sh«ob°toje kolektiv podjetja Aerodrom Ljubljana-Pula proslavil 10- letnico obstoja. Ob tej priliki so 16 članom kolektiva podelili priznanja in nagrade (levo), podpredsednik kranjske občinske *uPŠČine Franc Šifkovič pa je izročil plaketo, ki jo je v znak priznanja za dosežene uspehe kolektivu podelila skupščina občine Kranj — Foto: F. Perdan Leto XXVI. Številka k, JeH^.°vitelji: ob«, konference SZDL in nH®®t Kranj, Radovljica, Sk. Loka - Izdaja CP Gorenjski tisk - Glavni urednik Anton Miklavčič Zgovorni urednik Albin Učakar 88 Kranj, sreda, 14. 11. 1973 Cena 70 par Ust izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko- Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah ZA GORENJSKO A s ILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA AprIl8tično - letališko podjetje letah£°m Ljubljana-Pula, ki je kot 1963 Brnik začelo poslovati leta stoi' V feb dneh slavi 10-letnico ob¬je v 320-članski kolektiv podjetja j0 n8?boto na Črnem vrhu nad Idri- lej hk6 s'ov>esno proslavil ta jubi- taj . n tej priliki je kolektivu česti- UgjJu mu zaželel še naprej veliko Cinat Podpredsednik kranjske ob- p0d8.ke skupščine Franc Šifkovič in k°t priznanje za dosežene Na ie izročil plaketo občine Kranj. ^ hsloyesnosti so podelili priznanja ki "a8rade tudi 16 članom kolektiva, Saba V podietju že 10 let- V kulturno vaj Vnem programu pa sta sodelo- k akademska folklorna skupina £nce Marolt in Nela Eržišnik. Sej;0' rečeno, je letališče Brnik za- ^eg Poslovati konec leta 1963, maja 2dnfv? leta kasneje pa se je Po ? letališčem Pula. Leto dni bil0 Qružitvi s puljskim letališčem je Obe ?°?jetje v precejšnjih težavah. gra; '^tališči sta bili namreč nedo- 2a J*1 in imeli sta skromne prostore bla dpravo in sprejem potnikov, bila \n letal. Bili so to časi, ko je Še j^? letalskem prometu razširjena p0s *elnost, da je to luksus in stvar dal0 e^nih entuziastov, ne pa ogle- nja s°dobne družbe in gospodarje- fa i Velikih se kolektiv resno lotil ^Pov Hnačrtov- Zavestno se je začel Kodk ed°vati delu ustvarjenega do¬bijo m tako v petih letih zbraI 15 ^ nov dinarjev za razširitev in Moderno okno v svet ^olektiv podjetja Aerodrom Ljubij a-Pula prosla- lf/ 10-letnico obstoja — Za dosežene uspehe Plaketa občine Kranj K modernizacijo letališča. Uspehi niso izostali. Danes ima podjetje moder¬no letališko stavbo, ki lahko sprejme milijon potnikov na leto, zgradili so rulno stezo za vse vrste letal in par¬kirni prostor za 400 avtomobilov. Gradnja omenjenih^ objektov je ve¬ljala 50 milijonov dinarjev. S tem so že letos uresničili srednjeročni plan razvoja do 1975. leta. Podjetje Aero¬drom Ljubljana-Pula z obema leta¬liščema se je tako uvrstilo v sam vrh jugoslovanskih letališč in oprem¬ljeno z najsodobnejšo letališko opre¬mo postalo v pravem pomenu besede moderno okno v svet. Pred petimi leti sta obe letališči (Ljubljana in Pula) sprejeli okrog 130.000-potnikov, letos pa se bo šte¬vilo potnikov povzpelo na 750 tisoč. Leta 1968 je 80 zaposlenih ustvarilo 9 milijonov dinarjev dohodka, lani pa je 320-članski kolektiv, ki v polet¬nih mesecih naraste tudi na 450 čla¬nov, ustvaril kar 46 milijonov novih dinarjev dohodka. Pravijo, da se bo podobno kot v zadnjih petih letih, razvijalo podjetje tudi v prihodnje. Za potrebe gospodarstva namera¬vajo zmogljivosti letališča še razši¬riti. Tako bodo za 400 metrov po¬daljšali pristajalno-vzletno stezo na Brniku in zgradili novo letališko stavbo na južni strani steze. S tem pa bo letališče Ljubljana-Pula še v večji meri postalo velika in moderna gospodarska organizacija. Luči- kar dobro