St. 141 MMu uma v *Miijm cfiiha u nm t ha}«. Izvzemši poudcljck. issk dan sjotaaj. AsflHcega B. 20, L cadstfopje. DopM mi m rolfljaj,. pferae m m •pnfeatfjo, rafeopM m oe nal^o. AoHa O« rbec. — 1 ertnflt Ih*mi im BtfiaesL V, ulica sr. ? — Otro. F odgov. t Naročala1 a, v petek 13. iunlia 1924. Posamezna številka 20 cent. Letnik XLIX cseia a aeuc L 7.—, 3 uum L 19.40, pol leu^1 ia celo Mo L 60.— 2« Iflotmstvc megefteo 5 Ur već. — Telefon urednffcva ta uprave IL 11-57" Posamezne Številke ▼ Trst« in okolld po 20 cent — Oglasi se računajo v iirokosti ene kotooe (72 mm.) — Oglasi trgovcev ia obrtnikov mm po 40 cent osmrtnice« nahvale, poslanice ia vabila po L 1.—, oglasi đenamifc aevodov mm po L 2. — Mali oglasi po 30 cent beseda« aajmaoj pe t 3. — Ogtul naročnina in reklamacije se pofiiljajo izključno uprav* Cdiaostt v Trsta, alka nw Frančiška Asiikega ftev. 20. L nadstropje — Telefon uredaištva ia uprave 1K67. Gouor dr. Besednjaka v rimski zbornici Odločen protest proti nasiljem v naši deželi ob volitvah Prosil sem za besedo, da izrečem svoj prvi govor v italijanskem jeziku. Italijaničina ni moj materin jezik. V nobeni šoli, ne ljudski, ne srednji, me niso učili italijanščine in vsled tega bo moje govorjenje nekoliko negotovo in neodločno. V 'talijanski parlament me je poslalo ljudstvo, ki živi ob skrajni meji države, ljudstvo, katerega jezik, posebnosti, običaji in zgodovina so ogromni večini zbornice, da nc rečem celoti, skoraj nepoznani. {Protesti. Medklici.^ Ko sem prišel v Rim, me je predvsem zadelo ravno nepoznavanje našega ljudstva povsod, kjer sem se imel priliko predstaviti kot Slovenec. Skratka: nikjer se mi ni pripetilo da bi naletel na človeka, ki bi se zdel poučen o razmerah, v katerih se nahaja naše ljudstvo, o potrebah in zahtevah Hrvatov in Slovencev v Italiji. Tudi nisem nikogar našel, ki bi vedel, kakšno vlogo ima vršiti naša narodna manjšina v okviru splošne državne politike. Večina častitih tovarišev si misli, ko sliši govoriti o Hrvatih in Slovencih, ljudstvo nekoliko stotin tisoč duš, ki oblju-duje bregova Soče, kraško planoto, kršne izriče Istre, torej ljudstvo, ki po svojem malem številu nima nikake važnosti za italijansko politično življenje. Vprašanje hrvatsko-slovenskega ljudstva v Italiji je skoraj za vse italijanske politike lako majhno, tako krajevno, tako malo zanimivo vprašanje; da spričo težkih vprašanj, ki gonijo danes državno politiko, :^inja in se zgublja. Vprašanja slovanskih manjšin Julijske Krajine ne čuti še italijansko javno mnenje kot vprašanje splošne državne politike. Slovanski volilci so nas poslali v italijanski parlament, da zastopamo tukaj življenske interese našega ljudstva, katerega zgodovina, jezik in običaji in torej tudi potrebe so popolnoma posebne in se razlikujejo od potreb drugih pokrajin države. Te interese, te posebne potrebe moramo mi tu zastopati. To je naša poglavitna i naloga. Nc vem, iz katerega drugega razJo-i-k bi sedeli na teh klopeh kot zastopniki Slovanov. Vsled tega trdim, in sicer z vsem poudarkom, da politika napram slovanskim manjšinam na severu države ne zadeva naših posebnih interesov, temveč indirektno tudi najvišje interese vse države in bodočega razvoja italijanske politike. tem govoru bi hotel dokazati odločilno važnost, ki jo ima po mojem mnenju politika napram manjšinam za misijo, ki jo ima Italija izvršiti v svetu. Fašizem je stopil v politično življenje države, proglašajoč italijansko carstvo (imperij) za vrhni cilj Italije. Carstvo je lahko v ustih nekaterih ljudi ter v kolonah nekaterih listov izraz pretiranega nacijonalizma, toda jaz sem globoko prepričan, da ima to vrenje stvarno podlago v gospodarskih razmerah in v socijalnem razvoju Italije. (Ploskanje.) Zmotno je misliti, da je program italijanskega carstva le prazna beseda. Italijanski narod je tako zelo čedalje bogatejši na delovnih močeh da postajajo meje države čedalje bolj tesne. Medtem ko druge države delovne moči uvažajo, ne zna Italija, kaj bi začela s svojim človeškim materijalom, Će bi Italija ne našla za svoje sinove selitvenega izhoda, bi jo zadušilo lastno izobilje na ljudeh. Dejstvo, da živi na 312.000 kvadratnih kilometrov ravnine 40 milijonov ljudi, ki se pomnožijo vsako leto za okoli 200,000 duš, je samo po sebi vznemirljiv pojav. V vsej Evropi ni druge dežele, ki bi nam nudila tak primer. Milijoni italijanskih delavcev bogatijo tuje dele sveta in služijo tujemu kapitalu. Nič ni bolj logičnega, nego da se Italija skuša osvoboditi gospodarske odvisnosti od inozemstva. Meni se zdi naravno, da skuša Italija na vse načine poskrbeti svojim sinovom gotov in stalen kruh. In za moderno kapitalistično družbo je navadno sredstvo za pridobitev novih gospodarskih virov — osvojitev novih kolonij. Kapitalistični razvoj žene vse velke držaje na to pot. Še bolj zapleteno in neodklon-!jivo postaja to stremljenje tedaj v državah, ki se dušijo v izobilju delovnih moči, posebno pa tedaj, če obstojajo istočasno v Evropi tekmujoče kapitalistične države, katere spričo svojega neznatnega prebivalstva nimajo absolutne potrebe kolonijalnih posestev. Italijansko carstvo je torej zvezano z razvojem modernega kapitalizma« Vi, Častiti tovariši, ste prepričani, da carstvo