaške formacije »Narodna zaščita«, ki jo bila usmerjena na upor proti državnim oblastem. Prvi obtoženec je bil poveljnik čete, druga dva pa poveljnika voda.
Med nadaljnjimi obtoženci sto tudi brata Škerla, tako Gabrijel Škerl, rojen 4. marca 1914 v Tricstu in Silvester Škerl, roj, 10. junija 1905
Vrhnika
Naročnike »Slovenca«, »Sloven. doma« in »Slovenčeve knjižnice« opozarjamo, da lahko vsak Čas plačujo naročnino pri našem zastopstvu na Vrhniki, Podlipska cesta 9.
Tu se tudi naročajo naši listi in knjige. Zaloga vseh knjig »Slovenčeve knjižnice«.
istotam. Gubrijcl Škerl, Kariž Boris in Fischer Bogomil so obtoženi, da so organizirali in vodili tajno združenje OF, ki jc usmerjena nav to, da sc z nasiljem odstrani politični, gospo-darski in socialni red države, da sp vodili komunistično propagundoi.v. mestu, in sicer Kariž in Škerl Gabrijel tako, da sta v hiši št. 3 Šubičeve ulice inštalirala tehnično centralo komunistične stranke Slovenijo,,tam ustanovila tajno tiskarno in tajno knjigoveznico, tretji pa je zbiral člane OF in nabiral prispevke. Silvester Škerl, lastnik knjižne založbe, pa jo z vsemi ostalimi obtožen, da se je udeleževal akcije za nasilno spremembo političnega, gospodarskega in socialnega reda države, da je širil letake in brošure uporniškega značaja, ki so bile izdano od omenjene tajne tiskarne.
Gabrijel Škerl jo z nekaterimi drugimi tudi obtožen ponarejanja propustnlc (lasclapassarc) XI. armadnega zbora, ki so bile tiskane v tajni tiskarni, kakor tudi ponarejanja živilskih nakaznic.
Lojze Klemenčič — 60 letnik
Danes slavi znani gostilničar Lojzek Klemenčič šestdesetletnico svojega rojstva. Rodil so jo v lepi Prlekiji in preživel svojo trdo učno dobo v Gradcu. Kot mlad človek je šel v širni svet, da se ja izpopolnil v svoji stroki. Bil je v Londonu, Parizu, Nici, Mentonu, Scheveningenu itd. Ko se je vrnil iz tujine, se je kot podjeten dečko kmalu osamosvojil. Bil je kavarnar v Mariboru, imel kolodvorsko restavracijo na Rakeku, a sedaj gospodari v znani goslilni Ferlinc v Ljubljani. Ima lepo posestvo v Duplici pri Kamniku, kjer imajo gostjo na vrtu njegove gostilno priliko občudovati mogočne kamniške snežnike, a v jeseni »suniti« kako lepo jabolko. Je umen kletar, ki brzo razloči terana od navadnih črnin, pozna pa tudi dobro cviček, gamhj in seveda tudi ljutomerčana. Odvil te že mnogim steklenicam Veuve Clicqot, Pom-mery, Mumm, Ileidsick Monopol in Bouvier zamaške in obžaluje, da ima pri današnjih razmerah kaj malo takega posla. Za siromake ima vedno odprte roke in težko bi so prešteli krožniki juh, ki so jih dobili siromaki iz njegove kuhinje, v kateri gospodarita njegova ljubezniva soproga in hčerka Emica.
Njegovi prijatelji mu želijo še mnogo srečnih let, posebno mu pa želi vse najboljše njegovo stalno dopoldansko omizje.
Cepljenje zoper koze
Za otroke iz mestnega središča bo javno brezplačno obvezno cepljenje zoper koze v ponedeljek, 10. maja, ob 16, v mestnem ffzikatu v Mestnem domu. prav tako pa isti dan ob 17 tudi v mestnem zavetišču za onemogle v Japljevi ulici Št. 2. K pregledu naj pa starši prineso v Mestnem domu cenljene otroke spet v Mestni dom 17. maja ob 16 in prav tko pa 17. maja ob 17 tudi v mestno zavetišče v Japljevi ulici št. 2. K cepljenju je treba prinesti vse v letu 1942. rojene otroke, ki doslej sploh še niso bili cepljeni, enako pa tudi vse letošnje leto rojene otroke, ki so stari najmanj 3 mesece.
rAn. otroke iz južnega dela mesta in z Vifa ter Gline bo javno brezplačno obvezno cepljenje zoper kozo v torek. 11. maja, ob 17, v ljudski šoli na Grabnu. Zoisova cesta, in isti dan ob 17 tudi v ljudski šoli na Viču. — K pregledu naj starši otroke prineso v ljudsko šolo na Zoisovi cesti 18. maja ob 17 in isli dan ob 17 tudi v ljudsko šolo na Vič K cepljenju morajo starši prinesti vse otroke, ki še sploh niso bili cepljeni, in tudi one, pri katerih cepljenje doslej ni bilo uspešno, no oziraje se na to, ali so starši dobili vabilo k cepljenju ali ne. O opravljenem cepljenju in pregledu dobe starši pismeno potrdilo, ki naj ga dobro shranijo, saj bo to potrdilo treba pokazali pri vpisu otroka v šolo. Vse drugo o cepljenju je na razglasih, ki so nalepljeni na vseh oglasnih deskah, na cerkvenih vratih in drugih prostorih.
Prodaja blokiranega blaga
Opaža se, da jo v izložbah raznih trgovin razstavljenih z označbo cene mnogo produktov, kakor n. pr. likorji. parfemi. stekleni izdelki, keramika, usnjeni izdelki itd., katerih prodaja je sedaj blokirana. Razstavljanje takih predmetov, katerim so pristavljeni listki z označbo cene, dajo videz, ki ne odgovarja dejanskemu stanju in zapeljuje v zmote, vabeč na eni strani konzumente, ki no poznajo dobro predpisov, k nakupu in zapeljujoč na drugi strani trgovce k prodaji.
Da se to prepreči, se odreja, da jo treba k kakršnemu koli blagu, katerega prodaja občinstvu jo prepovedana, ki je razstavljeno zunaj ali znotraj trgovine, pristaviti poleg cene tudi listek z označbo »pod zaporo — ni v prodaji«. Pokrajinski svet korporacij.
sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da nas dolgi težki bolezni v 63. letu starosti zupustil naš ljubljeni soprog
Vsem sorodnikom ic po
oče, brat, stric, svak in bratranec, gospod
Anton Hribar
mizar v Bizoviku
Pogreb 'dragega pokojnika bo v ponedeljek, dne 10. maja 1943, ob 3 pop. 'iz hišo žalosti na pokopališče Bizovik.
Bizovik, Ljubljana, Zagreb, Sarajevo, dne 9. maja 1943.
