POMANJKANJE ZRAKA VZROK NESREČE
Vzrok strašne nesreče v Spangler je bilo baje pomanjkanje j zraka v rovu. — Državni in okrajni uradniki preisku j jejo eksplozijo. — Kanarčka, ki je napovedal nesrečo, so pokopali z vsemi častmi. Zadnji štiri žrtve dobljene.
Spangler, Pa , !). novembra. — Glavni rudarski ia-l»« kt»»r Seward Button iz 1 Vnnsvlvanije, je ugotovil, — k«»i objavil sam. — <la je bilo veliko število žrtev po-sb-dii-a |»liuaslega stanja Reilly rova. katerem so izjavljali di'Uxlajalei, da je prost plina. Poinankanje za-
<	I«• > 111 ♦ • množiti«' svežega zraka j«* povzročilo eksplozijo.
T m razkrit j** iniinirjev bo naj- f brž dovrdlo do preiskave ra/.tner \ |.r<ni..«r<.\nikih |n cnid^n v Penn-j svlvaniji in lo<li v drugih <Ir/a- ] vali T<» preiskavo bodo vo«lili ruijl<rx isvedenei.
Niif.-liiik Button pravi. dii Soj !•<»',;,I.il iu.li zvezni rudarski -ira-l ■ \ WasliiugtMiu, naj uvede pre- j i ka v m. llu zahteva nat .»iit'«>«> |>i>>-| lskavi. trI.I*- etdejra predmeta j \ • .it ila«-i je v rovih.
Vrtiljak, ki spravlja zrak v tt»*ill\ r»>v, lahko spravi v rov ' \ » ni minuti 1J7.000 kubičnih »'rv-lj«-\ « ist»*<ra /raka ob nizkem pri-ti»l.»i. I'.i mnenju okrajnega in-:>|M-kt««rja VVardrujui pa ni to /a-• f - Tri.? množina zraka. «la l>i pre-pr - i iia st varjenj«* plinskih t-k->|ilo/ivnih uiešanie.
Motor petdesetih konjskih sil žt-iie i a vrtiljak. Ventilacijski iz-v»M|«*rn-e, ki j»- prišel semkaj iz I*itt^lMir-rha. j«* informiral oblasti, «tu i>i moral biti Keillv r»»v o-I pr«-iuljen /. vrtiljakom, ki l>i spra-il v r<>\ najmanj <Jv»*>t<» ti><«* kllhienih čevljev svežega zraka na minuto in tak vrtiljak hi potreboval inotor petsto konjskih mL <i.i spravi z zadostno visokim j »ril i-kom sveži zrak v najbolj
<	<btn!jeiie kot«* rova.
(Mkar v.- je pripetila nesreča, vrtiljak obrnili in sedaj vleče /rak in plin i/, rova, vsled česar prihaja sveži zrak v rov skozi viavni šaft.
Sally, ena izmed šestih kanark. katere s.» prinesli semkaj, je bi-l.i [»»kojvaua /. vsemi častmi, ki se s | >t >d« 11 »i Ji t taki mali junakinji. Zav ii«» v majhno ameriško zastavo .hm jo položili v škatljo za sliiitdke.
Kel križee znaei njen jjr«»!> in na križu nI oje besede: Tukaj le-y> Silly, dober kanarček, ki je dala svoje življenje, da reši življenj.i pr«.t'esijonalnih in prostovoljnih reševalcev tekom nesreče v Keillv rovu. dne 6. novembra 1	V. S. Bureau of Mines
<	r.*u\ Pittsburgh okraj.
Sally so odnesli že v številne
rov«* ter jo uporabili pri najmanj dvanajstih nesrečah v rovih. Iz-veib-nei urada so vžaloseeni v sled njene smrti. Večkrat preje, ko so j«» odnesli v rove. je Sally premagal plin, a kakorhitro je prišla na sveži zrak. je oživela. Kanarčki sir zelo oheutIjivi za ogljik, ki nima nobenega duha.
V	Keillv rovu pa je padla Sally na tla svoje gajbiee ter poginila. Posadka je vedela takrat, da je čas natakniti čelade s kisikom.
V	oddaljenih delih rova so našli trupla štirih nadaljnih premoga rje v, o katerih domnevajo, da so zadnje žrtve nesreče. Odnesli so jih v mrtvašnico in tam no jih identificirali njih prijatelji.
Možje, kojih trupla so našli šele tedaj, so podlegli strupenemu ogljiku, živeti so morali več ur,* predno jih je zadušil ogljik, soglasno z inšpektorjem Buttonom.
TATOVI ODNESLI STAB NAKIT.
Ossining, N. Y., 8. novembra. Neznani vlomilci so vdrli v dom kapitana Jenkinsa, lastnika Tumble Inn. znane gostilne in hotela ob cesti v bližini Croton ter odnesli sto let star nakit v vrednosti od dva do tri tisoč dolarjev.
Nekateri kosi tega nakita so bili last kapitanove družine že štiri generacije.
SULTAN JE POBEGNIL NA ANGLEŠKO LADJO
Turki so baje dali zaveznikom 24 ur časa, da izroče upravo mesta ter štiri dni da izginejo iz mesta.
London, Anglija. 9. novembra. Sultan Mohamed VI. je baje izginil iz svoje earigrajske palače ter >t* splošno domneva, da je pribe-žal na krov neke angleške bojne ladje v Bosporu.
Neko nepotrjeno poročilo iz < arigrada pravi, da so nacionalistični Turki obnovili svoje zahteve ter pri tem za pretili zaveznikom. Dali so baje slednjim časa štiri in dvajsetih ur. da jini izroče administracijo glavnega mesta in nadaljnih štirih dni, tekom katerih morajo izprazniti I 'arigrad.
To poročilo je prišlo, predno je zunanji urad dobil vest o svarilu. katero so naslovili zavezniški komisarji v Carigradu na Turke.
Zavezniško svarilo je vsebovano v neki poslanici, ki je izročena Ilamid beju, zastopniku Ke-mal paše. Dokument označuje turške zahteve kot blazne in nesramne ter izjavlja, da je treba izvesti do zadnje erke dogovor glede premirja, ki je bil sklenjen v Mudaniji.
Angleški kabinet je dal najbolj obširne polnomoči generalu Sir Harringtonu, angleškemu poveljniku v Turčiji ter «j:a podpira v vseh njegovih korakih.
Domneva se. da ho združena fronta, katero nudijo sedaj zavezniki Turkom. slednje pomirila ter spravila k pameti. Zavezniške bojne ladje patrulirajo po ožini.
FAŠISTOVSKO GIBANJE NA BAVARSKEM.
.n
—_ 1 Monakovo, Bavarska. 9. nov. — Tukajšnji naeijonalistieni krogi nameravajo pričeti s fašist o vskim •ribanjem po slavnem italjanskem uzoreu. ( X;un pa >»e zdi, da imajo Neme i več soli v glavi kot pa polentarji in da se bodo smejali takim nemškim erimsrajeriikoui.)
NEMIRI NA IRSKEM.
Dublin, Irska, 8. novembra, —-Republikanci so pričeli danes streljati na neko vojašnico in izgube na strani vladnih čet so bile I baje velike.
J
GLAS1 NARODA	ri*«irl
g Za pol leta.....$3.00 i	VJ1 JLJkjL JLKJ JL ^ X X JI W V/X/jLA.	1	f	Sund**% g
Za New York celo leto • $7.00 H	' ——. .	w ^m^	1	|	and legal Holidays.
z Za inozemstvo celo leto $7.00 J	.	__. _ __	.t i	i.	75,000 Readers.	I!
_ n ,alJ	List'slaven«kih\delaveesr v Ameriki*	1	_ i
______________t	__———— . . .	_____- - L-' ^^^^^^^^^^	___________^——.^■	——MM^M^———————_
TEI.EF0N: CORTLANDT 2876.	Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N Y., under the Act of Congress of March 3, 1879.	TELEFON: CORTLANDT 2876.
NO 264. — ŠTEV. 264	_____NEW YORK, FRIDAY. NOVEMBER 10, 1922. — PETEK, 10. NOVEMBRA, 1922.	VOLUME XXX. — LETNIK XXX.
NOV ZEPPELIN ZA AMERIKO.
Friedrichshafen, Nemčija, 7. novembra. — Tukaj so pričeli graditi novi Zeppelin za Združene države in sicer na temelju kon-trakta, ki je bil sklenjen junija meseca.
Zrakoplov ne bo got o v pred avgustom prihodnjega leta in po poskusnih poletih v Nemčiji bo odplul Zeppelin proti Ameriki. Poleta se bodo vdeležili tudi člani ameriške nadzoro/i ln - komisije. da si pridobe potrebno znanje glede vodstva zrakoplova.
Nemški in/.inirji so mnenja, da bo lahko prišel zrakoplov v Ame i'iko v 76 urah. Soglasno s sedanjimi načrti bo poletel zrakoplov preko »Španske, kjer se bo založil /. nadaljnim gazolinom.
MEHIKA HOČE PUSTITI USTA ŠEM ŽIVLJENJE.
Mexico City, Mehika, T. nov. — -Mehiška vlada hoče pustiti življenje onim ustažem, ki se žele udati, a pod pogojeni, da naprosijo posamič za amnestijo. To je rekel danes vojni tajnik Serrano v odgovor na vprašanje, kakšno akcijo bo vprizorila vlada na prošnjo ustašev, da naj jih vlada pomilosti.
DRUŽINSKA TRAGEDIJA.
Amesbury, Ma*s., 8. novembra. Sin zakonskega para Frank A. Morella je čul danes zjutraj strel v sobi. kjer so spali njegovi sta-riši. Vdrl je v sobo ter našel mater mrtvo na postelji in očeta u-mirajočega poleg nje.
Oče je držal v roki revolver, v drugi pa električno svetilko. lTmrl je predno je dospel poklicani zdravnik.
ŠVICA BO GLASOVALA GLEDE NOVEGA DAVKA.
Curih, Švica, 8. novembra. — Meseca decembra se bodo vršile v Švici volitve, s katerimi bodo odločili, če naj pobira vlada ta-kozvani naglavni davek ali ne.
M. Platten. komunist ter Leninov prijatelj, predlaga, naj pobira vlada do 60 odstotkov davka od vsega premoženja, ki znaša več kot dvanajst tisoč dolap-jev, S tem davkom bi bilo mogoče pokriti mobilizacijske stroške, katere je imela švicarska republika. ustvariti penzije za ostarele ter izvesti socijalne reforme.
UTOPIL SE JE V ČEBRU.
Chicago, 111., 8. novembra. — Aleksander Schick, prejšnji vojak ter žrtev takozvanega shell-shocka. se je utopil v pritličju doma svojega brata. Truplo so našli klečeče na blazini in glava je bila potaknjena v dvajset gralon držeč čeber. napolnjen z vodo.
SMRT OPROŠČENEGA SUŽNJA
Syracuse, N. Y., 8. novembra. Tukaj je umrl v starosti dva in sedemdesetih let Danile Page, eden zadnjih oproščenih sužnjev,
I ki so prišli na sever z unijsko armado leta 1861.
POLOŽAJ NA TURŠKEM JE I SKRAJNO VZNEMIRLJIV
Turki se le toliko strinjajo ; s mudanskim dogovorom, kolikor je zanje dobro. — Zavezniška posadka v Carigradu.
_ j
London, Anglija, 9. novembra. Dvanajsti člen dogovora glede ( premirja, podpisanega v Mudaniji dne 11. oktobra, se glasi:
— Navzočnost zavezniških čet bo vzdržana v ozemljih, kjer so , nastanjene sedaj. To so ozemlja, katera bo velika turška narodna skupščina rešpektirala do konee-ne odločitve mirovne konference.
Ozemlje, označeno na ta način, predstavlja dele Carigrada ter polotoka Galipolis. Mesto Carigrad kot tako je vključeno popolnoma. Prejšnjo soboto pa je ukazal Refit paša. turški naeijonalistieni governer Tracije. ki je obenem prevzel iz svoje lastne vo-1 lje ter vsled privoljenja prebi-valsta civilno vlado nad Carigradom, zaveznikom, naj se umaknejo. Ker so izpremembi administracije sledili z<;reili, katere so zatrle zavezniške čete z izgubo par življenj, se niso hoteli zavez- i liiški poveljniki pokoriti temu j povelju. Mirovna konferenca, ki naj bi se sestala v Lausanne prihodnji ponedeljek, je bila odgo- j d ena. soglasno s poročili iz Londona. Ce bodo šle te stvari na- • prej še nekaj časa tako kot se- ! daj. sploh ne bo treba nikake mirovne konference.
