ASO (LETO) XXIV. (18) No. (štev.) 11
SLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES 18. marca 1965
Veliha odgovornost
Pri večini južnoameriških političnih strank ne najdemo jasne ideološke opredelitve. Tradicija, varovanje pozicij ter več ali manj močna osebna privlačnost voditelja stranke, So najbolj merodajni činitelji. Posamezne stranke loči največkrat zaupanje ali nezaupanje v posamezno osebo in različni pogledi na reševanje konkretnih vprašanj kot n. pr. vprašanje petroleja v Argentini.
Za političnega opazovalca je posebno zanimiv razvoj krščansko-demokratskih strank v Južni Ameriki. Med široke množice je. prodrl v Venezueli s kršč.-demokratsko stranko njen voditelj in politik velikega formata Caldera. Močno se je uveljavila brazilska krščansko-demokratska stranka. Ne more pa postati privlačna za široke množice argentinska krščansko-demokratska stranka. •
OMOCXO ZADRŽANJE ZDA \ VIETNAMU
Opazovalci so mnenja, da polaga pre- ; malo važnosti na lastno organizacijo in se premalo zanaša na moč lastne ideo- j logije ter zato preveč taktizira v odnosu | do peronističnih formacij.
Veliko pozornost pa je vzbudila ena ! najstarejših kršč.-demokratskih strank j v Južni Ameriki. To je bilo lansko leto, ! ko je bil za predsednika v Čilu izvoljen ! prvi krščanski demokrat na tem kontinentu Eduardo Frei. Ta pozornost pa se je še stopnjevala letos 7. marca, ko je čilenska kršč.-demokratska stranka dosegla pri volitvah tako prodoren uspeh, da ima absolutno večino v parlamentu. Trdijo, da je to prvi primer v sto letih čilenskega političnega življenja, t j., da bi ena sama stranka imela takb večino.
Socialne razmere v Južni Ameriki in posebej v Čilu so take, da nujno kličejo po temeljnih reformah, četudi je čilenska država ena najbolj stabilnih v Južni Ameriki v političnem pogledu, je v socialnem pogledu med zaostalimi. Tradicionalne stranke, ki so bile doslej na vladi, so bile prepočasne pri socialnih reformah in so imele preveč osebno prizadetih v svojih vodstvih. Komunisti so stalno izrabljali ta položaj ter se z raznimi demagoškimi gesli utrjevali in uveljavljali.
ičilenski krščanski demokratje so imeli v odnosu do komunizma večkrat drugačno gledanje, kakor bi si ga želeli mi, ki smo komunizem spoznali do dna. Krščanski demokrati v Čilu se v frontalno borbo proti komunizmu niso radi spuščali. Trdili so, da se je treba najprej boriti proti družabnim boleznim preteklosti — kapitalizmu, veleposestvu, severnoameriški dominaciji in podobnim stvarem. Zatrjevali so, da v Južni Ameriki komunizma sploh ne bo, če uspejo v tej borbi. Prepričani so bili, da morajo prav zato v socialnih reformah biti krščanski demokrati vsaj toliko radikalni, kot je komunistična propaganda. Tako mislijo preprečiti, da materializem ne bo prišel do veljave in tudi ne diktatura proletariata, ker bo ta, t. j. proletariat prišel v krščansko demokracijo. Vztrajno pa so poudarjali, da je v vsej tej borbi njihov cilj nedotakljivost osebne in politične svobode.
Kljub gornjemu stališču do komunizma so se krščanski demokratje v Čilu znašli v frontalni borbi z njim. Lansko leto sta si stala pri predsedniških volitvah nasproti samo dva kandidata. Odvetnik Eduardo Frei, preizkušeni borec v krščanski demokraciji ter zdravnik Alende, „neodvisen socialist“, predstavnik komunizma. Oba sta ugotavljala, da so nujne temeljne socialne reforme. Soglašala sta v navajanju mnogih dejstev, ki sta jih navajala kot dokaz: 70% či-lenskih otrok je podhranjenih, njihova umrljivost je med najvišjimi na svetu; pri 8 milijonih prebivalcev je pol milijona otrok brez šolskih prostorov; poljedelstvo je tako zastarelo, da je treba uvažati 60% življenjskih potrebščin. Take in podobne stvari sta navajala Frei *:i Alende. Toda že v navajanju teh dejstev sta se močno razlikovala: Frei, četudi ognjevit, je bil vedno stvaren, Alende pa aroganten, napadalen in demagoški. Na poti do socialnih reform pa sta se popolnoma razhajala. Frei je to drastično povedal z besedami: „Ali revolucija krščanske demokracije v svobodi ob spoštovanju človeških pravic, ali ikrvava revolucija z uvedbo diktature
komunizma.
Kljub diplomatskemu in moralnemu pritisku, ki ga na ZDA izvajajo ZSSR, Francija in druge države ter glavni tajnik ZN U Thant, da naj bi Washington pristal na pogajanja za prekinitev sovražnosti v Vietnamu, je ameriška vlada doslej vzdržala pritisk in odklanja sleherno misel na razgovore S komunisti vse dotlej, dokler le-ti ne bi popolnoma ustavili napade v Južnem Vietnamu.
Francija je sporočila Washingtonu, da bo v slučaju, če bo prišlo do spopada med ZDA in rdečo Kitajsko, ostala izven konflikta. ZSSR pritiska na Francijo, naj bi pregovorila ameriško vlado, da pristane na pogajanja. Britanska Wilsonova vlada pa trenutno ostaja neopredeljena, čeprav se nagiba k ameriškemu odklonilnemu stališču.
Ameriška vlada je odločno napovedala, da se rdeča Kitajska v slučaju, če se bo direktno vmešala v vietnamsko vojno, ne bo mogla skrivati za svoje meje. Tokrat se ZDA ne bodo pomišljale ponesti vojno v Kitajsko samo, ne kakor je bil slučaj na Koreji, ko o se ameriške divizije in letala ustavile na reki Yalu. Prav tako so v Washingtonu izjavili, da bodo kitajska atomska oporišča prva na vrsti za uničujoče letalske napade ameriških bombnikov. Johnson, da se zaveda, da morajo ZDA izkoristiti svojo vojaško silo in si ohraniti svobodo akcije tako na vojaškem kakor na diplomatskem področju, če hočejo kdaj pozneje sesti za zeleno mizo s komunisti.
Doslej se še nobeno severnovietnam-
sko ali kitajsko letalo ni spustilo v bitko z ameriškimi letali, ki bombardirajo komunistična oporišča v Severnem Vietnamu.
V London je ta teden prišel na štiridnevne razgovore z Wilsonom sovjetski zunanji minster Gromiko. Poslal ga je Brežnjev, da bi pregovoril britansko vlado, naj pritisne na ZDA, da začno pogajanja. Moskva se je začela bati za Kitajsko, čeprav je . sprta z njo, in za Severni Vietnam ter tudi zase, če bi prišlo do spopada med ZDA in Pekingom. To bojazen opira na načrte, ki da jih je sklenila izvesti ameriška vlada v jugovzhodni Aziji, in sicer: 1) Severni Vietnam bodo. vedno huje bombardirali; 2) V Južni Vietnam nameravajo poslati celotno ameriško divizijo
20.000	mož; 3)Obalo Severnega Vietnama nameravajo blokirati; 4) Ameriška vlada si pridržuje pravico letalskih napadov na rdečo Kitajsko; 5) ameriške vojaške sile bodo ostale na azijski celini za nedoločen čas.
Gromiko je zato s seboj prinesel načrt, da bi 1) ZSSR in Anglija storili potrebne korake za ustavitev sovražnosti v Vietnamu in 2) da bi se nato začela pogajanja za ureditev vietnamskega in celotnega indokitajskega problema. Vendar britanska vlada vztraja na tem, da morajo komunisti dejansko dokazati, da ne bodo povzročili sovražnosti po morebitnem premirju, Severni Vietnam in rdeča Kitajska in druge države, ki so doslej zalagale vietnamske komuniste z orožjem in drugim vojnim materialom pa, da so pošiljke ustavile.
Tako kaže, da je zahodnonemška vlada nastavila Nasserju past, da bi ga prisilila, da bi on bil prvi, ki bi prekinil odnose z Zahodno Nemčijo, ostal pa bi v tem svojem dejanju osamljen sredi arabskega sveta.
Devet arabskih držav je poklicalo svoje veleposlanike v Bonnu domov na posvete. Vse arabske države, vključno Egipt, oklevajo pri vprašanju priznanja vzhodnonemškega režima, ker se bojijo povračilnih sankcij Zah. Nemčije.
Kitajsko orožje za Afriko
Komunistična Kitajska je predkrat-kim podpisala tajen dogovor s Tanzanijo (bivši brit. koloniji Tanganjika in Zanzibar), o okrepitvi tkzv. osvobodilnih gibanj v Afriki.
Opazovalci menijo, da je dogovor naperjen proti ZSSR in proti zahodnjakom. Kitajska Si je namreč zastavila cilj, napraviti si Afriko za svoje glavno oporišče v naporih za vodstvo nerazvitih držav.
V	Tanzanijo bo Kitajska, na podlagi dogovora poslala velike količine orožja in drugega vojnega materiala ter vojaške inštruktorje. Iz Tanzanije nameravajo napraviti orožarno za afriška komunistična gibanja, zlasti za države, ki mejijo z Tanzanijo.
V	skupni izjavi, ki sta jò izdali Kitajska in Tanzanija, ko je tanzanijski predsednik Nyerere obiskal Peking, ti
dve državi poudarjata, da bo treba po vsej Afriki „ustvariti močne narodne vojske.“ V izjavi dajeta Kitajska in Tanzanija vso oporo kongoškim upornikom „in drugim osvobodilnim gibanjem“ v Afriki, zlasti v Mozambiku, Angoli, Jugovzhodni Afriki, Bečuanlan-diji, Basutolandiji in francoski Somaliji.
Razgovorov z Nyererom se je udeleževal pomožni šef kitajskega generalštaba.
Rdeča Kitajska trenutno vzdržuje svoja veleposlaništva v 15 afriških državah. V teh veleposlaništvih je tudi vrsta vojaških atašejev, čeprav večina afriških držav nima večjih vojaških enot. Prve vojaške inštruktorje je Kitajska poslala v Afriko lansko jesen in sicer v Tanzanijo. Tam so zgradili tudi velika vojaška taborišča za urjenje saboterjev in gverilcev.
I Z
TEDNA
Spor med ZSSR in Kitajske se nadaljuje
Spor med Kitajsko in ZSSR se še vedno nadaljuje v sovjetskem in kitajskem tisku. Kitajska pojnavlja očitke Moskvi, da je „sovjetska policija brutalno in pri belem dnevu“ zatrla demonstracije kitajskih in vietnamskih študentov pred ameriškim veleposlaništvom v Moskvi in da jih je nekaj celo zaprla. „Ne bi bilo čudno, če bi se to zgodilo v carski Rusiji ali v Čangkaj-škovi Kitajski ali v ZDA,“ piše pekinški Ljudski dnevnik, „nezaslišno pa je, da se to dogaja v ZSSR.“
Protestno noto, ki jo je kitajski veleposlanik izročil sovjetskemu zunanjemu ministru Gromiku, je ta samo ustno odklonil. Pismenega odgovora kitajskemu veleposlaniku ni hotel dati.
Sovjetska Pravda je s svoje strani objavila več člankov o odnosih Moskve s Pekingom in poudarja, da se je „sovjetski tisk že več mesecev vzdržal ostre polemike s Pekingom, da bi tako preprečil še večji razdor v socialističnem taboru. Enotnosti ni mogoče dose-
či, če nekatere partije hočejo vsiliti -svojo voljo drugim partijam, niti ne, če zahtevajo, da bi posamezne partije opustile svoje lastne politične cilje,“ piše Pravda. V isti): člankih je Pravda tudi objavila, da „so vse komunistične stranke popolnoma neodvisne in avtonomne“ v svojih odnosih z drugimi komunističnimi strankami, pristajajoč tako, vsaj na papirju, na tkzv. policen-trizem, ki ga je zagovarjal v zadnjih mesecih življenja italijanski komunistični vodja Togliattn.