pride. Vedite pa, častiti tovariši, da bo morala Italija priti s tem v dotiko z drugimi plemeni. Morali boste vladati ljudstvom, ki govorijo druge jezike, ki imajo droge posebnosti, drugo zgodovino, druge običaje in druge tradicije. Zavojevanje novih dežel ni Čssto najtežja naloga, temveč )e najtežja in tudi najvažnejša naloga dobro upravljati ta ljudstva in si jih pridobiti. Najtežja, toda tudi na j izdatnejša je politika, e katero se ljudstva zadovoljujejo. Za tako politiko je treba imeti mnogo sposobnosti, ki se zadobivaj o le s časom in ki razvijajo na podlagi dolgih in večinoma taučnih izkušenj. Preden postane ta spodobnost tradicija političnih voditeljev drža-v«, pretečejo desetletja. (Prevod po stenografičnem zapisniku) Z aneksijo novih pokrajin je prišla Italija prvič v svoji zgodovini v neposredno dotiko z ljudstvi, ki so zelo razvita, ki imajo drugo narodno zavest. Vladati tem ljudstvom drugega plemena je za Italijo popolnoma nova, do sedaj nepoznana naloga- Italija nima na tem polju nikake izkušnje, zakaj Slovenci ob Nadiži, ki so~Eili priključeni v 1. 1866-, ne da bi bili imeli nobene narodne zavesti, se od Slovencev in Hrvatov naše dobe popolnoma razlikujejo. V polstoletju, ki je sledilo 1. 1866., se je izvršilo narodno, kulturno in književno prerojen je in prebujenje slovenskega ljudstva. To polstoletje je duševnost slovenskega ljudstva tako spremenilo in preobličilo, da se nam Slovenci ob Nadiži zdijo danes skoraj kot nekako tuje ljudstvo. In ravno zato trdim, da so manjšine Julijske Krajine in Gornjega Poadižja postavile Italijo pred popolnoma nove politične naloge. Italija bo morala dati v Julijski Krajini dokaz o svoji sposobnosti za upravi janje drugih plemen. Fašistovska stranka, ki je zapisala v svoj program carstvo, bo razumela, kakšne in kolike važnosti je to vprašanje za bodočo politiko Italije. V Julijski Krajini se odloča torej o interesih, ki so mnogo večji in višji nego usoda in blagostanje slovensko-hrvatskega ljudstva. Vprašanje naših manjšin postaja v tej luči eno največjih in najvažnejših političnih vprašanj nove Italije. Morda je hotela Previdnost, da je prišla Italija v dotiko z drugorodnimi ljudstvi, ki so zelo razvita. Malo toda lepo ozemlje, na katerem* živi naše ljudstvo, bi lahko postalo visoka Šola politične modrosti za italijanske politike in upravitelje. Tam gori na skrajnem robu Jadranskega morja si lahko Italija pridobi tiste skušnje in lahko razvije vse one mnogolične kakovosti, ki tvorijo politični kapital ekspanzivnih narodov. V luči teh idej vprašam, kakšna je bila in kakšna je politika vlade napram sloven-sko-hrvatskim manjšinam Julijske Krajine. Da bodo moja izvajanja jasna-, moram povedati, kakšna je po mojem mnenju glavna politična naloga, ki jo morajo izvršiti vladna oblastva na našem ozemlju. Vsakdo mora priznati, da je zunanja, rekel bi materijalna uprava našega ljudstva izven razprave. Suverenost italijanske države je popolna in nihče ji ne nasprotuje. Naše ljudstvo se pokori zakonom in naredbam oblastev, naše prebivalstvo plačuje redno in točno davke in pošilja svoje sinove v vojaško službo. S pomočjo prefektov, pod-pr efektov, davčnih uradov in sodni j skuša vlada doseči izvrševanje vseh državnih zakonov v Julijski Krajini. Ako bi bilo to zunanje vladanje vrhni cilj politik« napram slovenski in hrvatski manjšini, potem bi se lahko reklo, da je vlada že davno izvršila svojo nalogo in da nima izvršiti nobene druge naloge. Toda po mojem mnenju je najvažnejša in naj odločilne j Ša naloga vlade glede manjšin drugačna. Italija mora slovensko-hrvatsko ljudstvo duševno osvojiti. Slovence in Hrvate mora pretvoriti v svobodne in zadovoljne državljane. Brez duševne osvojitve je vsako zunanje vladanje brez vsakega pomena. Ko se ljudstvo samo po sebi in prostovoljno približa državi, ko se bo čutilo v mejah Italije svobodno in zadovoljno, samo tedaj se bo lahko reklo, da je Italija dosegla v Julijski Krajini svoj vrhni cilj. Kako je skušala vlada doseči ta cilj? Dovolite mi. da lahko govorim odkritosrčno, da lahko povem brez prikrivanj, kar mislim. Nočem biti neiskren v italijanskem parlamentu. Danes sem hotel govoriti o šolski politiki ministra Gentile, o sodni politiki ministra Oviglio in o* pokrajinski in občinski upravi, toda hočem odnesti besedo o tem na drugo priliko. Omejil bom svoj govor na politične volitve od 6. aprila. Jaz in poslanec Wilfan sva bila v začetku volilne borbe sprejeta od ministrskega predsednika. G. Mussolini je dokazal, da točno uvideva politično važnost, ki bi jo moral imeti razvoj volilne borbe za duševno razpoloženje manjšin v Julijski Krajini. Dal nama je jasna in točna zagotovila, da se bo volilna borba v naših deželah razvijala popolnoma svobodno in nama je celo naložil, naj mu direktno javimo vsako nasilje, da ga prepreči, in če potrebno( tudi zatre. Vrnila sva se v Julijsko Krajino poina zaupanja ter sva sporočila veselo vest našemu ljudstvu. Naši listi so objavili izjave ministrskega predsednika in pozvali ljudstvo, naj ima neomajno zaupanje v besedo g. Mussolini j a. «Ministrski predsednik je človek, ki drži svojo obljubo in ima potrebno oblast in potrebno moč, da lahko stori spoštovati naše zakone.» Tako so