Turki oeividno rešpektirajo do- 1 govor, sklenjen v Mudaniji. le v toliki meri kot je primerno njih ciljem in namenom. Trdi se, čeprav zanikavajo to nacijonalisti, da pomikajo čete v nevtralno o- j zemlje, pred angleške pozicije pri Canaku. Nobenepra dvoma ne more biti, da so zbrali nacijonalisti v Traeiji vojaško silo, ki je neprimerno večja kot dovoljeno na temelju dogovora, sklenjenega v Mudaniji. ^ ozirom na te kršitve dane besede je najti mogoče nekaj opravičila v slabem rekordu, katerega imajo zavezniške sile z ozirom na svoje postopanje s Turki in drugimi narodi Bližnjega iztoka, vendar pa so morali priti v Rimu in Parizu prav tako kot v Londonu do spoznanja, da so obljube te nove vrste Turkov j prav tako malo vredne kot so bile obljube sultana Abdul Tlami-
-,„.	J
Zavezniška posadka v Carigradu ne šteje najbrž več kot deset tisoč mož. Ojačenja, katera so poslali Angleži, so odšla večinoma v Canak. ,Brodovje bi lahko preprečilo turški armadi prehod v Evropo, a kaj takega bi bilo več kot brezkoristno v položaju, ki se bo brez dvoma razvil v bližnji bodočnosti. Turško prebivalstvo glavnega mesta se bo brez dvoma dvignilo proti kristijanom iu sicer s pomočjo tisoeev oboroženih Turkov, orožnikov in privatnih državljanov, ki bodo prišli v glavno mesto iz Tracije. V slučaju takega položaja bi bila posadka v veliki stiski.
Vlada Kemal paše hoče seveda vzdržati red in mir v glavnem mestu. Hotela je vzdržati red in mir tudi v Smirni. Naj se je dejanski pripetila v Smirni ta ali ona stvar, povsem jasno je, da se isto lahko pripeti v Carigradu. Veliko število Turkov, ki so bili ogorčeni nad zasedenjem glavnega mesta od strani tuje armade, se bo brez dvoma poslužilo prve prilike, da uravnajo račune z najbližjimi inozemci in takih je dosti v Štambulu, da ne govorimo o Peri in GalatL
Turška vlada je že obvestila inozemske sile, da ne bo dovolila evropskim bojnim ladjam prehoda skozi ožine brea posebnega dovoljenja. To pom en j a prostost o- j žin za Turčijo in Rusijo. Ti dve J
EVROPA ZDRUŽENA GLEDE TURČIJE
Lord Curzon je izjavil, da so se zavezniki združili in da se bodo upirali kot en mož vsem pretenzijam Kemala.
London, Anglija, 9. novembra. Cela sila Evrope je danes zdra- , žena proti Turčiji. V svojem najbolj važnem govoru, katerega je imel, odkar je bil organiziran no- i vi kabinet, je izjavil minister za zunanje zadeve. Lord Curzon, včeraj v Londoftu, da je liila politika Lloyd George-3 gle le Bližnjega iztoka povsem pravilna in primerna ter rekel da so se za-zavezniki solidno konsolidirali v namenu, da se ustavljajo vsem t urakim pretenzijam.
Dočim je napadel prejšnjega ministrskega predsedniki glede številnih točk njegove inozemske politike, ni mogel najti lord Cur-! zon nobene napake v načinu, kako se je prejšnja administracija lotila turškega vprašanja ter nasprotovala turški agresiji. Skoro dobesedno je ponovil besede prejšnjega ministrskega predsednika, ko je rekel:
Bližnji iztok je mogoče zava-trovati edinole potom sodelovanja zaveznikov. Isto velja tudi glede ^ zadeve reparacij.
Lord Curzon je izjavil, da se je antanta močno zakopala vsled j polne podpore, katero je dajala Francija v sporu s Turki, dočim je italjanska nova administracija obljubila sodelovati z zavezniki proti blufanju Muštafe Kemala. To je največjega pomena za bodoči mir v Evropi.
Rekel pa je, da je soglasje s i Francijo bistvenega pomena za angleško zunanjo politiko. Izjavil je tudi, da bo Anglija plačala Ameriki vse, kar je dolžna, to jc vse dolgove, katere je bil i napra-\ ita t*kom vojne.
I
NEMCI IZKLJUČILI DELIKA-TESE.
Berlin, Nemčija, 9. novembra. Polži in žabji kraki, ki so zelo priljubljeni pri Francozih, so "verboten"' v Nemčiji vsled U-I krepa živilskega oddelka vlade. Ostrige, katere so morali impor-i tirati iz Halandske, so prepove-! dane že izza otvorjenja sezije. Pre j povedane so tudi oranže ter drugo tropično sadje. Kavijar pa prodajajo še vedno v velikih množinah, kljub velikemu pogonu . proti požeruštvu, ki je bil vpri-zorjen v zadnjem času.
! LODGE BO NAJBRŽ ODSTOPIL KOT SENATNI VODITELJ.
Washington, D. C., 9. nov. — Čeprav je bil nanovo izvoljen v . senat, so danes prijatelji sena-. torja Lodge-a izjavili, da se bo najbrž odpovedal republikanske-. mu vodstvu v senatu. Senator . Lodge ni posebno trdnega zdravja in ker je tudi že visoko v le-. tih, bo najbrž opustil vodstvo v . senatu, da se lahko bolj še posve-[ ti načelništvu komiteja za zuna-» nje zadeve.
s deželi sta še vedno zaveznici. Iz . tega izvira tudi ideja Trocki-ja. i da je edina pot, kako zagotoviti
-	prostost ožin, posejati jih s tur-, škimi utrdbami. Nato bi ne mo-$ gla nobena stvar na svetu ovirati e Rusom prehoda skozi ožine, do-t kler bo zveza s Turčijo trajala, t Rusija kot Francija sta nudili
Turkom pomoč, ki je bila neob-i hodno potrebna. Turki pa bodo l pustili Rusijo na strani mogoče
-	prav tako hitro kot so Francijo,
-	kakorhitro bodo ipriili do spo--1 znanja, da lahko izhajajo tudf s J brez nje.
Slika nam predstavlja predsednika Hardinga, ko podaja mladi 1 nabiralki skozi okno Bele hiše svoj prispevek zh Rdeči križ.
PROCES PROTI MAJNARJEM V HERRIN
Zagovorniki so podlegli v boju, da se razveljavi ototozW, kot nepostavno dvignjene. — Priče tek obravnav. —, Obramba doživela svoj prvi spopad z oblastmi. — Porota je bila baje sestavljena nepostavnim potom.
Marion, 111., 9. novembra. — Tukaj se, je pričela danes obravnava proti premogarjem, proti katerim so je dvignilo obtožbe radi masakiranja neunijskili skeb.sk i h delavcev v Herri nil tekom junija meseca tekočega leta.
Obramba je izgubila svoj prvi spopad z oblastmi, ko je sodnik Hartwell odklonil predlog, naj se vrši razprava do naslednjega zasedanja sodišča. Ta predlog je stavil A. W. K err. glavni pravni j zastopnik Fnited Mine Workers of America.
Število obtoženih je bilo skrčeno od osem in štirideset na šest in trideset, ko je stavil državni pravdnik predlog, naj se razveljavi obtožbe radi umora, dvignjene proti dvanajstim ljudem.
Zagovornik Kerr je stavi nato predlog, naj se da poroti naročilo. da naj izreče pravorek "ne-kriv" glede vsakega izmed dvanajstih obtoženih, katere je izpustila državno pravdništvo'. Sodnik je ta predlog zavrnil. Kerr je izgubil tudi predlog, naj se preišče privatno pomoč, katero ( je dobila na razpolago država za svoje postopanje proti izgredni- \ kom.
Otis Glenn, ponjozni državni pravilnik, pravi, da bi privolil v preiskavo finančne pomoči, katero je dobila država za proces, če bi se ob istem času tudi premo-; t rilo vir skladov za obrambo. U. M. Workers ter druge delavske organizacije so baje prispevale v sklad za obrambo obtoženih pre-1 mogarjev. Kerr je nasprotoval vsaki preiskavi glede skladov, ki so obrambi na razpolago.	|
Naslednja poteza obrambe je bil predlog, naj se razveljavi obtožbe, ker je bila porota, ki jih je dvignila, nepostavno sestavljena. Sodnik Hartwell je rekel, da bo razmišljal o tem predlogu, a namignil, da ga bo najbrž odklonil.
STRADANJE V VERA CRUZU.
Vers Crux, Mehika, 8. nov. — Na stotine ljudi v Vera Cruzu strada in na ducate jih umre vsaki dan od lakote. Na tisoče ljudi je brez dela ter ne vedo, kje bodo dobili svoje naslednje kosilo ali večerjo.
VELIK MRAZ NA 2APADU.
Denver, Colo.. 7. novembra. — Po dva dni trajajočem močnem \iharju, ki je zahteval precej človeških žrtev, je pri»i>n':r d lies zju traj hud mraz v Roeky Mountains okraju. V Billing. Montana, je kazat toplomer štiri stopnje nad ničlo in iz države Wyoming po-račajo o temprati»eih tieset d»» petnajst nad ničlo. Sneg je nehal padati, a mraz traja še naprej. V dolini gorenjega Missouri je sne-žilo in deževalo ' lili 24 ur in iz
North Dakote poročajo, da so postale številne eeste neprehodne radi nalivov. Radi slabega stanja cest se tudi ne bo moglo dosti ljudi vdeležiti volitev. .	|
PREDSEDNIK HARDING IN MLADA NABIRALKA
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, AVSTRIJI ITALUI IN ZASEDENEM QZEMLJTJ
se potom nase banke izvršujejo zanesljivo, hitro in po *d«iH)i
oenah,
VtcraJ m bile naše cene sledeče: Jugoslavija;
Razpošilja na zadnje ppfite In Izplačuje "Kr. poštni čekovni urad In "Jadranska banka" v Ljubljani, Zagrebu, Beogradu. Kranju, Celju. Mariboru, Dubrovniku, Splitu. Sarajevu sli drugod, kjer je paC xa hitro izplačilo najugodneje.
300 kron ____ $ 1.45	1,000 kron ____ $ 4.50
400 kron ____ $ 1.95	5,000 kron ____ $22.00
600 kron ---- $ 2.40 10,000 kron .... $43.00
Italija in zasedeno ozemlje: BaxpoHIJa na sadn)e poŠte in Izplačuje "Jadranska banka" v Trstu, Opatiji in Zadra.
50 lir----$ 2.70	500 lir____$23.95
100 lir____$ 4.90	1000 lir ____$45.00
300 Ur . .t. $13.95
Za paiOJatve. ki	mew* dvajseto**« kr*a aH pa fotM Ur
4(iinljnjci pe BMgotnosti ie pesehnl •spnet»
Vrednost kronam, dinarjem In liram sedaj nI stsfns. menja se veSrat In nepričakovano; is tega razloga nam ai mogoče podati natančne cene ▼naprej, fiačvnamo po ceni onega dne, ko nam dospe poslani denar ▼ roka.
Glede Upimtil w awnHl.ll> dslyiih glett* »Maki« —las t t— Vttm. Denar nam J* pn*l*ti najbolj* po Doneatle Hooey Order ali pa N*v Tork Bank Draft
FRANK 8AKSER STATE BANK «1 Cortland* Street	New York, H. T.
ihujnslmiaitaka
Ustanovljena 1. 1398
Kalni. 3frlmnta
Inkorporirana 1. 190 i
I
GLAVNI URAD v ELY. MINN.
Glavni odborniki. Predsednik* RUDOLP PERDAN. 833 E. 185th St.. Cleveland. O Podpredsednik . Lol'IS HAJLANT. Box 10« Fe&rl Ave.. Lunin. O. Tajnik: JOSEPH PISHLER. Ely. Mino. Blagajnik: UEO. L.. BHuZlCH. Ely. Mlnn.
Blagajnik neixplutuiiih imirtmn; Juti.N MuVERN, «13 — lltb At*. Uululb, Muha.
Dr. JOS.
Vrhovni zdravnik. V. GRAHEK, 843 E Oblo Street. N.
8.. Plttbburgh, P*.
Nadzorni odbor: 20« BakewelJ Kldg., cor. Diamond and Oraai
ANTON ZBaSnIK. Room
Streets. Pittsl.urgh. Pa. MOHutt MLADIC. 1334 W. 18 Street, Chlcniro. I1L FRANK SKRAREC, 4i»23 Washington Street. Ltenver. Colo.
Porotni odbor. LEONARD SLABODNIK, Box 480. Ely, Minn. GREGO K J. PORENTA. Flaik Diamond. Wash. FRANK ZORICH. 6217 St. Clair Ave.. Cleveland. O.
Združevalni odbor.
VALENTIN P1RC. 780 London ltd.. N. E., Cleveland. O. PAULINE ERMF..VC, 53i — 3rd Street. l.a Halle. 111. JOSIP STKRLE. 404 K. Mesa Avenue. PueMu. Colo. ANTON r^LARC. 706 Market Street. Waukegan. 11L
Jednotlno uradno glasilo: "Glaa Naroda'*.