Glede Vietnama pa Pravda piše, da bo „ZSSR storila svojo dolžnost v obrambi bratskega socialističnega Severnega Vietnama“, in o tem nima „nihče pravice dvomiti.“
V Parizu so v zvezi s tem objavili, da je sovjetska vlada sporočila vsem zavezniškim vladam, razen ameriški, da bo priskočila Severnemu Vietnamu na pomoč, če ga bodo ZDA direktno napadle, prav tako pa tudi, da bo v spopad posegla tudi rdeča Kitajska.
Napetost med Zahodno Nemčijo in Egiptom
Kriza med Egiptom in Zahodno Nemčijo ter Izraelom je te dni prešla v novo fazo.
Bonn je objavil, da bo vzpostavil redne diplomatske odnose z Izraelom, istočasno pa potrdil sklep, da ne bodo več pošiljali orožja v Izrael.
Izrael je Bonnu odgovoril, da je pripravljen vzpostaviti diplomatske odnose z Zahodno Nemčijo. Za vzpostavitev diplomatskih odnosov ne postavlja nobenih pogojev. Izrael se je sprijaznil, da iz Zahodne Nemčije ne bo več dobival orožja. Objavili pa so, da so ga zato pripravljeni kupovati tudi V ZSSR.
Nasser, ki je za ta teden sklical konferenco arabskih držav v Kairo, je
na zasedanju znova zagrozil, da bo prekinil diplomatske odnose z Zahodno Nemčijo, čim bo ta vzpostavila diplomatske odnose z Izraelom, istočasno pa, da bo zaplenil vse zahodnonemško imetje v Egiptu. Enake sankcije proti Zahodni Nemčiji je Nasser zahteval tudi od ostalih arabskih držav.
Toda od 13 članic, ki So se zasedanja udeležile, je samo deset držav previdno izjavilo, da bodo „proučevale možnost prekinitve diplomatskih odnosov z Zahodno Nemčijo“, tri države, Libija, Tunis in Libanon pa so to možnost odklonile. Vse arabske države imajo namreč dobre trgovske odnose z Zahodno Nemčijo, na Nasserja in sovjetski blok pa se nočejo še tesneje nasloniti.
Že je kazalo, da kljub uspehu pri predsedniških volitvah, Freiu ne bo uspelo izvesti načrtov, ker ni imel večine v parlamentu. Tudi so mu metali na pot njegovih prizadevanj tolikšne ovire, da so že mnogi napovedovali polom čilenske krščanske demokracije.
Zaupanje pa, ki ga je dobil Frei in njegova stranka letos 7. marca, je tako prepričevalno, da je presenetilo največje optimiste. S tolikšno zmago in tolikšnim zaupanjem „obremenjena“ stranka pa ima tudi silno odgovornost. Saj je to prva krščansko-demokratska stranka v Južni Ameriki, ki je dobila v roke državno krmilo. Njen uspeh bo odmeval po kontinentu, pa tudi neuspeh.
Frei se te odgovornosti zaveda. Opozarja pa tudi, da pada odgovornost za pozitiven razvoj tudi na druge stranke. Tako je 13. marca predsednik Frei v Vina del Mar govoril pred 300 kmetijskimi in gospodarskimi strokovnjaki ter jim odločno povedal, da bo v slučaju, če ne bo prišlo v Južni Ameriki do hitre in učinkovite agrarne reforme, tako, da bo prenehalo pomanjkanje nujnih življenjskih potrebščin, prišlo do neurejenih in nekontroliranih socialnih prevratov. Ti bodo privedli do totalitarnih režimov, če vlade in veleposestniki ne bodo delali s široko-grudnostjo, inteligenco in bistroumnostjo, „pomeni to samomor zanje in njihove države“.
V	čilskem morskem kopal'šču Vilic, del Mar zasedajo člani Organizacije združenih narodov za kmetijstvo in prehrano za Latinsko Ameriko ter predstavniki Medameriške banke za razvoj. Namen konference je doseči, da bi se čim-prej zadovoljivo in pravično rešil agrarni problem v Latinski Ameriki. Na ta način bi se v tem delu sveta zvišala kmetijska proizvodnja, ljudje bi pa tudi prišli do večje socialne pravičnosti. Konferenco je začel čilski predsednik dr. Frei z govorom, v katerem je med drugim navajal tudi načrte svoje vlade za izvedbo agrarne reforme v Čilu.
Med brazilskimi političnimi emigranti sta dve skupini. Zmernejšo vodi bivši predsednik Joao Goulart, radikalno pa Goulartov svak bivši poslanec Leonel Brizola, kateremu je uruguayska vlada na zahtevo brazilske vlade določila mesto bivanja izven Montevidea. Zadnja poročila iz Brazila navajajo, da v sed. brazilski vladi prevladuje mnenje, da vlada ne bi prav nič nasprotovala, če bi se odstavljeni predsednik Goulart hotel vrniti v domovino, pač pa je proti Vrnitvi Brizole.
Guverner brazilske države Guanabara Lacerda očita vladi v Brasilii, da ne misli iskreno z volitvami. Je mnenja, da brazilska zvezna vlada na vse načine volitve zavlačuje. Kot znano je brazilski predsednik Humberto Castelo Branco že ponovno izjavil, da bo volitve izvedel v napovedanem roku, t. j. prihodnje leto.
Bolivijski vojaški predsednik gen. Barrientos je izjavil, da niso točne govorice, da bi njegova vlada nameravala za 26. september razpisane volitve preložiti na poznejši čas.
V	ZDA se je znova razplamtelo sovraštvo med belo in črnokožci. Do posebno ostrega izraza je prišlo v mestu Selma v državi Alabama, kjer so črnokožci priredili manifestacije, v katerih so zahtevali popolno enakost z belo kožci glede aktivne in pasivne volilne pravice. Na strani črnokožcev so bili številni belokožci, zlasti kat. in protestantska duhovščina. Med demonstranti črnokožcev in rasističnih prenapetežev je prišlo do spopadov, v katerih je bil protestantski pastor John Reeb tako hudo ranjen, da je na posledicah za-dobljenih poškodb umrl. Krvavi dogodki v mestu Selma so globoko odjeknili ne samo v ZDA, ampak po vsem svetu. V ZDA je prišlo v raznih me-! stih do hudih izgredov med črnokožci in rasisti, katerih nastopanje so zlasti ostro obsodile vse verske in cerkvene ustanove. Predsednik ZDA Johnson je izjavil, da bo predložil drž. kongresu v nujno odobritev zakon o volilni enakopravnosti vseh državljanov brez ozira na njihovo raso. Za krvave dogodke v državi Alabama je pa dejal, da so „tragedija za ZDA“ in „da se ne smejo nikdar več ponoviti“.
V	ameriškem zunanjem ministrstvu so zanikali poročila nekaterih listov, da
V TEDEN
so med ameriško in sovjetsko vlado tajni razgovori o zmanjšanju števila zasedbenih vojaških sil v Nemčiji.
V	Avstriji bodo volitve novega državnega predsednika dne 23. maja t. 1.
V	Italiji je poslanska zbornica z 329 glasovi proti 222 glasovom izglasovala zaupnico preosnovani vladi kršč. demokratskega predsednika Alda Mora.
Zunanji ministri Vel. Britanije, Zahodne Nemčije in Italije so na sestanku zun. ministrov zahodnoevropske obrambne skupnosti predložili skupno poročilo o nevarnosti, ki jo predstavlja za demokratski svet pojačana kitajska komunistična propaganda v Afriki. Svobodni svet, zlasti demokratske evropske države, pozivajo ne samo na večjo budnost pred kom. nevarnostjo, ampak; tudi za odločnejše nastopanje proti rušilcem miru na svetu.
Angleška kraljica Elizabeta je te dni obiskala svojega strica windsorskega vojvodo Edvarda, ki je bil v enem od londonskih sanatorijev že v tretjič operiran na levem očesu. Ob obisku je bila navzoča tudi Edvardova žena windsorska vojvodinja, s katero se je pred 29 leti poročil windsorski vojvoda. Ker je tej poroki ted brit. vlada nasprotovala, se je vojvoda Edvard kot tedanji angl. kralj Edvard VIII. odpovedal prestolu. Od tedaj naprej so bili med njim in njegovo ženo ter britanskim dvorom pretrgani vsi osebni stiki. Sedaj jih je kraljica Elizabeta po 29 letih obnovila.
V	Španiji znova vre. Na filozofski fakulteti v Madridu so študentje znova hoteli prirediti protivladno zborovanje. Vlada je zaradi tega še pred zborovanjem fakulteto zaprla. V soboto je pa v rudarskem mestu Mieres 1000 rudarjev napadlo poslopje krajevnih varstvenih oblasti ter na oknih razbilo šipe in poškodovalo opravo. Do izgredov je prišlo kot protest, ker za rudarsko boleznijo oboleli rudarji še niso dobili zahtevanih poviškov prejemkov ih podpor-Vlada je objavila, da je poviške za obolele rudarje že pred časom odobrila, da pa zaradi upravne birokracije doslej odredba še ni prišla v mesto Mieres. Istočasno je španska vlada objavila, da so za sed. izgredi v Španiji komunisti. — V svpt. tisku je vzbudil pozornost tudi. prihod benediktinskega opata iz opati, je Montserrat v Španiji Avrelija Esca-rre-ja v Italijo. Listi so zapisali, da ga je poklical Vatikan ter da mu bo dal neko delo v eni od koncilskih komisij in to na zahtevo španske vlade. Omenjeni benediktinski opat je namreč znan kot nasprotnik Frankove vlade. Ponovno je zahteval kulturno avtonomijo za Katalonijo, v zadnjem času je pa v izjavi zahteval izpust političnih pripornikov. Po prihodu v Italijo je izjavil, da mu o kakem odpoklicu v Vatikan ni nič znano, priznal pa je, da bo ostal v Italiji dalj časa „zaradi študija“, da se bo pa potem vrnil v Španijo.
2
• TOBODNA SLO VlilJ A
Buenos Aires, 18. marca 1965
-JČJC SVET
Anica Kraljeva
Ubogi
V mladi družini imajo nadarjenega sinčka. Na zidu visijo njegove fotografije: od prvega obhajila, v šolskem predpasniku, na izletu, v kopalkah, z očkom, z mamico. Deček sedi pri mizi ko imajo obiske. Mirno in dostojanstveno posluša kako mama govori le o njem. „Nič skrbi nimam z njim, vedno vse uboga. Ja, ampak tudi pazim nanj neprestano. Ne pustim ga med druge fantke, šaj se mi bo skvaril med temi divjaki! In veste, tako je brihten, da je zadnjič celo učiteljico v šoli opozoril na napako, ko je pisala na tablo.“
Fantek se drži, kakor Se spodobi najvažnejši osebnosti v družbi. Važnjako-vič! Gostje poslušajo in hvalijo.
Takih otrok in takih mamic je danes veliko. Niso to samo sinčki-edinčki. Zgodi se, da se ljubezen in pozornost staršev včasih nagne bolj do enega otroka, morda edinega fantka, ali tudi edine hčerkice.
Tudi po naših mladih družinah že srečujemo take slučaje. Mame in očetje v dobri veri, da bodo dobro vzgojili otroka in ga obvarovali slabih vplivov, so vedno nad njim. Mislijo namesto njega, vodijo vsak njegov korak, sledijo slepo njegovim željam in mu s tem uničijo njegove lastne naravne borbene sile, katere bi mu v poznejšem življenju nujno koristile. S takim ravnanjem pišejo klavrno bodočnost svojemu ljubljencu.
