Poslanica
od delegatov konvencije
POMAGAJMO PROTI FAŠISTIČNO BORBO SAVEZNI-KOV IN NAšEG NARODA ZA VNIČENJE NACI-FAŠIZ-MA!


— TORONTO, ONT., CANADA —
VSEM SLOVENCEM, VSEM SLOVENKAM
f « 4)
i

DRAGI BRATJE IN SESTRE:
Iz prve konvencije treh bratskih narodov, Slovencev, Srbov in Hrvatov, katere je bilo temeljno načelo, da na bratsko demokratični podlagi začrta pot treh bratskih si pokretov, kako bi utegnili čim bolj pomagati osvobodilnim naporom našega naroda v stari domovini, naši novi domovini, Kanadi,, in njenim zaveznikom, mi slovenski delegati, prihajamo k vam, v slovensko hišo, slovensko naselbino — vsepovsod kjer žive in delajo Slovenci in Slovenke — z to poslanico.
Bratsko sodelovanje treh po-kretav, je eno od najlepših in najpomembnejših v času, kadar je slehernega društva, organizacije, skupine, posameznika in posameznice, nujna potreba v borbi protiv našega enotnega sovražnika — fašizma; da bi ohranili vse kar človeštvu pripada; vse kar narodom pripada; vse poštene zasluge posameznikom in posameznicam, mi čutimo v naši slovenski sredini zelo čuteč primanjkljaj.
S sigurnosjo rečemo, da je čut tega primanjkljaja med stoterimi rojaki m rojakinjami širom naše nove domovine, Kanade. Danes tembolj, ko je potreben medsebojni dogovor, skupen odpor vseh slojev naroda brez razlike spola, veroizpovedi ali pa političnega na-zorstva, potreben je list človeku, ko kos kruha. Kakor je vojaku potrebna puška na fronti, za obrambo in zmago,, tako je potreben list vsakemu posamezniku, vsaki posameznici, da potom našega lista dosežemo medsebojni sporazum — sporazum z drugemi narodi,, za končno zmago nad krvoloč-
NS«« .vs-
ilim sovražnikom — fašizmom.
Dragi rojaki in rojakinje, mi se zavedamo gornjega dejstva. Zavedamo se tudi, da začrtana naloga pred nami za naš prvi slovenski list v Kanadi, ni enostavna in lahka. Ona je naporna. Ona je težka. Ona potrebuje vsestrano finančno in materijalno pomoč. Ona zahteva mnogo truda in požrtvovanja. Toda mi jo bomo na skupni podlagi in nujnosti za nas Slovence in Slovenke — premagali. Mi jo bomo premagali tem lažje, ako se zavedamo današnjega časa; ako se zavedamo, da smo mi Slovenci in Slovenke če tudi najmanjši narod v veliki slovanski družini, po vzgledu naših pradedov„ naših narodnih pisateljev, pesnikov in narodnih oseb, ki so s čutjo in zavestjo do slovenskega naroda, zalagali vse, da ohrani-
Cankarev spomenik, Vrhnika, Slovenija, najbrž (lu je razrušen. Ohranimo ga v maši zavesti.
jo njegovo dedovino. Tako tudi mi bomo premagali vse težave in napore, da izdamo svoje prvo glasilo Slovencev in Slovenk v Kanadi — naš slovenski list "EDINOST."
To bo prvi slovenski list — to bo prvi slovenski besednjak v naši sredini. On bo naša najboljša vez nas v naši novi domovini, Kanadi, pa tudi naših bratov in sester v stari domovini. Potom njega mi bomo izražali naše misli in naše želje. Potom njega, mi bomo utegnili si pomagati medsebojno, pomagati vse napore človeštva. Potom njega mi bomo razlagali našo narodno in kulturno zavest, tako kakor jo mi čutimo,i tako kakor jo so čutili in se za njo zalagali naši prededje. Potom njega mi bomo ustvarjali nove dobrine naših delavskih interesov, spopolnjevali medsebojno sodelovanje z drugemi narodi. Naš list bo, z eno besedo, naše najboljše orožje v naši sredini, proti fašistični so-drgi; fašistični >« izdajalcem — proti vsem tistim,, ki sejejo mržnjo med narodom, kako bi pripravili obilno žetev fašističnim razbojnikom.
To so načela našega lista. To so smernice našega lista. Mi nimamo zasebnih namenov. Naš je namen edino le eden: "Združiti vse Slovence in Slovenke brez razlike spola, veroizpovedi ali političnega pripričanja, da na bratsko demokratični podlagi zgradimo zedinjenje vseh narodov vseh svobodoljube-Čih sil v borbi proti naci-fašizma; za vničenje fašizma." To je naš namen — namen, načelo in smer našega lista.
KAMPANJA ZA LIST
"EDINOST"
S pričetkom meseca junija t. L, se prične prva kampanja za naš list "EDINOST" v Kanadi. Mi v pričetku našega prvega lista, nismo namenili določiti kvote za posamezne naselbine. To tako važno in odločno vprašanje, dragi rojaki in rojakinje, prepuščamo vam, da vi v vaših naselbinah si določite po svojih najmoljših zmožnosti. Mi upamo, da se vi zavedate tega tako velevažnega vprašanja glih tako, kako'r se smo mi zavedali,, stopiti pred vas, razodeti vam vse naše poštene želje in namen. Zato mi upamo v vašo vsestrano pomoč, vaš vsestran odziv, materijalne in finančne pomoči.
S to željo mi pričakujemo vsestrano pomoč od naših prijateljev sosedov iz Združenih Držav Ameriških. Naj tudi oni pristopijo nam v pomoč. Mi se te pomoči od njih nadejamo. Mi upamo, da bodo oni tudi vsepovsod, zbirali svoj dar našemu listu "EDINOST". Mi upamo in nadejamo se, da bodo postali naročnikom, da bodo širili
list "EDINOST" med svojemi prijatelji in znanci s zavi dnostjo, da so storili svojo narodno in svojo anti-fašis1 čno dolžnost.
Kakor je omenjeno, kampanja za list "EDINOST piiične s prvem Junijem t. 1., bo trajala do konca mesec Julija. Torej dvomesečna kampanja. Da bi kampanj dobro uspela, potrebno je tudi dobrega načrta, dobri aktivistov, ter dobrih aktivistkinj, da že odzdaj si izdi lajo vse potrebno, kako in na kateri način, bodo mog najbolj uspešno prirediti piknike, druge veselične zabl ve, darila in pozdrave prvemu slovenskemu listu v Ki nadi.
Vsem, ki se interesirajo za natančnejša pojasnil glede našega lista, naj se obnejo na začasni naslov: Uprl va Edinosti 206 Adelaide St. W., Toronto Ontario, C nada.
Sprejmite naše bratske pozdrave.
NAŠ APEL
SLOVENSKI OČE, SLOVENSKA MATI, SLOVENSKI FANT IN SLOVENSKO DEKLE.
Mi danes prihajamo pred vas, dragi rojaki in rojakinje! V času, ko v svetu vojna, v naši stari domovini, v naši novi domovini, ustvarja težke naloge in napore pred človeštvo — pred narode — pred posameznika. "Ali časno s narodnem ponosom in narodno zavestjo stopiti v borbo proti fašizma, ustvarjati in izvojevati popolno zmago nad fašizmom, ali pa živeti v fašističnem suženjstvo".
Mi prihajamo danes pred vas, ko v naši zasužnjeni domovini, gori plamen fašističnega razbojništva nad našem slovenskem narodom, njegovi domačiji; njegovi dedščini; njegovi besedi in kulturi.
Zločinstvo fašizma, neizbira sredstva za iztrebljenje in vničenje slovenskega naroda. Požig, nekoč cvetočih slovenskih vasic, slovenskih hiš, kjer je bila prva zibelj-ka Slovenca in Slovenke, danes vse te dobrine; vzgojevalke slovenskega sina in hčere, ropa in vničuje fašistična sodrga.
Na tisoče naših slovenskih družin, pregnano je iz lastnega posestva. Na tisoče najboljših sinov, delavcev, kmetov, učite-
ljev, župnikov in raznega pokliča in stanu, vrženo je v koncetracijska taborišta. Na tisoče naroda, mladih in starih, otrok in žena, očetov in mater, bratov in sester, postreljeno je v množicah.
Toda vsa ta nečloveška početja proti slovenskega in drugih narodov, niso in ne-bodo uničila poguma in odlučnosti v borbi za svobodu slovenskega naroda ispod fašističnega jarma in suženjstva.
Po gorah in hribih, ustvarja se dan zmage — dan plačila, proti prizadeti krivici slovenskemu narodu in drugim naro-dim v svetu. Naši herojski četniki, od našega Triglava, črez Karavanke, Julijske Alpe, po Gorjancih, vsepovsod zbirajo se junaki naše slovenske zemlje, da skupno z četniki hrvatskega in serbskega naroda, zadajo smrtni udarec skupnemu sovražniku človeštva, civilizacije, narodne in kulturne svobode — fašizmu.
Mi upamo dragi rojaki in rojakinje, da smo v naši razlagi bili dovolj jasni. Mi u-pamo, da bodete uvideli naše poštene namene, našo zapriseženo zvestobo, našim na-
menom, ciljem in nalogam. Naj nas ob ten tako usodapolnem času veže, na potu za vresničenje v sega tega, kar je pred nami borba našega naroda; borba naše nove do movine Kanade; borba naših velikih zave znikov; borba naših slavnih četnikov. Na nas veže enotna zamisel, volja, odanost ii požrtvovnost, da bo naš skupni list "EDI NOST", korakal po tej začrtani poti, vzbu jal nas vsepovsod k skupnim vprašanjenl za skupne interese nas, naših bratskih so sedov okrog nas. Naj nam bo ta naša po slanica zgodovinski dokaz, da se smo slo žno, vsi skupaj, odzvali za vstvaritev naš medsebojne pomoči, našega slovenskeg glasila med delavci in delavkami, učitelj in župniki, katoliki in svobodomiselni] skupin. Utrjujmo podlago — dobro gospo darsko podlago svojemu listu z vsemi moč mi, da bo naš list — uspešno nadaljeva pot k zmagi — pot k svobodi — pot l kruho in napredku človeštva in narodov.
Alojz Zdravje, Janez Košmrlj, Joht Koš mrl j, Edvard Troha. Janez Kambič Raymond Maurin, Jurij Matešič, Jož Smrke, Martin Bajuk.
RAZGLAS
DRAGI BRATJE IN SESTRE!
Mi, Kanadčani slovenskega, hrvaškega in srbskega porekla, zbrani na Konvenciji, dne 2 in 3 maja 1942., pošiljamo vam naše borbene bratske pozdrave.