Vb« stvari tikajoče a« ura<lnlh milev kakor tudi denarna poAlljatva naj a« pobijajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se poftiija na prad-aednika porotnega odbora. Profinje *a sprejem novih Cbmov tn bolniAka ■plCevala naj ae pofiilja na vrhovnega zdravnika. %
Jugoslovanska KatoliSka Jednota se priporoma vsem Jugoslovanom xa obilen pristop. Kdor •eli [.ostati član te organizacije, naj ne xfrlaM tajnika bližnjega društva J. S. K. J. Za ustanovitev novih društrv ae pa obrnlta na *L tajnika. Novo dru&tvo ae lahko vstano*. a t Cla.nl ali članicami.
Iz Jugoslavije.
—j........
"GLAS NARODA"
_____(w^vinian DAILY)_
and hiMMwi ky
PIlTtmk Fnbliahifig Conya^
____IA C^rpmrmUmm)
vnAMn mArnamm. »umn i__louh whipw, tihimi i
Ptmmm M ■milili «f thm CarparaMow and Aiilraaaaa af Akova Qffl—m ■ cam—o »wij >ara«f» ml Manhattan, Naw y«rk city, n. v.
• LAS N A H O O A
__________(Vole* of tha People)___
»■■u«a »vary Day Cxcapt Sundays and HoiMajra
a. ...m	.■ ..	Za Naw York sa calo lato	. 07.M
la Canada . ...........M40	mm pal lata	•UH
Za mm» tata ■	.............M.00 Za lnmaHvt mm mm* mm	PjM
ŽJI i^yt N^l a a a a >•<»• a a a a m a a • a a a a §1«H t __H	Ifli_. . . . ^SJW •.
•ubccrtpftktn Vaarty ««.M	_
A^Vift I tiin#nt0 091 A^rtwfifiri.
"las Narada" Uhaja vaakl gin Izvzcmil nadaij In prazMlkov. _
Luptal ara« mil— la aaatmoatl mm na prlobcujajo. Danar aaj mm fclapnyam pa-•UAatt pa mom7 Ordar. prl apremembl kraja narotelkor proalmo. da mm mm
tal pfJAaja MwMWi naananl. da hltraJa najdaaao M^iwfti
OLA® NARODA M BPHaaM la aal. Doroupa a« Manhattan, Naa Varp, M. V.
Talapnona: Cortland« tKTC_j
_^tsBifese^_I
DVA PRINCIPA SPOROV j
Kdor zasleduje pazilo zgodovino bojev 111 sporov medj uaroili sveta v preteklosti in seda njen; easu, zapazi lahko dva glavna principa tega boja.
K11 narod lahko podjarmi kak drug narod s tem, da /ivi l»oljMf in udobnejše. Nasprotno pa tudi lahko premaga in jmhI jarmi narod drugi narod s tem, da živi slab-j še in b«»lj skromno.
Tako jt* naprim«-r premagal beli človek Indijanca. Keli člov*-k jf imel eelo bogastvo materijala in opreme, i ka1«*re ni mogel Indijanec izrabiti. Imel je prtške in te jiovr. lm«-l je liiPe, mesta in organizitfane postave. Iz-i ključno 1p s silo svoje opreme je potisnil Indijanca na tla1 ter ga izpodrini). Vzel mu je deželo, ki je bila njegovr po vseli clove>kih in božjih postavah.
Na isti način premaguje tudi belo pleme črno pleme,j namreč z raznolikostjo in obilnostjo duševnih in telesnih sredstev /.a življenje. (V bi Nemci ne napravili napake ter se lotili ustanovi jenja in u velja vi jenja svoje supre-maeije z orožjem v roki, bi lahko počasi premagali ter| izpodrinili številne slabejše in maaij iznajdljive narode, kajti Nemei so imeli mogočno opremo discipline, inteligence ter silo delovanja.	,t
Vsepovsod, kjer so takozvani civilizirani narodi iz-' ] »odrinili divjake, se jim je posrečilo to fotoni številnih! in mogočnih materijalnih in duševnih sredstev, ki so jim bila 11a raz]M)lago.
Zapazimo pa tudi obratno stran cela. zadeve.
Heli človek v državah ob Pacifiku nasprotuje priseljevanju Orijentalcev, ker so slednji skromnejši ter lahko izhajajo z manjšim. .Japonski delavec lahko uspeva ter je zadovoljen s hrano in plhčo, zavetjem 111 zabavo, katere beli človek ne more ali noče prenesti.
< eli Orijent nima ničesar, kar bi mogli primerjati z nagromadenim kapitalom in orodji sile, katera lahko kupi kapital v Evropi in Ameriki. Orijent pa Ima drugo silo, -— da namreč lahko obstaja z manjšim, da dela in proizvaja z manjšim kot pa morejo storiti to zapadna plemeam.
V vsakem daljšem ekonomskem tekmovanju je treba upoštevati to silo.
S sredstvi, ki so nam bila na razpolago, smo skoro iztrebili ameriškega Indijanca. Izločili smo ga vsaj kot or-ganizii an element tekmovanja. Ne moremo pa iztrebiti neštetih milijonov Kitajske, Indije in Japonske. Na ta ali oni način moramo živeti z njimi skupaj na tej zemeljski obli. Naša plemenska morala nam absolutno prepoveduje pobijati in moriti jih kot živalska bitja nižje vrste.
Ekonomsko življenje sveta bo moralo najti, prav kot voda, svojo enakmerno površino. Na kak način se bo zgodilo to, ne more nikdo povedati, vendar pa je vrjetno, da se bosta način in kakovost življenja med-zapadnimi narodi znižala, med iztočnimi pa zvišala.
Do onega časa, ki leži brez dvoma še v daljni bodočnosti, bomo vedno imeli gotovo množino konfliktov med obema poluoblama. Ni pa treba, da bi bil ta konflikt nasilen in uničevalen, če se poslužimo le količkaj smo-trenega državništva in samozatajevanja, a procesa ni mogoče izdelati drugače kot potom počasnega delovanja naravnih postav.
Komur je lasten dar, da gleda v daljno bodočnost, se ne more izogniti zaključku, da mora priti nekoč dan, ko bodo narodi sveta uravnali svoje medsebojne spore ter živeli v harmoničnem sodelovanju drug ]poleg drugega.
d o p i s l
Brooklyn, N. Y.
IV'1-ro je že. odkar so ijrrenehAli pikniki in mtbrive in hI teda j ni )»ilo nohonih jxisotmih slovenskih prireditev v Hw»oklynii.
S!oven*l:n p« viko in d r a m n tirno društvo "Danioa*' ho prir«>dilo iirro in rakavo v nedeljo dne 26. novrmhra v svoji dvorani na 92 Morgan Ave. Na procrranm j® Slovencem zelo priljubiji-na ^alaipra v dveh dejanjih "Trije tieki", kat«»ri se mora človek res iz sr«*a Jiawi«\iati. Da\«e se bo izžrebal tudi «**?:in za $10, in kdor bo imel najve? snve, gotovo /adene. Po ijrri se pa vrši prosta zabava.
Naše pevke so se že .sedaj za 5«de pripravljati, da bodo gostom ko!ikor mujrc7e dobro -ooRtregle z jodu^o in pijaeo. Pa tudi fantje'
bodo gledali :ia to. da se bo ves nežni *pol prav izvrstno zabaval. | Plesalcem '»i svetoval, da vsak manjše Jevlje o^iuje, zakaj ker še' tisti ni'j bodo preveliki m na poti, posebno tistim, katerkm se rado v -•lavi vrti.	0
Zat.wj naj |r%ak jrleda, da se te redke sbwenske ^»rireditve prav zn c«'t.^vc adele/a. Vabi se vse Slovence in Slovenke, ne samo iz Hrooklvna, .uarveč tudi i t New Yorka. Kateri so ne udeleži, se bo potem kesal, ko bo slišal od drugih kako so «e zabavali.
T««r?»j Slovenke in Slovenei, vsi na veseli* svi&ehje ?6. novembra v dvorani "Danice"!
S pevskim pozdravom 1	clan društva "Danice".
. "-i -" V ■"■--'•
Steklega psa so usmrtili
dne 3. okt. na Zidanem mostu. Od-
*	kod se je priklatil, ni znano.
Obsojeni Šustersičijanec.
fj. Korbpr, bivši klerikalni diktator na Spodnji Hrušiei ter \i\et I»r!vrieuec ^usteršičev, je lani i vložil po svojem zast<»pniku in prijatelju dr. Petanu tožbo zaradi Ižnljenja .^a.-iti proti Anžien, ki so je v ii«rki družbi izrazil, da je |Korbar "oeiganil in ogoljufal srco-;io občino pri denarju, sladkorju in moki"'. Anžič po je nastopil j dokaz resnice, ki je popolnoma u spel. Vysled ogromnega doka^ae-j ga materiala se je pravda vlekla eno leto, saslieanih je bilo obilo prič in vršile so se štiri razprave. Dne f>. oktobra dopoldne je bila I pTavd i kom'-uo dovršena in je j sodnik Stojkovie razglasil opro-i stilno sodbo_ za Anžiea. 11
Tat. ki ni imel sreče.
.1 V Majdieevi trgovini železnine j v Celju je vlomil v noči od 3. na 'i4. okt. nekdo v glavno blagajno.j "I Pri spodnjih vrat tih je našel slu-j čajno ključ in je navrtal blagajno
•	od spodaj, ne da bi mogeil priti do tkresorja, kjer se je r.ahajalo pre-, | eej denarja. Nato je iz dnevne
blagajne odnesel okoli 400 kron. S to neznatno .svoto mu je sicer 'posrečilo odl?uriti, a oko postave je bilo takoj za njim. Že te-
-	kom popoldneva so aretiraj i vlo-
•	| uiilea v osi»bi nekega Kojca. k: je
bil med vojno zaposlen kot hla-| pee pri Majdieu. Gotovo bo obžaloval, da mora za tako nialen-' j kostno svoto kašo pihati, i
*	j Tatvina na železnici.
l( Na Zidanem mostu so neznani tatje iz zaprtega železniškega vo-t za ukradli 3 zaboje sladkorja v vrednosti G920 kron. Sladkor je bil namenjen neki delniški družbi v Zagrebu.
m
i Za izvoz vina v Češkoslovaško.
1 V državni vinarski šoli v Mari-_ boru se je vršil sestanek vinskih _ trgovcev, vinogradnikov, zastop-.nikov vinarskih zadrug in vinarskih strokovnjakov. Kmetijski j svetnik Bogoslav Skalieky je v daljšem govoru pojasnil pomen in livsebiiio dogovora med jugoslo-
-	vansko in češkoslovaško vlado glede izvoza našega vima. Poudarjal je, da se izplača izvažati le naša najboljša vina, ki morejo vzdržati konkurenco vS češkoslovaškimi vini. Sklenilo se je, osnovati iz-
-1 vozno družbo vinskih trgovcev -I vinarskih zadrug m večjih posest-_ i nikov. S sklicali jem ustano\mega i ustanovnega zbora je poverjen g. Cueek iz Ptuja, ki v kratkem
P1
sklice zbor v Maribor.
oi
1
r Novi komandant Dravske divizije
Za poveljnika Dravske dfc\'izij-ske oblasti v Liubljani je imeno van topniški polkovnik Milan Vučkovič. Geaieral Dokie je razreden dolžnosti kot komandant Dravske divizije in je imenovan ^ za predsednika izpitne komisije j 'za štabne oficirje v Beogradu.
k
ej Velika nevihta na Gorenjskem.
Iz Tržiča poročajo, da je 6. okt. Y zvečer divjala tamkaj huda ne v ihta, ki je napravila ogromne e škodo. Bistrica je močno narasla „ in prestopila bregove. Vzela j« rj s seboj več mostov, porušila jezo ■ ve; zasula ceste in zahtevala tudi
17 '	_
w dve čh-veški žrtvi. (Zal, da poro ^ čilo ne navaja imen žrtev.)
i-
Velikanske poplave.
^ Zaradi neprestanega deževja j< ^ Sava tako narasla, da se je v ne katerih delih svojega toka 7. okt zjutraj na široko razlila čez livade in polja. Tako je med Zalogom ii Lazami na treh mestih v večji da
Iz Slovenije.
javi popolnoma pokri'a deželno iresto in segla tik do železniškega't tira. Ponekod je reka izgledala ] kakor jezero. Skupine dreves, ko-tolei itd. so bili pod vodo Tudi Savina je zoi>et zalila celjsko oko-, ^ lieo, v Laškem je dosegla revored j v kopališču. 7 okt. popoldne je
voda zopet toliko odtekla, da se je [
f j
upadanje preeej poznalo, vendar * je še bila poplava še pr'Hrfcj obšir-na. Tudi od nižjega toka Save se javljajo vječje poplave, taJvo od Si- v »ka, kjer je vsa okolica zalita. r
I
Vinski pridelek na Štajerskem. , '
V	vinorodnih krajih bivše ^ta-j 1 ierske je vinski pridelek, kakor poročajo, preeej obilein kvaliteta I vina pa ho vsled trajiieira de/jevjii! j zaostajala za lansko kapljieo. Mošt j se plačuje po 38 K in višje.	|
l
Smrtna kosa.