Žalujoči: Anncza. soproga; Tone. Jnie. Franci, sinovi; Ant oni ia. Frančiška in Mariin, hčere; Janez, brni; Frančiška, sestra in ostalo sorodstvo
B. B. VAN Dl SE:
KRIMINALNI ROMAM
»Tudi mi ne moremo verjeti... zaenkrat,« jo odvrnil Vancc. A načelnik Okrožne uprave Markham ter narednik Ileath z osrednjega policijskegu ravnateljstvu sta prišla zdaj sem z namenom, da ugotovita gola dejstva, Lahko pa ste prepričani, gospod doktor, ilu bo pravici zadoščeno. Lahko nam zdaj pomagate na ta način, da nam odgovorite na nekatera vprašanja, lločcte to storiti?«
»Seveda hočem!« je odvrnil dr. Bliss, bil pa jc videti pri tem nekoliko nemiren. »Toda,« je pripomnil ter si oslinit suhe ustnice, »strašno sem žejen- Kozarec vode bi rad.«
»Ah, sem si takoj mislil. Ali bi mu hoteli postreči, gospod narednik?«
llcnth sc je bil že podal proti glavnim stopnicam. Izginil je skozi vrata in že smo slišali, da je nekomu zunaj nekaj naročal, čez kakšno minuto ali dve sc je že vrnil v muzejsko dvorano In prinesel kozarec vode.
Dr. Bliss jo je spil v dušku. Ko jc spet odložil kozarce, ga je Vanče vprašal:
»Kdaj sto izgotovili tisti stroškovnik za gospoda Kylcja?«
»Danes zjutraj, vprav tedaj, preden mi je Brusli prinesel zajtrk.« Blissov glas je zdaj zvenel že močneje. Njegove besede so kar nekam oživele. »Malo jo manjkalo, da ga nisem zgotovil že snoči. Dela je bilo samo še za kakšno uro. Zato sem prišel danes zjutraj že ob osmih spod v svojo delovno sobo.«
»Pa kje je zdaj tisti stroškovnik?«
' »Na moji pisalni mizi v sobi. Po zajtrku som hotel samo še sešteti številke, preden bi prišel Kyle... Grem ponj...«
Že jc vstal, da bi odšel, a Vanče ga je zadržal.
»Ni potrebno. Imam ga tu... Našli smo ga v roki gospoda, Kylejn.«	j
Bliss je osupnjeno pogledal kos papirja, ki ga mu jo pokazal! Vanče.
»Kyle ga jc imel v rokah?« je vprašal presenečeno. »Za božjo voljo vendar, kako...«
»Nikar si preveč ne belite glave s tem,« jo pripomnil Vanče brezbrižno. »Stvar bo pojasnjena, čim se nam posreči nekoliko bolj pojasniti položaj. Stroškovnik jo brez dvoma vzel nekdo iz vaše delovne sobe, medtem ko ste spali..«
»Morda Kvle sam...«
»Ni verjcino.« Ni bilo težko uganiti, dS Vanče izključuje možnost, da bi bil stroškovnik vzel v Blissovi sobi Kyle sam. »Bodite tako prijazni, pa mi povejte še to, ali navadno puščate vrata svoje delovne sobe, ki drže v muzejsko dvorano, odprta.«
»Da, nikdar jih ne zaklepam- Tudi potrebno ni, da bi jih. Po pravici rečeno, niti med štirimi očmi vam ne bi vedel povedati, kje je ključ od teh vrut.«
»Potemtakem,« je nadaljeval Vanče, »bi bil po deveti uri vsak lahko prišel v vašo delovno sobo iz muzeja in vzel tisti stroškovnik, ko ste spali?«
»Pa kdo, za božjo voljo, gospod Vanče?«
»Ne vemo Še. Preiskavo smo šele zaceli.... a, gospod doktor, ali mi dovolite še neko vprašanje? Morda slučajno veste, kje jo bil danes zjutraj gospod Snlveter?«
Bliss je pogledal Vanceja, kakor da bi mu zameril zaradi takšnega vprašanja.
»Gotovo da vem, kje je bil,« jo odgovoril tor stisnil zobe. (Dobil sem vtis, da hoče ščititi Kyiejcvega nečaka in odvrniti od njega vsak sum.) »Poslal sem ga v Metropolitanski muzej. .<
»Kdaj je to bilo?«
»Prosil sem ga snoči, noj gre danes zjutraj precej zgodaj tja, da se prepriča, kaj je s posnetki iz llotpeheresovega groba...«
»Razumem.« Vanče je za trenutek umolknil. »Pa ste danes zjutraj kaj govorili z gospodom Salvetrom?«
»Ne, nisem,« je odgovoril dr. Bliss ozlovoljen. »Bil sem od osmo ure dalje v svoji delovni sobi, in njemu pač ne bi nikdar padlo v gluvo, da bi me motil pri delu. Verjetno je odšel z doma okrog pol desetih. Metropolitanski muzej odpro ob desetih.«
Vanče je prikimal.
»Da, Brush je dejal, da je Salveter odšel približno ob tej uri. Toda, ah se ne in bil moral že vrniti?«
Bliss	je skomizgnil z ramo.
*	‘lr'al’ kakor da stvar	ne	bi bila bog	ve	kako
vazna. »Morda jo moral počakati gospoda ravnatelja. Vsekakor se ho takoj vrnil, čim konča svoje delo. Je vesten dečko. Oba z zono gn nnava zelo rada. On je bil tudi tisti, ki je pri stricu c isege , da lahko nadaljujem z izkopavanjem Intelovega groba.«
» o_ mi je že Scarlctt povedal.« Vanče je govoril skrajno >rcz irizno, primaknil stol in leno sedel nanj. Medtem pa jft s Pomhnljivim pogledom ošinil Mnrkhnma, s pogledom, ki jo pomenil nekako tole: »Pustil zn zdaj tale razgovor menil« Potem se je naslonil nazaj in si prekrižal roke nad glavo.
»Veste, gospod doktor,« je dejal in nalahno zazdehnil, »kar ?e tiče starega Intefn, sem bil tedaj, ko ste si prilastili oni krasni skarabej s hieroglifi, zruven ...«
Bliss se jo prijel zn ovratnico in že je z nemirnimi očmi pogledal Hunijn, ki je bil prej odšel k Toti-shiretovemu kipu in nam je zdaj kazal hrbet. Stal je, kakor bi bil ves zatopljen v molitev. Vanče bo je delal, kakor da ni opazil doktorjevega pogleda. Zazrl so je daleč nekam skozi okno in nadaljeval: °
»Od sile zanimivi skarabej... s svojevrstnimi vrezki. Scarlett mi je povedal, da ste iz tega skarabeja naredili zaponko za ovratnico... Ga imate pri sebi? Zelo rad bi ga videl.«
»Res,	gospod Vanče...« je	odvrnil	in	se 2nova	prijel	za
ovratnico,	»biti mora zgoraj, če	pokličete Brusha...«
Scarlett se je približal Blissu-
»SnoČi, gospod doktor, je bil y vaši delovni sobi,« ie deiab >•!..na pisalni mizi.,.<	------------- e 1 A u *• *
1
I
I
bar*#**•<'***£&'
117.