A. Žalar V soboto med 17. in 19. uro je skupina miličnikov postaje milice Škofja Loka izvedla prometno akcijo, v kateri so pregledovali svetlobna telesa na motornih vozilih. V dveh urah so pri križišču na Lipici v Škofji Loki ustavili 110 vozil, med njimi največ osebnih avtomobilov. Več o tem berite na zadnji strani. - RJ?JtTf£\ 1 ' ^mVJ IJ Wi m m 1 § a ** - > /- -i v | fm | s ' * go i iT i ?, ; ir i & fr5: ■ CjLS ^ * 8 , rZrti ravf ^Ti ' - - ' * - ' j ^ , ~ - ' » ., 5 - '• ,:■■ h/^** ' - V %■ as i' sijj g ■ i l v t ^ v H i | ti I Kfo, > , p MM j . . "C. ; » V ' . » « Podpora združevanju Na zadnjem zasedanju konference ZKS Tržič so obravnavali tudi in¬tegracijska gibanja v tržiški občini, ki bi morala biti po mnenju kon¬ference še intenzivnejša. Letos sta se združila Splošno gradbeno podjetje Tržič in Kleparstvo. Predlagano pa je bilo tudi poslovno sodelovanje med Komunalnim podjetjem Tržič in Obrtnim podjetjem. Sodelovanje bi sčasoma lahko preraslo v zdru¬žitev. Komite ZKS je takšno sode¬lovanje priporočil pilarni Triglav — obratu Metalke iz Ljubljane, Tiku in Tovarni kos in srpov, vendar do razgovora med omenjenimi podjetji še ni prišlo. , . Na področju poslovnega sode¬lovanja in združevanja je zelo aktiv¬na tovarna Peko. Njeni predstavniki so opravili že vrsto razgovorov s predstavniki Planike iz Kranja in Alpine iz Zirov. Pogovori so dali nekaj konkretnih rezultatov. Tako bodo omenjeni proizvajalci obutve skupno investirali v trgovske lokale, sodelovali pri prodaji na vzhodnih tržiščih ter pri razvijanju obutveni industriji vzporednih dejavnosti in panog. Bombažna predilnica in tkal¬nica pa se vključuje v združevalna prizadevanja v okviru plenuma tekstilne industrije Slovenije. XIV. NOVOLETNI SEJEM V KRANJU OD t DO 26. DECEMBRA 1973 -jk 114 tržiških družin v novih stanovanjih V tržiški občini zadnja leta dokaj uspešno rešujejo stanovanjske za¬drege. Letos se je v nova stanovanja vselilo 114 družin, razen tega pa je vselitvena dovoljenja prejelo tudi okrog 30 graditeljev zasebnih sta¬novanjskih hiš. I Naroč ni k: V Tržiču računajo, da se bo pri¬hodnje leto vselilo v nova stanova¬nja 109 družin. Ta stanovanja bodo imela večjo površino kot stanova¬nja, vseljena letos..Prav tako sp bo 1 III-1 f< r n 9 l^^m^m I ] & "' 13Si • I fl JrT^TfJrjrJ ' -A it1'.'" M najmanj toliko družin vselilo v za¬sebne stanovanjske hiše. Stanovanjski primanjkljaj pa v Tržiču laže dohitevajo tudi zato, ker prebivalstvo v občini bistveno ne narašča. Ljudi, ki bi se selili v Tržič in iskali stanovanje, ni veliko. Med prosilci za nova stanovanja prevla¬dujejo mlade družine in občani, ki stanujejo v dotrajanih stanovanjih, želijo pa se preseliti v nova. -jk i'1. "'!'• / ^ • . • i*,* . , V' Nafta iz Iraka Iraška vlada je obvestila ju¬goslovansko veleposlaništvo v Bagdadu, da je odobrila Jugoslaviji nov kontingent mi¬lijon ton surove nafte za leto 1974. Ta sklep je v skladu z novo % politiko Iraka, da bo nafto prodajal predvsem pri¬jateljskim državam. Le 10 skupnosti Na posvetu predsednikov občinskih koordinacijskih ko¬misij za usklajevanje in spremljanje družbene akcije za gradnjo stanovanj za delavce so ugotovili, da v 24 občinah teh komisij sploh še nimajo, le v 10 občinah pa so ustanovili samoupravne sta¬novanjske skupnosti. Velika vloga Komunista Izvršni biro predsedstva zveze komunistov Jugoslavije je razpravljal o nekaterih aktualnih vprašanjih založni¬ške hiše Komunist. Biro je po¬zitivno ocenil in podprl priza¬devanja uredniških odborov in uredništev Komunista pri uresničevanju koncepcije lista, njegove