Naša konvencija položila je temelje organizaciji, katera bo storila vse z svoje-mi silami, da bi se pomoglo našo novo domovino — Kanado, da bi se pomoglo skupne napore naših velikih zaveznikov v borbi proti osovine. Storeči to, mi se borimo za sigurnost in neodvisnost Kanade, istočasno pomažemo osvobodilno stvar naših bratov in sester Slovencev, Hrvatov in Srbov v Evropi.
Naša konvencija, vstanovila je tri zasebne organizacije, za Slovence eno, za Srbe eno in za Hrvate eno. Imena naših organizacij so kakor sledi: "Zveza Kanadskih Slovencev", "Zveza Kanadskih Hrvatov" in "Zveza Kanadskih Srbov". Vsaka od omenjenih organizacij, je popolnoma neodvisna, ali vse tri imajo istovetne cilje in bodo delovale v najtesnejšem bratskem sodelovanju.
Izjavljamo celokupni naši zemlji, da smo mi rodoljubni Kanadčani. Mi živimo v Kanadi, mi delamo v Kanadi, mi odgajamo našo družino v Kanadi. Mi smo svobodnom voljom izbrali Kanado, kot našo novo domovino. Sedaj, ko se naša zemlja, naša nova domovina, vred z svojemi junaškemi zaveznikami, nahaja v eni opravičeni vojni proti razbojnikon osovine, pripravljeni smo storiti vse v naših silah, za pomoč Kanadi in njenim zaveznikom v izvojeva-nju te vojne. Mi smo pripravljeni stopiti v njeno ormado, mi smo pripravljeni stopiti v domačo obrambo, mi smo pripravni dati našo denarno pomoč, da — mi smo priprav-
ni dati tudi naše živlenje v borbi proti fašistične sile.
Mi se hočemo boriti v prvih vrstah vred z ostalemi kanadskemi borci. Naši dedi imajo veličanstvene borbene tradicije v borbi za svobodo. To so dokazali tekom stoletnih borb za svobodo. Naši bratje in sestre v stari domovini, tudi danas to dokazujejo. Mi smo ponosni z borbo četnikov in partizanov.
Naša borba je teška. Sovražnik je močan. Potrebno je tega radi, da zgradimo borbeno zedinjenost. Nam je potrebno ze-dinjenje cele Kanade, in naša je dolžnost skovati zedinjenje vsih Kanadčanov slovenskega, hrvatškega in srbskega porekla. Potrebno nam je skovati zedinjenje vsih kanadskih Slovanov. Vsaka organizacija, vsaka skupina in društvo, vsaka svobodomi-sleča oseba, katera je proti Hitlera, potrebna je v današnji borbi za vničenje Hitlera in njegovih osovinskih partnerjev. Spomnite se, da zamoremo edino s vniče-njem Hitlerja in drugih sil osovine, obskr-beti sigurnost Kanade in osvoboditi naše brate in sestre v Evropi.
Spomenite se, da nesloga pomaže sovražniku. Vsled tega dolžnost je vsakega posameznika, vsake posameznice, da pomaže to borbo, da utrjuje borbeno enotnost, da vničimo našega enotnega sovražnika.
Združimo se, kot so združeni veliki narodi — Sovjetski narodi. Združimo se, kot so se združili naši herojski četniki! Združimo se, kot so se združili naši bratje ameriški Slovani.
Bratje in sestre, med nami v Kanadi se nahaja grupa, sicer majhna grupa iz naših narodnosti, kateri so izadjalci Kana-
de in naših herojskih narodov. To so sle-ditelji Kvizlinga: Natlačena, Paveliča in Nediča. Oni so sleditelji Hitlerja in mi moramo postopati žnjimi kot takemi. Mi jih moramo raskrinkati. Mi jih moramo prikazati v njihovi pravi izdajalski svetlobi. Mi jih moramo onemogočiti v njihovem kviz-lingškem delovanju. Mi jih moramo končno, zapoditi iz slovenskih, hrvatskih in srbskih naselbin.
Privrženci in partneri tih agentov osovine, obešajo in ubijajo danes naš narod v stari domovini. Gotovo je, oni od nas ne morejo pričakovati nikakoršno milost.
Dragi bratje in sestre, moški in ženske, mladi in stari!
To je naše poročilo vam. To so naši sklepi. Mi jih hočemo in želimo vresničit glih tako, kakor smo znali naše prejšne sklepe in naloge vresničiti.
Vsled tega pozivamo tudi vas, da storite vse, kar je v vaši moči. Izgrajujmo borbeno enotnost med našem narodom, tako, da bo vsa Kanada zedinjena v borbi proti Hitlera. Združujte vaše sile vsepovsod. V vsaki naselbini in vsakem mestu, ter priložnosti. Odstranimo vse stvari, katere bi nas mogle razjedinjevati. Zedinimo se v veliki borbi proti trozvenoga razbojništva, proti izdajalcem našega naroda in človeštva.
Zedinimo se v borbi za Kanado in njene zaveznike. Omogočimo sigurnost Kanade. Pomagajmo osvoboditi narode Evrope.
Sprejmite naše bratske in borbene pozdrave.
Sledeče poročilo potpisano je od vseh delegatov, Slovenvev, Hrvatov in Srbov, na Konvenciji.
IMENA DELEGATOV
SLOVENCI:
Eduard Troha, Josip Smrke, Martin Bajuk, Louis Zdravje, Ivan Kambič, Ivan KosmerI, John Kosmerl, Juraj Matešič, Raymond Mavrin;
SRBI:
Bogdan Jokanovič, Maksim Bijelič, Jovo Popo-vic, Milivoj Aleksič, Stevo Niševič, Stevo Serdar, Veljko Josič, Ružica Ačimovič, Mela Matejevič, Stanko Aleksič, Petar Raletič, Svetozar Ačimovic, Luka Jelič, Nikola Ivaniševič, Rade Selakov, Pavle Rajakovic, Vaso Vujinovic, Luka A. Baltič, Dragovir Živanov, Zorka Mičin, Kruna Adamov, Nevenka Grbič, Marina Mijatov, Petar Šaban, Sava Rosulov, Vojin Grbič, Jovan Djajič, Bogoljub Stevanov;
HRVATI:
Stjepan Miošič, Ivan Kralj, Juraj Cvitkovič, Miha Bruketa, Makso Markušič, Matija Lisac, Stjepan Tancrajte, Vladimir Grguric, Petar Pančič, Marija Pančič, Ona Legac, Marijan Kružič, Mary Radoševič, Josip šegina, Josip Kršul, Josip Repar, Jim Kozlič, Ilija Čutuk, Petar Prpič, Tomo Županič, Miloš Latinčič, Joso šarič, Josip Cešič, Mike Klobučar, Josip Šimunič, Vinko Jakominič, Nikola Crnčič, Josip Aantonič, Nikola Boljkovac, Krešimir Antonič, Anka Narandžič, Šimun Duič, Luka Mladjenovic, Mato Zlatar, Josip Maško, Andrija Josipovič, Stevo Butkovič, Josip Ružič, Vnko Švrljuga, Vinko K. Crljenko, Barbara Busija, Ivan Busija, Jure Šaban, Božo Prpič, Ivan Štimac, Stanko Bolf, Ivan Pribanič, Edo Jardas.
KAJ SMO - IN KAJ MORAMO STORITI
Kampanja za prvi slovenski list "Edinost" v Kanadi, je že skoraj v svojem teku. Iz posameznih naselbin, odziv je dober. Od vsepovsod, prihajojo pisma od posameznikov, društev in skupin. Povprašuje se za pojasnila glede "Zveze Kanadskih Slovencev", prav posebno pa, veliko je zanimanje za naš list "Edinost". Vse to kaže, da bo tako list "Edinost', kakor tudi "Zveza Kanadskih Slovencev", se utemeljevalo na dobri podlagi, volje in odanosti v začrtanih načelih, smernicah in nalogah, pred nami Slovenci in Slovenkami v Kanadi.
Nekoliko odstavkov iz pisem: Prvi med prvemi je bil naš vrli Port Arthur. Od tam piše, naš rojak Edvard Troha. Takoj, ko se sem povrnil iz Konvencije srečalo me je nekoliko prijateljev. V kratkih potezah razložil jim sem namen, sklepe in cilje Konvencije, zasebnih treh bratskih po-kretov, vsestransko pomoč osvobodilne borbe našega naroda v stari domovini proti naci-fašizmu. Prav z radostjo so pa sprejeli novico o izdajanju našega lista, kateremu smo dali ime "EDINOST". Ta jih je toliko navdušila, da so ob priči domenili se darovati njih pet vsak, po deset dolarjev za prvo pomoč.
Drugo pismo je od skupne organizacije Slovencev in Hrvatov iz South Thorold. Oni pišejo: Na skupni seji naše organizacije, podano je obširno poročilo o prvi Konvenciji, Slovencev, Hrvatov in Srbov, njenih sklepih in smernicah treh bratskih si pokretov, posebej pa sklepu, za izdajanje prvega slovenskega lista v Kanadi.
Mi nismo dolgo razmišljali na tem tako važnem vprašanju, kaj moramo storiti v naši naselbini, temveč smo vzeli to vprašanje eno od zelo nujnih. Izbrali smo odbor kampanje, tajnika kampanje Mikolaja Žalec, si določili kvoto od 50 dolarjev za finančni sklad, ter primerno število naročnin za list.
Pismo od prijateljev, članov društva Vzajemne Podporne Zveze "Bled", društvo "Ljubljana" št. 2 iz Bourlamaque, Que. Oni pišejo: Prosimo vas za natančna pojasnila glede "Zveze Kanadskih Slovencev", posebno pa glede slovenskega časopisa. Mi smo tukaj že večkrat imeli v pogovoru o potrebi slovenskega lista med nami. Tukaj je precej zanimanja in upamo, da vam bomo lahko dosti pomagali pri nabiranju naročnin za istega.
Iz Sudbury naš vrli slovenski fant John Košmrlj, kateri je izvoljen za Predstavnika Slovenske mladine v Glavnem Odboru "Zveze Kanadskih Slovencev", ni pisal, ampak je on izbral hitrejšo pot pisma. Namreč, on je kar lepo enega opoldneva, telefonski se oglasil v Uradu, iz Sudbury, ter zahteval takoj nabiralne pole in vse druge potrebščine.
Iz Toronta imamo sledeči razgovor z dekletom vrle slovenske družine Mary
Anzin. Ko ji je bilo pojasnjeno namen, cilj in smernice našega lista, ona je kratko malo premišljala in dejala je: "Jaz bom dobila prav sigurno deset naročnin".