V	St. Vidu pri Lukoviei je dne' j +. okt. umrl vojaški računski nad-' ^ svetnik v pok Luka Pestator.
V	I.jubljani je v petek 6. okt.; umrla gospa Barbara Cidrich, carinskega uradnika vdova.
Smrtna nesreča na planinah. ;'
Iz Žirovnice poročajo: Dne 5. okt. našli pod Srednjim vrhom, j! Iilizu ste/.c, ki vodi na Stol, kakih (»00 korakov od lovskih koč pod . "Zelenico** v Beogradu rojenega Aleksandra Nevekoša. iz k:-stnega, lista je razvidno. <la je bil rnjeai j 14. januarja PJ02. Pade' je či-z 16 metrov visoko skalo in si popolnoma razbil črepinjo. Moral je biti na mestu mrtev. Vlomljeno je imel tudi nogo. Ležati je moral tamkaj ( že več časa, ker se je že razširjal! i'mrad in se je glava pri prehosu v rake v odločila od telesa. Nahrbtnik in "šajkuca" sta ležala nekoliko proč. Oblečen ni bil turi-stovsko. Pri sebi je imel večjo svo to denarja v dinarskih in dolarskih novčanicah. Prepeljali so ga v mrtvašnico na Brcznico ter ob enem obvestili beograjsko občino.
Smrtna nesreča v Ljubljani.
Dne 7. okt. je na državnem ko lodvoru prišel premikae Alojzij Arhar med premikanjem tako ne- j srečno med vagone, da je vsled' stisnjeuja na licu mesta izdihnil.
I
Cerkvenega tatu so prijeli.
Iz Gradca so pripeljali v Maribor znanega tihotapca in že neštetokrat predkaznovanega Poletnega Vaclava Kurnika, ki je bil rojen v Bačkovi v Slov. goricah. V noči od 23 na 24. julija je bil Kiimik j ukradel v župui cerkvi pri Svetil Marjeti pozlačeno nionštraneo inf dva pozlačena ciborija. Dva dni pozneje ga je graška polieija aretirala. ker je vorašal pri nekem i x zlatarju, ali so neki deli inonšfran-'
lce zlati ali samo pozlačeni. V policijskem zaporu je nato naročil [nekemu jetniku, ki je ravno od-: |hajal iz zapora, naj mu odnese do-1 jmov nahrbtnik, katerega je imiel [spravljenega v neki gostilni. To-| variš pa je to tajnost izdal in po-j licija je našlf. v nahrbtniku mon-| štranco od Sv. Marjete in oba e*-i borija Iz gra^kih zax>orov je skušal tat pobegniti, pa so ga ujeli in J znova zaprli. DomaČi orožniki so1 ohranili nanj dober spomin še odi takrat, ko je o priliki neke aieta-j ,cijc vrsrel sebe in orožnika v jamo gnojnice, odkoder se potem sosed-j je le s težavo izvlekli orožnika in njega, ki sta se že dušila.
- V'' ' '	' J
Plesna veselica s tragičnim za- 1 ključkom.
Na plesni vcselici na Praprot-nem pri Železnikih je prišlo med fanti do p%*pira in končno tudi do .spopada, pri katerem je bil Janez Renedik zaboden z nožem v srce. Benedik je umrl še isti večer. V zadevi se vrši sodna preiskava.
'HQS NAR0DX Ift 'NOV- 1922.
da so prenesli .sede/, društva -j"Cerkniško jezera" št. 248 SNP-J. , iz Uageva. Pa. Zatorej bi jaz rad i videl, da !»i se spoznali z novimi naseljenci na Spanglerju. Bames-boro in Spangler se stikata vkup i in sta precej vel-ki mesti z blizu 25.000 prebivalcev, zato mi je tež-- ko najti posameznika. Ako bi kateri član zgoraj imenovanega dru-i. štva čital te vrstice, naj se oglasi j na moj naslov.
e Ztlaj. l:o to pišem sem izvedel. 3 da so ravnokar prinesli še nadalj-nih o mrtvih na površje iz orne-; njenega rova.
S pozdravom a	Matt!:. Trbas, Box 3.
Barnesboro, Pa.
V pondeljek 6. nov. se je pripe- j tela v sosednem mestu Spangler, ' Pa., ob 7. uri in 17. min. grozna razstreli>a plinov \ Reillv ColHe*y Coal Co. preinogorovUj ki je za ; litevala okt.li SO žrtev, veČinama mladih ljudi.
Žrtve so večinoma domačini A-mtrikan-i ter Poljaki in Slovaki ' Slovencev, kolikor ie meni znano.
ni med žrtvami Slovencev ni bilo s naseljenih tukaj, izvzemši dve1 J družini lia- liarnc>horo in ena na Spanglerjii.
Kot sein čital dopis iz Spangler-; ja v "Prosveti" št. 253; so se pričeli napeljevati Slovenci iz Somer j | set okraja tukaj na Spangler in
t
Peter Zgaga
Se pred novim letom bo stavljen v ameriškem kongresu naslednji predlog:
Vlada naj dovoli prodajo vina , in piva.
Pivo. ki bo naprodaj, naj ima , 4 procente in vino 14 procentov i al&ohola.
Na vsak sodček piva bo en dolar davka.
Na vsako galono vina bo dva
i
dolarja davka.
' Denar na ta način nabran, ' naj se da kot bonus odsluženim. vojakom.
Predloga je jako premeteno se- I stavljena. Sprejeta pa najbrže : ne bo.
Bila bi pa brez dvoma spreje-
1 ta. če bi bil denar, na ta način na-
i
bran. namenjen Antisalonski ligi. J
* * * !
Pred kratkim je prišel v Ame-
! riko angleški profesor, ki seje pa hipoma zameril vsem Amerika 11- I kam. Izjavil je namreč, da je v j {Ameriki le malo čednih žensk, lepe pa skoraj nobene. 1 Ena pa je lepa, krasna, liaj-krasnejša. To je ženska na ameriškem dolarju.
' Pomanjkljivo je oblečena, ta-ko da razkazuje vse svoje pre-, lestne čare.
Celo Zakrajšek je pregrešno za-| ljubljen vanjo, kljub temu, da se j
j je zaobljubil večnemu devištvu. * ^ *
j *
1 .1 utri bomo praznovali dan premirja.
Daj Bog. da bi že enkrat na-
I počil veliki dan, ko bomo prazno- i
vali dan miru.	_	)
* *
Kot znano, so se v torek vršile volitve.
, Pri teh volitvah se je pojavila skrajna značilnost.
Oni ljudje, ki radi pijejo, so i glasovali za butlegarje.
Vsi butiegarji so pa oddali svoje glasove za suhače.
* * *
■j V senat Združenih držav je bil
izvoljen dr. Royal Copeland iz, 1 New Yorka.
! Kot pravijo, je dr. Copeland precej dober zdravnik.
Toda sam ne bo mogel veliko ; opraviti.
(V bi izvolili še par dobrih speci jalistov za možgane, bi se mor-L da v kratkem času kaj izpreme-nilo.
• * *
-I Pri zadnjih volitvah je bil iz-i-j voljen v Brooklynu dvaindvajsetletni fant v državni senat.
To je nadaljni dokaz, da je ameriška politika v gotovih ozi-rih preeej otročja.
I	* * *
Iz Minnesote poročajo, da je
[' šel nekdo jelene lovit, pa je medveda ustrelil, i To
je navsezadnje boljše kot če j bi kozla ustrelil. -I	* * *	*
' [ Iz Santo Domingo je dospela v 1 ( New York družba ameriških na-| ravoslovcev. ("lani družbe so se-1 j stavili poročilo, ki je nadvse pre-
1 i senetljivo. 1
^ I? Pravijo, da so v Santo Domin-j go velike žabe, ki lajajo kot psi, in kobilice, ki dajejo od sebe t človeške glasove. J Sodeč po teh razkritjih, mora . biti tudi munšajn v Santo Doli mingo nekaj posebnega.
Dr. Smodlaka za srbsko hegemonijo.
Pr. Smodlaka je priobčil v beograjski "Politiki" članek jhhI naslovom "Pod vodstvom Srbije'*, v katerem pravi, tla so vsi Hrvati za*to, da prevzame Srbija ulogo jtigoslov. Piemonta in da vzame državno vodstvo v svoje roke.
"Tribuna" zahteva izg">n ki-alie-viča Gjorgja.
Beograjska radikalna '•Tribuna" je objavila članek z naslovom "Država v nevarnosti". Y tem članku dokazuje potrebo, da kraljevič Jurij za vedno zapusti •Jugoslavijo. To mora doserai vlada s svojo avtoriteto Kraljevič prišel v državo, da bi ie.š:! svojo zadevo, ampak da !>i uganjal pro-• tidinastično politiko, za katero se skrivajo razni teimi/i polit vili nameni. Kraljeviču Juriju je trel;a dati svoto denarja in ga izgnati iz države za vselej. "Tribuna"' zaključuje: "Ne bomo dopustili, da bi Jurij izdajal kralja. Zahtevamo od vlade, da takoj stori vs* potrebno, da prirc izgine.*'
Tttžna statistika.
j Iz statistike, ki jo je izdalo mi jnistrstvo za socijalno politiko, jt razvidno, da se nahaja v Srbiji in Črni gori 137,022 takih rodbin katerih očetje so padli v svetova vojni, ^d teh je 12.S37 sirot hre> očeta in matere. V Banatu. I»ačk .u Baranji je 11.340 vdov in 110^ sirot brez očeta in matere. V D;*.! maeiji je 4057 vdov. ?irot brez o č«"ta in matere Jl»S!i. V Slov eni j je '->407 vdov s ir>,lH>7 otroci, sirol pa je 2012. V Bosni in Hereegovi ni 12.3S."i vdov ter 2772 sirot.
Kazen za krivce železniške nesreče.
Pred kratkim smo poročali o ve liki železniški nesreči, ki se je pri petila pri Pcčc-njevcih 11a prog Xiš-Lvs>kovae. Ylada j" odredili strogo preiskavo, da se zasledijo krivci te največje železniške ne sreče v Jugoslaviji. Kakor s»- po roča iz Beograda, so kriw; areti rani in obtoženi po členu 302 kaz z:ik.. ki določa kazen od 11 do 2C let j«-če. Dne 3. okt. se je vršil \ Nišu poareb dvanajstorice orožni
kov. ki so na.sii smrt pri tej ne-! sr-či. R idbinc ponesrečencev ti >-bijo primerne pokojnine.
I
Zagonetne zadeve.
Pnd tremi' meseci je v Novem Sa'lu na skrivnosten način izginila soproga niladeaa madžarskega i zdravnika, sedaj pa ,ie 11a nepojas-111 jen način izginil tudi zdra\mik sam Policija rešuje zagometko.
l»nc 3 oktobra je ravnatelj Gustav Baklam' i/. Zagreba odpotoval v Ljubljano odkoder je r>isal svoji ženi. da bo izvršil samomor. Sedaj ,i<' razpisanih 50<HJ kron na grade za onega, ki ga najde.
I Bunjevska študenta špijona.
j Y Novem Sadu je policija izro-Ičila sodišču dva študenta, ki ^ta j vršila špijonažo in sta k«>t kurirja 'južnih Madžarov stalno vzdrževala zvezo j.icd Novim Sadom in !'»u-dimpešto. Oba študenta sta poma-1 (lžarj»Mia Bnnjevea, po imenu Ste-Visu 1'lctikosic in lliia ^ialctetič.
I
i
j Aretacija mednarodnega tatu.
J' V Somboru je policija vjela ne-Ikega internacijonalnega železni 'škega lopova, ki je s svoj mi i dru-'govi samo na progi med Subotico, J Novim Sadom in Somkorom izvršil preko 40 večjih tatvin.
Vrnitev ruskih beguncev.
1	_
j Y okrilju Zveze narodov v ■ novi. švit-a. s^o se vršila pogajanja
II	z zastopniki ruske vlade glede po-j milost it ve za ruske begunce, ki bi !se radi vrnili domov. Dr. Nansen i je dosegli, da bo izdala sovjetska
i vlada odlok o amnestiji, ki bo velja! za vse tiste Ruse, ki podpišejo I osebno izjavo, da po povratku ne I bodo rovarili proti sedanji vladi. -I
Hrvatski jezik na Burškem.