Mladi novomasnik pa zelenega zlodja hladnokrvno zavrne:
»Pogodba ni veljavna! Duša ni niti moja last, niti ni bila last mojega očeta! Duša jc božja in pripada torej lc Bogu. — Zalo bo obe duši, mojo in očetovo, poklical k sebi Bog, kadar bo to on hotel; nikakor pa ne ti, zlodej prekleti!«
Zlodej je še vedno stresal svojo pogodbo pred njim. Tedaj pa jc lo vražjo pogodbo zahtevala Drvarka Marija in čim se je je dotaknila, je zagorela; v plamenih je ta ustrojena koža izginila brez sledu.
Zdaj šele je zelenec uvidel, da so sc podrli vsi njegovi peklenski načrti — ugrabiti vsaj eno dušo —; uničena je bila zvijačna pogodba: zarjul je in izginil.
118.
Medtem pa se je od h očke graščine utrgala skupina ljudi ter se bližala zlodjevemu križu; v njej je bila grajska služinčad, ki je spremljala svojega starega gospodarja, hočkega graščaka.
Ko je mladi duhovnik uzrl svojega očeta, mu jc stekel naproti in tesno objeta sta prišla pred Drvarko Marijo ter pokleknila pred njo. Sivolasi graščak pa jo je poprosil:
»Drvarka Marija, naša mati! Glej, tu klečiva oba, oče in sin, ter te prosiva, da pozabiš vse moje grešne želje, ki jih jc zakrivil le vražji zlodej! — Prekrižaj naju!«
Drvarka Marija je milostno prikimala, stegnila roki in ju blagoslovila, nato pa jima velela vstati.
Stari oče se ji ni mogel zahvaliti, tako jc bil srečen in ganjen.
Mars je spravil prvi dve točki
Včeraj je bilo na sporedu četrto kolo domačega nogometnega prvenstva, ki je prineslo obe točki prvorazrednemu Marsu, ki jo premagal Tobačno tovarno ,in pa Korotanu, ki je odpravil Žabjak. Razen navedenih dveh tekem so bile na sporedu go dvo prijateljski tekmi med Hermesom in Vičem, ki so jih odigrali v dopoldanskih urah in pa prijateljsko Srečanje med nogometnimi sodniki in odborniki raznih ljubljanskih nogometnih klubov. O vsem tem nekaj v nnslednjih vrsticah.
Hermes rez. : Vic rez. 2:1
Tekma se je začela ob 9 dopoldne in je končala s tesno zmago hermežanske rezerve, ki je na splošno pokazala boren nogomet, čeprav so v moštvu fantje, ki bt morali pokazati mnogo vec tehničnega znanja, kot pa so ga. Do povprečnega nogometnega znanja imajo še precejšen korak. Vičani so so kar dobro upirali. Sodil je g. Jenko.
Hermes : Vič 8:1
V drugi dopoldanski tekmi «ta se srečali enajsterici Hermesa in Viča. Hermežani skušajo postaviti boljše moštvo, karšno je bilo do zdaj, saj jih čakajo težke prvenstveno borbe. Včerajšnje moštvo jo bilo bolj srečno sestavljeno in tudi lmljši nogomet smo videli, kot pa pri zadnjih njihovih tekmah. Da jim je šlo vse tako lepo od rok, se imajo zahvaliti v neki meri tudi slabim Vičanom, ki niso postavili na »bojišče« najboljše, kar imajo. Rilo je v njihovem moštvu nekaj rezerv. Prvi polčas eo se dobro držali. Sodil jo g. Kastelic.
Korotan : Žabjak 6:1 (1:1)
V prvi popoldanski prvenstveni tekmi, ki velja za prvenstveni ples v IT. razredu, sta se ppmerili enajstorici Korotana in Žabjaka. Koro-
tnncl so zmagali In spravili nadaljnji dve točki pod svojo etreho. Predvedli so boljši nogomet in Zabjačani eo jim bili kos samo v prvem delu igre, kar se vidi. tudi iz rezultata, ki je bil do konca prvih 45 minut 1:1. V drugem delu pa jo mladim in nerutinlranim Žabjačanom zmanjkalo sape in goli «o se'začeli vretiti. kot rečeno, eo bili Korotanci boljši in so zmago zaslužili. Žabjak pa bo moral krepko prijeti v roke; manjka mu namreč še marsikaj, kar mora že povprečen nogometaš obvladati. Za fante naj velja le: vaja in spet vaja. Priznati moramo, da ee jo moštvo Žabjaka v zadnjem letu precej popravijo, in Če bo naredilo isti korak tudi v bodoče, bomo imeli krpalu dobro in solidno drugorazredno moštvo. Sodil je g. Kos.
Sodniki : Odborniki 2:2 (2:0)
So malo prod nnpovedano četrto uro sta prišli na igrišče enajstorici ljubljanskih nogometnih sodnikov in odbornikov raznih ljubljanskih klubov. Kdo bodo igrali pri sodnikih smo že približno vedeli, saj sodniški kader ni tako velik, da tega ne bi mogli uganiti. Sami znani obrazi so stopili pred strogega in »pravičnega« sodnika Čeparja, ki je tokrat delil pravico in resnico svojim 22 podrejenim. Odborniki so bili pa zares »znešeni« od vseh votrov, iz vseh delov našega belega mesta. Med njimi je bilo tudi nekaj_ takšnih, ki so še prav dobri pri žogi, Čeprav so ji dali že pred leti slovo.
Sodniki so v začetku tekme podarili odbornikom lep šopek belih krasnih nageljnov, ki so bili prevoženi z bolo-zelenim trakom. O nasprotni gesti ne moremo reči niti besedice. Pa nič zato, saj se bodo odborniki morda kako drugače revan-žirali. In so začeli.