V kratkih odstavkih, podali smo slikovit prikaz o zanimanju naših sotrudnikov, naših slovenskih fantov in deklet, ter Slovencev in Slovenk v splosnem, za list "Edinost". Naj bo na tem mestu povedano to, daje tako slikovit prikaz, tudi od naših sosedov iz raznih naselbin v Združenih Državah Ameriških. Tudi oni zavedajo se, da bo list "Edinost" ena od najlepših vez med Slovenci in Slovenkami Kanade in Združenih Državah Ameriški. Obljubljajo vsestrano pomoč.
Vse to pomeni, da smo pričneli dobro. Pomeni in daje nam razviden prikaz, vsestransko zanimanje in požrtvovalnost, za naš uspeh; za poduk in ponos. Začnimo s dobro voljo, utrjujmo postajanke za "Edinost", vsepovsod. Od vsaki priložnosti, pri vsakem pogovori s prijatelji in znanci. To bo najboljša podlaga nas vse skupaj za naš skupni list, obenem pa bo naš list, skupna podlaga, za obrambo naših narodnih, človeških in kulturnih pravic.
Na drugem mestu naše poslanice, naznanili smo pričetek kampanje za list "Edinost". Določili smo dva meseca kampanjo, mesec Junij in mesec Julij. Kaj vse moramo storiti v teku dveh mesecev naše kampanje ?
V naši prvi kampanji, potrebno je da dosežemo finančni sklad, kot prvo podlago, da osiguramo listu njegovo izhajanje. Da bi to dosegli, potrebno je, da v teku dvomesečne kampanje, dobimo ne manj od TISOČ DOLARJEV V DENARJU IN NE MANJ OD PETSTO NAROČNIN NA LIST "EDINOST".
Zakaj tisoč dolarjev? Prvič: Prva številka lista "Edinost", bo znašala do 200 dolarjev. To je poleg, potrebnih stvari v liskari, nabavi imena listu, papir in poštnina, bodo stroški za registracijo lista, katero se edino vloži skozi uradno osebo advokata.
Drugo: Zakaj pet sto naročnin? Petsto naročnin je potrebno, da bo list dobil, znižano ceno poštnine. Namreč prva pošiljka lista bo znašala okrog 15 dolarjev, kar pomeni da bo vsak posameznen izvod samo v poštnini iznašal po en cent, dočim pa, kadar dobimo dovoljno število naročnikov, da bomo lahko list pošiljali potom tiskovnega pravila časopisov, bodo stroški se zmanjšali za deset dolarjev pri vsaki izdaji.
Torej naj nam bo geslo v dvomesečni kampanji "TISOČ DOLARJEV ZA TISKOVNI SKLAD IN PETSTO NAROČNIKOV NA LIST!"
Kako in na kateri način naj dosežemo tiskovni sklad listu? Že od sedaj je potrebno, da se naši sotrudniki, vsi zainteresirani posvetujejo o tem vprašanju v svoji naselbini. Potrebno je določiti, koliko in ke
daj in kjej posameznih zabav, veselic in drugih sredstev za dobivanje podporo tiskovnemu skladu.
Sedaj bo skoraj najlepši del poletja, kjer se lahko prirejajo Pikniki in izleti. En tak piknik ali pa izlet, nima namena samo v denernih ozirih, temveč je tudi to ena vesela družba, vesela zabava, kjer vsak na en ali pa drugi način ima svoj užitak.
Z vsem tem pa prav sigurno nastaja vprašanje, kedaj bomo izdali našo prvo številko. Gotovo, da so o tem pogovori v posameznih naselbinah, ter med posamezniki, pa tudi vsoti za naročnino.
Za prvo izdajo naj bo na tem mesto povedano, je odvisno vse o čim boljšem u-spehu za tiskovni sklad. Kolikor bo boljša in hitrejša podpora za tiskovni sklad, naznanili bodemo prvo izdajo našega lista.
Enoletna naročnina na list "Edinost", bo znašala dva dolarja. Za pol leta pa 1 dolar 25 centov. Naročnina je zelo niska, tako da se lahko vsak naroči na list.
Kaj bo vse vseboval naš list "EDINOST"? Glavni namen je našega lista, da pride v najširše sloje našega naroda. Kajti po svoji vsebinski določbi, bo prinašal poseben prostor za naše slovenske matere, pod imenom "SLOVENSKA MATI". Zatem bo imel svoj prostor pod imenom: "MISLI SLOVENSKE MLADINE". Poleg dveh prostorov, bo tudi prostor, za slovenski naraščaj.
Da bi bil okras določenih prostorov tem boljši, je potrebno da že od sedaj naše slovenske matere, dopisujo pod svojem j imenom. To velja tudi za mladino in naraščaj. Vse to bo odvisno od posameznikov in posameznic, da do prinašajo svojo podporo.
Torej! Naprej po začrtani poti k dobremu uspehu in za obstoj lista "Edinost"!
Naš glavni Odbor: Predsednik "Zveze Kanadskih Slovencev" Martin Bajuk, Timmins, Ont.
Glavni tajnik Raymond Maurin, To-ronto, Ont.	j
Predstavnik slovenske mladine v Gl. Odboru, John Košmrlj, Sudbury, Ont.
Nadzorni Odbor: Jože Smrke, Timmins, Louis Zdravje, Kirkland Lake in Janez Kambič iz Sudbury.
Poleg delegatov prisotnih na konvenciji, predloženi so v glavni odbor, se slede-l či rojak; in rojakinje iz posameznih nasel-| bin. Frank Sodeč iz Vancouver, Jurij Mi-I helčiš in M. Ferderbar iz Bourlamaque,| Que. Jože Miketič in John Simonič iz Win-| dsor, Ont. A. Bfavar, Cumberland, B. C. I
Za Uredništvo in Upravništvo listat "Edinost", izvoljen je, Jurij Matešič.
Začasen naslov: "Zceza Kanadskih« Slovencev", 20fi Adelaide St. W. Toronto Ont.
Naš Napredek
v . . .
TORONTO, ONTARIO, DNE 19. JUNIJA, 1942.
KAMPANJA V ŽIVEM TEKU
VANCOUVER 66 - PORT ARTHUR 60 - TIMMINS 40 TORONTO 26 LETNIH NAROČNIN V PRVEM TEDNU
*
- Druge naselbine aktivne -
SLOGA IN VOLJA JE NAŠ ODMEV
Port Arthur, — Dopisi iz raznih krajev Kanade Slovenski Del v listu "Novosti", daje nam vse večji pogum tako k delu in aktivnosti, kakor tudi za dopisovanje. Oni so podkrepili tudi pri meni voljo, da napišem par besed glede raznih zadev v našem vsakadaj-nem živlenju, pač kakor bo to meni moja sposobnost dospustila, kot matere v skrbeh in opravku za družino.
Vsi dopisi in delo se suče v na-š; kampanji, oziroma v pričetku izdajanja slovenskega lista v Kanadi. čim dobim v roke "Novosti', prvo grem pogledat v "Slovenski Del". Kaj pove naš Urednik, kaj delajo naši rojaki širom Kanade. In kakor sem jast željna slišati vest iz Slovenskih naselbin, tako mislim, da je tudi vsak drugi za-;veden Slovenec ali pa Slovenka.
Mogoče .da bi se tudi danes dobil sicer kratkovidec, kateri bi »porekal: "češ — kaj nam je potrebno časopisa? Veliki so stroški in tudi delati je treba, pač bkrbeti da bo list lahko izhajal", fcii jaz pa režem — da je nam potreben list, pred vsem v današnjem kritičnem času, kadar se gre za obstoj živi en ja posameznika, pa tudi naroda. Tukaj nam pride najbolj v poštev napreden in protifašističen list, da spoznamo pravo in za naše interese vodilno pot. j Sicer pa moram priznati in vsa čast Slovencem in Slovenkam v Port Arthurju. Nisem se nadejala tako složnega delovanja glede na šega prvega lista. Kot nabiralka laročnin, nisem nikjer naletela na »dpor. Vsled tega imam jast eno prašanje. Kje smo bili mi Slo-
Kampanja napreduje
Ravno ko gremo v tisk z našim Napredkom", so poslali iz Port rthurja 20 letnih naročnin in 80 jlarjev fonda za list. K kvoti za r>rt Arthur, sa poslali iz Hearst, It., 33 dolarjev in 10 centov, kar 'meni, da je Port Arthur — IZ-UNIL SVOJO KVOTO ZA 'ND LISTA.
t Zatem poslali so iz Sudbury — . <itnih in tri pol letne naročnine, i. 157 dolarjev in 50 centov, za nd lista.
Nedtem prišli so na obisk v Tona, rojaki iz Norande, Que. Ob ij priložnosti, izročili so Urednici "Edinosti" 9 letnih naročnin, kratelj teh naročnin, je brat Jo-Cesič, Hrvatski Primorec.
venci prej? Komu naj koristi ako bi živeli v nesporazumu, pa tudi brez duševnega poguma k prebroditvi iz kritičnih časov? Kaj nas je vendar le zdramilo, da se zavedamo svojih narodnih in delavskih dolžnosti? Jast mislim, da nas je vzdramila naša trpeča domovina! Da je trpeči glas našega ubogega ljudstva v fašističnem suženjstvu, zadobil naše narodno srce odprto in da vedno z vsakim dnevom se vliva nova sila in pogum slehernega rojaka k osveti.
Danes, ko naša domovina in nešteto drugih narodov, ječi pod težo fašističnega zločinstva in grozodejstev, ni izgovora dragi rojak in rojakinja, da vsak odnas nemore sodelovati ali se pa izogibati sodelovanju v vrstah zedinjenega ljdstva in narodov za vničenje fašistične kuge.
Jast imam v zamislih naše brhke fante, kateri se zbirajo po Kranjskih, Štajerskih, Koroških, Primorskih in Kočevskih hribih, noseč visoko zastavo in čast Slovenskega naroda, pripravljeni na živlenje in smrt v borbi proti fašizma. Ta njihova junaška odločitev, daje tudi meni poguma in volju, da zbiram naročnini, da korakam od praga do praga s zavestjo, da gradim in vstanavljam najmočnejše sredstvo Kanadskih Slovencev v tej borbi, slovenski list "Edinost". Ker ta bo nosilec našega glasu, spoponjeval bo naše delo, da bo rodilo uspeh zmage in svobode našega in drugih narodov iz fašističnega suženjstva.