L	-
>1 Kakor poročajo z Dunaja, se je na učiteljišču in na gimnaziji v Mbervaliu na Burškem (Rnrgen-■ land) uvedel obligaten pouk hrvatskega jezika. (Burško j»* oni ► del zapatfne Ogrske, kjer prebiva-' j jo N'^mei in Hrvati in kateri je po mirovni pogodbi dobila Avstrija.)
Denar govori!
Varčujte in pripravljajte si s tem neodvisnost za Vašo starost.
Vložite Vaše prihranke v domač zavod, kateri Vam nudi neoporekljiv sigurnost in 4% obresti od Vaših vlog.
Vljudno ste vabljeni, da nam zaupate Vaše prihranke in pomnožit število vlagateljev, kateri imajo naložen svoj denar pri nas na
"Special Interest Account"
Uverjeni znate biti, da bodo Vaši dolarji v pravih rokah in boste gled njih sigurnosti lahko mirno spali.
Glava« mlupiti«
JADRANSKE BANKE
Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt Street	New York
/
C T. A T? OD -V. J
Videl sem jih.
VELIK POZAB V NEW TORKU.
iutno jc Nizozemska na drugem mestu, relativno pa na prvem.
Indija je napredovala za 330.-JGO mn, Francija pa za 192.000. Xemške ladje so se pojavile v ka-lalu leta 1930 samo s 10.000 to-lami, leta 1921 pa že s 171.000 to-lam.i
Splošno se je promet z Avstra-ijo in perzijskim zalivom povečal, ^ Indijo pa zmanjšal, v primeri s
predvojnim.
Promet z Avstralijo je narastel ta. 738.000 ton v primeri z letom , 1920, osobito vsled uvoza žita pa prekaša predvojni promet. Leta 1021 znaša 2,097.000 ton ali 11.5 id.st. vsega prometa. Promet z Perzijskim zalivom se je vsled u-voza mineralnega olja skoro podvojil.
Angleška Indija tvori 36 odst. j v-scpa prometa, mnogo manj kot pred vojno. Promet s Kitajsko in j Japonsko je ostal ueizpremenjen kakor leta 1913. približno 18 odst. vsega prometa. Promet nizozemske Indije se ni znatno iz-premenil.
Leta 1920 se je opazilo, da je promet pod zastavo Japonske in Združenih Držav vedno bolj naraščal. V preteeenem letu je pa jajjonska tonaža. znatno padla.
Izkopnine v Etijopiji.
Profesorju hardvarske univerze. G. A. Reisnerju, je po desetletnem raziskovanju v Etiopiji uspelo odkriti grobove približno 20 kraljev in 54 kraljic, katerih vladarska doba nad Etiopijo je trajala približno do . stoletja pr. Kr. V teh grobovih so se našle j znamenite stvari, ki dokumenti-i rajo visoko razvito kulturo afri-; kanskih narodov one rane dobe.
Glavne izkopine so bile najdene pri Napali. stari prestolici E-l tiopije, ki se danes imenuje Gebal ! Barkal. Kraljevski grobovi so se nahajali izven mesta na malem griču ob Nilu; večino grobov so " prekrivale piramide. Imena kraljev so se dala le v malo slučajih ' ugotoviti, dognano pa je, da so to res sami kraljevski grobovi. •Kot prvi kraljevski grob je bila odkrita grobnica Tirbakve, ki ga omenja tudi knjiga Jezaja. Juž-| no Barkala so pri Nuriju sledila nova odkritja, grobovi štirih najmogočnejših etiopskih kraljev. Tirhakva in ti štirje njegovi nasledniki takrat niso vladali samo v Etiopiji, temveč tudi v Egiptu. Kakor trdi profesor Reisner. je bila etiopska kraljevska dinastija iz porekla libijskih Nomadov. 'V Kerni (na severu Sudana) so raziskovalci odkrili grobišče neke egiptovske garnizije, v katerem so vojake pokapavali približno med 20. in 16. stoletjem pr.' Kr.
Nadalje so našli grobove egiptovskih podkraljev, po številu približno 300, med njimi mnogo Ženskih trtlpel. Žene so najbrž bile žive zakopane v vladarjev i grob, da so dušo umrlega sprem-Jljale v večnost. V grobovih so se našli tudi jneči z držaji iz želvo-vine, pahljače iz nojevih peres, zrcalaste slike, brivske priprave, noži. sandale in ostali predmeti, (ki pričajo o visoki kulturi stopnji Etiopcev. V Barkalu, 200 mili južno od Kerme, so našli ra-i ziskovalei preostanke velikega Amonovega svetišča, ki so ga E-gipčani najbrž gradili med 15. in 10. stoletjem pr. Kr. ko so zasedli Sudan. Končno je Reisner-jeva ekspedicija preiskala tudi ' piramide v Sudanu in ni nikjer ostala praznih rok.
Pred kratkim je npepelil v New Yorku požar štirinadstropno tovarno celuloida. Pri tej pril iki sta bili »Ive deklici mrtvi, sedem pa težko ranjenih. Šele ognjegaškim rezervam se je posrečilo požar omejiti.
Sueški prekop — svetovni barometer.
Električna razsvetljava napravi privlačne trgovine
Električna razvetljava bo napravila vaš«i trgovino bolj privlačno. l»obro /razsvetljena »rjrovina je {»onavadi »i stej^a. Mairo je 1k>1 j vidno razprede-ljeno. \es vtis trgovine je navidez .iK.Ijši iu napreden.
*	Naša Tunjjsteu Installment pisarna
vaiu ho z veseljem ixmagala sestaviti načrte kako nabijati elektriko v va-n največjo korist za najmanjši denar.
The N York Ed i so n Company
iAt Your Ser vice Genera! Offices: Irvir.g Plate and i cth Street ro.lniž»:ce, Kj.r s«- r.izk.f*uje in razstavlja eiekiiit'ne priprave za
wlobnost obi'lnstva.
xo Norfolk St io Irving Place
12+ West 4--ii St 151 Eart Sotli St
i 5 Eart 1 a 5 tii St
36: East 149th St ■ 5 5 5 I rcmutit A\ c
Higijena zakona;
Mnogokrat čitamo. da bi morata ženin in nevesta prinesti uradno zdravniško spričevalo, pred-no bi se smela poročiti. Tako bi se zatrla ali vsaj zelo omejila sifilis, jetika, škrofuloza i. dr. bolezni. V monakovski "Medizin. Wochenschrift poroea dr. O. Sticker, da so take predpise za ženine in neveste poznali stari Indi že pred mnogimi tisoči let. Tndski stari zakoni so prepovedovali. poročati se z ženami ali možmi iz družin, ki so imele med člani jetičnike. Žena naj bo zdrava in možu niti izdaleka sorodna. Ind naj ne gleda na doto, naj ne jeblje /.ene iz familij. ki ne rodi dečkov, naj se neženi družinah. ki su po telesu gosto kosmate, ki imajo zlato žilo. sušico. slab želodec, padavico, belo ali črno lepro; Ind naj se ne ženi z
rdečelasko ali z dekletom preveč redkih ali preveč gostih las, z jezičnieo rdečih oči. Ind naj se ženi le z dekletom, ki je brez telesnih napak, ki ima hojo gosi ali slona, ki je le zmerno porasla po telesu in po glavi ter ima majhne zobe in mehke ude! Tako se glasi najstarejši, nam znani zakon za srečne zakonce.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Cenjenim naročnikom "Glasa Naroda" v državi Ohio naznanjamo, da jih bo obiskal naš potovalni zastopnik
Mr. ANTON SIMČIČ,
kateri je pooblaščen nabirati naročnino za naš list, zatoraj prosimo rojake, da mu bodo kolikor mogoče naklonjeni.
Slovenie Publishing Co
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA 'GLAS NARODA', NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH.
TA PREHLAD!
tf/sfX
Doctor Moy
j« uspeino zdravil naduh božjastne n.. pade, padavico, sa-str taljenje krvi. vsled zaprtja, srečne Jetrne. ledične in pljučne bolezni; bo. lezni v želodcu, glavi ali hrbtu: bolečin« v prsih, unete oči. roke. noge ali hrbet; otekline, rev-matizem; koine bolezni. srbečico, oar-ce. oslabelost, moške ali ženske bolezni ali slabo kri; brez operacije v najkrajšem času po najnižji ceni. Urade ure: ob delavnikih: od 9. dopoldne do c. zvečer. Ob n željah In praznikih: od t. dopoldne do 1. popoldne.
DOCTOB JIN FUST XOY
301 grant street _ P•TTSMJ (VOH. PA.
TISOČERI UPORABLJAJO SEDAJ
bolgarski zeliščni čaj
Kopiti sf.ki. skuhani iz žt-ILgč. korenin, skorij. listov, rastlin in r..ž vzeti vm.i pred poiitkom. pomagajo naravi hitro odpraviti prehlad ter zaš. ititi proti pipi. .nfluend in pljueniri. Uolio zoper zaprtje, želodčne. j.-trne. ledične in < revesne bolezni. Naprodaj pri. lekarnarjih vsepovsod.
Želim. <Ja hi imel vsak dom' pri rokah nkatljo t«pa f-lst-gn zdravilnega raja v borbi prot> zim.-kim prehladom in dnitfm boleznim, dajte iašo majhnim otrokom in jih ohranite zdrave. «">	nima vaš itknrnar. hrx'em. «la pi>et.-
meni. in jaz vam h« rti poslal po pošti zavarovan« .-no veliko družinsko škatljo za $1.25. ali 3 ekatlje za J3.15 ali sest fikatelj zi *r,.2f». Naslov: II. »I. von S. hlick. Tredsedn/k, edini izdelovalec, 3. ^larvet Building. Pittsburgh. Pa
3394 IZTISOV
je bilo prodanih' z današnjem dnem.
Zavedajoč se izborne kakovosti izbrane vsebine Slovenskega-Amerikanskega Koledarja smo letos tiskali 2000 iztisov več kot prejšnje leto.
K bogati vsebini koledarja so prispevali: A. J. Terbovec, dr. Grahek, M. Pogorele, F. Oklašen in drugi.
Večji in boljši koledar za isto ceno kot lansko leto.
Cena za Ameriko in Jugoslavijo
40c
SLOVENIC PUBLISHING CO. 82 Cortlandt Street	New York
Videl sem jih. \ lomsku so bili. v Omsku. v Jekaterinburgu, bili «.<> v Permi, v Vjatki. v Volog-<1 i. v Petrogra«5u in Moskvi so
bili.. Bil« jih je miljone in miljo-ii'*. .Majhni ^o, nekateri s« komaj zairl^iali lin" solne«, izsušena I u-»ta i jo prsj matere, roeiee ' bre|H»iie po materini ljubezni; «1 rujri ><►. ki jim je solnce zapeklo i/mučena lira; ki so že začeli spo-znaviiti življenje, ki so že stopili ( na tmjevo pot, pa jim krvave ročici' in nožiee, ker trnje j»* ob jm>-ti in n trnjem j. posuta jk»i» prvih pomladnih «lni. zlate mla<lo-sti. Stopajo in «Te«lo j h * tej trnje- J vi pot kot strašna proeesija. kot a.-liki Kri/, v pot na Goljroto. Ne-; kateri ornajrujejo, padajo pfnl t< /kim križ«-iti. zatiskajo nedolž- ^ n»* o«*i, š.- |>r«-«|t'n m. sjM.ziial<» živ- j lj*'iije, < Iru jri red O. padajo, vsta- ! ju jo, padajo, vKtajajn in «rre<lo. i <ire ta »tri^na proeesiji in nima konca ni kraja. In ni (Jolpote, ni. Stopajo okrvavljen*- nožice pod t> /kirii križem življenja, ««ma^n- j j»*jo željne v«M-iie^a miru. .srca j ta hr«-|M-ne življenju.
(»redo. < »tr<H*i so to, otroei raztrgane, laene, razrešene velike Klisije, Nedolžne žrtve Velike drame »'loveštva, krvave ruske re-volue i je. (ireilo jhk! težkim kri-ženi, krvave, trpe in ne vedo zakaj. In nimajo očeta, nimajo matere. Ore je (»ostal zver. Ubija in preliva kri. roke so mu okrvav- -Ijene od bratske krvi. liee si je uma/al v krvi iu oei so krvave,: iieejo krvi. .Mati je )M»stala bije-j" na. Lakota ji stoji kot črna sen-<*a pred očmi. Koščeno je liee. ' koščene so roke, koščene nojfp, 1 koščeno telo, vse je koščeno. Izsušena so prsa in ni v njih več mleka, da jra da lastnemu otroku, pa tra je poslala na križev pot. slabega, omagujočega. Sama pa hlodi kot lačna hijena jw> uli- ' eah in išče. Išče ubežišča preti 1 smrtjo, ki hudi kot strašna senca * za njo iu se ji smeje koščena v ' koščeni obraz. Išče kruha, pa pa , ' ni. Ne misli ver, da je dete osam- ' ljetio na križevem |x»tu, da lire- I |teiii po materi, da išče nje, ki mu je ilala Življenje. Ne. Dete ji je breme, ki ira je vrgla v obupu proč. Sama po bhxTi in išče vira življenja.