Tak otrok ni neubogljiv, to se pravi nikoli se ne upre. Seveda, čemu bi se upiral. Saj mu mamica ugane vsako željo že z obraza.
„Njemu je najbolj všeč jagodni narastek: zato mu ga pripravim ko pride iz šole.“
Očka pa z občudovanjem: „Njemu so všeč samo drage igrače, ker je brihten. Z drugimi otroci se ne mara igrati z njimi; ker mu jih polomijo!“
Vedno on, vedno on! Vedno najboljši vzgledni otrok. Vse je važno karkoli reče, karkoli stori.
Tak je začetek. Kakšne bodo posledice?
Ker mu je bilo vedno vse dano, ker mu niso nikoli dopustili prilike, da bi
„ v a ž n j a k o v i č 44
skrbne mame, bo terjalo od njega premagovanje in borbo in kar je najhujše
—	pustiti prvo mesto drugim. Priznanje sposobnosti in uspehov svojega bližnjega, bo zanj morda najtrši oreh.
Ker za borbo ubogi važnjakovič ni bil pripravljen, se skuša boriti po svoje. Pred borbo bo neodločen in užaljen. Neodločnost mu bo dala občutek manjvrednosti. Ta občutek — to je dognano
—	pa rodi zunanje ošabno ravnanje. Občutil bo kot krivico vse, kar ne bo po njegovi volji. Spoznanje, da ni več središče občudovanja, ga bo polagoma spremenilo v nevoščljivca, sebičneža in nevrotičnega človeka.
Psiholog Adler piše: Sebičnost nevrotičnega človeka, njegova nevoščljivost, njegova skopost — dostikrat zavestna
—	njegovo nagnenje zaničevati vrednost ljudi in stvari, imajo svoj temelj v občutku negotovosti in mu služijo v borbi, da se prav te (negotovosti) osvobodi.
Pozor torej, drage mamice, da ne vzgojite iz napačne ljubezni nesrečnih sinov in hčera!
Poudariti je treba, da vzgojno delo staršev gradi otrokovo bodočnost. V otroku moramo gledati bodočega moža, bodočo ženo in mater, ki bodo živeli v svojo in ohčo korist. Vsak otrok nosi v sebi darove in napake, nobeden ni popoln. Vzgoja vodi, popravlja, prepričuje, ne podira, ikar mora rasti, pač pa pomaga do pravilne rasti.
Starši so za pravilno otrokovo rast odgovorni pred Bogom in pred družbo. Zato morajo tudi sami sebe bogatiti, da bodo lahko otroka vodili. Koliko je staršev, ki se zanimajo in kupijo knjigo, ki jim bo pri vzgoji lahko v veliko pomoč ? Takih knjig je danes veliko, zato je pametno, da se starši pred nakupom posvetujejo z osebami, ki tako literaturo poznajo.
Otrok ni okrasek za starše in tudi ne njihova lutka — je cel človek. Je skrinjica polna zakladov, ki jo je treba previdno odkopati.
Ker je danes življenje po vsem svetu težko, in tudi bodočnost ne kaže nič
P. AIVTOIV PREŠEREN D. J. UMRL
rodov, o kateri v Vatikanu ne bi bili prej vprašali za mnenje pok. patra. Kot asistent je p. Prešeren vršil vizitacije, obiskoval razne slovanske države, zlasti pa budno in z zanimanjem spremljal rast in razvoj vseh slovanskih jezuitskih ustanov v Rimu. Kljub poznanju papežev, kardinalov, škofov in drugih visokih cerkvenih funkcionarjev je p. Prešeren ostal skromen in preprost. Vsak je imel do njega odprto pot in vsakemu je pomagal: duhovniku, laiku, inteligen-tu in najbolj preprostemu človeku.
Vojna leta so mu naložila nova bremena. Z veliko ljubeznijo se je zavzemal za vse, ki so v tistih bridkih letih prihajali k njemu. Nešteti so bili tedaj deležni njegove dobrote. Kljub ogromnemu delu v redu, se je po vojni zlasti zavzel za slovenske protikom. begunce. Učinkovito je podprl ustanovitev slovenske bogoslovne fakultete v Italiji ter pomagal izvajati akcijo za preselitev slovenskih protikom. beguncev iz Italije in Avstrije v razne prekomorske države, s svojimi zvezami pa tudi pripomogel marsikateremu slovenskemu diplomantu do primerne namestitve. Svojo naklonjenost je pa zlasti izkazoval v Rimu živečim Slovencem, posebno tamošnjim slovenskim služkinjam, katere je zbiral na nedeljske sestanke ter jih utrjeval v zvestobi Cerkvi in narodu, da bi jih
Iz Rima je * prišlo sporočilo, da je dne 7. marca po enoletni bolezni umrl v generalni hiši jezuitskega reda asistent za slovanske narode p. Anton Prešeren. Z njegovo smrtjo so Slovenci izgubili enega svojih najvidnejših predstavnikov v Cerkvi in izven nje.
Rajni p. Prešeren se je rodil 8. junija 1883 v Breznici na Gorenjskem v družini, ki je dala Slovencem velike može: pesnika Franceta Prešerna, nadškofa dr. Jegliča in nadškofa Vovka. Pokojni je sledil vzoru svojih prednikov: Bil je velik duhovnik in velik Slovenec.
Za nadarjenega fantiča se je zavzel njegov stric nadškof dr. Jeglič. Poslal ga je na jezuitsko gimnazijo v Travnik. Po maturi je šel študirat na jezuitsko univerzo Germanicum v Rim, kjer je bil 28. oktobra 1908 posvečen v duhovnika. V Germaniku je ostal še eno leto, nato pa od 1. 1908 do 1910 opravljal kaplansko službo v Borovnici. Dne 3. oktobra istega leta je vstopil v noviciat jezuitskega reda v št. Andražu na Koroškem. Po enem letu je bil imenovan za profesorja na jezuitski bogoslovni fakulteti v Innsbrucku. Tu je poučeval od 1. 1912 do 1918 razne predmete. Med drugim fiiozofijo, zlasti fundamentalko. V sled-
čimbolj zavaroval pred nevarnostjo velemesta.
S Prešernovim posredovanjem so Slovenci v Rimu dobili tudi svoj duhovniški zavod Slovenicum, v katerem nadaljujejo študij slovenski duhovniki, slovenski duhovniški odbor in versko-kul-turno društvo rimskih Slovencev Slomšek, katerega pokroviteljstvo je prevzel. Po smrti škofa dr. Gregorija Rožmana je prevzel tudi skrb za slovensko bogoslovje v Argentini Na Prešernovo priporočilo je Vatikanska tiskarna tudi natisnila slovenska prevoda obeh enciklik papeža Janeza XXIII. Mati in učiteljica ter Mir na zemlji.
Vse svoje življenje je bil pokojni p. Prešeren zdrav in trden kot hrast. Njegova poslednja daritev je bila leta 1963 polnočnica pri šolskih sestrah na Via dei Colli, pri kateri je še bral evangelij v slovenščini. Na božični dan mu je začelo pešati srce. Začela se je enoletna bolezen, ki ga je počasi rušila s ponovnimi srčnimi kapmi. Telesno je postal brez moči, duševno pa svež do svoje smrti 7. marca t. 1.
Tega dne se je pridružil svojim prijateljem iz življenja: papežu Janezu XXIII., nadškofoma dr. Jegliču ter Antonu Vovku. V vrsti velikih Slovencev bo vedno ohranil visoko mesto.
Pogreb p. Prešerna je bil 9. marca letos v Rimu.
Slava njegovemu spominu!
la življenja In dogajanja v Argentini
Po nedeljskih volitvah
V Argentini so bile v nedeljo volit- j ve v 19 volilnih okrožjih, na katere je n«ia priložnost, bila razdeljena država. Volili so po D’Hontovem proporcionalnem volilnem sistemu 99 poslancev za zvezni parlament in 64 namestnikov; zatem pa 301 provincijskih poslancev, 14 županov in 1584 občinskih svetovalcev. Dalje 367 odbornikov šolskih odborov in 623 čla-
, , _	.	.	.	«nov krajevnih in kontrolnih komisij ter
ii se je hotel specializirati, pa tega ni . , t	v	^	,
...	ö i pregledovalcev računov. Razen tega so
se za nekaj boril, da bi izgubil in oku- j boljšega, ne mehkužimo svojih otrok! sil svoj poraz, ne doma, ne v šoli, ne j Naj bo naša ljubezen do njih daleko-med prijatelji, bo stopil v samostojno ! vidna. Pravilna, ljubezniva strogost,
življenje nezrel in nepripravljen. Prepričan, da se svet vrti samo okoli nje-
vzgoja k premagovanju samega sebe, korajža pred neprilikami, vse na kr-
ga, bo kmalu zadel na bridke udarce, ščanski podlagi — bo otroku najboljša
Življenje izven doma, daleč od pre- | dota.
GORIŠKA IN PRIMORSKA
Uspehi	Slovenshe
Po dolgih pogajanjih so italijanske vladne stranke in Slovenska skupnost podpisale poseben dogovor glede sestave občinskega odbora v občini Nabreži-na-Devin ter za sestavo tržaškega pokrajinskega odbora. Pogajanj za sklenitev političnih in upravnih sporazumov so se v glavnem udeleževali: za it. de-mokrščansko stranko dr. Guido Botteri, tajnik tržaškega odseka te stranke, Coloni, dr. Savona in poslanec Belci; za it. socialistično stranko Pittoni, prof.
Apih, prof. Medani, za upravni sporazum pa tudi Slovenec inž. Pečenko; za it. socialdemokratsko stranko Pier an drei,
De Gioia, dr. Fogher in Gabricin; za Slovensko skupnost pa dr. Matej Poštovan 5 deželni poslanec dr Jože škerk;, pokrajinski poslanec Drago Legiša, Dušah Černe, dr. okar in Drago Štoka.
Podpisali so sporazum za Slovensko skupnost dr. Poštovan, za KD dr. Botteri, za PSI Pittoni, za PSDI Pieran-drei.
Pogajanja so seveda napadli desni-čarji-neofašisti, liberali in monarhisti ter seveda komunisti. Italijanski šovinisti so napadli krščansko demokracijo m ji očitali popuščanje ter izdajstvo, komunisti pa so z istimi očitki napadli slovensko skupnost. Vsekakor to ni nič posebnega, ker vsi poznamo italijanski šovinizem in tudi komunizem. Pač pa mora začuditi vsakega treznega človeka pisanje katoliškega tržaškega tednika „Vita nuova“, ki je menda glasilo Katoliške akcije. V članku se pisec zaganja v sporazum med vladnimi strankami in med Slovensko skupnostjo, očita Slovencem celo — rasizem, ker se bore za obstoj in zaščito slovenskega življa. Pisca zelo bode sporazum med strankami kjer v posebni točki govori tudi o etičnem značaju naselij in o zaščiti. „Vita nuova piše: „če bi morali te besede tol-
mačiti tako, lahko rečemo, da so podpisniki tistega dokumenta daleč od krščanske vzgoje in da v njihovem duhu ni trohice človečnosti. Takšna stališča in zahteve so odkrito rasistične, katerih bi se morali sramovati Slovenci sami in ki bi nas vrgle v stanje zaostale civilizacije.“ Slovenci so vedno zagovarjali, da imajo „ezuli“, ki so se prostovoljno ali prisiljeno izselili iz Istre, pravico, da jim Italija uredi nove domove. Toda so mnenja, da je v Trstu samem dovolj prostora, da bi jim zgradili stanovanja ali pa kje v popolnoma italijanskih vaseh in zaradi tega ne bi bilo treba umetno spreminjati etnični sestav slovenskega ozemlja. Slovenci nimajo nobene krivde za fašistično vojno napoved in za posledice, ki so iz tega nastale.