pisali naši listi, tako so ponavljali naš govorniki na vseh volilnih shodih in sestankih, ki so se vršili med našim ljudstvom. Naši kmetje so nam verieli. Od vasi do vasi, od hiše do hiše je šlo tedaj ime Mussolini in prvi krat po prihodu Mussolini j a na vlado so gledali stotine tisoče v Slovencev in Hrvatov enodušno in s trdnim zaupanjem v ministrskega predsednika in so videle v njem zaščitnika njihove svobode. Ugled osrednje vlade je poskočil v očeh našega ljudstva. Toda kaj se je v resnici godilo v Julijski Krajini v času volilne borbe? Iz ljubezni do resnice izjavljam odkrito, da so se v tržaški pokrajini vršile volilna borba in volitve svobodno. Krajevna oblastva in fašistovske organizacije so spoštovale voljo in naredbe ministrskega predsednika, Tudi v Istri so se vršili volilni shodi mirno. Toda dan 6. aprila v Istri kakor vsa volilna -borba na Goriškem je bila tragična epizoda v življenju našega ljudstva. Ne bojim se povedati pred zbornico popolno resnico o volitvah v naši deželi. Kar se je zgodilo pri nas v času volilne borbe, pomeni odkrit upor proti ukazom ministrskega predsednika, organiziran od krajevnih oblastev in tamkajšnjih fašistov. (Godrnjanje na skrajni desnici.) Mrach: Prva nasilja so bila vaša. Duševnost ki ste jo obrazovali skozi 30 let, se ne menja v enem letu! Besednjak: Odločil sem se, da povem tu v zbornici vse, kar mislim reči, vso resnico« tudi Če bi me imeli poslati ven. (Glasovi: Ne, ne! Pretiravate!) Besednjak: ...imeli smo nasilja. Našim volilcem so se jemale volilne legitimacije, zastopniki naše liste so bili odstranjeni iz volilnih sekcij družinski očetje in mladeniči so bili pretepeni, borba se je vodila v nekaterih krajih s streli iz pušk, in v bolnišnicah smo imeli ranjence. In d& ne bodo častiti tovariši mislili, da lažem, izjavljam, da se je t dnevih otvoritve parlamenta vršil v Vipavski dolini pogreb prvega slovenskega političnega mučenika. (Godrnjanje na desnicL) Mrach: Mi imamo toHko političnih mu-Cenikov, mi! Besednjak: ..JCo sem bil na poti proti Rimu, so pokopavali v Ajdovščini delavca Antona Štrancarja, ki je umrl na posledicah strela iz puške, ki ga je zadel na volilnem shodu v Ajdovščini. Na tisoče slovenskih kmetov in deklic v belem je šlo j okaje za pogrebnim sprevodom ter izročilo zemlji telesne ostanke Antona Štrancarja, ki je dal svoje žhrijenje za naše ljudstvo. Da pa se ne bo reklo, da lažem, si dovoljujem izročiti ministrskemu predsedniku pokojnikovo sliko. (Pri teh besedah je stopil poslanec Besednjak iz svoje klopi in polotil nekoliko fotografij pred ministrskega predsednika.) Mussolini: Vi sami ste priznati v enem delu svojega govora da se je vršila vsa volilna borba svobodno m vi tudi veste, da so Slovenci in Hrvati v Istri in drugod žo večkrat ubiH nekoliko fašistov. (Ploskanje.) Vi to veste! Besednjak: Govorim o volitvah od 6. aprila in svobodo sem priznal samo za tržaško pokrajino. Vtis, Id so ga napravila ta dejanja na dušo našega ljudstva, je bil porazen. Goriški Slovenci nieo imeli v svoji politični zgodovini niti enega slučaja, da bi bil kdo izmed njih pustil svoje življenje v političnih borbah. V času, ko je naše ljudstvo imelo trdno zaupanje v osrednjo vlado in je varovalo, da ima v Museolfniju mogočnega zaščitnika svoje svobode smo imeli mi goriški Slovenci po krivdi podrejenih organov prvega političnega mučenika. Mussolini: Pod Avstrijo jih niste imeli, ker ste bili za Avstrijo. (Pripombe.) Besednjak: Tako delajo krajevni zastopniki vlade za moralno m duševno osvojitev našega ljudstva. Izjavljam, da so ti gospodje najhujši podiralci ugleda države med našim ljudstvom in največji škodljivci interesov Italije ob meji Častiti Mussolini nima v naši deželi večjih sovražnikov, nego so mnogi njegovi prijatelji, ki vpijejo nofi in dan: «2ivel vodja!* (Godrnjanje.) Hrvatski in slovenski kmetje mislijo prosto tako-le: Mussolini je naše zastopnike opeharil ali pa nima kot načelnik vlade oblasti, da bi prisilil podrejene organe k pokorščini. Ena in druga resnica je enako škodljiva, posebno če se pomisli kakšen pomen ima za naše ljudstvo beseda načelnik vlade. Mi, ki smo bili tudi prizadeti, smo odločno odklonili misel, da bf bil častiti Mussolini z nami neodkritosrčen. Jaz vem z absolutno gotovostjo, da je dal ministrski predsednik razne naredbe za zaščito našega ljudstva. Njegova dobra vera je izven dvoma. To smo izjavili v naših listih... Mrach: Tako, da je prišlo takoj po vaših izjavah do nasilij. (Godrnjanje.) Besednjak: To smo izjavili v naših listih in našemu ljudstvu smo jasno povedali, da so se podrejeni organi uprli iz osebnih interesov proti Mussolinijevim naredbam. Mussolini: Ni res! Besednjak: Toda tudi to je napravilo na dušo našega ljudstva zelo mučen vtis in ugled ministrskega predsednika v naših množicah je bil omajan. Taka je moralna in duševna osvojitev kakor jo izvršujejo podrejeni toda odgovorni organi v naši deželi. Namesto da bi ustvarjali prijateljske zveze na podlagi prisrčnega sodelovanja obeh plemen, še dviga v naši deželi čedalje bolj jasna pregraja ločitve. Mussolini: Katero ustvarja vaša «Edinost*. Ali jo čitate Vi? Ali čitate tudi »Novo dobo*? Besednjak: O tem se lahko prepriča vsakdo, ki zna presojati