Kot zrfk^iski materi dolžnost mi nalaga, d* se kot soproga mo jega moža po narodnosti Hrvat, vladam po običajih v večjem delu mojega moža. Toda beseda, katere je učila me moja ranjka mati, so mi vedno najbolj mile in občutljive. Zato ne žalim truda in napora, samo da mi Slovenci in Slovenke postavimo svoj list, da bo-demo z ponosom rekli: TO JE NAŠA SLOVENSKA BESEDA! Nežrtvujem jaz truda radi tega, da bi moje ime bilo .ffl prvem mestu — ne! Jast delam in se žrtvujem iz rodoljubne zavesti do slovenskega naroda, da tudi mi v Kanadi delujemo z vso vnemo in voljo, da čim prej posije solnce svobode naši zasušnjeni stari domovini.
Zatorej Slovenci in Slovenke, širom Kanade zdramite se! Združujte svojo narodno moč, kulturni in narodni napredek, potom svojega lista "EDINOST".
Vsem pozdrave,
Vera Marohnič.
Slovenci in Slovenke iz Vancouverja
Vancouver, B. C. — Dragi rojaki: Pošiljamo bratske pozdrave prvemu listu "Edinost". Zelo nas veseli, da smo dobili svoj list v Kanadi, ki bo odgovarjal potrebam delavstva.
List je važen za Slovence in Slovenke v Kanadi, kot nekako glasilo bodisi vseh, ali D9 organizacije "Zveze Kanadskih Slovencev". On nas bo veza' med sobo, potom njega bomo izražali svoje želje in mišlenje. On bo seznanjal širšo javnost o našem delovanju in pred vsem z našo borbo proti fašizmu.
Ustanovitev organi?"""- Z. K. S. je precej odprla potrebo po časopisu, o dkaterega pričakuie-mo, da bo opozarial Slovenski narod o važnosti sedajne borbe proti fašizmu, tolmačil ljudem, da se gre sedaj za naš obstanek. Zatorej nam je potreben borbeni duh, sedaj bolj kot kdaj prej in tudi požrtvovalnost je potrebna ako hočemo uničiti fašizem. Vsled tega obenem pozdravljamo vstano-vitev "Zveze Kanadskih Slovencev". Mislimo, da je prišla konvencija na zelo pr"1-4-'*— sklep pri tem. Načela in zamisel je dobra.
Dolžnost organizacije bi bila po našem mnenju predvsem: govoriti v imenu Slovenskega naroda v stari domovini, dokler je ta zasužnjen in nemore govoriti bodisi ustmeno ali pa pismeno. Seznaja-ti potom večkratnih resolucij zavezniške vlade s Slovenskim naro-do min njegovo geografijo; seznanjati zaveznike tudi z borbo in žrtvami našega naroda. Iskati pota, kako bi se dalo poslati kako pomoč našim partizanom. Pozivati naš narod v boj proti našemu smrtnemu sovražniku fašizmu, kateri nas je nesramno napadel z nemenom, da nas uniči. Mi se moramo bojevati, na kakoršem koli način nam je mogoče. In v tem nam pride najbolj v poštev naš časopis!
Ko smo tukaj v Vancouverju zvedeli za odločitev konvencije, smo se takoj podali na delo. Ski-cali smo sestanek Slovencev za 30 maja, kjer smo' vstanovili odsek Z. K. S. Vpisalo se je 18 članov in članic, to je že lep začetek če se računa, da so naši ljudje sedaj največ zunaj po kempah.
MIŠLJENJE SLOVENCEV V SUDBURY
Večina Slovencev in Slovenk, je tukaj v Sudbury z navdušenjem sprejela vest o izdaji prvega Slo venskega lista v Kanadi. Vemo, da bomo potom lista govorili našo besedo vzbujevali se medsebojno in vravhavali pač po vzgledu drugih narodnosti, katere potom svojih časopisov izobražujejo samih sebe, pa tudi dajejo odličen primer nam samim.
Po našem mnenju, je to veleva-žna zadeva Slovencev in Slovenk v Kanadi. Tembolj, ko je naš Slovenski narod v stari domovini zasužnjen, kjer se njegova beseda brezobzirno zatira, da spregovorimo njegovo besedo mi; in predvsem k združenju nas samih, da utegnemo pomagati toliko bolj borbo proti fašizma.
List "Edinost" bo naš vzbuje-valni izražaj o vseh zadevah Slovenskih delavcev in delavk. Potom njega bo naša medsebojna vezanost v vseh ozirih toliko bolj pogumna in borbena, da vred z drugimi narodi v svojih naselbinah ustvarjamo našo organizacijsko, društveno in politično sposobnost. Vse to je pa zelo potrebno ako pomislimo na danšnji čas, kjer je nešteto raznih zadev v borbi proti fašizma, da jih pravočasno in tudi za pravilho pot k osvobjenju našega i drugih narodov razumemo. Vsled tega bo vsa dosedajna praznina med nami glede narodnega in kulturnega napredka in izurjenosti v borbi proti fašizma, spopolnjena z našim časopisom.
"Zveza Kanadskih Slovencev" po našem mišljenju in prepričanju je potrebna, da Slovenci in Slovenke kot eden od zelo kulturnih Slo venskih narodov, ublažuje vsa na sprotstva med nami slovanskemi brati, ter da strogo deluje proti omhljivosti in setvi razdora in mržnje in predvsem sedaj, ko se bije boj, ter preliva kri naših slovanskih bratov in sester v borbi za svobodno narodov in člo-
Za časopis "Edinost' smo že dobili 55 naročnikov in smo zbrali $82.00 za fond. To pa še ni vse,
ker je še precej naših ljudi zunaj, kateri nam bodo brez dvoma tudi pomagali, ko pridejo v mesto.
Moramo se tudi zahvalit našim bratom Hrvatom in Srbom, kateri nam mnogo pomagajo.
Za odsek Z. K. S. Vancouver,
Frank Sodeč, Predsednik
veštva.
Obenem pa mislimo, da bodo to najlepši naši medesbojni stiki, naša medesbojna zveza na bratski in demokratični podlagi, neoziraje se na preteklost, tudi ne na spol, veroizpoved ali pa politično prepričanje. Zavedajmo, se le enega in edino enega pravila: "Ako smo složni in združeni mi smo sila in smo moč". Nesloga in razjedinje-vanje nas samih ne samo da izgubljamo našo moč, marveč z tem nudimo najboljšo.podlago omahljivosti, nemarnosti in brezbrižnosti v teh tako težkih in napornih časih našteto zasužnjenih narodov, med temi tudi Slovenski narod, ter predvsem najbolj prilagodit-veno podlago škodljivcem in zahr-btnežem proti ovsobodilne borbe.
Dejstva s ozirom na omenjeno, razgrinjajo nepregledno stran tisoče in tisoče žrtev. Vsepovsod, kjerkoli je bila dana priložnost proti narodnim elementom "peto kolonarjem", so ti ustvarjali pred vsem mržnjo naroda proti drugih narodov, naščuvali so posameznika proti posameznika, pač najbolj glavna naloga njih, je razkrajati narodno enotnost; razkrajati enotnost delavcev in delavk, kot najboljši pripomoček fašističnim razbojnikom.
Vsled tega je naše mišlenje, da je pač skrajni čas, da se Slovenci in Slovenke v prostrani Kanadi, zavedamo teh tako važnih in vpijočih dejstev, ter da nas ob tem času veže vse enako k pri-stopitvi vprašanj za lastni obstanek nas in našega naroda. Zato pristopajmo složno k "Zvezi Kanadskih Slovencev", katera nam po svojih načelih nudi najboljšo podlago k združenju naše močil Vstanavljamo njene odseke vsepovsod, kjer se le ukaže priložnost in je prilika za to. Naša bo najboljša moč takrat, k0 bomo organizirani — ko bodemo združeni!
Postanimo naročnikom svojega prvega lista v Kanadi "Edinost"! On nam bo najboljši pripomoček v vseh zadevah, da utegnemo spoznavati vrednost našega napora za vničenje najbolj krvoločnega sovražnika fašizem! Naj nas veže tista slovanska pesem: "Od Urala do Triglava" k potu za svobodo našega in drugih narodov!
Slovenci iz Sudbury, Ont.
^EDINOST"
206 Adelaide street W. T0R0NT0, ONT.
Delujmo tako kot smo počeli
Uspeh prvega tedna naše kampanje — je znamenit in vzglednega priznanja vreden. Tembolj ako pomislimo na našo raztresenost, brez večje organizacijske podlage in izkušenosti tvoritvene praktičnosti ene take kampanje, je naš uspeh slikovit. To slikovitost izraža naša volja in požrtvovalnost, kar je poglavitno in najbolj uspešna podlaga v naši aktivnosti.
Naš uspeh že ob pričetku, potrjuje nam vzgledno narodno in kulturno zavest da smo bili in da bodemo na strani, ljudskega napredka; da stremimo za pogre-som bodisi posameznika, organizacije, društva, dramskih odsekov, petja in pač vsih kulturnih dobrin, so naše želje da jih oživljamo, ter da jih spopolnjujemo med seboj.
Posebej so naši narodni čuti in narodna zavest uprta v današnji čas, kjer se odločuje usoda človeštva. Vsaki udarec proti fašizma je čislan v našem narodnem in protifašističnem srcu, da s voljo in požrtvovalnostjo izpoljnjujemo svoje naloge glede našega napredka; glede našega najboljšega sredstva v naši sredini, svoj slovenski list,, kateri nas bo vzbujal in opominjal k združenosti v borbi proti našega in predvsem slovanskega naroda sovražnika — proti fašizma.
Ob tem času z našim uspehom, smo ponosni. To je pač najboljši dokaz da znamo ceniti sredstveno vrednost našega lista. Ocenjujemo njegovo vrednost iz vzgledu drugih narodnosti, katere potom svojih glasil, na predujejo tako narodno, kakor tudi v mednarodnih zadevah. Uvideli smo, da bo to naša najboljša sezna-jajoča podlaga, da se tudi mi vrstimo z vsemi lasnostmi k izboljšanju naših društvenih, socijalnih in kulturnih zadev. Da v imenu govorimo in se zalagamo potom raznih pripomočnih sredstev, za pomoč osvobodilni borbi našega in drugih narodov v stari domovini. Končno,, da utrjujemo bratsko slogo med nami samimi in našim bratskim narodom Hrvati in Srbi. Smatrajoč, da je to naša narodna in protifašistična zadeva,, po vzgledu naših partizanov v stari domovnni.
V	pregledu naše kampanje, zaporedoma se vrstijo naši tekmovalci. Z svojim uspehom vzbujajo pogum in voljo eden drugemu, pa tudi marsikateremo je njihovo vabilo, da se jim priključi in pomaga. Kdo bi ne bil ponosen z imeni naših odličnih delovnih sil, katera je prva med pr-vemi v vseh ozirih narodnega, kulturnega ali pa borbenega obsega.