angažiranosti in bor¬benosti v skladu s politiko ZKJ. Opozoril pa je, da je treba k urejanju lista pritegni¬ti še več marksističnih kadrov. Manj za ceste Člani sveta republiških in pokrajinskih organizacij za ceste so ocenili položaj, ki je nastal potem, ko zvezni izvr¬šni svet ni odobril zahtevane¬ga povečanja prispevka za ceste od povišane cene benci¬na. Na seji so menili, da odo¬brenih devet par od zvišane cene ne bo izboljšalo izredno slabih možnosti za gradnjo in obnovo cest v Jugoslaviji. Sklenili so, da bodo od zveznega izvršnega sveta še enkrat zahtevali, naj odobri zahtevano povišanje prispev¬ka. Odlikovani urbanisti Predsednik republike Tito je ob 25-letnici ustanovitve zveze urbanistov Jugoslavije 24 ur¬banistom podelil odlikovanja za delovne uspehe. Iz Sloveni¬je je bilo odlikovanih pet urba¬nistov. Avgusta se je ustavilo Po podatkih zveznega zavo¬da za statistiko se je padanje življenjskega standarda usta¬vilo v juliju in avgustu. Junija je bila skupna raven osebnih dohodkov v poprečju za 9 od¬stotkov manjša kot lani ta mesec (v gospodarstvu je bila manjša za 7, v negospodarstvu pa za 15 odstotkov). V juliju in avgustu pa se je to razmerje zaradi sezonske pocenitve kmetijskih pridelkov že izbolj¬šalo. Avgusta so bili namreč osebni prejemki le še za 2 od¬stotka pod ravnijo lanskem avgustu. 25 let obratovanja Hidroelektrarna Maribor¬ski otok na Dravi v teh dneh praznuje 25-letnico obratova¬nja. Doslej je ta elektrarna proizvedla 5.700 milijonov ki¬lovat nih ur električne energije. Danes je na tej reki 7 hidro¬elektrarn. Le Fala je bila zgrajena pred elektrarno Ma¬riborski otok. HE Orlovac nared Hidroelektrarna Orlovac pri Sinju bo začela obratovati med 20. in 24. novembrom. Elektrarna bo v normalnih pogojih dajala na leto okrog 700 milijonov kilovatnih ur električne energije. Nova tovarna avtomobilov V Vogošču pri Sarajevu so odprli novo avtomobilsko to¬varno. Tovarna je bila zgraje¬na na podlagi pogodbe med sarajevskim Unisom in Volks- wagnom iz Wolfsburga. V prvi fazi bodo s tekočega traku po¬slali 12.000 »hroščev« na leto, tovarna pa bo zaposlovala 800 delavcev. Do leta 197H pa se bo proizvodnja povečala na 60.000 osebnih avtomobilov na leto, v tovarni pa bo takrat za- poslenih okrog 60(X) delavcev. j 9 €Tfc W J% cst Sreda, 14 novembra 1973 Pred nedavnim so se na Jesenicah zbrali člani aktiva komunistov — prosvetnih delavcev ter po razpravi sprejeli tudi nekaj sklepov. Vse osnovne šole, posebna šola, delavska univerza in vzgojno-var- stvene ustanove bodo ustanovile temeljne organizacije združenega dela. Po eno temeljno organizacijo združenega dela bosta tvorili obe jeseniški osnovni šoli ter vzgojno- varstveni ustanovi Julke Piberniko- ve in Angelce Ocepkove. Le tako bodo hitreje in lažje uresničevali nekatere naloge ter reševali proble¬me vzgoje in izobraževanja. Vse temeljne organizacije združenega dela se bodo potem združile v skup¬nost vzgojno-varstvenih ustanov občine. Na sestanku aktiva so razpravljali tudi o nekaterih vlaganjih v vzgoj- V sredo je bilo v Tržiču posveto¬vanje sekretarjev osnovnih organi¬zacij in stalnih aktivov ZK iz tržiške občine. Na posvetovanju so preverili uresničevanje sklepov, ki so jih sprejeli na zadnjem enakem posve¬tovanju. Ugotovili so, da so se osnovne organizacije in stalni aktivi sprejetih dogovorov držali in sklepe uresničili. Na sredinem posvetovanju so sekretarji sprejeli tudi naloge, ki jih morajo osnovne organizacije in stalni aktivi uresničiti do konca meseca. Na Jesenicah ustanovili temeljno telesno skupnost Ta teden so se že