Prva posledica sporazuma je bila sestava občinskega odbora v občini Devin-Nabrežina in je bil 15. februarja izvoljen za župana Drago Legiša, v odboru pa so še Josip Terčon (Slov. skupnost), Corberi in Bandini (KD) in Fabris (PS Dl). Pred volitvami so predstavniki posameznih strank podali glasovalne izjave. Pozitivno so ocenili sporazum predstavniki vladnih strank in Slovenske skupnosti. Proti sporazumu so se izrekli komunisti, ki pa niso mogli povedati, kako bi oni zaščitili obstoj slovenske manjšine. Po izidu volitev je predstavnik svetovalske skupine Slovenske skupnosti dr. Egon Floridan orisal vsa dosedanja prizadevanja Slovenske skupnosti za občino in za vse Slovence ter zavrnil očitke komunističnih svetovalcev Novi župan je med svojim govorom prebral točke sporazuma, nato pa je nakazal smernice nove občinske uprave.
Istočasno se je zbral na zasedanje tudi svet tržaške pokrajine in na osnovi prej omenjenega sporazuma izvolil tudi novi pokrajinski svet. Za predsednika
mogel storiti, ker so mu predstojniki zaupali novo odgovorno mesto v letu 1918 ustanovljeni jugoslovanski jezuitski pro« cinci. Od 1. 1919 do 1921 je bil profesor bogoslovja v Sarajevur tega leta pa je bil izvoljen za provinciala jezuitske province v Zagrebu. Kot provincial je obiskoval razne jezuitske hiše. Med drugim tudi v Sofiji v Bolgariji, kjer je bil v tistem času apostolski delegat Roncalli, poznejši papež Janez XXIII. Kadarkoli je pot zanesla pok. Prešerna v Sofijo, je bil vedno Roncallijev gost. Od tedaj naprej ju je družilo iskreno prijateljstvo vse do papeževe smrti. Papež Janez XXIII. je to javno pokazal ob avdienci predstavnikov 23 slovanskih narodov ob proslavah 1100-letnice prihoda sv. bratov Cirila in Metoda med slovanske narode, ko se je s pok. p. Prešernom rokoval, nato pa mu dejal: „Kaj ne, p. Prešeren, midva pa ostaneva trdna in dobra.“
Jugoslovansko jezuitsko provinco je vodil p. Prešeren do 1. 1931, do svojega imenovanja za asistenta slovanskih jezuitskih provinc pri generalatu jezuitskega reda v Rimu. Ta visoki in vplivni položaj je zavzemal do svoje smrti. Tu je prišel v stik z najvišjimi cerkvenimi dostojanstveniki v Vatikanu in drugod po svetu. Imel je tolikšen ugled, da skoro ni bilo stvari slovanskih nasveta je bil izvoljen dr. Savona (KD), za podpredsednika socialist dr. Fogher; v odboru so še trije člani Kršč. demokracije. Podpirata pokrajinski odbor Slovenska skupnost in it. socialistična stranka. Predsednik odbora je med svojim govorom prebral sporazum med vladnimi strankami in Slovensko skupnostjo. K besedi se je nato oglasila Jelka Grbec, izvoljena na listi KPI, in zahtevala tolmača in stenografa. Večina je glasovala proti. Inž. Sosič, ki je nado-mestoval izvoljenega predstavnika Slovenske skupnosti Draga Legiša, je v svoji izjavi poudaril, da načelno podpira predlog za tolmača, toda glavni namen Slovenske skupnosti je uporaba slovenščine, kar je predmet pogajanj med vladnimi strankami. V pričakovanju, da se tudi to vprašanje ugodno reši, se ’e začasno vzdržal glasovanja. Tudi inž. Pečenko, izvoljen na listi PSI, se je vzdržal. Na seji je predstavnik KD dr. Mali izjavil, da je sporazum med Slov. skupnostjo in strankami sredinske levice zgodovinski dogodek. Ostro pa so govorili proti sporazumu in proti Slovencem neofašisti in liberali.
Ker je bil izvoljeni predstavnik Slovenske skupnosti Drago Legiša izvoljen za nabrežinskega župana, bo zasedel njegovo mesto v tržaškem pokrajinskem odboru Saša Rudolf, na podlagi notranjega sporazuma med skupinami, ki sestavljajo' Slovensko skupnost.
v Mendozi še volili 65 poslancev za provinc. ustavodajno skupščino in 3 člane v direktorij velekletarskega podjetja GIOL.
V	volilne imenike je bilo vpisanih
11.599.525 volilcev. Od tega števila je bilo 5.849.290 moških volilcev, 5.750.236 pa ženskih.
Za varnost in pravilno izvedbo volitev je skrbelo 93.231 pripadnikov oboroženih sil. Od tega števila je bilo 31.020 vojakov suhozemske vojske, 4.003 mornarjev, 4994 letalcev, 4168 orožnikov, 2255 članov državne pomorske prefekture, 11.956 članov zvezne policije in 34.817 članov provincijskih policij.
V	državi je bilo 22.732 volišč za moške in 22.439 za ženske. V vsej republiki je pri volitvah nastopilo rekordno število polit, skupin. Bilo jih je kar 222.
Volilna propaganda je po obstoječih zakonskih predpisih morala prenehati v petek o polnoči. Za ta večer so imele razne politične skupine napovedane zaključna volilna zborovanja. Vladni ljudski radikali so za zborovanje najeli vse prostore v Luna Parku. Na shodu so govorile vodilne osebnosti te politične skupine s predsednikom stranke dr. Rihardom Balbinom na čelu. Govorniki so naglašali uspehe ljudskoradikalne vlade za pomirjenje v državi. Njihova izvajanja je prevevalo upanje v zmago pri nedeljskih volitvah.
Peronisti so imeli zaključno zborovanje na Trgu Once. Tudi na tem zborovanju so govorile vodilne peronistič-ne osebnosti. V svojih izjavah so bile zelo samozavestne. Tako je n. pr. govornik Rok Natalio zatrjeval: „Gremo na volitve, pa ne zato, da opravimo volilno dejanje, ampak, da poudarimo svoje revolucionarno stališče, da zrušimo vlado in da dosežemo brezpogojno Peronovo vrnitev.“ Peronov namestnik v Argentini ing. Iturbe je napovedoval, aa bodo peronistični poslanci v parlamentu začeli „z revolucijo“, ki da jo zahteva država, da „enkrat za vselej obračunamo z demokratskim liberalizmom, ki je na vladi od leta 1955“. Pri tej njegovi izjavi so zborovalci začeli govornika prekinjati z viharnim odobravanjem in vpitjem, ki je bilo tolikšno, da je ing. Iturbe ogorčen izjavljal: „Ni zadosti samo vpiti “Hočemo Perona”, ampak je treba tudi poslušati kaj je treba storiti, da se bo to v resnici tudi zgodilo“. Tiste, ki so zagovarjali oddajanje praznih glasovnic pri volitvah, je proglasil za „izdajalce gibanja“. .Zatem je ing. Iturbe prebral Peronovo pismo z dne 20. februarja, ki je bilo poslano iz Madrida Jorgu Antoniu v Asuncion. V pismu Peron sporoča, da on sam v Madridu ne more nič napraviti, ker da ima „vezane roke“ zato da prosi Jorga Antona, da sporoči
njegovo željo v Argentino, da se peronisti volitev udeleže, ker da je to „zad-da gredo množice na volitve kljub ‘izdajalcem’, ki potvarjajo njegova pisma“.
Zborovalci so te izjave sprejeli z novim vpitjem, „dajte nam puške in sekire za novi 17. oktober“. (17. oktober 1943 dan Peronove osvoboditve in njegov vzpon na oblast, op. ur.)
Ga. Delia Parodi je zatrjevala, da so v Rio de Janeiru ameriški vojaki preoblečeni v brazilske vojaške uniforme s silo preprečili Peronu vrnitev. Vodja peronističnega tekstilnega sindikata Framini je zatrjeval: „Volitve kot take nas zelo malo zanimajo. Tudi ne kandidati. Volitve nas zanimajo samo v toliko, ker ž njimi delamo plebiscit za Perona.“ Svoj govor je zaključil z napovedjo, da se 15. marca ne bo ponovilo to, kar se je zgodilo 18. marca 1962, ker „smo na ulici in hočemo doseči to, da nas bodo upoštevali“ (18.
III.	1962, je ted. predsednik dr. Fron-dizi razveljavil volitve v tistih provincah, v katerih so zmagali peronisti. op. ur.)
Volitve v nedeljo so potekle po vsej državi v popolnem miru in redu. Volilo je 9.185.283 volilnih upravičencev. Vladni ljudski radikali so zmagali v prestolnici Buenos Aires ter v provincah Chubut, Entre Rios, Misiones, Santa Fe in Santiago del Estero. Peronisti so s svojimi kandidati na listi stranke Union Popular dobili večino v provincah Buenos Aires, Cordoba, La pampa in Santa Cruz ter v Chacu. Federacija sredinskih strank je uveljavila svojo večino v provincah Mendoza, Corrien-tes in San Luis, v prov. San Juan je zmagala blokistična radikalna stranka, v ostalih provincah pa razne neopero-nistične stranke, ki se nočejo pokoravati vodstvu peronistične politične formacije Union Popular. In sicer v prov. Neuquen Movimiento Popular Neuqui-no, v prov. Rio Negro Partido Blanco de Rio Negro, v Salti Movimiento popular Salteno in v prov. Tucumàn Ac-ción Provinciana.
Posamezne stranke so dobile:
Union Popular 2.801.902 glasova, ljudski radikali 2.679.251, dr. Frondizijevo gibanje za integracijo in razvoj 589.375, Alendejevi intransig. radikali 407.756, dr. Thedyjevi progresivni demokrati 290.001, krščanski demokrati 249.026, argentinski socialisti 179.855, demokratski socialisti 172.354, federacija sredinskih strank 489.238. Ostale polit, skupine 1.260.945. Neizpolnjenih glasovnic je bilo 170.667, neveljavnih pa 55.785.
Gornji rezultati pokazpjejo, da je volilce usmerjala v glavnem odločitev ali za peroniste ali proti njim. Zato sta iz volitev izšli pojačeni zlasti dve najmočnejši politični skupini: vladna ljudska radikalna stranka in Union Popular. Ostale stranke so delno tudi ojačale svoje položaje, v glavnem pa nazadovale; zlasti občutno nazadovanje sta pokazali krščansko - demokratska stranka in Aramburujeva Stranka argentinskega ljudstva.
Vlada je po volitvah objavila sporočilo, v katerem izraža svoje zadovoljstvo nad dejstvom, da so volitve bile povsem svobodne, da so se jih lahko udeležile vse politične skupine v državi
^W^lliowice ix SBlöwenSle
V	Sloveniji komunisti napovedujejo znova ,.volitve“. Dne 28. marca bode za občinske skupščine, za zvezni in republiški zbor pa 18. aprila. Volitve bodo le v tistih volilnih enotah, v katerih poteče mandat poslancem. Teh je ravno polovica.