Igra je bila kar dobra in pred vrati enih in drugih so se vrstile kočljive zadeve, ki so se pa srečno končalo, ker so bili zraven manj prikladni
igralci, kot pa pri prvenstvenih tekmah. Pa tudi oba vratarja sta bila dobra, odborniški boljši kot sodnižki. Sodniki so imeli precejšen del igre v svojih rokah in so pokazali kar dopadljiv nogomet, vsaj kar se pametnih potez tiče, pri odbornikih pa je bilo več »natepavanja«. V drugem delu igre so odborniki pritisnili in izenačili rezultat, ki jc bil takrat 2:0 za sodnika. Sprašujemo se, kje jo sodnik Čepar videl prekršek, da je dosodil 11 m, ki je prinesla neodločen rezultat. Sicer'pa... on Je Idi sodnik, in kar je dosodil. Je dosodil. Morda malo tudi zato, da ne bi imeli eni ali drugi pravico samohvale. In če ga je pri tem vodila taka misel, je naredil prav. — Od sodnikov bi bilo omeniti dobrega Zajca na zvezi, ki je tokrat tudi malo stekel za žogo, pa Kosa na krilu, niso pa zaostajali Vesnaver na drugem krilu, Pušenjak v zvezi Je bil preveč »hiter«. Vsi v napadu pa so pozabili streljati, sicer bi gotovo zmagali. V prvem delu igre je bil prav dober tudi mali Jenko na krilu, samo včasih se je izgubil v travi. Od odbornikov pa moramo vsekakor omeniti dobrega Pirca v branilcih, v sredini ping-pongaškega stratega Krečiča in gospoda »Namreč« nn krilu, ki je bil nosilec nevarnih* akcij. Vprav si jajen pa je bil Markič kot srednji napadalec. Nekaj nevarnih žog je celo zgrešil. Pa še sreča, sicer bi bilo J°i- — Tekma je bila dobra in namen dosežen.
Mars : Tob. tovarna 4:2 (2:1)
Bolj resna zadeva pa je bila v tekmi med Marsom in Tobačno tovarno.	Šlo	je	zares	In za
točke, brez katerih sta ostala	do zdaj	oba navede-
na kluba. Oba kluba ata nastopila v svojih najmočnejših postavah in obetala se	je	ostra	borba
in takšna je res tudi bila.
Mars je predvedel včeraj kar dobro in koristno igro. ki je bila kronana z uspehom. Vrste so bile lepo povezane in zdi se, da Mars igra le v prvenstvenih borbah zares. Najboljši med Marsovci so bili Slamič, ki je igral nenavadno fair, dalje odlični Fajon v zvezi, ki je bil nosilec vseh nevarnih akcij, in Žigon. Prav dober je bil Vane na krilu, le žal, da je nekajkrat sam hotel doseči
LJUBLJANA
Koledar
Ponedeljek. 10. velikega travna:	Antonin,
škof; Blanda, sveta žena in mučenica; Gordijan, mučenec.
Torek, 11. velikega travna:	Mamert, škof;
Fr. Illeronimeki, spozna valeč; Gandolf, mučenec.
Obvestila
Dirigent Dr. M. Šijanec pripravlja XIV. simfonični koncert letošnje sezone z naslednjim sporedom: 1. Manci nelli: Beg zaljubljencev iz Chiog-gie iz suite »Beneški prizori«; 2. Rahmaninov: Koncert v c-molu za klavir in orkester. Solistka: pianistka Rossana Bottai-Orlandini; 3. Čajkovski: Simfonija št. 0, v h-molu op. 75 — patetična. To je velik izredeno lep spored prihodnjega simfoničnega koncerta, ki bo v ponedeljek, dne 17. t. in., ob pol 7 zvečer v veliki unionski dvorani, Predprodaja bo v Knjigarni Glasbene Matico in se 1h» začela v sredo, dne 12. t. m. zjutraj.
Vodstva na Vavpotičev! razstavi. Kljub splošni želji, da bi bila Vavpotičeva razstava podaljšana, Nar. galerija prireditve podaljšati ne more, ker je paviljon oddan drugim razstavljalcem. Da pa zadostimo vprašanjem po vodstvih, sporočamo, da bosta še dve vodstvi, in sicer v torek in v sredo ob petih popoldne; v sredo bo razstava zaključena.
Dijaški vozni listek Električne cestne železnice v Ljubljani (št. 10047) je prinesel najditelj v uredništvo. Lastnica Iglič Anica ga lahko dobi vsak dan dopoldne v našem uredništvu.
Ponovno opozarjamo na nocojšnji koncert slavnega pianista Carla Vidussa, ki bo točno ob 19 v veliki filharmonični dvorani. Slavni umetnik bo izvajal na svojem koncertu naslednji spored: 1. Beethoven: Sonata op. 10; 2. Ferrari Trecate: 6 Etudes; 3. Chopin: 12 Etudes op 10 in 4. Chopin: 12 Etudes op. 25. Vidusso jc velik umetnik klavirske igre, sijajno obvlada tehnično in čustveno plat. Zato obisk toplo priporočamor Predprodaja v Knjigarni Glasbene Matice.
'bKTu^BLBiT
je čudovito lepo tlelo znanega kanadskega pisatelja J. Curvvooda.
Pisatelj opisuje v tej knjigi divjo borbo volka za obstanek sredi divjin in zasneženih kanadskih severnih pokrajin.
Ta krasen pustolovski roman bo vsakomur v najlepše razvedrilo K ti p ujte knjige »Slovenčeve knjižnice«!
Ljubljansko gledališče
Drama
Ponedeljek, 10. maja: zaprto.
Torek, 11. maja: zaprto.
Sreda, 12. maja, ob 17: »V času obiskanja«. Zaključena predstava za »oleko mladino.
Četrtek. 13. maja, ob 17: »V času obiskanja«. Zaključena predstava za šolsko mladino.
Opera:
Ponedeljek, 10. maja: zaprto.
Torek, 11. maja: Zaprto.
Sreda, 12. maja, ob 18: »Madame Butterflv«. Red Sreda.
Četrtek, 13. maja, ob 18: »Prodana nevesta«. Izven. Cene od 28 lir navzdol.
zgpdilek. Med branilci, pa je bil mlajši Piskar boljši od svojega tovariša, Čeprav je tudi ta uspešno opravil 6vojo nalogo. Magister v vratih ni inogel preprečiti obeh golov, od katerih je bil posebno prvi mojstrski zadetek. Gole za zmagovalce so zabili: Slamič dve 11-metrovki, Žigon in Zajic.
Tob. tovarna je postavila na igrišče svoje preizkušene može. Čeprav eo Marsovci vodili že z dvema goloma razlike, vendar Tobakarji niso popustili in so venomer napadali. Trud ni izoslal in so izenačili. Prvi gol za Tobakarje je zabil Januš^ Zadetek je bil imeniten. Strol oster in natančen. Drugi gol pa je zabil Nagode v napadu, ko so je ostro streljana žoga odbila od vratarja. Stanje je bilo 2:2, in drugi del igre se jo že razvijal. Sledila je druga ll-metrovka proti Tobaknr-jem in tedaj je nekaterim od njih zavrela kri. Začele so padali boacde, bilo je razpravljanja in besedičenja. In konec vsega tega: sodnik je izključil dva od Tolmkarjev. Razmerje moči do konca tekmo: 11:9. Kdor se spozna na nogomet, že ve, kaj pomeni takšna premoč, Marsovcem se je potem posrečilo zabiti še en gol. Pohvalno je treba omeniti Tobakarje, ki so se kljub takšni premoči fantovsko in športno borili še naprej in ustvarjali nevarne situacije, ki pa jim niso prinesle uspeha. Pokazali eo se športnike in niso klonili. Tako je prav. — Marsovcem ne gre oporekali zmage, vendar pa bi bila borba, če bi ne prišlo do izključitev, ostra in napeta in kaj lahko bi se utegnilo dogoditi, da bi zmagali tudi včerajšnji poraženci, posobno še, ker so igrali drugi polčas z močnim vetrom. — Stvari pa, kakor 60 se včeraj razvijale, bodo Imele gotovo’ odmev še pri zeleni mizi. Sodil je g. Pušenjak.