V Tomsku sem jih videl. Mož in s žena, imela sta šest majhnih o- ' t rok. On železniški uradnik, ona«' priklenena h kuhinji in šivalske-mu stroju. Jutro. Ona vstala. x
Hodi utrujena, kot da ni zatis-
. ... 1 nila oči vso noč. ]h» kuhinji. o»l-
pira omaro, pa jo zapira, -misli *!
in hodi. Obraz kot skala, ki so jo '!
rax jedli morski valovi. Kot šest
senc se plazijo v kuhinjo: Vik-
tor, Tatja, Katja. Zina, Tarna-
ra, Marija. IhanajUt željnih oči
se upira v njo. ki s«i jim dale živ- |
Ijenje. Ki»t dvanajst ostrih noZev J
režejo te oči.	j j
Solza je kanila iz oči matere, rahlo, boječe reže na utrujenem !icr novo brazdo, kot da ve, da jih je že preveč. Koščena roka matere >epa {»od prt. ki pokriva koščke črnega, izsušenega kruha.
"Nate. pa ne prosite več do : Večera!* *
"Mama. daj še. daj še! Lačni •.nit., zebe nas, pa v šoli Je tako mi zlo. m« kurijo že dva meseca. I i Saj bomo pridni, pa ubogali te! bomo".
Obrnila se je proč, druga solr.a J ,e kanila iz oči in urezala j«' novo brazdo na koščeno lic«'. Molči, ker se boji povedati nedolžnim | otrokom strašno resnico, boji sel zastrupiti mlada srca. ki še ne' ! »ozn a jo življenja.
On je vstal. Štirideset let. pa J | je starec. Hodi v urad semintja.' Ivaindvajset let služi, jia dobiva! <a svoj trud mesečno hrano, ki J :<.maj zadostuje človeku za nor-) «ii;;tii** življenje.
"I>aj mi jesti, v službo moram!"
"Koš«'-ek kruha je ostal, drugo »em dala otrok<ttn. Moke ni več. lo prvega pa še deset dni."
" Prokleta. zakaj si jih rodila j -est ! Saj iiimama kruha, da prehrani va enega!*'
"Ti si krivi Saj si mi obljubljal zlate gradove, zdaj pa ne moreš zaslužiti toliko, da preliraniš lastne otroke**.
Zaklel je, zaloputnil vrata, pa je odšel.
|
Dvanajst nedolžnih oči gleda njo iu sto težkih vprašanj je v njih. Odšli so. Zunaj pa brije ledena burja in jx>je svojo monotono jM'sein.
Videl sem jih. Povsod so isti. V , Tomsku kot v IVtrogradu. v Mo-j skvi kot v Odesi, povsod lačni, 1 povsod raztrgani, povsod obupa-1 ni. povsod jih zebe. povsod vpra- j šujejo njih nedolžne oči mater in j očeta: kaj res nimamo pravice, živeti, kaj smo res prokleti? Strašna proeesija, strašni križev p«.t.
Statistika italjanskih stavk.
11
l.eta 1921. so bil^ v Italiji il ti-i soe iu 4 stavke. Stavkalo je 634 j t.^f č r,f,4 delavcev. Zamujenih šsh-j t< v je bilo 7 miljonov 772 tisoč! w70. Od teh stavk j:h odpade na tekstilno industrijo 175, na kovinsko industrijo 125, na zidarstvo 12-. na kamneno industrijo 5S. na „avna dela 37. I'oliticnega značaja je bilo C, stavk, katerih se je ude-j jež do 5o ti«oe 800 delavcev; 232 1 ."t.ivk je bilo mezdnega značaja ■
stavk je bilo protestnega zna-C-iija. Za delavstvo se je dobro končalo cd teh samo 240 stavk, slabo pa :"»08. Te številke jasno pričajo.' kako silovito je Italija socijalno in •."•sp<«tlarsko slaba.
NAŠIM NAROČNIKOM
I*iv«l par tlnevi smo objavili ]>oziv glede obnovitbe naročnin«'.
Pisan ji* bilo odkrito in ]>oštt*iio, in vsledtega so se tudi naši naročniki pošteno odzvali nanj.
i ast jim, ker niti v urah najvt-čjega trpljenja in pomanjkanja niso pozabili najpl<*inenitejšega gesla slovenska iluse: — 1'slugo za uslugo! —Kar si ti meni dobrega storil, li Imuii skušal vse ]m> svojih skromnih moeeli vrniti!
Veliko jih je bilo, ki so so še pred našim prvim pozivom odzvali. Imeli so pae srero, in so se jim izboljšale razmere prej, predno smo mi domnevali.
Naš poziv nas je pa jjotrdil v domnevi, da se nismo motili, ko smo računali s poštenostjo našega naroda. Iz vseh strani, iz vseh naselbin prihaja naročnina. Značilna so pisma, ki se glase tako in podobno: —
"Ker ste bili toliko dobri, da ste mi več mesecev na upanje pošiljali najboljši slovenski list, kar jih izhaja v Ameriki, smatram za svojo sveto dolžnost, sedaj, ko se mi je življenjski ]>oložaj nekoliko izboljšal, poravnati ves zaostali dolg ter plačati za eno leto naročnino naprej zase in za svojega prijatelja."
Z okorno težko delavsko loko so pisana taka pisma, toda iz njih se zrcali svetal biser,biser hvaležnosti iu dolžnostne zavesti.
Kljub temu smo pa prisiljeni ponovilo apelirati na one, ki se dosedaj še niso oglasili, ker so morda nehote prezrli naš prvi opomin.
Naša sredstva, namenjena za vzdržavanje lista, so skoraj izčrpana. Dalje ne moremo in ne moremo čakati kot do petnajstega novembra.
Če boHte do tega roka vsi storili svojo dolžnost, bomo yrni napeli vse sile, da bo zanaprej vsebina, obseg in oblika Bbta v vašo največjo zadovoljnost.
Ko je proglasila angleška država nezavisnost Egipta, je sta- j vila tri pogoje. Prvi pogoj je bil prostost prometnih zvez v okrilju brit. carstva. Celi dve stoletji je Anglija videla v posesti sueške o- j žine glavni faktor svoje moči in ] varnosti. O tem predmetu treba ! brati jasno in z dokazi podprto! razpravo Francoi* Charles-Reux. ; kjer razlaga diplomatična in vo-1 jaška prizadevanja, ki si jih je ; Anglija prizadejala tekoin osem-j najstega stoletja, da si pripravil posest te velike svetovne poti. !
Od vseh držav ima Anglija1 največ ilobička od sueškega pre- : kopa. Dve tretjine trgovskih in bojnih ladij, ki predo skozi njega nosi angleško zastavo. Kar se tiče njegove važnosti, ga je M. Jonnart, predsednik Družbe Sueškega prekopa, na zadnjem občem zboru označil s srečno izbrano besedo, da je Sueški prekop neke vrste svetovni barometer. Gibanje v njepovem prometu daje jasno sliko trgovine v obče. To je naravna posledica njegovega pomena, ki obstoji v tem. da olaj- 1 šuje promet s svetovnimi izdelki. ■*- Primerjajmo promet državnih ter ;zasebnih oziroma trgovskih ladij. Leta 101«». znašal do .">7 odst.. leta 1919. je padel vsled o-pustitve pred pravic Anglije na 26 odst., leta 1920. na 19 odst. Leta 1921. ni znašal več kakor 13 odst.
Zadnje leto (1921) je preplo-1 vilo Sueški .prekop vsega skupaj 3.975 ladij, ki predstavljajo čiste (neto) tonaže 18.118.999 ton. V primeri z letom 1920 imamo zaz-' namovati prirast od 544.342 ton, toda v primeri z 1. 1913. zmanjšanje za 34 ladij ali za okroglo 2 milijona Ion.
Y nasprotju z državno plovbo je pa privatna trgovinska plovba občutno narastla. Za 13 odst. je narastel samo poštni promet. — Med te mse je število potnikov zmanjšalo približno na 40 odst.. ^ to pa vsled tega, ker je vsled kon-! čane vojske skoro popolnoma odpadlo prevažanje vojaštva.
Vkljub krizi, ki jo je zaznamovati leta 1921., je promet blaga (17.504.000 ton), ki je pasiralo kanal, nekoliko narastel t primeri s prejšnjim letom, toda je zaostal za prometom iz leta 1913. za 8.567.000 ton (32 odst.). Aka primerjeno tonažo glob ovne teže in prostornine, vidimo, da se po-sled nja hit reja približuje predvojnim številkam kakor pa prva. Posebno karakterizira sedanjo do-. bo povečanje ladijske prostornine v primeri z množino prevoženega blaga. Ker so se gradile na eni strani vedno vež je ladje in ker so se na drugi strani delale t in ker je imela produkcija t industriji in kmetijstva vsako vrst- j ne zapreke in so slednje zmanjšale ' kopno moč ljudstva, bi se noglo1
po prostlrninski tonaži mnogo več j blaga prevoziti, kakor se ga je prevozilo, baš obratno kakor je bilo pred vojno.
Leta 1921. se rast ladijskih di-' menzij ni nehala očitovati. Povprečna čista in povprečna kos- * mata tonaža je dosegla 4.558 oziroma 6.278 ton. Te številke pre- ! segajo one vseh prejšnjih let in znašajo v primeri z letom 1913 15 i odst. več. Od ladij, ki so leta 1921 , plule skozi kanal, je imela naj- ' večjo tonažo angleška bojna kri-žarka Renown in sicer 20.105 t oil. pri dolžini 242.08 m.
Sedaj pa poglejmo, kako se je t izpreminjal blagovni promet leta 1921.
Za izvoz je posebno značilno zopetno pošiljanje premoga, ki se je od onega leta do drugega pe-1 desetorilo; leta 1921 je znašal namreč 1.122.000 ton. leta 1920 samo 11S.OOO ton. To povečanje se je izvršilo v dveh fazar. v prvi od februarja do aprila, in v drugi od avgusta do decembra. Zanimivo je konštatirati. da je promet z an-pleškimi premogom, ki je bil šest let zelo neznaten, zadobil leta i 1921 skoro ves nekdanji obseg.
Promet kovin, strojev in železniškega materijala, je napredoval za 337.000 ton. V tej stroki se kaže izpočetka le počasno napredovanje vsled zastoja v kovinski industriji Evrope in Amerike med poletjem proti koncu pa bolj živahno.
Izvoz je bil aktiven pri omenjenih «1 veh vrstah blaga. Blago skoro vseh ostalih vrst je utrpelo ) zmanjšanje, posebno sol, petrolej « in tekstilno blago.
Uvažalo se je pa leta 1921. po-sebno žito in rudninsko olje. — Pšenice se je uvozilo 1,761.000 ton in sicer 740.000 ton več ka- ' kor leta 1920. Pošiljatev iz A v-1 stralije. ki so se več kot podvojile od prejšnjega leta, še ni bilo ' nikdar toliko; nasprotno je bil pa uvoz iz Indije zelo pičel. Ri-ža se je uvozila dvakrat toliko kakor leta 1921 (1.092.000 ton).! Največ je izvozila Birma, dasi njen izvoz še zelo zaostaja za | vojnim.
Izvoz mineralnih olj je narastel na 526.000 ton. Tu imamo zaznamovati od leta 1913 znaten napredek: od 288.000 na 1.313.000 ton. To je posledica zmanjšane evropejske produkcije v Romuniji, Galiciji in Rusiji. Promet oljnatih surovin se je tudi zvišal;-nasprotno se je pa znižal pri tekstilnih. rudninah in posebno pri sladkorju. Iz izvestja, ki ga izdaje družba sueškega prekopa, se tudi poučimo, da izkazuje dela-tivno največji prirast tonaže Nizozemska, ako razvrstimo prevoz po narodih (606.000 ton). Čista tonaža Anglije, okroglo 11,400.000 ton sli 63 odst. vsega tranzita se j je zvišala a 557.000 ton. Abso-
r:T.AS NARODA. 10. NOV. 1922.
TST!
KAPITAN BLOOD
NJEQOT1 ODISEJA.
Spisal Rafael fiabatial
Jugoslavia irredenta.
Kretanje parnikov - Shipping News
,6 decembra:
t Yorik. Bremen.
Tuscania. Dubrovnik In Tnt 9 decembra:
t Homeric, Cherbourg: Rotterdam. Boulogne; America. Gen.>a.' |11 decembra:
RoussUluii. Havre.
12 decembra:
| K^rengaria. Cherbourg.