številne podatke o volitvah. V znak protesta prehajajo naše množice h komunizmu. (Godrnjanje.) Pri zadniih volitvah ▼ Juliiski Krajini so dobili komunisti nad 20.000 glasov, izmed katerih več nego polovica slovanskih glasov. Za komuniste so glasovale pri nas vasi, kjer ni bilo nikdar nobene komunistične organizacije, kjer niso imeli komunisti niti enega shoda ali sestanka. (Godrnjanje.) Veliko število komunističnih glasov, ki so jih dali naši kmetski posestniki, nima drugega pomena nego pomen protesta proti razmeram v naši deželi... Banelli: To je protest proti Italiji (Odobravanje. — Mrmranje.) Predsednik: Častiti Banelli, ne zabite, da ste tajnik!... Pridite na predsedniško klop! (Veselost.) Besednjak: Toda jaz sem globoko prepričan, da bo morala biti politika italijanske vlade napram slovanskim manjšinam navdahnjena z vedno širšimi in višjimi na* zori, ker objema, kakor sem dokazal« splošne interese države. Želim, da bi nastopila ta doba čim prej, ker je to v interesa toliko našega ljudstva kolikor tudi Italijan« ske države. Prosim ministrskega predsed« nika Častitega Mussolinija v imenu slovenskega in hrvatskega ljudstva, naj posveti razmeram v naši deželi svojo skrb in svoje osebno zanimanje... Mussolini: Sem že storil. Vi to veste glede zadrug in mnogo drugih zadev. Besednjak: Želimo večje zanimanje, ki ne bo koristno samo za našo narodno manjšino, temveč bo tudi prospevalo k pomno-žitvi ugleda, političnega prestiža in moralne sile Italije, kateri voščim veliko ia slavna bodočnost. (Odobravanje levice. — Pripombe.) Razpravo o začasen proračunu On. Martire o politiki fašistovske vlade napram Vatikanu - Sandrini za likvidacijo vojne odškodnine - Suv ich o finančni politiki RIM', 16. Takoj po otvoritvi zbornice je bilo verificiranih več mandatov, med temi tudi mandat nemškega poslanca Tinzla. Poslanec De Gasperi protestira proti razpustu Vzajemne blagajne za socijalno oskrbo v Tridentu in proti imenovanju komisarja. Državni podtajnik Serpieri pojasni, da gre samo za delni razpust in sicer koKkor se tiče obveznega zavarovanja. Nadalje protestira De Gasperi proti fašistovskemu pohodu v Sopramonte blizu Tridenta. Pri nadaljevanju razprave o začasnem proračunu dobi besedo poslanec Nasi, ki razpravlja v prvi vrsti o razmerju med opozicijo in vlado. On. Mussolini je po njegovem mnenju slabo poučen o notranjem političnem položaju. V deželo se še ni vrnila zakonitost. Opozicija mora čuvati, da se ohranijo njena načela nedotaknjena; čudno se mu zdi, da je Mussolini povabil opozicijo na sodelovanje. Demokratske ideje se ne dajo uničiti; demokracija bo ohranila vedno svoje ideje, ki se ne strinjajo niti z notranjo niti z zunanjo politiko sedanje vlade, ker zavračajo nacionalistični imperijalizem. Pravi demokrati ne smejo pozabiti, da je bilo načelo samoodločbe narodov po vojski zavrženo, o čemer nam priča mučeništvo Črne gore. Katoliški nacijonalec (disident popolar-ske stranke) on. Martire povzdiguje delo, ki ga je izvršila sedanja vlada za zbtižanje države in Vatikana. Ukrepi na šolskem polju, zboljšnje gmotnega položaja duhovščine in podpiranje cerkvenih misij v kolonijah, vsi ti činitelji pač jasno dokazujejo, da se je v vladnih krogih pojavilo stremljenje za versko nacijonalno politiko. Poleg tega pa bi morala država še bolj skrbeti za moralnost; preprečiti bi morala trgovina z umazanim tiskom, nadzorovati bi morala kinematografe. Govornik je proti ureditvi hazardnih iger. Liberalec Sandri ni poudarja potrebo, da se čimprej izplača vojna odškodnina; davek na vino bi se moral odpraviti. Govornik hvali reforme, ki jih je izvedla sedanja vlada na pravnem polju. Fašist Suvich se bavi v prvi vrsti s finančno politiko sedanje vlade, kateri se je treba zahvaliti, da je bilo doseženo ravnovesje v državnem proračunu. Seveda glede zboljšanja financ se ne smemo vdajati ilu-]am. Ako bo državni proračun izkazoval kaj prebitka, bo treba prebitek porabiti za plačevanje dolgov. Radi tega bo znižanje davkov nastopilo le postopno. Poslanec Caccianiga razvija dnevni red, v katerem zbornica poživlja vlado, naj bolj intenzivno dela na to, da se izsuševa-nje in izrabljanje vodnih sil čimbolj razširita. On. Matteotti ugrabljen? Ministrski predsednik Mussolini meni, da zbornica gotovo z veliko napetostjo pričakuje vesti o poslancu Matteotti-ju, ki je izginil v torek. Vse okolščine kažejo, da je bil izvršen kak zločin nad njim, kar bo gotovo vzbudilo zgražanje pri vladi in v zbornici. Mussolini je dal navodila za takojšnjo preiskavo v Rimu in v okolici. Policija je že na sledu osumljencem. Predsednik zbornice zahvali Mussolinija za sporočilo in naznani, da je tudi sam takoj skrbel za preiskavo. Kvestorja on. Renda in Buttafuochi se trudita, da bi dobila kake informacije. Socijalist Gonzales ugotavlja, da je mogel biti v Rimu, sedežu parlamenta, za časa zasedanja zbornice, napaden in ugrabljen poslanec opozicije in da še tretji dan po dogodku nikdo ničesar ne ve o njegovi usodi, Mussolini ni govoril kakor je govornik pričakoval; njegove besede dišijo po navadni upravi. (Pritrjevanje na levici.) V imenu svojega kluba in ob solidarnosti vse opozicije ovaja parlamentu in deželi grozen čin, ki mu ga ni para. On. Chiesa: «Predsednik