V	seznamu so: Vera Marohnič, John Popovič, Lojze Kusel, Mery Anzin, Zora Pogina, Tončka Vidmar, Ana, Starič, Mary Smrke, Stanko Mihelič in M. Slak. To so naši tekmovalci, udarniki in partizani v delu za prvi slovenski list v Kanadi. Je število tudi drugih, kateri zopet na drugi način delujejo za uspeh kampanje. So
pač stoteri rojaki in rojakinje širom naše nove domovine Kanade, kot prvi naročniki slovenskega lista, ter prvi njegovi vtemeljitelji.
To pomeni, da je skupna konevncija Slovencev, Hrvatov in Srbov, položila zdravo in predvsem razsodno podlago, da vsa ka od treh narodnosti na svoji nacijonalni podlagi gradi in razmnožuje svoj delokrog v narodnih, kulturnih in socijalnih vprašanjih, kot najboljši pripomoček k dobri podlagi listov, organizacij in društev, ter predvsem pripomoček v vojnih naporih naše nove domovine Kanade in njenih zaveznikov, za zmago in vničenje fašizma.
Iz samih pisem in dopisov, odprta je najvažnejša stran za dosego naših ciljev in izpolnjenju naših nalog. Vrste se misli in izražaji iz narodne in protifašistične zavesti. Vzbuja* se k aktivnosti in daje se volja, da bomo v naši kampanji prekosili vse dosedajne uspehe drugih listov v sorazmernem času. To je poleg aktivnosti ob početku naše kampanje, najboljši dokaz, da bo list "Edinost" vžival med stoterimi Slovenci in Slovenkami v Kanadi, podporo in zaupanje. Obenem je to tudi najboljša podlaga, za njegov obstoj in njegovo pro-širitev. To pomeni,, da je narodni, delavski in protifašističen program našega lista, pristopen in odobravan.
Nadaljujmo z našo aktivnostjo iz dneva v dan. Storimo danes kolikor je več mogoče, ne odlašajoč za jutri. Naš sicer sijajen uspeh nas ne sme zanesti na presledek v naši aktivnosti. Nasprotno, on mora v nas zbuditi vse sile, da bodemo pri kraju kampanje z ponosom rekli: USPELI SMO STO OD STOTNO! PONOSNI SMO Z NAŠEM USPEHOM!
Uspeh naših tekmovalcev, naj nam bo vzgled tudi drugim. Njihova požrtvovalnost naj tudi nas druge vzdrami, da jim. priskočimo v pomoč, kerje to le za korist in interese nas,, ter borbi protiv fašizma in za vničenje fašzima na zemeljski površini.
NAŠE NALOGE IN CILJ
Naše skupne naloge
Pred kanadskimi Slovenci je seveda prvo prašanje poraz osišča in s tem popolno uničenje največjega prokletstva, hitlerizma. Kdor pozna vrline kanadskih rojakov mora priznati, da so izredno zavedni in požrtvovalni za vsako dobro stvar. Njihova odločnost in vstrajnost pa ne pozna nobenih mej in truda,, da se čimprej zdrobi to srednjeveško fašistično kugo.
Oni čutijo, da ni dovolj samo izražati lojalnosti novi domovini. Oni hočejo več: Dati hočejo namreč najlepši primer edin-stva, ki je glavni predpogoj za zmago nad osiščem, da se tako ohranijo demokratične pridobitve v veliki Kanadi in ostalem svetu. To goreče stremljenje je naravno postavilo na dnevni red drugo važno vprašanje : Kako zediniti raztresene kanadske Slovence za skupno prizadevanje v tej mednarodni borbi?
Kot sredstvo za dosego tega plemenitega cilja so si izbrali pač najboljše sredstvo, izdajati svoj list, prvi slovenski list v Kanadi. Taka novica človeka prijetno iznenadi in razveseli, kadar pomisli, da bodo s tem kanadski rojaki in rojakinje prišli do svojega glasila, v katerem bodo stalno izražali svoje skupne težnje in mnenja.
Vsak narod se ponaša na svoje organizacije in institucije, toda če pomislimo, da niso vse te vedno v korist ljudstva,, te-(Nadaljevanje na 3. str.)
Pred kanadskimi Slovenci in Slovenkami, je prvotno in poglavitno naloga, borba brez odmora, proti in za vničenje ^fašističnega osišča, Ta naloga sicer je pred vsako narodnostjo v Kanadi, ter kanadskim narodom v splošnem.
Ona je važna in je od živlenj-skega pomena za naš obstanek, bodisi v društvenih, socijalnih ali pa narodnih ozirih, da jo oživlju-jemo in spopolnjujemo v zmagovito silo. Vsled tega, bila je tudi glavna osnova skupne konvencije Slovencev, Hrvatov in Srbov v Kanadi, da na podlagi težkih izkušenj, ki so jih narodi preživeli v boju zoper fašizem, položi temelj treh bratskih pokretov, kot glavno oporo za dosego zaželjenih ciljev.
Na tej podlagi vzklila je zamisel, da se vstanavljajo tri bratska gibanja, vsako ria svoji nacijonalni podlagi glede združenja svoje narodnosti, kot najboljši pripomoček k združitvi treh bratskih narodov. To je obenem tudi podlaga in osnovno načelo "Zveze Kanadskih Slovencev".
Prvič: Odstraniti mržnjo in me-desbojna nasprotja, pač vse kar bi imelo ovirati ali pa škodovati naši slogi. Graditi granitni steber bratskega sporazuma- glede mede sbojne pomoči, ter pomoči našemu trpečemu narodu v stari domovini.
Drugič: Da na bratsko demokratični podlagi zgradimo zedinje-nost treh bratskih narodov, Slovencev, Hrvatov in Srbov, kot najboljšo oporo in sredstvo v skupnih naporih zedinjenih narodov v borbi za vničenje fašizma.
Tretič: Da poleg osnovne naloge za podporo naše nove domovine Kanade in njezinih zaveznikov v borbi protiv fašizma, je naša sve-
ta naloga, čuvati našo bratsko ze dinjenost zoper kakoršnem ko vplivu narodnih izdajalcev, ji pravočasno odkriti in ukazati n njihovo izdajalsko vlogo v služI našega največjega sovražnika i predvsem Slovanskega nafoda.
četrtič: Da našo zedinjenoi proširomo tako v naših nacijona nih zadevah, kako tudi zadevi gl< de zadinjenja vsih slovanskih n: rodov v Kanadi vred z kanadski! narodom, glede podkrepitve in pi spešenju vojnih produktov, voja kega nabora, ter končno pospeši vojne napore v vseh ozirih, za či prejšno zmago nad fašistične osiščem.
To so naše osnovne naloge, k tere so pred nami Slovenci Slovenkami v Kanadi, d g. se či boji z njimo vpoznamo, da jih pr vilno znamo razsojati, ter da j po vsih zmožnosti in priložnoi oživljamo in jih spopolnjujemo.
Naš je cilj in so goreče žel vsih svobodoljubečih sil svel vničenje fašizma.
Za dosego tega cilja, mi moi mo biti organizirani in se moral iz narodnih in delavskih zavedn sti, združiti med seboj. Naša zdr ženost, bo najboljša opora za sego, kar si smo postavili pred boj kot glavno nalogo našemu lju. Izpolnjujmo to nalogo v( povsod! Vstanavljajmo odšel "Zveze Kanadskih Slovencev", potom njih utrjujmo pravec na ga aktivnega sodelovanja v vaj ozirih naših nalog.
Izhod iz fašističnega suženjstj že zasužnjenih narodov in na dov ,ki so točasno v borbi prof fašizma, je: "Združiti vse narodov, sile orožja in skup sodelovanje brez obzira na v< narodnost ali na politično prij nost". To je pravilna pot k tvi in vničenju fašistične kuge
PRAVILNA POT KANADSKIH SLOVENCEV
Do dolgem času ispolnila se je i želja tistih kanadskih Slovencev, | kateri so že pred več let agitira-li in zagovarjali o potrebi slovenskega časopisa v Kanadi. Torej — ta želja se je izpolnila! V kratkem bo pričel izhajati prvi slovenski list "Edinost".
Kakor je razvidno po pisanju, list je postavljen na pravi temelj in njegove smernice so pravilne. V glavnem list bo progresiven, narodni in delavski, kateri bo zagovarjal in sodeloval za združenje kanadskih Slovencev v socijalnem, političnem in gospodarskem ozi-ru. Prav posebno bo častna njegova vloga v pomaganju vojnih naporov Kanade in njenih zaveznikov v vojni proti nazi-fašizma; za zmago demokratičnih držav; za združenje slovanskih narodov, ter materijalna in moralna pomoč slovenskemu narodu v stari domovini in za njegovo osvoboditev.
Poleg tega najboljše so storili, ko so sklenili na konvenciji, da bodo organizirali "Zvezo Kanadskih Slovencev". Okrog zveznih odsekov in drugih društev, bo list vršil svojo aktivnost kot najboljše me-desbojno sredstvo Slovencev in Slovenk v Kanadi, da se proširi skupni kulturni napredek in društvena delavnost v vseh ozirih.
Mi Slovenci v Združenih Državah, kateri smo pred leti sodelovali z Kanadskimi Slovenci, vemo
da so oni skoraj vsi napredni mišlenja, vedno pripravljeni poi gati vsako koristno stvar. Sig ni smo, da sedaj ko bodo in svoj lastni časopis in svojo or| nizacijo, bodo postali toliko aktivni in na vzgled tudi nam.
Mi smo jim še vedno hvale za njihovo sodelovanje in pon katero smo mi dobili od njih, smo izdajali list Naprej. Seda; pa naša dolžnost, da pomagamo njim. Ako se že drugega ne m storiti v večjem obsegu, se lal vsak od nas naroči na list. 1 pa, ki vseld enega ali pa drug vzroka niso to mogoči, naj se trudijo zbrati med svojimi pr telji in znanci, pomoč listu. ^
Po vseh izgledih bo list eden j najboljših, kateri bo prinašal j snična poročila o vojni, ter n nalogi v tem oziru. Poročal bel delavskim gibanju in raznih aki nosti Kanadskega naroda. Vse bo važno za nas v Združenih Dr vah Ameriških, kakor je važnq njih v Kanadi, da vedo o razmerah in živlenju potom Ameriško-Slovenskih listov. To ena od najboljših vezi in sod vanje na to in na ono stran m kjer žive in delajo naši Slov in Slovenke.
Pozdravljeni rojaki in rojak širom Kanade!