začele v tržiški občini razprave pred 10. kongresom V soboto, 10. novembra, so se zbrali v dvorani skupščine na Jeseni¬cah delegati temeljnih organizacij združenega dela, telesnih organiza¬cij in drugi ter po poročilu in daljši Stalna aktivnost Krajevni odbor za splošni ljudski odpor v krajevni skupnosti Javor- nik—Koroška Bela spada med najbolj aktivne odbore v jeseniški občini. Člani odbora svoje naloge redno opravljajo, znali pa so tudi poskrbeti za dobro organiziranost odbora. Na minulem sestanku so člani odbora predvsem razpravljali o dogodkih na Bližnjem vzhodu in se menili o svojem dosedanjem delu in aktivnosti. Samokritično so ugotovi¬li, da niso storili vsega, kar bi morali, zato so napravili nekaj sprememb v sestavu odbora in vključili nove člane. Da bi bilo njihovo delo tudi v prihodnje uspešno, bodo organizirali več pododborov na svojem območju. Samoprispevek za šolstvo Krajevni odbor za splošni ljudski odpor Javornik—Koroška Bela je med prvimi organiziral tudi kurirsko službo, ki se je izkazala kot odlično pripravljena in sposobna opraviti zahtevne naloge. Kurirska služba je sestavljena iz mladih ljudi, ki so radi sprejeli obveznosti. Na Javorniku in na Koroški Beli imajo mladi svoj mladinski aktiv, zato bodo člani odbora poskrbeli, da se bo še več mladih vključilo v delovanje sploš¬nega ljudskega odpora na tem terenu. D. S. no-varstvene ustanove ter šole na področju jeseniške občine. Ugotovili so, da so v zadnjih letih dobro po¬skrbeli za delo na področju vzgoje in izobraževanja v krajih izven Jesenic. Z nekaterimi novogradnjami so od¬pravili hude prostorske stiske v os¬novnih šolah in vzgojno-varstvenih ustanovah. Sekretarji ZK o novembrskih nalogah Cepljenje proti gripi 1. V Kranju — Zdravstveni dom splošna ambulanta Prvo cepljenje bo 17. in 24. 11. 1973 dopoldne od 9. do 11. ure in popol¬dne od 13. do 15. ure. Drugo cepljenje bo 15. in 22. 12. 1973 v istem času in isto tam kot prvo cepljenje. 2. V Škofji Loki — zdravstveni dom — dežurna ambulanta V Škofji Loki vsak dan, kar velja enako tudi za drugo cepljenje, ki bo približno čez štiri tedne. V Železnikih, v Gorenji vasi in v Žireh je cepljenje vsak dan v splošni ambulanti v času ordinacije. Za drugo cepljenje velja enako kot za Škofjo Loko. Cepi se lahko vsak občan, razen tistih, ki se lahko cepijo v tovar¬nah in v šolah. Cena za dvakratno cepljenje je 10,50 din, plača se pri prvem cep¬ljenju. ZDRAVSTVENI DOM KRANJ Na samih Jesenicah pa je še vedno precej problemov, saj zaradi pre¬majhnih prostorskih zmogljivosti na osnovnih šolah ne morejo uvesti enoizmenskega pouka, primanjkuje ustreznih telovadnic, stiska pa je tudi v vzgojno-varstvenih ustano¬vah. Člani aktiva so bili mnenja, da bi se morali v občini z referendu¬mom odločiti za samoprispevek.* Le tako bi lahko uspešno rešili proble¬me v šolstvu ter vzgojno-varstvenih ustanovah. D. Sedej ZKJ. Razen o izhodiščih za kongres komunisti na teh srečanjih razprav¬ljajo tudi o organiziranosti komu¬nistov v občini, o liku komunista, o novostih, ki jih prinaša nova ustava in o nalogah, ki- jih bo treba uresničiti na področju izobraževa¬nja. Do konca meseca bodo tržiški komunisti razpravljali še o statutu občine ter delovnih programih osnovnih organizacij in stalnih aktivov v mandatnem obdobju, ki se je začelo. Vsebinska osnova zanje bodo izhodišča za 10. kongres. Orga¬nizacije ZK pa se že pripravljajo na sprejem novih članov: Zanje bo občinska konferenca ZKS pripravila decembra poseben seminar. -jk razpravi ustanovili temeljno telesno kulturno skupnost. V poročilu in v razpravi