Edgar Wallace:
78
Žabar s hrinko s
»Moj sinko! Moj sinko!« je rekel in ga pobožal po laseh, kot jo to delal, ko je bil Ray še mlad. Potem pa se je na mah zavedel položaja, v katerem je bil s sinom vred, potisnil Rav-a skozi vrata v drugo sobo, ki je že bila zanj pripravljena, ter zapahnil vrata za seboj.
Nobenega drugega vhoda ni bilo v to sobo ko ta edini. V ključavnico je vtaknil ključ, da ne bi mogel nihče drugi odpreti vrat od zunaj.
Ray je Videl visečo, rumeno vrv, ki se je gugala sem in tja. Zaprtih oči so jo opotekal proti zidu.
Nato je John Bennett snel vrv in jo razrezal na drobne koščke, da so posamezni delci popadali nn tln. Nato jo odprl sklopna vrata ter konce vrvi vrgel skozi na«tnlo odprtino. Ray ga je gledal, 110 vedoč, kaj vse to pomeni. Medtem ko so ravnatelj in vsi ostali butali po vratih, da je odmevalo po vsej ietnišnici, je objel oee Raya in ga poljubil.
»Ali mi lahko odpustiš, Ray?< ga jc vprašal ves strt. »Moral sem prijeti za takšno delo. Skoraj sem bil na tem, da umrem od lakote. Težko sem se odločil za ta poklic. Ker sem ravno končal študij na zdravniški šoli, se mi vsa ta stvar hi zdela tako strašna. Preiz
kusil sera srečo v vseli mogočih in nemogočih poklicih, da bi zaslužil kaj denarja ter da ne bi živel vse svoje življenje v strahu pred tem, da bi kdo s prstom pokazal name ter rekel:; »»Glej, tamle gre Ben, ki je krvnik.««
»Ben, krvnik?« ga je vprašal Ray začudeno. »Kaj si ti Ben?«
Stari Bennett jo prikimal.
»Pridite ven, Ben. Dajem vam častno besedo, da bom odložil izvršitev smrtne kazni do jutri. Vi no morete in ne smete več ostati tukaj!«
John Bennett je pogledal razreza-1 no vrv. Smrtna obsodba se tudi no bi ‘ mogla izvršiti, „kajti predpis je zalite-j val, da mora za vsako usmrtitev dobiti! krvnik popolnoma novo vrv. Tudi vse priprave, ki so potrebne za obsojenčevo usmrtitev, tako tudi kreda, s katero se zariše kraj, kjer obsojenec stoji, mora biti izročena krvniku iz glavne jetnišnice, kamor jo jc treba pozneje spet vrniti.
John Bennett je odrinil zapah, odprl vrata in stopil iz celice.
Vsi navzoči so bili mrliško bledi.
Jetnišnični uradni zdravnik je bil ves zme#en, šerif je sedel na postelji z glavo med dlanmi.
»Telegrafiral bom v London in javil, kaj se je dogodilo,« je dejal rav-
natelj. »Nikakor vam vašega dejanja ne zamerjaiu, Ben, kajti bilo bi nečloveško zahtevati od vas, da usmrtite lastnega sina!«
Neki paznik je pritekel po hodniku. La njim mu je šepaje sledil gologlav, zaprašen mož, z razpraskanim obrazom, z očmi, vnetimi od utrujenosti. Celo minuto ga jo John Bennett gledal, pa ga ni mogel prepoznati.
»Odlog, podpisan lastnoročno od kralja,« je zamomljal Dick opotekaje se in izročil ravnatelju s krvjo obiit dokument.
39.
Prebujenje.
Ves dan je Ela poležavala. Na pol je bdela, na pol spala. Pozneje se je spomnila, da je prišel neki zdravnik ter da je na bikovo prošnjo izpila ponujeno zdravilo. Čeprav jc slutila, kaj je bilo v napitku, ter se je branila izpiti mlečno belo tekočino, je končno vendarle popustila. Bila je potrta ter zaradi strahu za brata in zaročenca vsa zmedena.
Ko se je zavedla, je čutila, da leži v postelji. Bila je sezuta in lase je imela razpuščene. Le 6 težavo je odprla oči. Videla je, da stoji pri oknu neka žena in bere. Soba je bila, kakor je ugotovila po nožnem tobačnem vonju, bivališče nekega moškega.
»Dickova postelja!« je zamrmrala.
Žena pri oknu jo odložila knjigo ter vstala,
| Ela jo je pogledala vsa začudena.] Zakaj neki je nosila belo avbo in mo-,dro krilo in bluzo z belimi manšetami? Ali! To je bila vendar zaščitna sestra. Utrujenost jo jc spet premagala. Ponovno je zaprla oči in se vrnila v kraljestvo sanj.
|	Spet se	je zbudila. Zaščitna sestra
je	bila še	vedno v sobi. Ela je zdaj
| lahko mislila že bolj jasno, j	»Kako pozno je že?« je vprašala.
!	Zaščitna	sestra ji je prinesla koza-
rec vode, ki jo je Ida izpila na dušek.
»Sedaj kaže sedem,« ji je odgovorila.
»Sedem?« — Ela se je zdrznila ter skušala vstati. — »Saj je že večer!« jo momljala.
»Kaj so je zgodilo,« je vprašala v skrbeh za bratovo in zaročenčevo usodo.
»Vaš oče je doli, gospodična,« ji je dejala sestra, »poklicala ga bom.«
»Oče je tukaj?« se je začudila.
»Tudi gospod Gordon jo doli In gospod Johnson.«
Žena je govorila tako, kakor ji je bilo naročeno.
»Drugače ni nikogar?« je vprašala Ela šepetajo.
»Ne, ftospodična. Drugi gospod pride šele jutri ali pojutrišnjem.«
Ela je zakopala svoje lice v blazine. Rtokala je in jokala.
»Ne govorite’resnice!«
»O, ne. Vse, kar sem vam povedala, ie čista resnical« ji je odgovorila. Njen glas je zvenel pomirjujoče.
Sestra je odšla iz sobe. Po kratkem času so se odprla vrata in John Bennett je vstopil v sobo. V trenutku se je znašla v njegovem naročju. Bila je sila srečna.