molči; sokrivec je.» (Protesti, ropotanje, vpitje,) Ministrski predsednik zahteva, naj Chiesa ponovi besedo, ki je zbornica in dežela gotovo ne odobravata. On, Chiesa pojasni, da je le zahteval od predsednika, naj govori, (Mrmranje.) Mussolini se zadovolji z izjavo. Seja se zaključi ob 19.45. Poslanec Matieotti Izginil RIM, 12. Socijalist -unitarec on. Matteotti se pogreša že od torka dalje. Njegova žena je izjavila časnikarjem, da je Matteotti zapustil stanovanje v torek ob 16.30. Ženi je rekel, da gre na Montecitorij. S seboj je vzel le 10 lir, ker se je nameraval povrniti zvečer k večerji; toda Še do danes se ni povrnil na dom. Njegova prijatelja on. Turati in Modigliani sta naznanila vso zadevo naravnost notranjemu ministru. V parlamentarnih krogih se zelo bojijo, da je postal Matteotti žrtev kakega političnega nabada, Še posebno, ker je imel s seboj snop listin, ki jih je potreboval za polemičen govor o začasnem proračunu v zbornici. Verjetno je, da bo socijalistična parlamentarna skupina na današnji seji zbornice vprašala vlado za mnenje o tej zadevi. Posvetovanja za rekonstrukcijo jugosl. vlade Važnost invalidskega kongresa v Ljubljani - Priprave na mednarodne konference BEOGRAD, 12. (Izv.) Na današnji konferenci ministrskega predsednika Pašiča z ministri so razpravljali o rekonstrukciji vlade in o razpoloženju v radikalnih krogih glede tega vprašanja. Ako bi se izvršila širša rekonstrukcija, bi se zamenjalo 8 ministrov. Do rekonstrukcije bo prišlo morda tekom prihodnjega tedna, nakar bi radikali skušali doseči Pašičevo volilno vlado. Zadeva poslanskih dnevnic ni še kon-Čnoveljavno rešena. Opozicija zahteva še vedno izplačilo dnevnic. O tem vprašanju bo sklepal administrativni odbor. Danes dopoldne je posetil predsednik skupščine Ljuba Jovanovič ministra zunanjih poslov dr. Ninčiča. Razgovarjala sta se o delu, ki čaka jugoslovenske .parlamentarce na mednarodnih konferencah. (Dne 1. julija se bo vršila mednarodna konferenca za trgovino v Bruselju, avgusta meseca pa v Bernu in Ženevi.) Sklenila sta, da skliče predsednik skupščine sejo načelnikov parlamentarnih skupin, na kateri bi se sporazumno z dr. Ninčičem določili delegati za konferenco. V političnih krogih vlada veliko zanimanje za invalidski kongres v Ljubljani, ki se prične dne 15. t. m. Za danes pričakujejo akcijo invalidov pri kralju na Bledu. Ti akciji se pripisuje izredna važnost. V parlamentarnih krogih vlada mnenje, da bo uspeh akcije odvisen od oseb, ki bodo izvoljene v delegacijo. Ako bi bili izvoljeni v delegacijo pristaši sedanje vlade, se kralj ne bo mogel dolgo upirati stremljenju radikalov za volilno vlado. Ako pa pojdejo na Bled osebe, ki so proti sedanji vladi, je verjetno, da bo kralj zahteval še od sedanje vlade, da sprejme invalidski zakon. Vesti o vojaški dsftiaiuri BEOGRAD, 11. Ljuba Davidovič se je dane« razgovarjal z več opozicijonalnimi poslanci radi vesti o predstojećih energičnih korakih vlade proti opozicijskemu bloku, posebno pa tudi vesti o razpustu občinskega sveta v Ljubljani. Ni izključeno, da pride te dni do plenarne seje opozicijskega bloka v Beogradu in Zagrebu, kakor tudi ne, da bi Šla dva voditelja opozicijskega bloka na Bled h kralju in ga opozorila na posledice eventuelne odločftve, da bi pri današnjem položaju PaŠič vodil volitve. Tudi bi prosila kralja, naj upliva na to, da vlada drugače postopa proti strankam. O vsem tem pa se bo končno sklepalo na sestanku v Zagrebu. Opozicija začenja po svojih listih razširjati vesti o možnosti diktature. Te vesti pravijo, da je mogoča vojaška diktatura, ki bi trajala kakih pet let, če ne pride še ta mesec do spremembe vlade. BEOGRAD, 11. Današnje «Novosti» prina-. šajo sledečo vest: V nekaterih krogih krožijo vesti o možnosti vojaške diktature. Ako koncem tega meseca ne pride do izmenjave Pa-šič-Pribičevičeve vlade, in če se pokaže, da je Pašič napoti, potem bo, kakor se govori, prišla vojaška diktatura po vzorcu Španske dikta-. ture. Kdo bo jugoslovenski Primo de Rivera, to sedaj še ni znano. Zakaj je bil razpuščea ljubljanski občinski svet? BEOGRAD, 11. Včeraj popoldne so se najprej razširile po mestu neuradne vesti o razpustu ljubljanskega občinskega sveta!« Ta dogodek je izzval v vsej politični jav« nosti neobičajno veliko zanimanje. V na-* cijonalnih krogih so z zadoščenjem odo* bravali korak vlade, ki pomenja prvi ko« rak v odlični brambi državne enotnosti. Vi vrstah opozicijonalnega bloka, posebno pa v beogradskih krogih SLS je vest napra« depresijo. Vznemirjeni so leda bi HAAovflt w_ koliko )e tU-m odlokom Bn ▼ cvazi s odlokom ljubljanskega velikega ftupana. Prod veteru to opozicifo-baici raziiriil Twt k •• }e razpust občin-ske£a ivete iswSfl brac vednosti viade, oziroma ministrstva notranjih zadev. Na~ V«ja!i so tudi neko hciavo notranjega mi-bistra, ki Jo ba}« dal dopisniku ljiblfan-tfcega »Slovenca*. V političnih krogib vett o razpustu Vzbudila posebno zanimanje ter so no-vtn&rji skušali dobiti od notranjega mini-ttra točnih pojasni L Samoobsebi umevno, Ha je notranji minister $ede te zadeve varoval gotovo uradno tajnost in je bil gploh zelo rezerviran, kar je bilo povsem opravičeno. Po zanesljivih informacijah je bcsporno gotova, da je