Matt Spoler,
San Francisco, Calii

KRATEK PREGLED KAMPANJE
I
Najboj razveseljiv je izkaz prvega tedna naše kampanje.'On je 6benem tudi dokaz, da je sklep skupne konvencije glede slovenskega lista, bil ne le na svojem mestu, ampak zadobil je živo in vneto odobravanje med Slovenci in Slovenkami v Kanadi.
Izkaz prvega tedna kampanje,, skoraj je presetljiv iz posameznih naselbin, poleg tega, on ustvarja skupno voljo in požrtvovalnost med nami, da določeno kvoto izpolnimo prej njej določenega času. Obenem je on najboljše zagotovilo listu "Edinosti", da bo njegov obstoj na trdni podlagi od stoterih sotrudni-kov in sotrudnic, širom naše nove domovine.
Gotovo da se zanimaju po naselbinah in bi radi vedeli približno za izkaz iz naselbin, pa tudi posameznikov in posameznic. Glede tega omenjamo v naslednjem zaporedoma izkaz za prvi teden kampanje:
Do sedaj je vse prekosil naš Pacifiški junak Vancouver! Poslali
so 66 letnih naročnin in na eni nabiralni poli 83 dolarjev. Imenitno je pripomniti, da so med njimi naši rojaki, ki so darovali svoj eno dnevni zaslužek in še več, za denarno pomoč listu. V naročninah so: John Popovič 35 in Lojze Kusel 31. Določili si so kvoto 100 naročnin na list in 200 dolarjev denerne podpore.
Zatem pride Port Arthur s 40 letnih naročnin in 50 dolarjev denarne podpore listu. V denarju si so določili kvoto, 150 dolarjev in kolikor več naročnin. V naročninah so: Vera Marohnič 30 in L. Troha 3 letne, ter 7 posameznih naročnin.
Potem je naš znani Timmins! Poslali so 40 letnih naročnin in 16 dolarjev za tiskovni sklad. Kvoto si niso določili, toda amenjajo, da bodo delali vsi skupaj za čim boljši uspeh. V naročninah so: Ana Starič 7, Mary Smrke 3, Stanko Mihelič 3 in M. Slak 2 letni naročnini.
S. Porcupine, od tam so poslale naše rojakinje: Zora Rogina 10 in Tončka Vidmar 7 letnih naročnin.
Potem pride na vrsto Toronto. Tukaj je prva Mary Anzin! Ona je od početka kampanje pridno na delu. Do danes ima do 15 letnih naročnin. Poleg tega so še drugi, katerih imena prideju na vrsto v prihodnjem izkazu naše kampanje.
Skupni izkaz kampanje za prvi teden, kar je poslano na Uredništvo vred z obljubami in kar imajo na rokah posamezniki v raznih naselbinah je: DO TRISTO NAROČNIN IN 256 DOLARJEV ZA FOND LISTU "EDINOST".
To je že slikovit početek ako računamo, da so še mnoge naselbine, katere niso za prvi teden poslale svo je zbirke v naročninah in denarju. Gotovo je, da bo naš prihodnji izkaz izpremenil seznam naših so-trudnikov in sotrudnic,, odsekov Z. K. S., pa tudi mogoče posameznih društev.
Medtem iz Niagara Falls odsek Z. K. Hrvatov, poslali so 56 dolarjev denarne pomoči. Tem potom pozdravljamo ■ sobratski odsek "Zveze Kanadskih Hrvatov" v Niagara Falls, ter se jim zahvaljujemo na njihovi bratski požrtvovalnosti. Oni so z tem dokazali, da čutijo potrebe svojega sobratskega naroda ravno tako, kakor čutijo in se zavedajo svojih narodnih potreb.
Naj nam bo ob tem času za vzgled prvi teden naše kampanje za prvi Slovenski list v Kanadi. De-lujmo s isto vnemo in požrtvovalnostjo z vsakim dnevom naprej v kampanji, da dosežemo vzgleden uspeh.
Tem potom je želja pripravnega odbora v predizdaji lista "Edinosti" zaklicati: ŽIVELI NAŠI SOBOJEVNIKI IN SOTRUDNIKI LISTA "EDINOST"! POZDRAVLEJNI NOVI NAROČNIKI IN VTEMELJI-TELJI NARODNEGA IN PROTIFAŠISTIČNEGA LISTA!
PISMO IZ ZDRUŽENIH DRŽAV
Kanadske rojake bo zanimalo kaj delajo Slovenci v Združenih Državah v tej gigantski borbi. V prvi vrsti je vredno povdariti, da smo tukaj prvič v dolgi zgodovini združeni in enotni, da je treba hitlerizem in Hitlerja popolnoma uničti. Ta želja nas vodi v našem vsakdanjem delu v tovarnah in povsod, kjer kdo more kaj storiti.
Naše številne podporne organizacije kupujejo bonde in prispevajo za Rdeči križ. V ta namen se prirejajo veselice in koncerti. Naša mladina pa prostovoljno odhaja v vežbališča s zavestjo, da je sedaj prilika udariti po hitlerizmu, da ne bo nobena žrtev prevelika; vsak je uverjen, da bo po končani vojni nastopila socijalna doba in trajen mir. Nekaj jih je že padlo in poškodovanih. Drugi pa komaj čakajo na spopad na vseh frontah, da se maščujejo nad sovražnikom, da branijo svoje demokratične pravice in neodvisnost.
Najbolj razveseljivo pa je dejstvo, da so naši ljudje tako neumorno na delu za ruski relif, to je za zbiranje pomoči za Sovjetsko Unijo, ki je z svojim junaškim odporom odprla oči marsikateremu, ki je dozdaj gledal na mogočno Rusijo z nekako rezervacijo. Ljudstvo je kar preko noči zavrglo vse laži in natolcevanja, da ne bo Sovjetska Unija vzdržala niti šest tednov. Najbolj za-griženi sovražniki ruskega ljud-
stva in vlade so bili prisiljeni spremeniti svoja mnenja in prenehati z sejanjem mržnje proti Rusije in njene vlade, ki je preskrbela vse potrebno za njeno obrambo.
Kljub temu pa je tukaj močna apizarska skupina, ki skuša na vsak način in z raznimi triki u-stvariti jez med zavezniki. Zlasti pa vestno izrabljajo predsodke proti Angliji in Sovjetski Uniji, da bi tako pretrgali sporazum in pomoč, v prvi vrsti pa upajo na zavlačevanje otvoritve druge fronte in Hitlerjevega poraza.
Enotnost med ljudstvom je sko-ro soglasna, le tu in tam je med ljudstvom opaziti vpliv apizarskih časopisov, ki so najjačji v deželi. Herstov tisk, Scripps-Howardova veriga, Chicago Tribune in drugi napadajo Rooseveltov obrambni program. Njihovi hlapci v kongresu pa izvajajo napade na unije in unijsko gibanje.
Skoro sem pozabil omeniti, da so Slovenci v Clevelandu najbolj aktivni pri zbiranju ruske pomoči. Tam je menda organizirana prva slovenska sekcija Russian War Relief. Odziv med ljudstvom je naravnost najlepši dokaz, da so simpatije našega delavca v resnici na strani Rusije in njene junaške Rdeče armade, da se vsi zavedajo odločilne borhe, ki se odigrava na dolgi suski fronti.
Slovenska narodna podporna
jednota, ena od največjih sloven skih podpornih organizacij, pa je te dni izdala apel na vsa podrejena društva, da prispevajo za ruski relif in za pomožno akcijo za Jugoslavijo, oz, za njeno ljudstvo. Obenem je tudi izdala apel na društva, da lahko sodelujejo pri proslavi Vse-slovanske nedelje, ki se bo vršila po vsej Ameriki dne 21. junija.
Vse-slovanski kongres je namreč pripravil polje in dal podlago za enotno delovanje med ameriškimi 15 milijoni Slovanov, ki so eden najvažnejši faktor pri proizvodnji orožja.
Zelo me je razveselila novica, da nameravate v kratkem izdajati prvi kanadsrki list. Upam, da bo to resničen ljudski list, prvo glasilo in zrcalo zavednih kanadskih rojakov. Pri nas boste gotovo dobili znatno pomoč in simpatije, ako bo šel v duhu časa in kazal pravec napredka in tendence, ki se danes odražajo skoro med vsem kulturnim in svobodnimi narodi. Sam Roosevelt je danes podvzel akcijo, da se uredi povijni svet na pravičnejši podlagi. Na sodelovanje je povabil seveda tudi Rusijo, kar je nadaljni dokaz, da bodo vse ostale države sčasoma morale kreniti na pot socijalne pravice. Toda prej moramo složno porazi ti hitlerizem, da rešimo zasužnje ne narode in sami sebe.
Pošljite mi ves potrebni mate-rijal, da tudi jaz storim nekaj za napredek in uspeh.
Geo. Witkovich.
VSTANAVUAJMO ODSEKE Z. K. S.
(nadaljevanje iz druge strani) j je čas za premišljevanje. Naš list pa io od samega početka spremljal naše de-»vno ljudstvo v njegovih vsakdanjih na->rih za izboljšanje življenskih pogojev, »ranil njegove interese in pravice, podpiral pravične zahteve ljudstva širom sveta in kazal pot iz negotovosti. To je danes jlavno vprašanje in skrb vseh trpečih narodov in to so naravno tudi želje kanadskih izseljencev. Ta misel in te želje so rodile delegacijo skupne konvencije, da smo prišli do tega sklepa.
Uverjeni smo, da se bo list z takim programom lahko širil in povezal naše raztresene sile po širni Kanadi. Saj smo
bili šele pred dobrimi deset leti tako rekoč pognani iz lastne domovine, ki nas sedaj nujno potrebuje in pričakuje od nas, da priskočimo na pomoč trpečemu ljudstvu, našim bratom in sorodnikom, da'jim po-moramo pri osvobodilni borbi kolikor je največ mogoče. Prepričani smo, da bo naš list naše najboljše ogledalo, najboljši dokaz* da smo kulturni in razsodni.
Naša tekoča kampanja potrjuje, da je bil sklep pameten in potreben, dokaz, da so naši rojaki vzeli to zamisel k srcu, da razumeju potrebo takega instrumenta, da bomo odslej kanadski Slovenci in Slovenke živo na delu pri širjenju lista in sloge.
Danes so časi pač taki, da sleherni človek ugiblje v svojih misli, stotera nejasna in negotova vprašanja, glede samega sebe, pa tudi glede izhoda borbe proti fašizma. Po večini se pa vkljub vsej negotovosti izraža čut in stopnje ma prepričuje zaupanje v zmago zedinjenih narodov.