V	ljubljanski operi so v sed. sezoni postavil, tretjič na oder Borodinovo opero Knez Igor. To delo je slovensko občinstvo prvič spoznalo v gled. sezoni 1930-31. Režiser in pevec glavne vloge je bil R. Primožič, opero pa je dirigiral Niko šritof. Drugič so opero uprizorili leta 1945. Režiser je bil P. Golovin, dirigent dr. Danilo Švara, pevec naslovne vloge pa Vekoslav Janko. V let. sezoni je opero pripravil za uprizoritev kot režiser. Hinko Leskovšek, dirigent pa je bil Demetrij Žebre. Zanimivost letošnje uprizo ritve Kneza Igorja v Ljubljani pa je ta, da pojejo trije pevci iste vloge, ot so jih pred dvajsetimi leti. To so Samo Smerkolj, Friderik Lupša in Ladko Korošec. V ostalih vlogah nastopajo Vanda Gerlovičeva, Rudolf Franci, Danilo Mer lak, Božena Glavakova, Drago Čuden, Slavko Štrukelj, Vanda Ziherlova, Milica Polajnarjeva, v glavnih vlogah pa še v alternaciji Vilma Bukovčeva, Rajko Koritnik in Gašper Dermota. S Knezom Igorjem namerava ljubljanska opera gostovati v raznih italijanskih mestih in v Celovcu.
V	slovenskih gozdovih je po ugotovitvah lovcev vedno manj zajcev. Za osvežitev zajčjega rodu so nabavili na
Hrvatskem več tisoč zajcev ter jih spustili v slovenske gozdove.
Umrli so. V Ljubljani: Anton Brinovec, pek, Alojz Žerdoner, poštni upok., Jožef Starič, upok., Alojz Harapin, vrtnar v p., Janez Mugerli, žel. v p., Marija Herman roj. Mohorič, vdova, Justi Sopotnik roj. Smole, uradnica notr. min., Peter Malovrh, avtoklepar, Vlado Šlap-paih, obrtnik, Vinko Ržen, poštni inšpektor v p., Ambrož Karer, upok., Oti-lija Lukež roj. Jezeršek, Franc Regina, bolničar, Slavko Jurančič, Alojz Vrečar, upok., prof. Anton Sever, akad. kipar in medaljer, Minka Groebming, vd. Modic roj. Čepin, Ivan Sopper, slaščičar v p., Tea Klemenčič in Karel Božnik, cestni nadzornik v p. v Celju, Mija Brinar v Žalcu, Jože Šimnovec, šofer v Vodicah, Anton Gradišek, upok. logar v Šmartnem pri Litiji, Marija Ravnik, prof. glasbe v p. v Kranju, Leopold Zupančič, rudar iz Kisovca pri Zagorju, Amalija Šetinc v Jesenicah na Dol., Marija Sigulin roj. Babič v Vevčah, Anton Železnikar v Visokem, Betka Ga-tej, vdova po urarju v Celju, Ivan Skrabar v Šmartnem pri Litiji, Lenčka Ljubič, upok. v Borovnici, Franc Trepel v Celju, Franc Baslogič, tesar v Krškem, I Anton Fabjan v Ajdovščini, Jožef Cedilnik, paš. v št. Jakobu ob Savi. Viljem Linke, šofer v p. v Škofji Loki, Franc Rismondo, upok. v Valburgi, Albert Komavec, sodni svetnik v p. v Solkanu, Adda Pur, upok. v Žalcu in Dorica Legat roj. Mahnič na Bledu.
Pogreb ing. Albina Mozetiča v Gorici
SLOVENCI VARGENTINI
BUENOS AIRES Osebne novice
Srebrnomašniški jubilej. V Cordobi je te dni čisto zasebno slavil srebrnomašniški jubilej č. g. Anton Grčman, kaplan v bolnišnici Transito Cäceres e Allende v Cordobi. Iskreno čestitamo z najlepšimi željami in pozdravi!
Nov slovenski inženir. V San .Juanu je končal študije rudarstva ter postal rudarski inženir Anton Ervin Petek, sin mendoških Slovencev g. Friderika Petka in ge. Štefanije roj. Pavlovčič Trenutno je ing. Anton Ervin Petek na novem službenem mestu v Salti, kamor mu pošiljamo tople čestitke!
Družinska sreča. V župni cerkvi Fa-timske Matere božje v Lomas del Mi-rador je bila krščena Irena Erjavec, hčerka Franca in ge. Angele Erjavec.
O pogrebu ing. Albina Mozetiča, ki ie umrl v Londonu dne 5. marca, nam iz Gorice sporočajo naslednje:
Krsto s truplom pok. ing. Albina Mozetiča, visokega funkcionarja družbe Shell v Londonu in bivšega dolgoletnega predsednika Društva Slovencev v Argentini, je pripeljalo letalo dne 7. marca t. 1. proti večeru iz Londona v Benetke, odkoder jo je nato avto pogrebnega zavoda še isti večer prepeljal v Gorico, kamor je nekoliko prej prispela pok. družina — ga. Vida s sinovi Jožetom, Tonetom, Petrom in Markom.
V	ponedeljek dne 8. marca je bila krsta na mrtvaškem odru v cerkvi Starega sv. Antona. Bila je vsa v cvetju in med venci. Med temi sta bila tudi venca Slovencev iz Argentine in Londona. Prvi je imel na traku napis „Društvo Slovencev iz Buenos Airesa svojemu dolgoletnemu predsedniku“!, drugi pa „V slovo — Slovenci na Angleškem“.
V	to cerkev so prihajali kropit pokojnega ing. Mozetiča in molit za pokoj njegove duše številni goriški Slovenci, med katerimi je bilo veliko pokojnikovih sorodnikov.
Ob treh popoldne istega dne so krsto prenesli v. goriško stolnico, kjer se je začelo pogrebno opravilo. Ob tej uri se je zbralo v stolnici veliko število rojakov, ki so se prišli zadnjikrat poslovit od rajnega ing. Mozetiča ter ga spremit na njegovi zadnji zemski poti. Prišli so pokojnikovi sorodniki iz Solkana, sorodniki pek. vdove ge. Vide iz Ljubljane ter pok. znanci in sodelavci v letih, ko je pok. ing. Mozetič po vojni deloval v
Trstu. Med temi sta bila med drugimi dr. Matej Poštovan in prof. Jože Peterlin. Slovence iz Argentine so zastopali g. župnik Štefan Tonkli, Jože Jurak in Mirko Špacapan z družino.
Pogrebne obrede v stolnici za rajnega ing. Mozetiča je opravil msgr. Alojzij Novak ob asistenci gg. dr. Kazimirja Humarja in Jožeta Juraka, pogrebni sprevod na pokopališče pa sta vodila gg. dr. Kazimir Humar in Jože Jurak.
Zadnji zemski dom je dobil rajni Albin Mozetič blizu groba svoje matere. Po opravljenih molitvah za rajnega, je ing. Mozetiču spregovoril v slovo prof. Jože Peterlin. V govoru je zlasti poudarjal pokojnikovo ljubezen do vsega, kar je bilo slovensko. Zelo je ljubil slovensko domovino, katero je od leta 1945 zaradi zvestobe slovenskim narodnim in verskim tradicijam mogel gledati le od zunaj. Sedaj bo tu na meji čakal, da se bo prečiščena napotila proti novi, svetli bodočnosti.
Rahel vetrič je bril z Vipavskega, rdeče ožarjeno sonce je pošiljalo svoje popoldanske žarke, venec goriških gora s sivolasim Čavnom v ozadju je zrl brez besed na množico, ki je v neizmerni boli gledala pred sabo novo gomilo, ki je sprejela v svoje osrčje tab.) mlado slovensko življenje.
Pokojnikovi vdovi ge. Vidi in njenim sinovom Jožetu, Tonetu, Petru in Marku ter ostalim sorodnikom so rojaki izrekali tople in iskrene besede sožalja ter tolažbe, nato se pa nemo razhajali z ostro bolečino v srcu nad izgubo moža, ki je bil trdno vključen v delo za lepšo in srečnejšo bodočnost slovenskega naroda.
V soh teden ena
MOŽ BESEDA
A- M. Slomšek
Mož beseda, mož beseda, koVko ti veljaš ki se za nobene d’narje v hudo ne predaš?
Mož beseda več velja, kakor kup zlata.
O	mladenič, hočeš biti enkrat pošten mož, skrbi, da v obljubah svojih mož beseda boš!
Drži, če roko podaš, in sovraži laž!
Laž je grda in ostudna zlodjeva hčer; vse lažnivce tam požrla bo peklenska zver.
Boljše je nogo zlomit’ kot lažnivec bit’!
ODKRITJE IN BLAGOSLOVITEV SPOMINSKE PLOŠČE padlim protikomunističnim borcem bo na zadnjo nedeljo v juniju, t. j. 27. junija, popoldne v Slovenski hiši. Podrobnosti bodo pravočasno obavljene.
Z veseljem ugotavljamo, da rojaki radi prispevajo za spominsko ploščo. Tiste rojake pa, ki jih poverjeniki odbora za spominsko ploščo niso mogli ali utegnili obiskati, lepo prosimo, da naj svoj prispevek za to veliko narodno pije-tetno akcijo izroče v Dušnopastirski pisarni. — Odbor za spominsko ploščo padlim borcem
Otroka je krstil g. dir. msgr. Anton, Orehar, za botra sta pa bila Jože in ga. Angela Erjavec roj. Pust. V dru žini dr. Petra Ranta in njegove žene ge. Regine roj. Lesar so dobili prav tako hčerko. Srečnima družinama naše čestitke.
MORON
Dekleta iz Morona smo imele v so-j boto, 13. marca, na .Slovenski pristavi I tretji redni občni zbor. Po poročilu od-! bornie o opravljenem delu v minuli poslovni dobi in razrešnici dosed, odboru je bil izvoljen naslednji odbor: Predsednica Marija Babnik, tajnica Metka Ga-ser, blagajničarka Marjana Pregelj, športna referentka Gabrijela Pregelj, športna referentka za naraščajnice Marjana Tominc, gospodarica Anica Medic, kulturna referentka Anica Tominc, refe-'i rentki za petje Anica Tominc in Kristi- * 4 * 6 * 1 na Golob ter delegatinja ,za zvezni odbor Jožica Lavrič.
MENDOZA	.-j
Ob tragični obletnici
Ob priliki 60-letnice Kristusa v Andih smo se spomnili tudi Slovenci naših sledov v gorskih višinah. 8. marca leta 1940 je postal žrtev gorskega vihara j naš rojak č. g. Jože Kastelic, ko je v Linkovi ekspedici hotel stopiti na Acon-caguo. Leto pozneje je bilo najdeno njegovo truplo in pokopano na pokopališču
v Puente del Inča, kjer smo mu Slovenci postavili spomenik, ki še danes stoji nedotaknjen, le črke so obledele.
Po 15. letih mojega obiska v Mendozo sem se tako odločil, da spet pohitim tja na daljni zapad, kamor me je potegnil s svojim vozom č. g. Jože Horn, s katerim sva takoj vse potrebno pripravila, da je v ponedeljek, 1. marca, bil na red omnibus s 25 rojaki in smo pohiteli čez Uspallato na Puente del Inča in dalje na Cristo Redentor.
Radi posebnih okolnosti smo imeli sv mašo v Uspallati ob 17, v kapeli Puente del Inča smo zmolili rožni venec, na .grobu pa molitve za rajnega gospoda Jožeta.
Imeli smo krasen dan in prelepo vožnjo, v kateri smo doživljali veličastno lepoto mendoških Kordiljer. Videli smo iz treh strani Aeoncaguo in Tupungato, najvišji in najbolj karakteristični gori tega dela And.
V nedeljo, 28. februarja, se je zbrala slovenska skupina pri sv. maši v kapeli sester Mercedark, kjer se sedaj vrši slovenska služba božja. Udeležba je bila številna, krasno petje; v malem smo poskusili že z novimi liturgičnimi naročili.
Slovenci v Mendozi se lahko ponašajo, kajti imajo lastni dom, v katerem imajo vse možnosti za dobro organizirano skupno narodno izživljanje. Seveda je to združeno z novimi in novimi
žrtvami, toda imajo v rokah vso možnost, da delajo sebi v veselje, v čast našemu imenu in v zgled drugim narodnostnim skupinam.