ljubljanski veliki tupan odredil razpust občinskega sveta v Ljubljani v soglasju z ministrom notranjih <5el, oziroma na podlagi uradnih poročil, ki jih je sprejela vlada o delovanju klerikalno- komunistične večine v Ljubljani. Vladi blizu stoječi kro^ s simpatijo pozdravljajo odlok ljubljanskega velikega župana v prepričanju, da se prične končno t obračunavanjem in razčiščevanjem pro-Hdržavnih elementov. Današnji beogradski tisk prinaša kratke komentarje o razpustu ter posebno pozdravlja odločnost vlade, da je nastopila proti rušilcem sedanjega državnega reda. Podaaik Skuić prispel v Beograd. BBOGftAD, 11. Danes je prispel v Beograd poslanik v Varšavi g. Sftnič, ki je bil sprejet pri Pašiću. Govori s«, da je pri tej priliki prinesel obtežilen materijal proti Radiću z ozirom aa njegove zveie s sovjetsko Rusijo. Škof Jeglič in dr. šušteršič v Beogradu BEOGRAD, 11. Doktor Ivan Šušteršič, voditelj opozicijonalne frakcije v SLS, je včeraj prispel v Beograd. Kakor znano, uživa dr. Šušteršič v nekaterih merodajnih krogih precejšnje zaupanje. Danes ob 9.30 bo sprejet dr. Sušteržič v avdijenci pri ministrskem predsedniku Nikoli Pašiću. Zadevno vabilo mu je bilo že doposlano. Včeraj je prispel v Beograd ljubljanski vladika dr. Anton Bonaventura Jeglič. Včeraj je dr. Jeglič najavil svoj poset ministrskemu predsedniku Nikoli Pašiću, ki gs pa ni mogel sprejeti radi preobloženo-sti z državnimi posli. Dr. Jeglič poskusi danes dopoldne znova svojo srečo pri Pašiću. Ni še znano, zakaj je prišel dr. Jeglič v Beograd, Povratek ljubljanskega škola v Ljubljano BEOGRAD, 1!. Nocoj je odpotoval v Ljubljano ljubljanski škof dr. Anton Bonaventura Jeglič. Za svojega bivanja v Beogradu se je škof dr. Jeglič razgovarjal z več politiki. Nocoj je imel dolg razgovor s pravoslavnim patrijarhom Dimitrijem o zbližan ju in nacijonalni akciji pravoslavne in katoliške cerkve. Škc4 dr. Jeglič je bil gost papeževega nuncija msgr, Pelegrinet-tija. Trboveljski proces BEOGRAD, 11. Nocoj se je vrnil v LJubljano ljubljanski prvi državni pravdnik Domenico. Po petdnevnem |x)ročanju ^in posvetovanju s pravosodnim ministrom in z vlado o dogodkih v Trbovljah je bilo sklenjeno, da se otvori trboveljski proces. ltolllaiisRa KralMu docjlea v Barceloni Jutri ponoči bo odpotovala v domovino. BARCELONA^ 12. Na vseh postajah na progi med Madridom in Barcelono so množice ljudstva pozdravljale italijansko kraljevo dvojico, ki se je vozila v dvornem vlaku. Ob 10.30 je vlak prispel na kolodvor De Gracia, ki je bil okrašen z italijanskimi in španskimi zastavami ter s cvetjem. Kraljevi dvojici je izkazal vojaško Čast bataljon pešcev; godba j« svirala italijansko kraljevo himno. Po slav-nostnem sprejemu se je kraljeva dvojica skupno s prestolonaslednikom odpeljala s četve-rovprežno gala-kočijo v kraljevo palačo, na kateri je plapolala zastava hiše Savoia. Tu je bilo na čast kraljevski dvojici prirejeno kosilo. Popoldne so si kralj, kraljica in prestolonaslednik ogledali mestne muzeje in razne razstave. Pri tej priliki je bila na Čast kralja otvorjena nova dvorana numizmatičnih zbirk. Ob 17.30 je kraljeva dvojica povabila zastopnike mestnih oblaste v na čaj na krov oklopuice «Cavour», Jutri bo kraljeva dvojica s svojim spremstvom obiskala tvornice Pirelli, ki se nahajajo uro daleč od Barcelone, popoldne bo prisostvovala bikoborbt, zvečer se bo zopet ukr-o*j& na oklopaioo «C&vour», kjec bo prirejena S oslovih*« pojedina. O polnoči bo kraljeva vojica s prestolonaslednikom odpotovala v Italijo. _ Pfi!n!svž — bM predsednik francoske republike? Poincare ne bo kandidiral PARIZ, 12. Na današnjem sestanku strank levice so se vršile priprave za volitve predsednika republike. Posvetovali so se prdvsem, koga naj kandidira levica. Za Painleveja se je izreklo 306 navzočnih, Doumerguea pa 149. Zmago painlevi- korvatneg« kapitana Cataneo devrttl ktifa-mjc po DtMvi, sta dane* odphdft s Dunaja po nU o s vedel M odhodoa eo italijanska oblativa in mm Dunaja prebivajoči italijanski državljani poadravfM mornarje. Na povratnem potovanja mm bosta ladji ustavili v Bratislavi, BnduBpeiti, Beogradu, Orlov* in k t drugih romunskih mestih, kjer je naseljenih mnogo Italijanov. Proti jeeeni se bosta vrnili v Spe-rijo. __ Spopad francoskimi četami in Marokanci. RABAT« t Z Francoske čete, ki so zaposlene pri graditvi pristanišča Donadel na levem bregu reke Ouerga, so odbile ponovne napade močne tolpe marokanskih upornikov. Po ljutih borbafc eo btt Marokanci je oUafalo Abdul Se lam aa bofišfo njimi ierif «« tolp«. NEW-YORK, 12. Kakih 10 oboroženih lopovov je pri belem dnevu ostavilo carinski avtomobil, na katerem je bilo naloženo veliko število zavojev z dntfulji, ki ao prispeli s p ara ik oma «Patrie» in «Levia*han». Lopovi so ustrahovali os obje, ki je spremljalo zaklad ter ukradli 29 zavojev dragtdfev, vrednih 125 milijonov dolarjev, kar predstavlja v italijanski valuti znesek 2 milijardi m pol lir. DNEVNE VESTI Soplenenlokom onstran mele Včeraj smo objavili v zvezi z našim predvče-rajšn. odgovorom «SL Narodu* pojasnilo o incidentu, ki se je pripetil v dnevih volil, borbe v nekem javn. lokalu in je bil provzročen po prerekanju o agitaciji za preferenčne glasove. Našo notico smo napisali