V tej zadevi nastaja vprašanje nas Slovencev in SJlovenk v Kanadi, da po vzgledni strani drugih narodov, vstvarjamo in spo-polnjujemo svojo društveno in na-rodono sodelovanje, za vničenje fašizma; za osvoboditev našega naroda. To je naša delavska — tudi naša narodna naloga, da kujemo granitni steber naše enotnosti, kot najboljše' sredstvo za vničenje fašizma.
Naše živlenjske in narodne težnje so po svobodi. Eni več, drugi menj zavedamo se tega dejstva, da je borba proti fašizma od živ-lenjskega pomena posameznika, društva, organizacije; naroda in narodov. Vsled tega so pred nami naloge ravno tako, kakor so te pred drugimi narodi v Kanadi, Združenih Državah Ameriških in stari domovini. Pač so to živlenjske naloge pred zedinjenimi narodi sveta, da skupno nastopijo v borbi proti nazi-fašizmu.
Iz našega živlenja vemo, da kadar nas je več skupaj, bolisi na delo ali pa katerokoli zadevo, dosežemo vedno boljši uspeh, brez večjega napora. To je pravilo toliko bolj važno in nujno med nami ob temu času, da ne zamujamo velevažnih trenutkov v borbi proti fašizmu, ko se odločuje usoda našega in drugih narodov. In kadar je vsak pripomoček če je ta tudi od posameznika toliko potreben in nujen, da se doseže popolna zmaga in svoboda.
Ta težka sicer pa od živlenj-skega pomena važna naloga, napotila je tudi Slovenske delegate k vstanovitveni konvenciji Slovencev, Hrvatov in Srbov, da na podlagi težkih izkušenj, ki so jih narodi preživeli v borbi proti fašizma, izdelajo kakor z bratom brat načrt treh bratskih narodnih in
delavskih gibanj med nami v Kanadi. Ta zamisel treh bratskih pokretov, je najboljši izkaz, da se temelji na zdravi bratski podlagi, da se ne zapostavlja slabšega ali pa številčno manjšega, tembolj da se medsebojno pomaga drug dru-gemo v enotnih interesih ene in iste važnosti pred nami, ter pred drugimi narodi — vničenje fašizma.
Točasno je komaj dober mesec dni po konvenciji, da smo že dosegli znaten uspeh. Vstanovljena sta dva odseka Zveze Kanadskih Slovencev v Timminsu in Vanco-uverju. V Toronto je v povojih k vstanovitvi, tako tudi po drugih mestih v Kanadi. To je že slikovit izkaz ako računamo, da vse doslej med nami Slovenci v Kanadi, ni bilo ene organizacije, katera bi bila razmnožila svoje postojanke v vsako naselbino s ozirom na narodno kulturni in socijalni podlagi.
To je že dober pričetek, katerega je potrebno razširiti. Potrebno je, da se vstanavljaju odseki v vsaki naselbini brez obzira koliko nas je, kajti naš delež k borbi proti fašizma, se nemore šteti po število, tembolj po naši odanosti in požrtvovalnosti. Kajti že po naših pravilih, katera so bila sprejeta na konvenciji ,dana je priložnost vsakemu posamezniko, da lahko postane članom Zveze Kanadskih Slovencev in Slovenk.
Torej pospešimo ta naš društven napredek, kateri bo najboljše zrcalo nas in naše odanosti v borbi proti našega največjega sovražnika — proti fašizma! Zveza Kanadskih Slovencev, je najboljša podlaga vsem, ker njej načelo je razprostrto brez obzira na spol, veroizpoved ali pa politično prepričanje. Njeno načelo je: "ZDRUŽITI SLOVENCE IN SLOVENKE V KANADI"! Na združeni podlagi, dosegli bodemo najboljši u-speh za naše društvene in živlenjske potrebe, pa tudi pridonesli najboljšo podporo k vničenju fašizma; za osvoboditev našega in drugih narodov.
R. Maurin, Gl. tajnik.
ki
Dne 19 junija 1942.
KLIČE NA TEKMO -KDO BO PRVI
Vancouver, B. C. — Nisem bog ve kaj uren v pisanju, toda imam željo da tudi to stran spopolnim s časoma. Mislim, da tako meni kakor tudi drugim, se je odprla priložnost, da lahko dopisujemo po naši zmožnosti, ter z tem ustre-žemo večjemu zanimanju za naš prvi slovenski list v Kanadi.
Nevem toda dvomim, da sem bil edino jaz tako vesel, ko sem slišal za sklepe skupne konvencije, da bodemo odslej tudi mi Slovenci in Slovenke imeli svoj list. Kakor je pač razvidno že iz prvih dneh kampanje, nisem bil jaz sam, ampak smo bili po večini ki, ki smo gojili vroče želje za naš slovenski list.
Jaz sem do danes uspel dobiti 35 letnih naročnih. To pa ni vse' Moj je namen dobiti kolikor je več mogoče. Imam upanje, da bi moral biti moj izkaz 60 letnih naročnin ter z tem prekositi vse dosedajne aktiviste naših brat skih listov "Novosti" in "Srpske-ga Glasnika".
Vsled tega pozivam na tekmo moje prijatelje, iz Windsorja, da s« eden ali pa drugi zglasi. Tudi čitam o dobrem delu «•«>» rojakinj v Ontarijo, Vera Marohnič, Zora Rogina, Mary Smrke, Tonč ka Vidmar, M. Slak in Mary
IZ PORT ARTHURJA
Anzin. Ena za drugo so pridno na delo in so dosegle že dober usneh! Toda jaz bom prav —- ' v~ se ena ali pa druga oglasi s koraj-žo! Katera bo prva?
Medtem skoraj bi bil pozabil omeniti, da imam jast v svoji bližini sicer nevarnega soboievnika. To je Lojze Kusel. On ima do danes — seveda kar je meni znano 31 letnih naročnin! Tod? naj ti povem Lojze, da bom od zdaj vnaprej se tudi jaz tihotapil vse naokrog. Imam v mislih naše Ribn-čanje na farmah. Pri njih bom za sigurno zvejdu eno ali pa drugo špasno iz zanimivo tudi za druge čitatelje. Torej le dobro se pripravi. Zgodaj zjutraj vstani — pa tudi pozno v noč pojdi spat! Kajti vsaka zamujenost, bo najbrž poraz za tebe!
Toliko kar se tiče posameznikov, kar se pa tiče odsekov Z. K. S. in drugih pripravljanih odborov, imam pa predlog. Moj predlog bi pač bil, da si posamezne naselbi ne določijo kvoto za naročnine in za tiskovni sklad. To bi nam dalo pač en dober pregled glede skupne kvote, pa tudi skupni izkaz našega uspeha v posameznih naselbinah.
Delujmo aktivno in s vnemo za dober uspeh kampanje!
John Popovič.
NIMAMO VEČ KAJ IZBIRAT
Najmlajša organizacija v Kana-' di je "Zveza Kanadskih Slovencev". Dober mesec dni je temu, odkar se je vršila prva vstanovit-vena konvencija treh bratskih narodov, Slovencev, Hrvatov in Srbov. Malone — vsaka naselbina, kjer so nastanjeni naši narodi, bila je zastopana, potom svojih delegatov, ti so pa skupno zastopali ogromno večino.
Četudi najmlajša po svoji vsta-novitvi, je ona simbol davnih želja, katere so zasnavali razni narodni borci pred leti, k združitvi Slovenskih Narodov. To simbolično plast k zedinjenju razgrinjajo očividna dejstva krviločnega fašizma, kateri ima za cilj, ne samo izlastiti Slovanske Narode, njegovih narodnih pravic in kulturnih pridobitev, ter potom terorja in nasilstva potujčiti, kar se potujčiti da, ampak vnčiti in iztrebiti jih.
Nedavni kongresni sestanki v Detroitu, Moskvi in po drugih naselbinah, sicer v manjšem obsegu, ■označujejo to davnino, kot nujnost današnjega dneva. Z odstranitvijo vseh zastarelih medsebojnih mr-žnj, ter z odstranitvijo upliva pro ti narodnih elementov iz naše sredine, zamoremo doseči to, kar je v borbi proti našega sovražnika, najnujnejše in najbolj dejstvujoče, je naša združenost — naša zedi-njenost!
Vsled tega naša bratska konvencija, po mojem mnenju ni mogla doseči boljše podlage, kakor da se vstanavljajo tri bratska gibanja, katerih je cilj in naloga, da vstva-vljajo vse dobrine v naši sredini. Da se mi na svoji nacijonalni podlagi zedinjujemo, da delno gradimo tisto orjaško silo k uspešni združitvi nas in Slovanskih Narodov, za vničenje našega največjega sovražnika — fašizem.
Podlaga zato velevažno zadevo in v tem oziru nas Slovencev in Slovenk, je postavljena! Ravno tako je postavljena za bratske na-
rode, Hrvate in Srbe. Toda, kar se njihovega delokroga tiče, je to njih zadeva, da jo oni v svoji sredini razgrinjajo in ustvarjajo živ-lenjsko stran sklepov in nalog konvencije.
"Zveza Kanadskih Slovencev", je podlaga, da se Slovenci in Slovenke združujemo, da vstanavljamo odseke naše Zveze v naši sredini. Načelno vprašanje Zveze je — ZDRUŽITI SLOVENCE IN SLO VENKE!
Težke izkušnje, ki smo jih preživeli mi, pa tudi naši in drugi narodi, sicer v zadnjih nekoliko let, so dragocenjeni zaklad ob tem času. One nam pričajo nujnostne stran k naši združitvi, ker so zapisane na truplih tisoče in tisoče žrtev, našega in drugih narodov. Vsako preziranje in podcenjevati združitveno nalogo bodisi organizacije, lista ali pa posameznika, je najboljša podpora fašizmu. Danes ni vprašanje koliko nas je, ampak koga in kaj delomo? Tudi ni vprašanje kaj so delali naši predniki, tembolj — kaj delamo mi? Kaj delam jast — kaj delaš ti? Tudi, kaj delajo drugi? To so vprašanja, ki se tičejo slehernega, da sam sebe vpraša, da se zdrami iz svoje osebne zamisli, ter da pristopi k živlenskim naporom svojega naroda, kateri priliva svojo kri in polaga živlenje v borbi proti fašizma.
Glede tega je potrebno vstanav-ljati odseke "Zveze Kanadskih Slovencev", tam kjer je to mogoče in so priložnosti. Izkoristiti je potrebno vsako priliko, vsako najmanjšo pomoč, četudi je to drob-tina k skupnim naporom v tej borbi, zaveznikom naše nove domovine Kanade, pomoč Rdeči Armadi, ter pomoč našim partizanom v stari domovini. Tako pomoč mi bomo najlažje izkazali na organizirani, ter skupni podlagi. Zdaj je čas — zdaj bije ura! Nič več o-mahljivosti, niti odmora! Naše aktivno delovanje je potrebno!