»Ali jc res? Ali je prav zares očka?«
»Da, moj srček, res je!« je rekel Bennett. »Ray bo že jutri tukaj. Potrebno je le še, da urede nekatere formalnosti, saj je nemogoče doseči takojšnjo oprostitev. Kaj takega je mogoče v romanih. Prav zdaj smo govorili o njegovi bodočnosti. Ah, moj deklič. moja uboga punčka!«
»Kdaj si to zvedel, očka?«
»Davi,« je dejal mirno.
»Ali ti ni to povzročilo neizmerno bolečino,« ga je vprašala.
»Johnson bi rad poveril Rayu vodstvo Združenih Maitlandskih bank,« je rekel. »To bi bilo nekaj sijajnega zanj. — Ela, najin fant se je zelo spremenil.«
»Ali si ga videl?« ga je vprašala nenadno.
»Da, davi.«
Eli se je zdelo povsem naravno, 'da ga je oče videl ter ni pri tem nič pomislila, kako mu je to uspelo, da je prišel za trdno čez visoke jetniške zidove.
»Toda jaz ne verjamem, da bo Rav sprejel Johnsonov predlog,« je dejal oče. »Če ga prav razumem, ne bo sprejel te ponudbe. Sklenil je, da ne bo sprejel nobene ponujene službe, ampak se bo sam hotel dokopati do dobrega položaja. Ela, Ray pride spet k nama.«
Kremelj zahteva javno ponižanje poljske vlade,
še vedno pa ni dal odgovora na enostavno vprašanje, kje je na stotisoče Poljakov, ki so jih bili boljševiki odvedli
Rim. 10. maja. s. Namestnik sovjelskega ljudskega komisarja za zunanje zadeve Višinski je podal poročilo, ki naj ne bi bilo nič drugega ko obtožnica proti poljski vladi v Londonu. Po tem poročilu naj bi bila poljska londonska vlada s svojim -izzivalnim, škandaloznim, sabotažnim in vohunskm delovanjem prisilila Kremelj, da je moral zavzeti svoje stališče do poljsko-ruskega spora zaradi katynskih žrtev. V tem Višinskije-vem poročilu pa seveda ni odgovora na enostavna in strašna vprašanja, ki jih omikano človeštvo zastavlja boljševizmu: kje je mnogo 'sto tisočev Poljakov, ki navzlic vsem zahtevam še vedno ni nobenega sledu za njimi? Kaj se je zgodilo s •40.000 poljskimi otroki, o katerih ni nobenega glasu več?
Potem ko je Kremelj zapletel poljsko begunsko vlado v Londonu z angleško vlado, dela tak obraz, kakor da noče sitnariti, ko skozi usta Višinskega zanikuje, da bi nameraval imenovati drugo poljsko vlado v Moskvi. In res je bila to lista težava, ki so se je v Londonu najbolj bali, in na ta londonski strah je Stalin prebrisano igral v svoji želji, da bi se Angl ji maščeval.
Zdi 6e, da je severnoameriško posredovanje uspelo preprečiti to krepko sovjetsko zaušnico Angliji, toda isti Amerikanei so morda manj pre-vejani, kakor pa mislijo, da so. Verjetno Itoose-
velj n storil drugega kakor to, da je recitiral vlogo, ki mu jo je Stalin v svojem srcu zaupal. Z drugimi besedami,1 ni odklonil Kremljeve zahteve po javnem ponižanju poljske londonske vlade.
Od poljske vlade je odvisno, — je določno izjavil Višinski — ali hoče zaprosili v Moskvi za zopetno vzpostavitev diplomatskih etikov, ali ne. Spričo ugotovitev v Katynskem gozdu je Kremelj silovito napadel Poljsko v prepričanju, da se bo slišal odmev iz Londona. Zdaj Kremelj zahteva, da morajo Poljaki do dna izpiti čašo ponižanja in vdanosti, čašo, ki jo nastavlja na ustnice Poljske Velika Britanija.
Kremelj se hoče izogniti temu, da bi Poljaki znova zagnali krik, (če bi se odkrili novi grobovi v Katynskem gozdu. Teh grobov je mnogo. Ko so Višinskega vprašali, če je Sikorski sam osebno odgovoren za to. kar se je zgodilo, se je vprašanju izognil in dejal, da tisti, ki vedo. kakšen je v resnici položaj Sikorskega v poljski vladi v Londonu, na to vprašanje z vso zanesljivostjo lahko odgovore. Ti »tisti« so voditelji Anglije, | ki so si izbrali generala Sikorskega, ko je šlo za
Ito, da se v Londonu imenuje poljska vlada, ki nai bi imela nalogo, zastopati Poljsko na Churchillovem dvoru.
LENR1K SIENKIEWICZ
ROMAN V SLIKAH
Nemški glas o turški nevtralnosti
»Turki so preveč prebrisani, preveliki računarji in preveč pametni, da bi simpatizirali s kom drugim kot s samim seboj
l
Nemški tednik »Neue Ordnung«, ki izhaja tia Hrvaškem, prinaša izpod peresa Walterja Rabigena zelo zanimiv članek o turški politiki. Smatramo primerno povzeti iz njega naslednje glavne misli, kakor jih prinašajo »Ultime Notizie«.
Mnogo pišejo o Turčiji z najrazličnejših vidikov, — pravi Rabifen — toda čimdalje sc kdo bavi s turško politiko, čim bolj od blizu jo opazuje, tem manj jo razume, in vsi, ki so kdaj potovali po Turčiji, so dobili tam isti vtis, namreč, da je skoraj nemogoče ugotoviti, kaj Turki v resnici mislijo in nameravajo.
Najboljša razlaga te. politike jc
primerjava s tehtnico
ki vedno zaniha na tisto stran, kjer jc skledica bolj obtežena. Toda ta tehtnica, s katero primerjamo turško politiko, je takšna, da v resnici še vedno kaže ravnotežje. Ali se turška politika dejansko spreminja, ali pa samo na videz. Tudi po tem se moramo vprašati.
Churchillov obisk v Adani, odhod turškega vojaškega zastopstva k zaveznikom v Severni Afriki in obisk poveljnika letalskih sil na Bližnjem vzhodu ter obisk vrhovnega zavezniškega poveljnika na Srednjem vzhodu v Ankari, ka-jior tudi nekatera mesta iz zadnjega Saradzo-glujcvega govora — vse to. je v širši javnosti okrepilo mnenje, da je Turčija zdaj brez dvoma na zavezniški strani- Toda pomisliti j« treba, da je Turčija že večkrat prej prav tako nedvomno prišla iz ravnotežja, pa je potem kazalec na njeni politični tehtnici zavzel znova svojo navpično lego, to se pravi, pokazal jc spet strogo nevtralnost. O turški politiki si člo-vok nikdar ne more ustvariti pravilne sodbe, zakaj ta politika je zelo prožna in občutljiva ter zadosti modra.