na podlagi pojasnila, ki nam ga je dela prizadeta oseba. Ta oseba nas zagotavlja, da je postopala v dobri veri in z dobrim namenom, ker ni bila še informirana o agitaciji e druge strani za kršenje dogovora glede preferenčnih glasov. Veseli nas, da je temu tako. S tem smo ustregli dolžni lojalnosti v polemiki in smatramo tudi mi s tem ta incident za zaključen. Ob tej priliki pa naj »pregovorimo še eno besedo na naslov ljubljanskih listov. Tisto sistematično prežanje na priliko, da bi nam mogli škodovati in jemati ugled, je znamenje ne prijateljske ga razpoloženja. Ce bi šlo le za naš list, bi mi tista drezanja mirno prezirali, naj bi bila še tako škodoželjna. Stvar pa je taka, da napadi, naperjeni proti našemu listu in našemu vodstvu, zadevajo v resnici našo narodno stvar v Julijski Krajini. Naše politične razmere so take, da je enotnost vsega našega življa neobhodna potreba ca uspešnost naše obrambne borbe. To priznavajo brez pridržka tudi tisti listi, ki nas napadajo ter se s tem glede potrebe enotne nacijonalne politike povsem strinjajo z nami. Ker se torej glede stvarne strani vprašanja strinjamo, oetaja le vprašanje taktike. To pa naj prepuščalo nam, ki gledamo stvari od blizu In ki imamo dovolj Izkušen} in boljše razumevanje za potrebe in zahteve našega položaja. Ako pa je namen drezanja morda ta, da bi se nam vskratila naša neodvisnost in svoboda, potem izjavljamo z vso odločnostjo, da bi bili vsi taki pritiski zastonj in popolnoma brezuspešni. Mi poznamo eno samo odvisnost, v kateri je zapopaden zmisel našega obstoja: odvisnost od potreW*n zahtev našega ljudstva v Italiji. V vsakem drugem oziru je in hoče ostati « i 16, D. jasnila via Romagna t« BABICA avtorizirana sprejema noseče. Niske Govori slo* avec. Via Gfcw 543 cene. Zdravnik na razpolago vensko. Tajnost zajamčena. 5l< lia 20. KRONE, srebrne, Pondares 6, I. plačujem po L \Jtfl. Vt* M FERMACI, resavci, 2 meseca stari, prodaj. Naslov pri upravništvu. so na 74C SOBA, v vili, v Sv. Križu, se da v najem le- tovtscariem. Belcraoo, via S. Nicolč 34, in. 750 STANOVANJE, kuhinja in soba. se odda. Naslov pri upravništvu. 754 HISA na prodaj v Skednju št. 151, 6 prostorov, vrt, električna razsvetljava, sredi vaai, lepa lega, razgled na morje, pripravna za vsako trgovino. Cena ugodna. 755 Velika izbera. Cene nizke. Zlatarna ALBERT mm Trst, Via Mazzinl št. 46 25 ♦ m e * ♦ ♦ j i: DVE msi na prodaj radi bolezni. Prva: tri stanovanja, hlev za 6 glav živine, vrt, 1300 klaitrov obdelanega zemljišča, neprimanj-kljiva voda. Druga: 7 stanovanj, pripravna za vsako obrt, peč za 60 kg kruha. Izredna prilika. Via S. Maurizio 3, gostilna. 756 družba z om. J. (29) Trst - tfia nm\ 9 - Trsi Izvršuje preizkušnje osaRe orste. Posebno ugodni pogoji za pregledovanje mleka. Vesti z Goriškega Želje Gorice. «Voce dl Gorisia* lomi kopja za zgradnjo proge Meetre-Ljtdbfyena preko Gorice, goriiki dopisnik «Glaraale d*Italia» pa hoče imeti sedaf, ko je vlada dovolila 60 brezplačnih mest v dtjažkem zavodu «Dante Ali-ghieri», Se dom za vajence. Tbdl au privoščimo nesrečni Gorici vse blagodati tega sveta, vendar smo mnenja, da bi bilo bolje hraniti kopja za obrambo tega, kar ie ima. Žrtve sezone. Na Goriškem imamo sedaj čreinje. Ker pa črešnje ne padajo same na tla, ampak jih je treba trgati, se dogaja včasih, da padejo nabiralci s čretenj na tla. V Oseku ie padel s čreiaje Aeton Ličen in si je pri padcu zlomil levo roko. Isto se je dogodil v Komnu 53-letni Mariji Dolmark. Pri padcu se je poškodovala desnem stegnu. Žrtev avtomobila. V bližini Lofeika je podrl avtomobil 48-letnega kolesarja Alojza Pecolle iz Krmina in mu povzročil rasne poškodbe. Žrtev plesa. Na goriškem gradu se je vršil v nedeljo In poodeljek tradicionalni ples, katerega se ie udeležil tudi 1 »-letni Anton Brezaunig. V bližini grajskega ozidja se nahaja z jarki prekopan prostor, ki ni bil nič razsvetljen, vsled česar so cepali Ijodje v jarek kakor muhe, in prav čudno je, da se si dogodila nikaka nesreča. Edinole Bresaunig je padel tako nesrečno, da si je razbil glavo. DAROVI V počastitev spomina mile kolegice dr. Nade Slavik daruje dr. Pertot L 90 sa potrebne otroke šentjakobske Šole. Denar hreni uprav-niŠtvo. ter pustila v največji Žalosti soproga odv. J&rija in otroke Jurija, AlQk* sandra in Tatjano, očeta Josipa Krm poti Ć, brate in sestre dr. MarlJ-a, Sabino por. Radi&on, Sergija in Ado kakor tudi druge sorodnike. Pogreb zemskih ostankov drage pokojnice se bo vršil 14. junija 1924, ob >16. uri, iz hiše žalosti v Kolonji (nova cesta) št. 40 na južni kolodvor, od koder se truplo prepelje v družinsko rakev v Ljubljani, TRST, dne 12. junija 1924. To velja kot direktno obvestilo. Novo pogrebno podjetje, Corso V. E. III, 47. za stov na sestanku levice je že napovedal današnji «Petit Parisien*, ki piše, da bodo Kinlevisti zbrali okoli 450 glasov proti ►umergue-u. Doumergue je izjavil pred sestankom, da bo kandidiral, četudi propade pri glasovanju na sestanku. Današnji «Matin» poroča iz zanesljivega vira, da ne bo Poincarć v nobenem slučaju kandidiral za predsednika republike. Tudi Painleve umaknil kandidaturo PARIZ, 12. Herriot in Briand sta prosila Painleveja, naj umakne kandidaturo, ker Je predsednik