Vedno več dopisov v "Slovenskem Delu" od naših Slovencev iz raznih krajev Kanade. To je pač najboljše jamstvo, da bo list imel dobro podlago glede dopisov, ki so sicer važni in pomembni.
Razvseljivo je tudi dejstvo, kot čitam v dopisih, da je naše zapo-četo delo dobilo dober razmah. Vsaj od tam od koder se javljajo dopisniki, razvidno je aktivnost in že dosedajni uspeh, položil dobro podlago k izpolnitvi naše prve kampanje. Medtem, kakor je po stavljeno geslo od našega uredm ka- "TISOČ DOLARJEV ZA TISKOVNI FOND IN 500 NAROČNIN ZA LIST "EDINOST", da dosežemo vprvem mesecu naše kampanje, mi se v Port Arthurju strinjamo z tem predlogom. Kaj pa vi porečete v drugih naselbinah?
Posebno mislimo na naše zen ske, ker po vzem izgledu, so one vodilna sila v naši kampanji.
Poleg tega tudi se strinjamo kakor je bilo pribočeno v "Poslanici", da bi bila posebej kolona v našem listu "SLOVENSKA MATI". Vrednost te kolone, nas pac vse skupaj navdušuje že iz zelo dobre aktivnosti naših Slovenk v raznih naselbinah. One so skojaj prve med prvimi od pričetka kampanje. Ali ni to že zadosten dokaz, zmožnosti in volje glede kulturnih in mnogih drugih vprašanj, kjer žene zavzemajo prvo mesto, tako tudi v naši tekoči kampanji. Zato posebna kolona v našem listu, bo najboljša podlaga, da se tudi one društveno in politično izobražujejo v vseh zadevah živlenjskih in gospodarskih vprašanj.-
Kar poglejte. V naši sredini i-mamo Vera Marohnič in Margareta Slak iz Timminsa. Teh dveh imen, so dobro spominjamo in smo čuli večkrat o njih iz delovanja v vrstah napredka. Zatem so se priključile še nove sile, katere tekmujejo pri zbiranju naročnin in za tiskovni sklad. To s<* Ana Starič, Mary Anzin, Zora Rogina, Mary Smrke, Reza Župančič in Tončka Vidmar. Navedel sem ta imena, ne le radi tega, da jih radi imenujemo medse boj, tembolj po mojem mišlenju, bomo imeli trdega opravka moški, ako bi hoteli jih prehiteti z izkazom dela za naš list. Vsekakor katerih imena so iz ene ali pa druge naselbine, so te lahko ponosne ž njimi.
Skoraj bi bil pozabil omeniti, da se je vendar enkrat oglasila Slovenska Metropola v Kanati — Timmins. Nič se ni zlagal M. Bajuk, ko je v svojem poročilo zapisal, da so počasni. Sicer počasni, a vendar sigurno, ni čudno, ko je sprožil moč Timminsa. Češ — mi se Port Arthurja, prav nič ne bojimo. Da bom branil čast Port Arthurja, to je pač sveta stvar. Kot za odgovor Bajuku, naj povem, da se mi pojavila v Timmin-su na čelu kompanje kot vodilna sila ženska, a pregovor pravi, da z ženskami ni dobro češnje zobat, bi tudi jast zatrobil Timminsu, da se ga Port Arthur, nič ne ustraši. Toda imamo že prebritke izkušnje v naši naselbini.
Že ob početku kampanje, zgla-silo se je nas več prostovoljcev za delo. Misleč, da nam bodo naročnine, kar v objem drsele skupaj. Toda ni tako. Zanesli smo se — češ, saj itak mi bomo moški prav sigurno načelovali s izkazom. Resnica, dokazala je ravno nasprotni. Dokler smo se mi moški zanašali na zmago, Vera Marohnič — nam kar podžgala pete s TRIDE-
VNIČIMO KUGO FAŠIZMA
Mesto Kalini, katero je bilo bo-jevna poljana dvomesečne borbe minule zime, je zdaj prizor enak ruševinam v Franciji zadnje svetovne vojne.
Njegova lega se rasprostira se-verozapadno od Moskve in je ta čas zaposlen v celenju teških ran zimske borbe bolj, kakor pa da opazuje okrug in zapadno od sebe, kjer se nadaljuje borba. S trdnim zaupanjem, da nikdar več ne bodo fašistični razbojniki v njemu, mestna uprava, kjer je žena — navadna tekstilna delavka Varyara Mikhasilovna Gorbunova Župan mesta, polaga nov načrt za popravek in izgraditev mesta Kali-nin.
Narod prihaja trumoma iz raznih strani zaledja k svojim porušenim hišam. Mesto je štelo pred vojno 225.000, je pa za času okupacije se znižalo do 15.000 prebivalcev. Sedaj je zopet oživelo in vzrastlo do 170.000 od kakor je Rdeča Armada, pognala fašistične barbarje v decembru mesecu minulega leta.
Za seboj pri odstopanju Nemci so, kar ni bilo porušeno od bomb in granat, vprizorili vničenju marsikaterega stanovanja z ognjem. Zažigali so stavbo za stavbo in le hvala bodi naglemu udarcu Rdeče Armade, posrečilo se je rešiti vsaj nekaj.
Mestni župan Varyara Mikhasilovna. Gorbunova, je zelo bojevita ženska v svojem 44 letu. Ona je bila prva med zgodnjemi povrnje-nci v mesto, kjer je našla od 11.000
stanovanj, le 1.630. Ona pripoM duje: Mesto bilo je skoraj mrti ter je nudilo strašen prizor samo ruševin, marveč izražalo barbarstvo nemškega fašizma. T di živali v Afriških pustinjah v primeru tega, bolj občutne prisebne, kakor pa pričuje di fašizma.
Mestni vodovod in kanalizaci vse so vničili. Zdaj je od prejšn ga 30 milj vodovoda in kanali:! cije, popravljeno 27 milj. Zgra li smo dvej bolnišnici, ter pop vili 15 ljudskih šol, kjer se po< čujedo otroci v treh razporedih dan.
V začetku za popravek stai vanj, smo imeli na raspol 5,700.000 rubljev. Toda prerai za popravek mesta Kalinin, da postavimo v njegov pred vo oblik, bo znašal ne menj 177,000.000 rubljev. Od teksti industrije, ni ostalo ničesar, ra kupe ruševin in poškodova strojev v tovarni. Ogromna to\ na "Proletarka", kjer je del 40.000 delavcev in delavk, nudi prizor strašnih odprtin, nagji nih sten in izprepleteno žele Toda mi smo na delo, da vse popravimo čim prej mogoče, daljevala je Varyara Mikhasiloi Od zunaj mesta kjer je bila la Rdeče Armade, stoji po ko močen stolp z spomenikom. T< naša opazovalna straža, povei je Varyara, da se nikdar več približi razjarjena druha v faš čne bande k našemu mestu! J bližja bojevna črta od mesta linin je 70 milj.
Nimamo več kaj izbirati! Samo je ena in edino le ena pot: ZDRUŽITI VSE NAŠE SILE ZA VNIČENJE FAŠIZMA!
Louis Zdravje.
SET NAROČNIN. Mi pa imeli smo v izkazu, po dvej, tri itd. Da se ne razočaramo sami v svojo zmožnost, je potrebno hiteti na yse strani ob vsaki priliki in priložnosti. Našo z^aniščino na stran
_ ter delati danes več kot jutri,
bo pač edina rešitev iz zadrege.
Tako sem naprimer prvega dne že srečal našega Jožeta X z nabiralno polo. Veste Jože, je, dobro obdarjen z govorom, samo ima to napako, da vsako osebo v razgovoru smatra za gluho. Vsled tega skoraj kriči med pogovorom. Tako je tudi meni zakričal: Stopi z menoj! Tukaj v tej hiši X, še nisem bil. Mica, je gotovo doma. Stopila sva črez prag, že v tem hipu, je Jože segel v besedo in pozdrav — rekoč: Bogdej Mica — daj nekaj na nabiralno polo, pa tudi kofeta nam skuhaj. Križ božji, kaj pa vendar pomeni tale pola, je pripomnila Mica. Jože — i kaj, za cajtenge — za cajtenge Mica, sem prišel nabirat denarno pomoč, da tudi mi Slovenci in Slovenke v Kanadi, bomo imeli naš slovenski list "Edinost". Tako je Jože v kratkem pogovoru, dobil dolar na nabiralno polo in tudi šalčko kofeta. Če je vsepovsod tako srečno uspel tega Jože, mini izdal.
Poleg tega, naši gozdraji so se pričneli javljati. Pisal nam je T. Jerše. Tu imate par dolarjev, katere sem zbral na nabiralno polo, od moje strani pa 10 .dolarjev. In nadaljujej: Veseli me, da se enkrat dela na tem, da tudi mi Slovenci postavimo svoj list v Kanadi. Primerno njegovemo pismo, je tudi od drugih iz raznih gozdnih kemp. To nas v Port Arthurju, posebej veseli in nam daje zaupanje, da naš Port Arthur, ne bo zadnji.
Edvard Troha.
Vzdramimo se vsepovs
Hearst, Ont. — Priloženo pošiljam mony order v zn $33. in lOc, katera vsota je m njena,* kot dar od nas le par vencev tukaj, prvemu slovensl listu "Edinost" v tej naši domovini Kanadi. Nabiralno katero tudi prilagam, sem p iz naše naselbine Port Arth aZto prosim, da obenem om no vsoto, prištejete k njihovi ti.
Vradoščen sem bil slišati če tudi pozno, da bo le enkrat v naši sredini v Kanadi, iz naš slovenski list.
Torej, pozdravljamo te s ski list, saj boš prvi in edi boš držal trdno vez med utrjeval vodilno vlogo v bor naš živlenjski in narodni obst Združuj in zedinjuj nas v bi slogo, ker edino tako bomo lažje dosegli ne samo vz» stran spoponjevanju naših j venih in organizacijskih i tembolj v borbi proti nazi-faš da čim prej zmagamo in osvi mo naše zasužnjene brate i stre v stari domovini.
Apeliramo na vse Slovel Slovenke, širom naše don Kanade, da se naroče in po ju svoj narodni in delavsl "Edinost". Slovenci, vstaM vzramite se vsepovsod. Koral ponosno in zedinjeno v bojuf fašizma, do zmage lepšega in ne j šega dne!
Joseph Mil