Imel sem veliko zadoščenje, ko sem videl tako lepe sadove skupnega prizadevanja in sem porabil priliko, da 'bi jih navdušil, da naj puste ob strani vse malenkostne prepire, ki skupnemu deul vedno škodijo, koristijo pa nikomur, in da naj hite naprej v skupnem delu in žrtvah pod vodstvom č. g. Jožeta Horna, ki zna očetovsko voditi slovensko versko in narodno življenje.
Ob tej priliki sem pa obnovil v spominu nekatere dogodke iz davnih dni, tako naše idejne boje za slovensko ime in bodočnost, profesorja Lamberta Ehrlicha, s katerim sva se srečala pred 37 leti s prof. Božo Bajukom na Svetih Višarjih... na spomine izza 50 let, ko sem trgal hlače v škofjeloški šoli in gostoval pri Pekovih v družbi Heinrihar-jevih fantov, katerih dva sem srečal sedaj v Mendozi... spomini na Metliko, kjer so se šolarji učili vožnje na kaplanovem kolesu, medtem ko sem imel drugod opravek...
Zares prav lepe spomine, te in še druge, sem. si obnovil in naj se rojakom zahvalim za lepa doživetja, Žumrovim in č. g. Hornu pa za gostoljubnost, katere sem bil deležen.
Janez Hladnik
NASLOVI NEKATERIH OSREDNJIH SLOV. USTANOV V EMIGRACIJI
Na željo bravcev Svobodne Slovenije objavljamo naslove nekaterih osrednjih slovenskih ustanov v emigraciji: PREDSEDNIK NO ZA SLOVENIJO: iDr. Miha Krek
3495 Woodbridge Road, Cleveland, Ohio 44121, USA ARGENTINA
Slovenska hiša Ramón L. Falcón 4158 T. E. 69-9503 — Buenos Aires Tajništvo NO za Slovenijo: Miloš Stare; Dušnopastirska pisarna: Direktor msgr. Anton Ore-har, Zedinjena Slovenija, Svobodna Slovenija, Oznanilo, Duhovno življenje, Slovenska kulturna akcija
ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIKE League of C. A. S.
Dr. Joža Basa j
P. O. Box 32, Brooklyn,
N. Y. 11227, USA Baragov dom Slovenska pisarna 6304 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio 44103, UCA KANADA
Slovenska pisarna SLO-CAN CENTER 618 Manning Ave., Toronto 4, Ontario, Canada ANGLIJA
Slovenski dom Rev. Ignacij Kunstelj 62 Offley Rd., London, S. W. 9 FRANCIJA
Rev. Ignacij Čretnik Direktor slov. duhovnikov v Franciji
4 Saint Fargeau, Paris 20 BELGIJA
Rev. Vinko Žakelj Direktor slov. dušnih pastirjev Rue des Anglais 33, Liege Z. R. NEMČIJA
Rev. dr. Janez Zdešar
Direktor slov. dušnih pastirjev v
Nemčiji
Schubertstrasse 2/1, 8 München 15 ITALIJA
Rev. dr. Pavel Robič
Zastopnik Slovencev v Vrhovnem izseljenskem svetu pri konzisto-rialni kongregaciji Via dei Colli 8 Roma AVSTRALIJA
Rev. P. Bernard Ambrožič OFM Slovene Chaplaincy
6 Wentworth iSt., Point Piper (Sydney), N. S. W., Box 136 P■ O. — Double Bay

Dr. Julija Payman
AMERIKANSKO MEDNARODNO ŠOLO NA DUNAJU
je po drugi svetovni vojni ustanovil di-
Svet imstajiM eno
■ ŽENEVA STOPA V VATIKAN Svetovni cerkveni	svet, ustanovljen
v Ženevi, prestolnieji	ikalvinizma, leta
plomatski zbor na Dunaju kot šolo svo- 1927, in ki danes .predstavlja okr.i(g je skupnosti. Danes je mednarodna. ; 200 protestantskih, anglikanskih in pra-Upravitelj šole, rojen Kanadčan, je na voslavnih skupnosti iz več kot 80 dč-takem mednarodnem polju več let de-j žel, je pred kratkim predlagal Vatika-lo val v ZDA in vedno skrbel za med- J nu, naj SQ tam ustanovi protestantsko-narodne sestanke svojih učencev. Na katoliška komisija, kar je papež Pavel Dunaju je dosegel tak uspeh, da so ok- vi. sprejel.
tobra	1964	morali	zavod povečati	(en	V ponedeljek, 22.	februarja je bil
milijon in pol dolarjev), in je danes! rned 27 novimi kardinali investiran tu-najmodernejša šola v Evropi. Šteje 414! di rojen ženevčan, msgr. Ch. Journet, učencev iz 15 dežel. Že od prvega raz- j danes najboljši katoliški sociolog v švi-reda začnejo tudi z jeziki: angleško go- | ci. Za časa mojega pet in polletnega voreči otroci se učijo nemščine, vsi dru-1 -bivanja v Ženevi po prvi svetovni voj-gi pa angleščine. Med zadnjimi je 25—30 j ni je že bil .profesor na kat. univerzi v otrok iz komunističnih dežel okrog Av- I riebourgu, hkrati pa vodja naše „Group strije; to so otroci, katerih očetje so' d’étudiants catholics“ (krožek kat. štu-V zahodnem diplomatskem zboru v vzhod-1 dentov) v Ženevi. Vsako soboto popolnih deželah. Eden izmed študentov je ■ dan in vso nedeljo je posvečal nam, ki sin poljskega poslanika v Avstriji,' smo se shajali v kripti cerkve Srca Upravitelj pravi: „Dunaj je kulturno ■ Jezusovega. Ženevski škof mora že od bogato središče, če za tečaje potrebu-1 sv. Frančiška Šaleškega stolovati v Fri-jemo govornikov, dobimo amerikanske in bourgu.
komunistične	diplomate,	ki pred	učenci |	Kolegij kardinalov	šteje danes 103
vsak po svoje obdelata predmet. Doslej | člane 41 narodnosti, smo se dotaknili šele površine. Bo pa Tudi Anglija se zelo naglo pribli-ta sola zgled za evrepski sistem za žuje katolicizmu
dolgo časa.“
Bolo vzdržuje amerikanska diplomatska dobrodelna organizacija. Med učenci je tudi nekaj Jugoslovanov. Upajmo, =________
da bo ta^ šola pomagala, da v bodoče ; dovini. pustimo človeka človeku, ne pa človeka
bombl'	I 24. februarja posvetili katoliškega ško-
m z njim postaja eno. Novi wesjminstrski kardinal John Carmen Leenan se je udeležil vsega anglikanskega bogoslužja ob Churchillovem pogrebu, ikar se je zgodilo prvič v zgo-
V Motherwell na škotskem so dne
fa Francis Thoinson-a. Prvič v zgodovini se je take katoliške slovesnosti udeležil tudi presbiterijanski moderator Hector Steele iz Hamiltona na Škotskem.
KONFERENCA EVROPSKE MLADINE V ŠVICI
je združila 500 delegatov iz vseh delov Evrope, da si pridobijo .potrebno znanje za prevzem voditeljskih nalog v prihodnosti.
V francoski delegaciji jih je bilo vec kot 100 s skupino mladih Poljakov. Parižani so zastopali nič manj kot 12 gimnazij in tehničnih šol, in so takoj začeli s pogumno iniciativo. Iz Italije so prišli študenti in delavci iz severa in juga. Iz Berlina je prišla delegacija 12 oseb, med njimi trije begunci iz vzhodne cone. Senat mesta Berlin jim je plačal vožnjo. Iz nemške vojske je bilo na konferenci več častnikov. Skandinavci in Finci so že z dolgo vožnjo doprinesli veliko žrtev. Nordijska delegacija je pripeljala Švede, Dance in Norvežane. Afriko so zastopali študenti in obrtniški učenci iz Kameruna in Senegala, ki trenutno žive v Parizu. Iz kongo-leške armade je na ukaz generala Mobutu prišlo na konferenco šest častnikov, ki študirajo na vojaški akademiji v Belgiji. Z velikim, zanimanjem so vsi poslušali, ko je govoril zastopnik Tibeta, ki je nato odšel v Indijo, da Dalai Lami poroča o konferenci. Ameriški kontinent so zastopali študentje iz ! Bolivije,, Kolumbije, Uruguaya in ZDA.'
„a nas. najvažnejše je pa mnenje večine udeležencev, katerega je na konferenci izrazil zastopnik graške univerze; ta ja bil na konferenci med 50 člani časnikarskega seminarja, ki je izdajal v štirih jezikih dnevnik o delovanju konference. Govori! je o Kaj pravimo Vzhodu? Zdramiti moramo javno mnenje. Gre za to, da sprožimo navdušenje in strast, ki bodo vsakogar zajela. Imamo velikansko odgovornost za Vzhod, katere se moramo dobro zavedati.
Naša generacija onstran železne zavese je v najgloblji svoji notranjosti proti nasilni delitvi našega kontinenta. Imamo izredno velike možnosti v Av-I striji, da s tiskom radijem in televizijo ; svojim bratom tam onstran posreduje-j mo nove osvobodilne ideje. Ne bomo i več dovoljevali, da bi temne sile zlo-j rahljale duha naše mladine za svoje lastne nizkotne namene. Aktivno moramo poseči, ker tu se ponuja prava velika priložnost, da pripravimo, pot za prihodnost in za jutrišnji svet. Zato kli-
I čem evropski mladini — mladini Evrope— brez zaves in zidov — naj se ! takoj odpravi na pot, da skupaj gre v 2000 — v svobodni in združeni jutrišnji svet.
■ Romunijo sta zastopali princezinja Margareta Romunska in njena sestra, princezinja Helena. Na zaključni seji konference se je prva obrnila k vsem delegatom in rekla: „Ne veste, kakšno sreco imate, ker so vaše dežele svobodne. Moja dežela ni svobodna, leži za železno zavesa in zato bi vam iz
globočine svojega srca rekla, da imate vi še v svojih rokah svoje dežele, če hočete živeti v lastnem interesu, boste domovino izgubili. Edinole, če se narodi Evrope združijo, boste zagotovili svobodo vsem. Danes hočem svoje življenje dati za to, da gradimo nov svet. Naša skrivnost bo v tem, da naša -ideologija ni naprodaj, ampak jo mi živimo. Potem bo naša generacija svet očistila kot kak potres bo šla preko vse Evrope, ko zopet odidemo v svoje dežele in jih predrugačimo. Kar pa mene zadeva, hočem Boga ubogati vse svoje življenje,“
Najbolj zanimiva in najbolj živahna delegacija je pa bila delegacija mladih IPoljakov. Prišli so iz severne P'rancije,
; kamor se je Od prve svetovne vojne ; dalje preselilo nad 200.000 Poljakov.
! Med seboj še govorijo poljsko. Poljaki ! so prepričani, da Evropa ne bo večno j razdeljena na Vzhod in Zahod. Rekli so, da hočejo na Poljsko ponesti vse upanje in izkušnje, katere so dobili na konferenci.
Univerza Srca Jezusovega v Milanu j Je poslala svojega zastopnika, ki je ! govoril o CUju našega življenja. Dele-igat iz Konga je govoril o Vzrokih vsta-1 je v Kongu, ki so kot je poudarjal, edinole socialnega značaja in pa korupcije ter podkupljivosti.
Govorili so tudi še Morris Martin, profesor filozofije na univerzi v Ox-fordu in član pri vatikanskem koncilu akreditiranega tiska. Filip Mottu, sociolog- iz Lausanne, Henrik Rieben, profesor gospodarske politike v Lausanni;
Sfcs&n 4
Buenos Aires 18. 3. 1965 - No. 11
SVOBODNA SLOVENIJA
SLOVENC
ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIKE
I P 0
SVETU
Prijatelj nam piše
Huntington, 27. febr. 1965.