Tudi v sedanji turški politiki, ki jo po pravici lahko občudujemo, so kriva
diplomatska dediščina nekdanje carigrajske porte
Nikdar ne smemo pozabiti, da so Turki navzlic svoji dvajsetletni evropski omiki ostali še vedno Azijci (kakor so na primer Japonci ostali Japonci), in da se njihovo pojmovanje življenja, bodisi zunanjega ali notranjega, zelo razlikuje od evropskega.
Turška vlada zadnje Čase precej poudarja angleško-turško prijateljstvo in »uravnava svojo zunanjo politiko v smer angleško-turškega zavezništva«. Istočasno pa očividno prisrčno ravna z nemškim veleposlanikom von Papcnom-
Ali je zdaj Turčija že na tem, da »zavzame določno stališče do EVrope?« In ali se v njenem precej živahnem nihanju kaže (v skladu z vedno večjo dinamiko dogodkov) samo njeno prizadevanje, da bi obdržala svoje lastne smernice? Kdo ji je resnično bolj pri srcu, Nemci ali Angleži?
Mnogi opazovalci ob teh vprašanjih zmajujejo z rameni, če pa se malo globlje zamisli-! 'jo, je večina skorajda trdno prepričana, da so
Turkom »v resnici bolj pri srcu Angleži...« Toda mnogo verjetneje je, da so Turki preveč prebrisani, preveliki računarji in preveč pametni, da bi jim bil ikdo od zunaj bolj pri srcu kakor oni sami«.
Prvo je — lastna varnost
Če le moremo reči kaj zanesljivega o turški politiki, potem prav gotovo lahko trdimo, da turška politika res ni usmerjena kam drugam kakor k cilju, da si Turčija zagotovi lastno varnost, ali celo še več, da postane močnejša. Turčija se lioče otresti vojne zato, ker ji manjka ljudi in ker potrebuje vse svoje sile za lastno notranjo obnovo. To je v bistvu tisti obrazec, ki je dovolj enostaven, da nam lahko razloži turško vedenje, ki jc često, prečesto zavito v skrivnost. Svojevrstna lega pa Turčiji ne dovoljuje, da bi ostala nevtralna v tem smislu, da bi bila samo pasiven opazovalec, pač pa je prisiljena k aktivnemu nesodelovanju, k nekakemu večnemu gibanju brez kakšnega premikanja, skratka, k večnemu političnemu prizadevanju, da ohrani svojo nevtralnost.
Problematična posest dardanelskih morskih ožin in vloga »budnega stražarja ob Dardanelah« spravljata Turčijo v tako neposredni in življenjski stik z možno nevarnostjo pred vojno na tem področju, da se mora ona, čeprav brez uporabe orožja, politično vojskovati v tej vojni od razdobja do razdobja.
.... V nadomestilo za te .težave pa se Turčija, namesto da bi jo vojna izčrpavala, lahko vojaško čedalje bolj krepi, in sicer na ta način, da dobiva vojne potrebščine od vsakogar, kdor jih ji le ponudi, ne da bj se jjri tem spraševala, ali sme to nemško ali angleško orožje uporabiti proti prvemu ali drugemu dobavitelju. Turčija smatra za potrebno pokazati, da hoče z vsem svojim razpoložljivim orožjem ohraniti mir.
Tudi diplomatski sliki z Moskvo — piše pisec tega zanimivega članka — ne smejo imeti kakšnega vpliva, ker spadajo samo v diplomatsko igro.
Od Finske, pa preko Poljske, Madžarske, Romunije in Bolgarije tja do Grčije in Albanije se vleče pas, ki Turčijo* nadvse zanima. Turčija je danes sredi ene tistih bojnih poti obeh vojskujočih se taborov, ki jih smatrajo za najvažnejše; leži med Srednjim vzhodom (od Kaira do Teherana) in Balkanom, na področju, ki ga je skušala zavarovati na eni strani s saadlad-sko pogodbo, na drugi strani pa z balkanskim paktom.
Nič čustvenosti in nobene propagande
Takšen položaj daje Turčiji celo vrsto možnosti, negativnih in pozitivnih, od katerih so slednje vse le politične narave. Turška politika si ne dovoli, da bi vplivala nanjo morda kakšna čustva ali propaganda. Vodi jo hladna doslednost in ta ji pravi, da so Dardanele v
K
m
i
371..
Še trenutek in bližnji gledalci so zaslišali, kako hrešče turove zlomljene kosti. Nato se je zver z zlomljenim tilnikom zavalila na pesek.
SM ''	#
..
c
l
ff
sedanjem položaju dragocena posest, prav tako nevarna kakor močna, ki jo je treba izkoristiti in v najhujšem primeru tudi braniti. Če naj jih branijo ob strani zaveznikov ali pred njimi, to ni odvisno od turških političnih simpatij, pač pa edino le od okoliščin, ki bodo privedlo Turčijo do tega, da si bo gotovo izbrala tisto, kar bo zanjo najugodnejše.
Ni važno, kakšno stališče bo v primeru nujnosti zavzela Turčija po razgovorih Mcne-mendžogluja s svojetskim veleposlanikom Vino-gradovim, po razgovorih turškegu veleposlanika v Moskvi in ameriškega v Ankari tor po razgovorili generalov v navzočnosti Saradžogluja, zakaj Turčija se bo brez dvoma skušala izogniti odločitvi.
Tudi
švicarski listi pišejo
v tem smislu, da ni nujno potrebno, da bi Turčija morala spremeniti svojo nevtralnostno politiko, ki da je ne. določajo ne sedanji interesi
372.
Ta trenutek je velikan z nje nega hrbta in rogov naglo snel deklico, jo vzel v naročje,
potem pa začel loviti sapo. Obraz mu je zbledel, lasje so se mu lepili v potu, pleča in rame so bile, ko da so mu jih polili z vodo. Nekaj časa je stal, kakor da je samo na pol pri zavesti, potem je počasi vzdignil oči ter začel gledati po cirkusu.
nevtralne države, ne kakšne želje ali simpatije, še toliko manj pa kakšna propaganda ali živčna vojna. Na tem političnem polju pa se kažejo nekatere značilnosti in celo čisto določne težnje, ki so v očitnem nasprotju z uradno politiko, ki je sicer ne opredeljujejo. Kako je ne bi moglo pravilno označiti vedno večje pronicanje britanskega vpliva, ki ga opravičujejo s »tehničnimi instalacijami« vojaških dobav, ter z vneto propagando, ki ima namen skaliti nemško-tur-ške odnošaje.
Angleži se zmagoslavno radujejo, nemški veleposlanik miri, ameriški se jezi, Turek, ki je vesel, da se njegov vojaški položaj med obema sovražnima taboroma krepi, pa se smeji tem prepirom, ki jih uprizarjajo na turškem ozemlju, v ankarskih družabnih krogih. (»Le Ultime Notizie«-)
Naročajte Slovenski dom!