zbornice. Painleve je izjavil, da je pripravljen to storiti, ako Doumergue prfvoli v to, da kandidira kak tretji republikanec. _ M. D. r. - 9r. Je bob Danes, v petek, r odborova seja točno ob 20.30. — Predsednik. Iz tržaškega žhrUenla □ ddoddoddoooodood □□□□□ D □□□ □ □□□□ □□□ □□□□□□□□□□□□□ Italijanske vofne ladje dokončale križarenje po Donavi. DUNAJ 12. Italijanska topničarka «Giovan- — . .. . ^ m»in torpedbvka št. 75, ki sta nod vodstvom da bi bilo motfoče dognati metfovo istovetnost. Samomor alf_______ Sinoči okoli 19. ure se je pri Sv. Andreju od igral pretresljiv dogodek. Tovorni vlak iz proste Tuke V. E. IH., ki bi imel prispeti okoli 19. ure na kolodvor pri Sv. Andreju, je v bližini artilerijskega arzenala povozil nekega delavca. Ni še ugotovljeno, če ge za samomor ali nesrečo. Vlak je vozil zelo počasi, kakor je predpisano na onem delu proge. Ko je prva polovica vozov že prevozila mimo artilerijskega arzenala, so nekateri finančni stražniki v bližini tira zapazili, da je z druge strani vlaka nenadoma padel na tir med vozove nek mož; trenutek potem so mu šla kolesa težkih vozov preko telesa. Vsled vpitja stražnikov je strojevodja takoj ustavil vlak. Stražniki in drugi ljudje so pohiteli proti mestu, kjer je ležal neznanec; njihovim očem se je nudil grozen prizor; neznanec, delavsko oblečen mož, star kakih 35—40 let, je imel glavo in prsa popolnoma zmečkana. Na lice mesta je bil poklican zdravnik rešilne postaje, ki pa je mogel naravno samo ugotoviti* da je nesrečnik že mrtev. Kakor že rečeno, ni znano, če gre za nesrečo ali samomor. Nekateri očividci trdijo baje, da je neznanec sam skočil pod vlak, drugi pa zopet trdijo, da je botel skočiti na voz z namenom, da bi skozi zaviračevo kolibo prišel na drugo stran vleka. Pxi neznancu niso našli nikakih 'listin, O □ □ □ a o a «14 □ □ □ □ a o o □ o o a o a □ on BAN Ustanovljena leta 1905. Dclftlika glavnica Lit. 15.000.000.— popolnoma vplačana. s TRST, Via 8. Nicol6 9 (Lastna palača). ABBAZIA — FIUME — MILANO — Z ARA. Olajšuje vsako trgovsko operacijo z Jugoslavijo kredite v Jugoslaviji In jugoslovenske kredite v Itntff ter ekskomptira tozadevne akcepte. Otvarja akredbtv* a nakup blaga. Inkasira efekte !n račune. Kupuje in prodaja dinarje in druge valute. Izvršuje nakazila v dinarjih na vseh trgih Jugoslavije. v Dlnarjifi far Jih obrastaj« najbolje po dogovoru. D □ □ □ □ □ D D PDDDDDOPOO D D □ D D □ D □ □ □ □ □□ □ □□□□□□□□□□□ □ O! □ □ ' □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ a □ □ □ o □ a □ □ □ □ □ PODLISTEK W. Collins: £REZ IMENA Roman. Štirinajsto pofr")*' Bila je skoraj ena ura poookine, ko je gospod Pendril zapustil hišo. Gospodična Oarth se je silila kljubovati poloiaju in *ato je vzela v roke oporoko in pismo ter Ju prebrala počasi in natančno atavek za stavkom. V tišini in samoti je pred njenimi očmi ostala vsa dolga vrsta dogodkov do nameravane poroke med Magdalene in Traneisom Clarejem. Ta ženitni načrt je napotil gospoda Vansto-neja, da se je razkril svojemu prijatelju, česar ne bi bil sicer nikdar napravil. Nato ga je prijatelj opozoril na veljavnost oporoke, kar ga je gnalo domov, da je pozval t pismom odvetnika. In t* pričakovani obisk ga ie prisilil, da je prenesel svoje potovanje od sobote na petek, na tisti petek, ko se je pripetila železniška nesreča, na tisti oetek. ko se »e nehal sproti. Njegovi smrti je sledila druga je stala pred njo, Magdalena je izpregovorila nesreča, ki je razdejala hišo, ustvarila brezupen te besede, položaj obeh hčera, odkrila tajno, ki jo je to Njena visoka, čedna postava v črni žclni iutro tako pretresla, in prineslo še hujše od- obleki se je odražala izza ozadja listnega zc kritje, da sta obe dekleti siroti brez sredstev. ; lenja, obraz je bil snežnobled in miren, oči so Prvič je jasno videla pred seboj ves potek j ji zrle odločno in t- ledeno resignacijo. «Midve vse veva,» je ponovila z jasnim umerjenim glasom. «Hčerki gospoda Vansto- l pre< dogodkov, tako jasno, kakor je bilo brezobla-Čno nebo in sveže zelenje drevja zunaj v soln-čnem sijaju. Toda kako in kdaj naj odkrije hčerkama njih nezakonsko Tojstvo? Takoj po smrti sta-rišev se ji je zdelo to nekaj nemogočega. In vendar, ali ni bilo to neobhodno potrebno? Ali ni mogoče, da bi jo slučaj prehitel? In njeno obotavljanje bi utegnilo še povzročiti zlo. neja ne pripadata nikomur, postava jih prepušča brezpogojno milosti njih strica.» Brez solze na licu, brez najmanjšega tresljaja glasu je ponovila odvetnikove besede. Gospodična Garth je prestrašena stopila ___korak nazaj in se oprijela naslonjala klopi, novo ' da ne pade; zavrtelo se ji je v glavi in v liipni slabosti je zaprla oči. Ko se je zopet zavedla Ta razmotrivanja j. premUljevala na nekil«» odprla oii, je ležala vse okolnosti, ni mogla priti do sklepa. kaj «Pomagaj mi, o Gospod, in svetuj mi, naj napravim 1» je vzkliknila glasno. «Kako naj jima to povem?» •Ni treba, da bi jima kdo povedal, ker ie vesta,* je rekel neki glas nad njo. Skočila ie na noge in se ozrla: Magdalena jo i . . ognila ne je poljubu, zakaj od usten tega dekleta jo je stresel mraz po životu. «Ti si prisluškovala?» je izpregovorila-»Kje?» n •Pod odprtim oknom.» •Tekom vsega pogovora?« «Od začetka do konca.*