.13 decembri:
Paris, Havre. 16 decembra:
Majestic. Cherbourg. 18 decembra: Mauritania. Cherbourg.
20	decembra: Seydlitz. Bremen.
21	decembra:
AMui|ia, I'herliourK m Han.but s. 23 decembra:
i Hyndam. Boulogne.
28 decembra:
| Colombo. Genoa. :30 decembra:
I-.l S;tv»-i«». Jlavrt-; (ilymjuc, Cherbourg. 2 januarja:
Bi-rt-uparla, Cherbourg. 11 Januarja: J Argentina. Trst.
17.000 ton
breach ilne
Hitra služba v Jugoslavijo.
CHICAGO ......
FRANCE ......
PARIS ........
R0CHAMBEAU
.. 14	nov.
. 15	nov.
. . 22	nov.
.. 23	nov.
Izborne udobnosti — kabine za dva, itiri In šest oseb. umivalnica ln tekoča voda v vsakem prostoru — Jedilnica, kadilnica, bara. brivnlca, odprt, pokrit krov. slavna francoska kuhinja. vino In pivo brezplačno, godba, ples. Postrežniki govore slo-vensko in srbsko.
Najstarejša kompanija. ki prevaSa Jugoslovanske potnika.
Posebni parnlškl vlak vzame pot. nike in prtljago do določenega kraja, preko Trsta ali Bazela, kakor hočejo.
Ne vlaku iz Havre v Jugoslavilo Je kompanijskl tolmač, ki govori vaš Jezik. Potnikom pomaga pri prtljagi In v drugih stvareh.
Za navoalla se oglasite pri lokalnem French Line agentu ali v
KOVPANIJSKI 19 State Street :
PISARN) New York City
Za "01m Naroda" prevel O. p.
*»	(Nadaljevanje.)
Wlo I»i»«la j«* bila in zaman >i prizadevala zasenčiti z ma-fcLo aru^an.-- strah, ki je bil utisnjen na njeno iiee.
l.pTasvur nagovoril M. <l*Ogerona. Dolgo je klobasal ter retiel koneeno:
—	I j ta m. jrns|MM|, da sem se dosti jasno izrazil. Da pa ne bo Bol enejra nesporazuma, hoeem vse še enkrat ponoviti. Vaša odkupnina /iiiišii dv.ijset tisoe zlatnikov in oproščeni boste pod parolo. da odidete na Tortujro t»-r dobite tam denar. Mesec dni boste imeli easa. da pridete sem in tja. Med tem easom pa bo ostala vaša sestra pri meni kot talee. V a* o«'e ne bo smel smatrati kot odkupnini* /a previs«.ko kot eeiio za prostost sina ter doto za hčerko. Pri moji veri. *e preveč ponižen in zmeren sem. Pravijo, da je M. d ()j*eron bogat človek.
Mladi d*0«reron je dvignil glavo ter se drzno ozrl v obraz kapitana.
Odklanjam, — enkrat za vselej in brezpogojno, me razumete1 Storite kar hočete, a bodite prokleti kot umazan pirat, brez vsake spodobnosti in časti.
Kak-ne besede! — se je smejal Lpvasseur. — Kakšna vro-eekrviiost m bedastoča! Vi še niste vzeli vpoštev alternative. Tega ne boste storili v nobenem slučaju. Mi imamo dosti sredstev za uporne. Tudi vas svarim pred poskusom, da mi daste svojo besedo pod pritiskom ter me pozneje skušate oeiganiti. Zapomnite si, da je čast vase sestre zastavni predmet zanif. Ce se ne boste vrnili /. doto, se ne smete jeziti, če bom pozabil poročiti se znjo.
Oči Levas-eurja, trdno uprte na Iiee mladega iuoža. so zapazile grozo, ki se je splazila v njegov pogled. Mladi <1'Ogeron je vrgel divji pogled na gospodično ter zapazil obup, ki je skoro pregnal vso lepot o z njenega liea.
Napolnila sta ga gnus in besnost.
Konično pa se je ojunaeil ter odgovoril odločno:
—	Ne. prokleti pes! Tisočkrat — ne!
Hedak ste, če ust rajate pri svojem sklepu. — Levasseur je govoril brez jeze. s hladno porogljivim obžalovanjem. Njegovi prsti So deluli medtem vozije v dolgem jermenu. Konečno je dvignil jermen. — Ali poznate to? To je paternoster bolečin, ki je dosegel izpreobrnonje že marsikaterega zakrknjenega krivoverca. Prav kot vam je v seč.
Jermen je vrgel enemu svojih črncev, ki ga je takoj privezal krog čela iii senc jetnika. Med jermen in črepinjo pa je utaknil nato črnee kratek kos kovine, okrogel in tenak kot cev pipe. Ko je ktoril to. se je ozrl na kapitana, čakajoč na signal slednjega.
Levasseur se je ozrl na svojo žrtev, koje bledb lice in oznoje-no čelo je kazalo odločnost.
Gospodična je zakričala ter bi se rada dvignila. Stražniki pa so jo zadržali in sedla je zopet, liropee.
—	Prosim vas, da prihranite to sebi in svoji sestri. _ je rekel
kapitan. Kaj pa je pravzaprav svota. katero sem imenoval? ,Za vašega bogatega očeta prava bagatela. Ponavljam še enkrat, da sem bil preveč skromen. Ker pa sem rekel dvajset tisoč zlatnikov, naj ostane pri tem.
In zakaj ste rekli dvajset tisoč zlatnikov, ee smem vprašati?
V slabi francoščini, a z glasom, ki je bil svež in prijeten, kot nekak odmev porogljivosti, katero je preje kazal Levasseur. je priplavalo to vprašanje nad »rlave navzočih.
Ves presenečen je Levasseur v družbi svojih častnikov vstal ter se ozrl na okrog.
Na vrhu sipine za njimi, kot ostro silhueto, odbijajočo se od temno modrega neba, so zagledali vitko, sloko postavo v brezmadežni črni obleki, pošiti s srebrom. Le krvavordeče nojevo pero, ovito krog širokokrajega klobuka, je dajalo postavi nekaj barve. Pod tem klobukom pa .je tičal zagoreli obraz kapitana Blooda.
Levakseur je od samega presenečenja zaklel. Domneval je, da je kapitan Bb.«.<| že daleč /a obzorjem na poti proti Tortugi, domnevajoč. da je prestal vihro zadnjega večera:
Kapitan Blood je stopil raz sipino na obrežje. Sledil mu je Wolverstone ter nekako ducat nadaljnih. Ko se je ustavil, je snel klobuk ter se z elegantno kretnjo priklonil gospodični. Nato pa se je obruil proti Levasseurju.
Dobro jutro, kapitan. — je rekel ter pričel pojasnjevati svojo navzočnost. — II ur i kan zadnjega večera nas je pognal nazaj. Nobene prilike nismo imeli, da bi ušli vihri in vsled tega smo se vrnili. Aazventega se je zlomil glavni jarbol Santiaga. Vesel sem bil torej, ko sem mogel j»ribe/ati v neki zaliv na zapadni strani «.M;a. par milj wd tukaj in od tam smo se napotili semkaj peš, da vam voščimo dobro jutro. Kdo pa so t i t _ je vprašal ter pokazal na mladega moža in žensko.
falnisae je skomignil z rameni ter dvignil svoji dol^i roki proti nebu.
—	Tukaj smo. — je rekel pomembno.
Levasseur se je ugriznil v ustnieo ter itpremenil barvo. Obvladal pa se je ter ..dgovoril uljudno.
—	Kot vidite, dva jetnika.
—	Vržena na suho tekom včerajšnjega viharja, kaj ne?
—	Ne tako. - Levasseur se je s težavo obvladal vspričo te ironije. — Bila sta na nizozemski ladji.
—	Ne spominjam se. da bi ju omenili kedaj poprej.
—	Tega tudi nisem storil. To sta moja osebna jetnika To je /noja privatna zadeva. Francoza sta.
—	Francos«! Svetle oči kapitana Blooda so preminile naj prvo L( \asseurja in nato oba jetnika.
Mladi d"Ogeron je stal nepremično. a siva groza je izginila z njegovega lica. K panje se je vzbudilo v njem vspričo tega preki-njeiija. katero je očividno on sam prav tako malo pričakoval kot rjego\i luučitelji. Njegova sestra, katero je navdalo isto čustvo, s- je sklanjala naprej, z napol odprtimi ustmi ter srepirn pogledom.
Kapitan Blood se je prijel za spodnjo usinico ter zrl zamišljeni na Levasseurja.
™ Včeraj ste me presenetili s tem. da ste se spustili v i>oj s prijateljskimi Holandei. Sedaj pa se mi zdi. da niso niti vaši lastni nj^ki xarni pred vami.
—	Ali uim nisem rekel, da je to moja osebna ta Jeva ?
—	In kako se zoveta jetnika?
Avtoi i.htivBo in nekoliko z*ničljivo ob.u^iuij-j kapitana Blooda je vzbudilo naglo jezo Levasseurja. Kri je počasi pritekla nazaj v lice in njegov pogled je postal nesramen, skoro preteč. Medte« pa je jetnik odgovoril mesto njega.
Priročna žepna knjižica, ki ima ▼se kar je t kupčiji potrebno, fte natančno uračnnjeno, kakor tudi m izračun j en je obresti.

8LOVEKIC PT7BUSHING CO. 82 Cortland* Street : Hew York
j ŽKNITNA PONUDBA.
Želim se seznaniti s Slovenko v starosti od 20 do 30 let. Jaz sem star let in imam sv »jo domačijo. Katero veseli, na i se mi prijavi. — Tony BJažie. Box G5. ililacU Lick. Indiana ( <>., Pa.
t
j NAZNANILO ur ZAHVALA.
j Teio potom naznanjam žalostno i vest, da mi je ljubljena soprogfi
ANA KRAMAR
! dne :]. novembra t. 1. za vedno v Gospodu zaspala Pogreb se je Vršil dne li. nov. pod vodstvom po-grebnika A. F. S ve tka na Oalvarv |pokopališče, kateremu izrekam zalivalo za primerno podvorbo, ka-jkor tudi nosilcem .lor. Dimniku, ■lobn Struni. Feliks KramanšiČu, Joe Trskami, Frank Toporiču in .loe Hrastn.
! Iskreno se zahvaljujem za po-
I dat jene vence: John Zoreli Toni Budalieu, D. Run javen, D. Sa tramu. tieo. Kuharju. Frank Veselu. ■ -fennie Budan, Mary Novak, D Šulu, D. Porenti, D. Slapniku. I). jPagonu, Sam Periehn in -John Shuptzu. Zahvala tudi sledečim, ki }?o prispevali za cvetlice in vence: I Ivani Kraniaršič, John Kraneu, Fr. Topa r i.hi, Jos Krneu, Marv Petrevčič, John Zajcu, Fr. Zavir-jšku, Famiie Češnovar. Ivani Turk, j Jos. Lazarju, Anton Bizjaku, A. j Komarju, Ste ve Lavrinu, John Jakšiču, Jos. Trskanu, John Jag-jnetu, Fr. Knausu. Jer. Dimniku, : Die k Koščaku, Jos. Metliki, Val i Kavčiču. Jos. Pobsu, Jolin OroMsu, Val. Trtniku Jack Muhiču, Tx>uis i Koži ju. Mike Zernicu, Ani Rode. Trsnli Gavtroža, Mary Hočevar tu j Frar.K. Kramarju.
Končno .se zahvaljujem vsem, ki jso ran/'ko spremili k zadnjemu j počitku., kakor tudi onim. ki so mi bili v tolažbo v prvih urah žalosti. Povrni l»ng njihovo požrtvovalnost !
Pokojna zapušča dva }>rnt?> Franka in Martina Jerančič in sestro Cecilijo .pire ter naju žalujoča :
Prank Kramar, soprog in Frank Kramar, sin. 114 K. E. 40. St., Cleveland, Ohio Naj ji bo lahka ameriška žemljica !
i
Ako želite dobiti
sorodnike ali znance iz stare domovine,
pišite nam prej za pojasnila, ker število priseljencev je omejeno.
FRANK SAK8ER STATE BANK, 82 Cortlandt St., New York, N. Y.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
i Naročnikom Glasa Naroda v dr-|žavi Illinois naznanjamo, da jih bo 'obiskal naš zastopnik
Mr. JOHN FABIAN, i kateri je pooblaščen nabirati na-; ročnino za naš list. zatorej prosimo rojake, da mu bodo kolikor I mogoče naklonjeni.
Slovenic Publishing Co.
Vaši sorodniki,.prijatelji in znanci v starem kraju
kupijo vožnji listek za pot v Amerike najugodneje z ameriškimi dolarji. Proti predložitvi potrjenega potnega lista za v Ameri-! ko mi lahko izplačamo ameriški denar v uradu Jadranske banke j v Ljubljani in v Zagrebu, toda znesek za posameznega odraslega I potnika ne sme presegati $240.