so govorili predvsem o položaju telesne kulture v samoupravnem sistemu, o financi¬ranju ter o stanju, v katerem se sedaj nekatera društva in klubi nahajajo. Na Jesenicah deluje kar 50 raznih klubov in domala vsi dobivajo le toliko denarja, da naba¬vijo potrebne športne rekvizite. V nezavidljivem položaju so še poseb¬no šolska športna društva, kjer je vsa dejavnost odvisna od prosto¬voljnega, popolnoma amaterskega dela njihovih mentorjev. Na Jesenicah so sicer v zadnjem času zgladili nekaj športnih objek¬tov, vendar še vedno primanjkuje telovadnic ter drugih prostorov za vadbo. Starejši objekti nujno terjajo obnove, saj so jih do sedaj zaradi pomanjkanja denarja le malo vzdr¬ževali. Na minulem ustanovnem sestan¬ku TTKS so bili delegati soglasni, da bo najprej treba poskrbeti za nemo¬teno delovanje šolskih in predšolskih športnih društev, za množičnost v telesni kulturi ter seveda za razvoj tekmovalnega in vrhunskega športa, ki ga na Jesenicah predstavljata ho¬kej in smučanje. Z ustanovitvijo teme¬ljne telesne kulturne skupnosti bodo kadrovske, finančne in druge proble¬me vsekakor lažje reševali, saj usta¬novitev TTKS zagotavlja samou¬pravno urejevanje vseh odnosov in problemov. Tako na Jesenicah upajo, da bodo v prihodnje oživeli delo tistih klubov, ki so doslej imeli precej članov, vendar je bila njihova dejavnost zavrta predvsem zaradi izredno skromnih dotacij. ^ D. Sedej Minuli teden ie bila seja predsedstv^ tovarniške konference ZMS Železarni Jesenice. Člani sedstva so najprej kritično ocenili delo v zadnjih mesecih. Ugotovili » da program dela ni bil v celoti izveden. Močno je padla aktivnost mVTjVi železarjev, predvsem v posameznih obratih. Nekateri mladinski aKt še niso začeli z delom, v nekaterih obratih pa aktivov sploh niso ustanov • Glavni vzrok za takšno stanje ie nezainteresiranost mladih za delo, F. tudi kadrovska struktura v predsedstvu. Na koncu so se člani domen ' da bodo, če se dokonča meseca stanje ne bo popravilo, sklicali konferen mladinske organizacije v Železarni. Na petkovi seji predsedstva občinske konference ZMS Jesenice so razpravljali o delovnih načrtih za november. Poleg tega so na novo sesta komisijo za splošni ljudski odpor in kadrovsko dopolnili druge komisije, komisije se bodo v prihodnjih dneh sestale in se domenile za nadaljnje a® " Komisija za delo mladinskih aktivov na terenu pa že sedaj pripravlja us novno sejo konference mladih iz krajevnih skupnosti. J- Na zadnji seji krajevnega odbora ZB na Javorniku so razpravljal' ® organizaciji Kurirskega smuka v Javorniških Rovtih. Ob tej priložnosti &01 izdali bilten. Člani društva upokojencev na Jesenicah so minulo soboto pripravil'^ svoje člane, ki so stari nad 80 let tovariško srečanje. V jeseniškem drus^ ^ upokojencev, ki ima 1423 članov, je kar 78 žensk in moških, ki so stari n 80 let. D. S. Pri komiteju občinske konferen^ zveze komunistov se bo danes op" . dne sestala komisija zadružb® ekonomske odnose in ekonomsko politiko. To bo zadnja seja komisije v mandatnem obdobju. Na njej bodo razpravljali o uresničevanju na s področja stabilizacije ^gospodarstva glede na akcijski program tretje J občinske konference zveze komunistov, ki je bila januarja letos. Uvod v pravo bo na seji komisije podal podpredsednik občinske skupščine l*r Sifkovič. V nadaljevanju seje pa bodo razpravljali še o uresničevanju ust nih dopolnil v delovnih organizacijah in o delu skupne delovne skupine z komunistov in sindikata za konstituiranje samoupravne delavske kont v organizacijah združenega dela. A. Jutri popoldne bodo v