Spoštovani g. urednik Sv. Slovenije!
Božični in novoletni prazniki so za nami. Praznovali smo jih v najlepšem razpoloženju. Malo pred božičem je zapadel sneg. škoda, da se je že pred prazniki stopil. Namesto snega smo imeli kislo vreme z dežjem. Bili smo v mestu Bridgeportu pri polnočnici. Cerkev je bila lepo okrašena. Na koru so prepevali lepe božične pesmi. Po maši nas je povabil prijatelj na prigrizek.
Tu v Ameriki je navada, da pišejo zelo dosti božičnih kart z voščili prijateljem. V našo hišo je prišlo čez 100 voščil. Pošta ima mnogo dela o praznikih, zato najame po vsej Ameriki 120 tisoč pomočnikov za dva tedna, da pomagajo raznašati pošto. Poštnih znamk tudi prodajo za 200 milijonov, čeprav stane vsaka samo 4 cente.
V cerkveni dvorani smo tudi imeli nekaj prireditev. Mi smo se udeležili martinovanja. Bila je prav lepa zabava. Pošteni tatje so pokradli vse grozdje policiji izpred nosa. Katere so zasačili, so morali v ječo; niso jih izpustili, dokler se niso odplačali. Tudi so morali obljubiti, da bodo za naprej pošteni kot tat v prazni kašči.
Pri nas smo kar izhajali z zimo. Ni bila preveč huda. Plugi skrbijo, da so ceste vedno očiščene in da promet ne zastaja. 22. februarja smo zopet dobili čez noč pet centimetrov snega. To nam nič nè ugaja. Sedaj bi šla zima lahko zopet v penzijo za eno leto. Meni se zdi zima brez snega kot poletje T_ _	. . .	,	.
v	^ v	K dosegi doktorskega naslova g. p.
brez roz m zelenja. Pac pa vse v pravem ■	v ....	,	v ..	,
v	Kalistu čestitamo ter mu želimo obilo
taS^'	.	v ,	božjega blagoslova pri njegovem delu.
Z avtom je v prometu ze toliko nesreč, da smo se že nanje navadili, in bi se nam čudno zdelo, Če bi jih ne bilo ob takem prometu. Vsakokrat, ko se obhajajo kakršnikoli prazniki, je do 500 smrtnih slučajev.
Od Lige iz New Yorka sem dobil Zbornik-Koledar. Je tako pester in zanimiv! citati sem začel kar od kraja.
Čestitam vsem, kateri so se žrtvovali za
tako lepo knjigo. Nekaj teh požrtvovalnih ljudi tudi osebno poznam.
Svobodno Slovenijo redno dobivam. Le ta teden je zakasnila za štiri dni. Gotovo so zopet kaki štrajki.
Z novim letom je čas za plačilo naročnin za časopise. Prosim, pošljite mi račun za Sv. Slovenijo, katero pošiljate meni, in za mojo hčerko Marijo Jelovina v Argentini, ter za Zbornik. Čim dobim račun, bom nakazal Ligi denai na vaš račun. Lepo pozdravljam vse pri Sv. Sloveniji, prijatelje in znance hčerko in njih družine.
I j ; j i	Frank Žele
P. Kalist doktor teologije
Dne 18. februarja je postal doktor bogoslovja na frančiškanski univerzi v Jeruzalemu g. p. Kalist Langerhoiz, medvojni katehet v župniji sv. Cirila in Metoda za Bežigradom^v Ljubljani.
Po odhodu iz domovine 1. 1945 je v Rimu začel študirati sv. pismo. L. 1948 je prišel v Lemont v ZDA, kjer je poučeval mlade frančiškanske bogoslovce. Ko je semenišče prenehalo, so ga predstojniki poslali v slovensko župnijo sv. Cirila v New York. Po vrnitvi v Lemont je ostal na ameriških Brezjah samo nekoliko časa. Odšel je namreč v Jeruzalem, kjer je nadaljeval študij sv. pisma ter sedaj iz njega dosegel doktorski naslov z „Magna cum laude“.
Po promociji za doktorja je g, p. dr. Kalist Langerhoiz odšel na obisk k svoji sestri m. Kalisti, misijonarki na Formozi. Tu se je dobil tudi s slovenskim misijonskim zdravnikom dr. Janežem.. Iz Formoze se je nedavno vrnil v Lemont.
pred 4000 gledalci Jugoslavija premagala Francijo s 85:66. Za Jugoslavijo so igrali: Potočnik, KoraČ, Rajkovič, Kovačič, Djerda, Daneu, Skanski, Ei-šelt, Cvetkovič, Pavlovič, Nikolič. Najboljša sta bila Potočnik in Daneu, Ei-selt je bil ocenjen v skupini le zadostnih.
V Mozirju, Gornjem Gradu in Ljubnem v Zgornji 'Savinjski dolini so postavili smuške vlečnice, dolge po 300 metrov. Računajo, da bodo te vlečnice, ki so postavljene na lepih smučiščih, pomagale pri poživitvi smučarskega športa v teh krajih.
DRUŠTVENI OGLASNIK
Maša zadušnica za pokojnega ing. Albina Mozetiča bo v soboto, 20. t. m., ob 19 v kapeli Slovenske hiše, o kateri j se s tem obveščajo vsi njegovi znanci in ! prijatelji.
Po maši bo žalna seja upravnega sveta društva „Zedinjena Slovenija“, o kateri se s tem obveščajo-sedanji odborniki, vabljeni pa so k njej tudi nekdanji sodelavci ing. Mozetiča v odboru in drugi člani društva
Zedinjena Slovenija
Slovenci v Argentini
(Nadaljevanje s 3. strani)
SLOVENSKA VAS
Občni zbor društva Slovenska vas
Prejšnjo nedeljo se je vršil 12. redni občni zbor tukajšnjega društva. Odbor je članom razposlal poročila o opravljenem delu že med tednom, da je bilo več časa debato je bilo mnogo. Med drugim je na razpolago za razpravljanje. Izkazalo se je, da je bilo tako prav, kajti snovi za bilo sklenjeno povišati članarino na 10 pesov * mesečno, izboljšati društveno knjižnico in dokončno zgraditi športno igrišče. Ob tej priliki je bil ustanovljen tudi študijski gospodarski svet, ki je dobil nalogo proučiti možnosti gospodarskega napredka vasi. Po delni vo-litvi odbora, je novi odbor društva sestavljen tako-le: Predsednik Valentin Barle, podpredsednik Janez Lužovec, tajnik Ignacij Glinšek, blagajnik Jože Rome, gospodar Slavko Reven, knjižničarka Marija Gorše, kulturni referent Maks Jan, odborniki: č. g. Janez Petek, Franček Vilfan, Tone Novljan in Stanko Mehle; nadzorni odbor: Lovre Jan, Jože Čampa in Martin Miklič.
PO ŠPORTNEM SVETU
Mednarodna smučarska organizacija
je uvedla novo smučarsko trofejo „Zlati ključi“ za dame v alpskih disciplinah. Prvo tekmovanje je bilo letos od 19. do 25. januàfja v Schrunsu v Avstriji. Nastopila je vsa svetovna damska elita v teh disciplinah. Proge so bile izredno težke iii je bilo mnogo padcev, razočaranj in seveda tudi diskvalifikacij. Ponovno je dokazala Marielle Goitschel (Francija), da je nedvomno najboljša alpska smučarka, pa tudi vsa francoska ekipa še vedno krepko vodi pred avstrijsko. Edino v smuku so Avstrijke bile boljše kot Francozinje. Drugo mesto je zasedla Biebl Schmiedova iz Zah. Nemčije. Goitchell je zmagala v slalomu in veleslalomu, v smuku je bila tretja. Beiblova je dosegla drugo mesto v prvih disciplinah, v smuku pa sedmo.
Jugoslavijo sta zastopali na teh tekmah Ankele Majda in Krista Fanedl. Prva je bila v slalomu 16., v veleslalomu 43., v smuku pa 40. Druga je zasedla v teh disciplinah naslednja mesta: ; 23., 48., 39. V skupni kombinaciji je bila Ankeletova 15., Fanedlova pa 20. Obe Slovenki sta se uvrstili na odlični mesti, posebno če pomislimo, da je nastopilo 92 tekmovalk.
Na smuških .skakalnicah v Ljubljani in Mariboru so bile mednarodne tekme, ki so se jih udeležili razen domačinov še tekmovalci iz Italije, Avstrije, ČSSR, Poljske in Vzh. Nemčije. Obe skakalnici dopuščata skoke do 60 m. V Ljubljani je zmagal Italijan Aimoni, v Mariboru pa Ludvik Zajc. Na teh tekmah je nastopil tudi prvič po hudi poškodbi v začetku lanskega leta Pečar, ki je pokazal da je premagal strah pred koki.
Na tekmi za košarkarski pokal ev
ropskih reprezentanc, je v Beogradu
OBVESTILA
Dijaki pozor! šesti srednješolski sejem bo 21. marca po sv. maši, 27. pa po vpisovanje na R. Falconu. Vrnite izposojene knjige.
Sanmartinski krožek SDO bo imel v nedeljo, 21. marca, po sv. maši svoj redni občni zbor v Slovenskem domu. Udeležba je za vse članice častna dolžnost.
Sestanek staršev otrok šol. tečaja F. BalanUča iz San Justa bo v nedeljo, 21. marca, takoj po slovenski maši v 'Našem domu. Na sporedu: predavanje in razgovor o spolni vzgoji mladine, letni občni zbor in ogled razstave ročnih del, ki so jih izdelale naraščajnice in mladenke iz San Justa med počitnicami. Lepo vabljeni!
Občni zbor SDO iz San Justa bo v
nedeljo, 21. marca ob 9.30 v prostorih Našega doma.
Srednješolski tečaj. Popravni izpiti bodo zadnjo soboto V marcu (27. 3. 65) ob 15. Imena učencev, ki morajo opraviti dodatne izpite so na oglasni deski v Slovenski hiši. — Vpisovanje bo isti dan ob 16.30. — Izročitev spričeval — vabljeni tudi na novo vpisani, dve predavanji: eno za starše, drugo za študente ob 17.30. — Srednješolski tečaj bo letos imel 4 letnike. V četrti letnik se morejo vpisati poleg lanskih tretje-letnikov tudi oni dijaki in dijakinje, ki so že prejšnja leta zaključili tretji letnik slov. srednješolskega tečaja.
SKAD obvešča svoje članstvo, da bo v soboto, 27. marca ob 19.30 imel predavanje g. prof. Vinko Rode o eksistencializmu. Vabljeno ^ Članstvo.
Občni zbor odseka SFZ v Ramos Mejia bo v soboto, 27. marca ob 8 zvečer v Slomškovem domu.
Sestanek dekliškega krdižka iz Ramos Mejia bo v nedeljo, 21. marca ob 9 (pred mašo) v Slomškovem domu.
Fantovski odsek iz San Justa bo imel svoj občni zbor v soboto, 27» marca ob 8 zvečer v Našem domu.
V Našem domu v San JustuUo v nedeljo, 28. marca, ob 9 dopoldne letni informativni sestanek članov zadruge Naš dom. Udeležba za vse člane častna dolžnost.
Zvezni občni zbor Slovenske fantovske zveze bo v nedeljo, 28. marca, ob 11 v Slovenski hiši.
Zvezni občni zbor SDO bo v nedeljo 28. marca po maši v 'Slovenski hiši.