V Italiji in zasedenem ozemlju pa lahko izplačamo brez izjeme ' vsakemu poljubne zneske v ameriških dolarjih.
Ako kaj ne razmnete, pišite nam, da Vam pojasnimo.
Frank Sakser Stat Bank, 82 Cortlandt St., New York. N. Y.
RAVNOKAR JE IZŠLA
NAJVEČJA ARABSKA SANJSKA KNJIGA
Najnovejša ilustrovana izdaja
i
Vsebuje 308 strani BT Cena s poštnino U— ^
&L0VENIG PUBLISHING 00*
82 Cortlandt Street, Naw York City, V. Y.
Ne
zadnjega
odlašajte do časa.
v v
B0ZIC. - praznik veselja in lepih spominov se približuje. Vemo, da se bodo naši rojaki v Ameriki, kakor prejšnja leta tako tudi letos spominjali svojih v stari domovini po mogočnosti s kakim denarnim darilom.
Ako hočete biti sigurni, da bo Vaša pošiljate* po najnižji ceni obračunana in v pravem času izplačana, Vas vabimo, da se obrnete na nas.
Frank Sakser State Bank
82 Ctrtlafldt Strut	New York, N. Y.
6'avio zastopstvo JADRANSKE BANKE.

\
Kako slavijc koroški Slovenci obletnico plebiscita?
Ko so «e <lne 10. oktobra 1920 I začele odpirati po-*xle. v katerih so bile glasovnice koroškega plebiscita, se je tudi za koroške Slo-veuee odprlo morje-goi ja in ti-p-
ljenja. Vse so preskusili od pro-staškeea zmerjanja do umorov, t»d
poškodovanja imetja do požigov. Xa dnu tega gorja jim jt ostrilo samo eno: upanje, in to upanje je slovenska mladina. Ker koroška slovenska mladina nima šel. v katerih bi se mogla naučiti materinega jezika, ker se sedaj koroški Jsioveuei bojujejo pni Zvezi narodov za njihove privatne šol« :a se ne" ve, kdaj bodo odprte, ker danes mladina niti slovenskega katekizma nima več, morajo koroški Slovenci ta čas dati mladini dru-gim potom priložnost /.a .pouk v slovenskem jeziku. " Zato rabimo
- pravi list "Koroški Slovenec'7 — seveda denarja! V tem dfieh bodo darovali naši nasprotniki ne-štete miljone za alkohol v pro.sla-vo ' zmage". A mi hočemo v spo min na nesrečni 10. oktober zbirati za izobrazbo naše mladine. Mislimo, da ne bo zavednega Slovenca, ki bi .-stal trd, ako pridejo naši zaupniki pobirat darove v ta namen. Darujte za svojo mladino, in ne samo darujte, ampak žrtvujte obilno, le žrtve rodijo sadove in uspehe. Naš spomin na 10. oktober Darujmo za izobrazbo naše mladine! To naj bo naš odgovor na vsa letošnja izzivanja P'
Politika istrskih fašistov napram Slovanom v Istri.
" Kdinost piše.- V I^ili se je, vi Šil kon»res istrskih fašistov, ki je imel v prvi vrsti namen, urediti notranjo organizacijo stranke v. Istri. Pri tej priliki je bila ?: ozimni na Slovane v Js.tri sklenjena tudi sledeča resolucija: "Drugi kongres istrskih iašjov je prouč-il P« loža j, ki je nezdružljiv z ugle-d« m m koristmi uacije, in ki je dozorel cb strpljivosti političnih1 oblasti napram Slovanom, ter po-: živa te oblasti: L da odklonijo priznanje študij, dovršenih v Jugoslaviji. ter da odpustijo iz rajnih državnih služb, arsenalov itd. vse one, ki pošiljajo svoje otroke v Jugoslavijo, da končajo svoje študije na zavodih, ki so organizirani od omenjene države v irred«rti-i stičue svrhe; 2. da omogočijo raznim naeijonalnrm konviktom v deželi tisto naeijonalno delovanje, za katero so bili ustanovljeni; 3. da spremenijo vse slovanske šole v šole z utrakvističnim zuačajem in zelo budno nadzorujejo učitelje i druge narodnosti: 4. da odvzamejo orožne liste, obrtna dovoljenja ii» vse druge privilegije proti nacionalnim elementom, ki so bili dose-daj tako velikodušno in suženjsko! posluženi: 3. da takoj izženejo vse duhovnike, inozemske državljane, ki uporabljajo našo gostoljubnost za protiitaljansko delovanje ter proti volji ljudstva vpe'jujejo slo-j vansko liturgijo (bogoslužje) in to x vztrajno in -zahrbtno pnoti-italjansko propagando, ki prihaja tako dalee, da spodbuja k vojaškemu begunstvu."
Izseljeniško gibanje v Julijski , Krajini.
V Julijski Krajini ."n zlasti v Istri se je v zadnjem času javilo močno izseljeniško gibanje. Cele vasi in občine so na nogah, da prodajo svoja posestva ali jih dajo v zakup, da se morejo lastniki izseliti. Večina izseljencev se obra-
ča v Dražili jo na tamkaj«! je i' fa-zendas". kjer se prideluje kava. Ker so življenjske razmere tamkaj neznosne, svari tržaška ' Edinost' pred izseljevanjem ter izraža upanje, da se merodajaiim kroiroru posreči pravočasno ^aje-ziri ta nenavadni izseljeniški val ter obvarovati naše iiai*. domove pred potujčenjem in propadom
Poslanec dr. Pcdgomik okraden.
Poslanec dr. Pod gornik stanuje v Gorici v uliei Codelli v vild št IS s svojo družino, kjer se nahaja tudi njegova pisarna. Dr. Podgor-nik je šel s svojimi nekoliko na iz-prehod in tedaj ,ie ostalo stanovanje za nekoliko ur prazno. O tem so hili obveščen■ go5sp<Kl.>e tatovi. ki so v imorici že dolgo časa na delu, prišli so, odprli z vetriLi stanovanje in prevrgli vse. Tatovi so dobro vedeli, da hrani poslanec denar v blagajni, zato so prevrgli vso hišo, da bi našli ključ, s katerim bi na najlažji naoin prišli do denarja Pravi ključ so potem tudi res našli v neki pkatljiei. Xa ta način so ukradli lahkim potom tisoč 943 lir, kot se glase poročila. Da so okradeni. se je izvedelo šele ob peti uri, ko se je vrnila služkinja domov. Tatovi so bili tedaj na stanovanju okoli tretje ure dc poi petih. Kdo so brli drzni tatovi oib belem dnevu- Ljudje pripovedujejo o sprivnostnem rdečem avtomobilu, ki se je ustavil pred vilo okoli treh in pol. Iz njega «ta stopila dva moška, precej elegantno oblečena Sla sta v vilo, avtomobil se je oddaljil. Čez pol ure sta-prišla gospoda nazaj, vrnil se je tudi avtomobil, vstopila sta in se odpe l.iala po Tržaški ce^ti. Ali jih bodo kdaj naši i.'1 Tatvine so se tako razmnožile pri nas in postajajo tako predrzne, kot da nimamo v Gorici eele vrste stražnikov iui drugih varnostnih organov. Na splošno se pri nas premalo stori, Tla bi se o mejilo razne tatinske tolpe, ki se že lahko posmehu jejo vsem v o-braz. ile pač ta služba težka, še težja vsled tega. če so tatovi bolj prefrigani kot pa tisti, ki so poklicani, naj jih prekanijo in vloviio. Na zboljšanje bo treba misliti.
Bombo je nosil v žepu
Po obljudenem Caribaldijevem tekališču v Trstu se je opotekal močno vinjen možakar, ki je v?*) pot kričal na vse grlo, naj bežijo mimoidoči daleč proč od njega, zakaj v žepu ima bombo, ?n '"e se ta razpoči, zletijo vsi ž njim vr?d v zrak. Mimoidoči so mislili, da se vinjeni možakar samo šali. Zato se pa tudi niso ustrašili njegovih besed. Tudi kraljevi stražniki so t»iii istega mnenj i. V bližini uli *e Pon-dares sta se pa vendarle našla dva kraljeva stražnika, ki sta bila tako radovedna, da sta se približala j pijancu in ga preiskala. In glej čudo: pri njem sta res našla bombo "'sipe". Možakar je bil odpeljan na policijo in od tam po zaslišanju v zapor v ulici Coroneo
Padel je po stopnjieah.
Ivo je šel po stopnjieah. je pade! nesrečno 47letni Marin Vidož iz Ločnika in si zlomil roko. Prepeljali so ga v goriško bolnišnico.
Skočila je iz prvega nadstropja.
V tržaško mestno bolnišnico so pripeljali zasebnico Slovenko Ano Kupert, staro "»6 let, stanujooo na Škorklji. Ženska je# v nervoznosti skočila iz prvega nadstropja. Pri tem je dobila težke zunauje in no-t ran je poškodbe.
Praktični Računar
t4. novembra-
Aquitanfa, Cherbourg.
Ameri™,Ch«tbour s in Urcrn^n; Ryn
dani, Boulogne. 15 novembra:
Franc«, Havre. 18 novembra:
Aiitooia, Cherbourg.
21 novembra:
KerenBiiria, Ch«-rbourK. Volendam, Boulogne.
,22 novembra;
Ham:uver. JJremen. Pari«. Havre.
25. novembra:
XlaJfSt.c. Cherbourg: Scytbia. Dubrov nik in Trst.
28	novembra:
Georg Washington. Bremen.
Mauretan:a, Cherl'ourc.
29	novembra:
Saxtmia, Chfrbourg in Hamburg.
2 decembra:
I-ii Savoie. Havre; .WtorAim. Pouli.ffni Olympic, Cherbourg. 4. decembra:
Aquitania. Cherbourar. 5 decembra:
Taorrivna, Genoa-President Wilson. Trst.
CUNARD & ANCHOR
Dva velikanska parnika, kurjena z |oljem
NARAVNOST V TRST
Razkošne kabine »r«-tj» p.-i. razreda •/. '1 i in r. j».ste-ljami. 1'rt-krai-T.c jedilu.» e. kadilnice tu po-"ivališ. a. Zaprt krov z aSvtanje. Domača kuhinj.t. Vino brezplačno. DomaČa udobnost. Itrezskrbnost. Uko-
dno potovanje. Istotako preo Cherbourga v osmih dneh v Juqosla-
vijo odplujejo vsak torek. AQUITANIA MAURETANIA BERENGARIA
20.000 ton
Za kart<» in informacije vprašajte j-i i iiaji.iiij«-m agentu.
Glede izplačil v ameriških dolarjih!
Po novi odredbi finančnega rn,m •<.<.• •tva v Juaosiaviji je banKani tan. »eua prepovedano izplačevanje tekov aH dri Bih nakazil v tuiih valutah. Ako ton. pošljete denar v anerikanski veijavi, bc disi potom čeka ali nakazila, ua banka v Jugoslaviji ne sme izplačati v do-larjlh, temveč po dnevnem težaju v domači valuti, to i* v kronah oziroma dinarjih
H sreči m H	Prt sestavi ome-
njene odredbe vooštevala potrstia iz seljeneev v toliko, da zameremo za st-«ir k«, ki Imajo potovati v A>neri':o, «xvr. iitl i« vedno Izplačila v ameriških dolarjih. vendar pa nakazilo ne sme pre. segati zneska $250.— za vsakega posameznega potnika. Do te svote t>a lahke izplačamo poljubne zneske. Ameriški de-nar se lxplača le proti predložitvi potnega }lsta v L.<»adu Jadranske bank« v Ljubljani ali Zagrebu
V AVSTRIJI. ITALIJ4 In ZASEDENEM OZEMLJU pa še vedno lahlio brez evlr Izvriujemo lzpla£Ua v am«riiklh dolarjih.
Na nakaznici aH naročllnenn ftstu naj bo Vidno oinaieno, da se Ima izvriltl Izplačilo v ameriških dolarjih.
Poleg zneska, ki na| se izplača v ame rlikem denarju, se nam mora poslati tudi za poitnlno In druge stroike kakor sledi«
Za Izplačilo do t 10-— po 56 centov, za Izplačila od S 10.— do t SO.— po • 1.—. za Izplačila, ki preseqa|o znesek 9 50.— po 2 centa od vsakeqa dolar]? al! po t 2.— od sto.
Denar nam le poslati najbolje Po Do mestle Money Order all pa New Bank Draft.
Frank Sakser State Bank
•9 Cc-tlandt St-	New York. N- Y.
ADVERTISE IN 'QLA8 NARODA".
WQJAW1. lilOflAJH SB HA "OLAl VAXODi", WAJ*
now ttDYiwn oixvuz v m.
. ---- > -- *	a