CONRAD RICHTER:
PL AN IAVA
Na svoji poti domov naslednjega leta skozi Missouri vzhodni Kansas se je oprijel vagonskih oken pajčolan sive megle. Toda ko sc je vlak enkrat povzpel na visoko ravan, so bila okna zopet jasna, nebo modro in ravnine so se pražile rjavo s travnato površino. In ko sem se bližal Salt Forku, sem zagledal z vlaka oblake prahu, ki so se vlekli preko prerije; to so bili nesterji, ki so orali in branali suho zemljo.
Nisem bil videl strica, odkar sem odšel. Mislil sem, da bo skoraj nesramen s triumfom, ker je končno zmagal. Na znani rdeči postaji sem izstopil iz vlaka. Tamkaj me jc sam pričakoval s svojo kočijo. Njegovih občutkov si sploh nisem mogel razlagati. Njegov obraz je bil zoran in zbranan, brki so siveli, toda oči so bile Se smolnatočrne, kakršne sem bil vedno videl. Vozil me je preko tega, kar je bilo nekoč njegovo rodovitno posestvo, a sedaj prostranost bodeče žice, gole zemlje, umazanih duri les ter nekaj praznih in razpadajočih stelišč. In kot norčevanje se je čnlo petje poljskega slavčka v mrtvem in n mira jočem sadnem drevju, še sedaj ga vidim tiho in mirno sedeti v kočiji, medtem ko mu skuša nek nester v umazani srajci prodati svoja nerodovitna opuščena polja.
Dolgo po stemnitvi sva prišla domov. Prstena hiša je stala globoko v sencah bombaževcev in tamarisk kot kaka stara, pozabljena trdnjava. Sarah Beth je bila na vzhodu v samostanski šoli, dečka pa sta spala v svojih posteljah. Videl sem, kam so odložili pomladanski vetrovi pesek in prah z nestrskih polj za
časa stričeve odsotnosti v mestu, vzdolz stenskih desk, kot bi ne bilo sten.
Ta večer smo sedeli za veliko stesano mizo, ki je bila brez prta in sveč. Samo kadeča se luč medeninaste svetilke jc brlela nad nami. Vandral sem potem skozi mogočno vežo in tihi salon, po katerem so bile razmetane po tleh vajeti, vrvi in sedla od fantov; na prašnem klavirskem pokrovu so bili umazani odtiski fantovskih prstov in udarcev s škornji; in zopet naslednjega jutra, ko sem čul, kako sta se dečka tepla in premetavala po salonskih tleh kot dva divjaka ter nato hitro odjezdila na svojih ponvjih, se mi je zdelo neverjetno, da je sploh kdaj bila v tej hiši kaka nežna ženska.
»Proč je in nihče razen strica se je ne spominja,« sem si pravil, ko sem se dvigal z ležišča, kjer se je bila nekoč ljubkovala z rokami, ki so bile belejše in mehkejše od vseh.
Toda ko sem odjezdil k oddaljenim taboriščem »Cross Uja«, med griči posejanimi s cedrami, kamor še niso bili prodrli nesterji, in ko sem govoril z nekaterimi njenimi prijatelji v mestu, sem ugotovil, da so še vedno govorili o prekrasni soprogi polkovnika Brewtona.
Nekateri so mislili, da vedo, kje se nahaja. Mladi Bob King-rnan je pravil, da je bil videl obličje Lutie Brewtonove tako krasno kot vedno na neworleanskih cestah pod redovniško kopreno. Gentlemanski lastnik »Bara 44«, ki je bil odnesel z njo kot ,njen soigralec pri whistu nagrado, je bil videl nekoga, o katerem je mislil, da je bila Lutie Brcwtonova, v očarujoči črni čipkasti obleki z diamanti, igrati za visoke vloge v Tobstoneu. Bila je nališpana kot kaka barska dama, toda popolnoma se je spominjal njenih mrzličnih kretenj pri igri. In John McCandles, agent za Mescalero Apače, ki je bil odšel v Washing<on v zadevi Indijanskega urada, je videl neko damo, ki se^mu je zdela znana, a ni vedel, kdo je bila, voziti se v odprti kočiji po Pennsylvania Avenuei ob strani nekega tujega poslanika ali nekoga, ki je
imel odlikovanja na suknji. Ko je bila opazila, da jo je gledal, je zardela ter okrenila glavo. Šele tedaj, ko sta bila mimo, je bil doumel, da je bila gospa Brewtonova.
Myra Nctherwoodova jc mislila, da mora biti Lutie mrtva. Toda pripovedovanje železniškega superintendanta Belforda sc mi je zdelo še najbolj verjetno. Bil je na slovitem »Srebrnem plesu«, ki se je bil vršil v Koloradskem srebrovem rudniku pod nepremočljivim baldahinom, pološčenem podu in ob velikem orkestru. Med večerom je goste prestrašil padec skale v sosednjem rovu, da so vsi razen enega, čigar ime jc bilo slično Lutie-nemu, zbežali. Medtem ko so skale padale naprej, je veselo nadaljevala ples s svojim soplesalcem, vzpodbujala orkester, se nasmihala svojemu soplesalcu, kot se ne bi bilo nič zgodilo, dokler se ni večina gostov iznebila strahu ter se vrnila na plesišče. Nekako čutil sem, da bi to mogla biti prava Lutie Bre\v-tonova in posebno razburjenje, ki sem ga bil vedno čutil ob njenem pogledu, je nepopisno vzklilo v meni ob tem pripovedovanju.
Pozneje sem ugotovil, da so še nekaj drugega govorili o njej, čeprav mi tega niso pravili. In spoznal sem, da ni bilo nič bolj romantičnega in fantastičnega kot ugibati o Lutie Brewtonovi.
V	začetku sem samo opazil, da so sc vsi zelo zanimali za mladega Brocka, kadar je prišel z menoj v mesto. Smejali so se njegovim hitrim odgovorom ter mu stavljali nova vprašanja. Dame so ves čas občudovale njegove mehke plave lase in ga častile s kosi pogače. Možje pa so ga preprosili, da je postopal pred vhodom Kingmanove trgovine kot nekatere splošno znane mestne osebnosti. In čeprav sem bil študent medicine, sem bil trde glave kot kak nester in nisem razumel ničesar od vsega tega mežikanja in pokimavanja, dokler se nismo nekega jutra v avgustu vsi odpeljali v mesto pričakovat Saro Betho, ki je prišla domov sama z vlakom ia samostanske Sole.
Za L)od«ko tiikarna v LJoblJanlj Jo!« Kramarli, Izdajate!]: la L Sodja. — Credafkt dirk* latornlk. — Rokopisov oe tratam«. m »SloveaiU dom« »»bala *b delantfkib ab II — Metefna naročnina 11 lir. w UroteantTO tO Ut. ■> Dredn Ulrai Kopitarjeva ulita 8, Ul, oadstropje, — Dprata: Kapliarltia ollca B, Ljubljana. Jalaloa Kot. «0 01 do 10 0& m Fodrninltai Bot« mesto.