SLOVENSKO GLEDALIŠČE bo
na odru Slovenske hiše na Ramon ?alconu 4158, uprizorilo v novi obliki n zasnovi Branka Rozmana dramo .Obsodili so Kristusa“. Predstavi bosta na tiho in cvetno nedeljo, 4. in jlI. aprila, obakrat ob šestih. Drama, đ nas za oči postavlja v dni Jezusovega trpljenja in smrti, kot so po zaroti sklenili njegovi sodniki, govori z besedo sodobne, prav naše osebne S in narodne problematike. Prav v tem S sta njen svojski čar in privlačnost.
S Zares primeren uvod v skrivnost ve-5 likonočnega praznika.
* «H« ««««■!■■ ■«»«»■	IBIBIISOIIIBIIim
Vsak krožek naj pošlje 4 volilke in po eno delegatinjo. Ostale članice vabljene.
Občni zbor Slomškovega doma bc v nedeljo, 28 marca ob 9 dopoldne (pol ure kasneje ob vsaki udeležbi). Po občnem zboru bo v domu maša (ob 12), nato pa kosilo („asado“).
Učiteljski svet mladinskega odseka Zedinjene Slovenije bo imel sejo v sredo, 24. t. m. ob 19 v Slovenski hiši. Vabljene vse učne moči slovenskih tečajev, za voditelj e (ice) pa je udeležba obvezna, in sicer zaradi večje enotnosti pouka po tečajih.
POIZVEDBA. Naročnike Svob. Slovenije in njene bralce prav lepo prosimo, da bi sporočili uredništvu podatke, v kolikor bi jim bili znani o Neži Beck Frajtič. Rojena je bila 1903 ali 1904 v kraju Spisić Buković pri Virovitici v Slavoniji, kjer se je leta 1925 poročila s Francom Skobetom. Mož je leta 1926 odšel v Francijo, žena pa je pozneje odšla v Argentino, kjer je pridobila tudi priimek Makvič. V domovino se je zadnjikrat oglasila iz Argentine leta 1945. Imela je dva sinova. Prvi je bil star 32 let, drugi pa je mlajši. — Kdorkoli bi vedel, če Neža Beck Frajtič še živi in kje, naj sporoči njen naslov uredništvu Svob. Slovenije.
ESLOVENIA LIBRE
Bé&or responsable i' Milos Stare Redactor : José Krosolj Redacción y Administration: Ramon Falcon 4T58, Buenos Airei
	T. E. 69-9503
	Argentina
O O z o *	FRANQUEO PAGADO
W r _ ec C «	Concesión N’ 5775
O- Z t- ojSl	TARIFA REDUCIDA
° ir o <	Concesión N? 3824
Registro Nacional de la Propied«4 Intelectual No. 817.086 _______________
Naročnina Svobodne Slovenije za leto 1965: za Argentino $ 1000.—; za Severno Ameriko in Kanado 7 dolarjev, za pošiljanje z letalsko posto 12 dolarjev*
Talleres Gràficos Vilko S. R. L., Estadoe Unidos 425, Bs. Aires. T. E*- 33-7213
JAVNI NOTAR Francisco Rani Cascante
Escribano Publico Pta. baja, ofic. 2
Cangailo 1642	Buenos Aires
T. E. 35-8827
IBttllBSNIIHlISII ■ ■ ■ ■ ■■■■■■■■
Dr. FRANC KNAVS
ODVETNIK
Lavalle 1290, p. 12, of. 2, Capital T. E. 35-2271
Uradne ure 17—20 Na telefonu 93-0719 tudi dopoldne
»«■■■■»■■■■■■•"■■'■■■■■■■■«■■■■■■■■■■■a***1
SI o v enska hranilnica z. z o. z.
A vda. San Martin 263, Ramos Mejia
ZBOR
Članov Slovenske hranilnice bo v soboto, 27. marca, ob 20 v zadružnih prostorih.
Dnevni red:
1.	Bilanca za poslovno leto 1964 in poročila upravnega in nadzornega odbora.
2.	Volitve novega odbora.
Upravni odbor
t
SLOVENSKI DAN
2 5. april 1965 BELA NEDELJA
Umrl je 7. marca t. 1. v Rimu v centralni hiši jezuitskega reda
tamkajšnji asistent za slovanske province
preč. g. %». Anton
Bil je med največjimi dobrotniki Slovencev v zamejstvu, zlasti našega emigrantskega semenišča. Kot soustanovitelj tega semenišča je tudi vedno skrbno čuval nad njim in ga reševal v velikih težavah in nevarnostih. Po smrti škofa dr. Gregorija Rožmana pa je nad njim prevzel še neko škofovsko pokroviteljstvo, ko ga je pok. nadškof dr. Anton Vovk imenoval za svojega delegata za to semenišče in ga je v tem poslanstvu potrdila in pooblastila tudi sv. stolica.
Z njegovo smrtjo se končuje tudi senlenišče, ko je prej oskrbel še vse potrebno za srečno dokončanje.
Ohranili ga bomo v trajnem hvaležnem spominu. iProsimo za tiho sožalje in ga priporočamo v hvaležno molitev.
Slovensko semenišče
Svet postaja eno
(Nadaljevanje s 3. strani)
govoril je o možnostih, ki se nudijo evropski mladini pri delu za resnično združenje. Najbolj aktualen in morda najbolj važen je pa dvogovor Pavla Chauchard-a, profesorja medicine, specialista za biologijo in direktorja Eco-le pratique des Hautes Etudes v Parizu z enim od mladcev:
Mladec: Vi ste veren znanstvenik, gospod profesor. Ali ni danes mnogo znanstvenikov brezvercev ?
Profesor: Moje znanstveno vedenje se z mojim verskim prepričanjem strinja. Ne verjamem pa, da me je moja znanost vodila k Bogu. Bil sem prepričan brezverec. Med vojno pa sem po skrivnostnih »potih milosti doumel, da sem hodil v napačni smeri. Odtlej je moja vera rastla...
Evropskim državnim poglavarjem so iz konference poslali naslednje poročilo: „Mi, 500 mladcev iz 13 evropskih dežel, zbrani v Švici, smo se odločili, di» postanemo voditelji Evrope leta 2000. Nočemo pa, da bi se enotnost Evrope zgradila na materializmu in diktaturi, ampak na trdnem moralnem temelju, Smo bojna skupina mladih ljudi, ki premagujejo svojo neskrbno st in sebičnost
in hočejo, da Evropa prevzame svojo odgovornost za resnične potrebe sveta. Mi bomo podpirali vsak vaš korak proti temu cilju. Da pa bomo to zmogli, smo se odločili plačati ceno spremembe in žrtve v svojem življenju.“
Ta brzojav so prejeli: Charles de Gaulle, predsednik Francije; Ludvik Erhard, zvezni kancler, Nemčija; Schaerf, predsednik (medtem umrl), Avstrija; kancler Klaus, Avstrija; min. predsednik Erlander, švedska; min. predsednik Krag, Danska; min. predsednik Ger-hardsen, Norveška; min. predsednik Marynen, Holandska; Hans Peter Tschu-di, zvezni predsednik Švice; predsednik Italije Saragat.	]fj
Bonn jim je poslal sledeči odgovor: Dragi mladi prijatelji: S posebnim zanimanjem sem dne 5. jan. 1965 iz poslanega mi brzojava zvedel, s kakšnim navdušenjem in pripravljenostjo za žrtve se Vi hočete zavzeti za združeno, na trdnih temeljih zgrajeno Evropo. Kot veste, sem si zastavil tudi paz nalogo, da sodelujem z vsemi močmi pri velikem delu za združeno Evropo. Tudi jaz v prihodnje ne bom ničesar opustil, kar bi nas moglo temu cilju približati. Da mi hočete nuditi svojo podporo, me odkritosrčno veseli. Za to. in pa za vaše mišljenje se Vam vsem prisrčno za- j . h val ju jem. Vaši konferenci želim polno!
uspeha. — S prijaznimi pozdravi Ludwig Erhard, Bundeskanzler.
Telegrame so prejeli iz vseh delov sveta: iz Azije, Amerike in Afrike, kajti istočasno kot v Švici so se mladci znašli tudi na sledečih konferencah:
V	New Delhi so se sešli mladi Gandijevi borci od 24.—31. decembra. Hodili so po mestih, in vaseh, govorili po šolah in univerzah Indije, in 31. dec. so šli k indijskemu predsedniku, k predsedniku parlamenta in k nadškofu v New Delhi, ter vodili zborovanja v glavnem mestu.
„Leta 1964 smo izurili 10.000 mladcev,“ je rekel Rajmohan Gandhi, „in leta 1965 nas bo 10.000 odgovornih in združenih v boju za čisto in močno Azijo.“
V	Welch, Virginia, ZDA, so se študenti zbrali v pokrajini Apalachia, najrevnejšem predelu ZDA, in so se zavzeli zlasti za rudarje, češ: „Hočemo govoriti za moralno revščino nase dežele.“
Janponska je zbrala mladino devetih univerz in 26 gimnazij; njih kon-'ference so se udeležili tudi študenti iz Vietnama in Koreje. Na povabilo Gan-dhija bo šla kmalu skupina mladih Japoncev v Indijo, in ministrski predsednik Sato bo ža to prevzel potne stroške. I Enegu, Nigerija je ob koncu konfe-
rence „Afrika jutri“ poslala 200 mladih delegatov k ministrskemu predsedniku Vzhodne Nigerije, ki je rekel: „Načeli ste silno važno vprašanje Nigerije, ki je del največjega vprašanja edinosti Afrike in svetovnega miru. Upam, da bo Vaše sporočilo za vse ljudi niger-ske federacije doseglo uresničenje Vaših ciljev.“
Alma, Quebec, Kanada: Tu so se študentje zbrali iz vseh -provinc Kanade z visokim ciljem, da premostijo nevarni prekop med fransko in angleško govorečimi Kanadčani in namesto tega napravijo vso Kanado za zgled edinosti.
Albuquerque, Nova Meksiko, je zbrala Indijance vseh plemen iz Kanade, Floride in južne Arizone, tako da je to bila čisto posebna konferenca za Indijance.
Tako vidimo, kako ta novi val in ta novi svet že zajema Vzhod in Zahod, žal pa je vodja tega svetovnega gibanja nepričakovano umrl 26. februarja v amerikanski bolnišnici v Limi. Huda plučnica mu je oslabila srce. Ob smrtni postelji je bila njegova žena Doris, nečakinja nekdanjega ministrskega predsednika v Grčiji, doma pa zapušča sina Filipa in Antona ter hčerko, poročeno z angleškim parlamentarcem v Londonu. Peter Howard je pisal po 12
dni 16 gledaliških iger. Vse dohodke kot pisatelj, 1 milijon in pol dolarjev, je poklonil novemu gibanju. Odpeljali so ga v Suffolk, kjer ima lepo posestvo že nad 30 let.
še 14. februarja mi je iz Plaza Hotela v Buenos Airesu pisal: „...we will see the world rebuilt“ (še bomo videli svet nanovo zgrajen). On ga ne bo videl, zaprle so se njegove oči, utihnil je njegov glas. Poslednji govor je imel ob novem letu v Los Angeles. Njegov duh pa nam ostaja; mladina ga je vsa polna. Zadnji čas je bil povabljen na 55 ameriških univerz.
Primerjati ga moremo s Henrikom Lacordaire-jem, čigar glas je ravno pred 130 leti zadonel v Notre-Dame v Parizu, v začetku posta 1835. Kljub vsem oviram, sovraštvu in intrigam je nepričakovano nastopil na prižnici in pariški nadškof sam, sedeč v ospredju, je s svojo navzočnostjo hotel pokazati, da bo osebno prevzel vsako odgovornost. Med 4000 poslušavci je bilo izredno veliko mladine, zlasti s pravne in medicinske fakultete.
Tudi njegov glas je utihnil po desetih letih postnih govorov v Notre-Dame, njegov duh pa živi in diha iz desetih debelih knjig, kot je .pred 130 leti navdušeno prvič odmeval po obokih Notre-Dame.