Rado* ustanovili temeljno telesno ku.It .j no skupnost. Na ustanovni skupščine bodo razpravljali o dosedanjem delu iniciativnega odbora, ° 9jj|j tutu temeljne telesno kulturne skupnosti in o programskih izhodiščih. Izv0 jn bodo tudi predsednika in podpredsednika skupščine, člane izvršnega odbora delegate za ustanovno skupščino republiške telesno kulturne skupnosti. Društvo veterinarskih tehnikov Gorenjske je minuli petek organiziraj za gorenjske veterinarje in delavce Zavoda za zdravstveno varstvo Kr ogled radovljiške klavnice. Radovljiška klavnica, ki je temeljna organizac j združenega dela veletrgovine Špecerija Bled, je znana po tem, da j® e najbolj modernih in najbolje urejenih klavnic na Gorenjskem. A. Z. Včeraj je bila v Tržiču 43. seja skug ščine občine Tržič. OdbornA« obravnavali statut občine Tržič« je pravljali in sklepali o odloku o načinu upravljanja s sredstvi za reševce0i stanovanjskih vprašanj borcev, odloku o ukrepih družbene kontrole odloku o obrtnin in drugih gospodarskih dejavnostih, za katere je P ^ družbeni interes, odloku s področja obrtništva, zemljiških zadev, Ja^una, mestnega prometa itd. Na seji so razpravljali tudi o izvrševanju prorac skladov in sredstev občine Tržič. Ta teden se po osnovnih organizacijah in stalnih aktivih ZK trjv ^ občine nadaljujejo razprave o izhodiščih za 10. kongres ZKJ. Prav tako s« j ta teden sestal sekretariat aktiva ZK kulturnih delavcev ter komunisti. i0 vodstva občinske konference Zveze mladine Slovenije. Na slednji seji sodelovali tudi nekateri člani komiteja občinske konference ZKS. "J Več denarja za šport in telesno kulturo f fv ti. Ljudje želijo vedeti, kako se -e njihov denar. Ce bo naše dobro, bodo ljudje razumeli ki ga ima telesnokulturna nost!« Lj Omenili ste, da bodo ort ^ skupščine najprej izdelaj1 nančni program in ugotovil liko sredstev bo dobila 8kufoii o šele nato pa boste razpravlJ ^e delovnem programu skup in delitvi sredstev. »Na šport smo gledali vse Pyeu< kot na privilegij posameznika- vga- dar šport to ni. Skupnost mora v komur omogočiti sodelovanj ^jj! športu in telesni kulturi, Ce t«o ft Prav tako menim, da vrhunski ni tako pomemben kot osnovna j)i ba po šolah in rekreacija po de kolektivih. Skupnost bo zan£ja f menjala največ sredstev. Sev<^gjo ne bo zanemarjala športov, ki ^ v Tržiču tradicijo. To so v prv» in zimski športi, rokomet, pO' športi, ki so pomembni za , veK* čutje in zdravje delovnega ci Mislim na plavanje, odbojko, ko, atletiko, drsanje itd. ^Kborfl0 športe, ki so pri nas ,doma. ^ razvijali še naprej ter vzp po¬skrbeli tudi za druge kot so moto šport, kegljanje, hokej, ^ jn nje itd. Osnovna vadba po s°tajfltj! rekreacija po kolektivih ot»\\ temelj. V Tržiču se bomo> n ^ tudi dogovoriti o prednostn športov.« uu^ Temeljna teIesn°£ d skupnost bo morala skrbet ft' za vzdrževanje in gradnjo 0v nih ter rekracijskih Predvsem nas zanima, športne objekte v Tržiču pogrešate? , ice Pr' »Imamo tri lepe telovadm ,n osnovnih šolah, imamo £olt' Zelenico. Vendar to ni dovr gradnji le-teh bodo predvs« njena naša pozornost in vanja.« J- Pogovor s Francem HOMANOM, predsednikom, skupščine Temeljne telesnokulturne skupni občine Tržič, ki je bila ustanovljena 30. oktoOr Številnim slovenskim občinam, v katerih so že ustanovili temeljne telesnokulturne skupnosti, se je 30. oktobra pridružil Tržič. Za predsed¬nika skupščine nove skupnosti je bil izbran Franc HOMAN, nekdanji slovenski dolgoprogaš, zaposlen v to¬varni Peko Tržič. Francu Homanu smo zastavili nekaj vprašanj. Najprej smo ga pobarali, kaj pomeni za tržiški šport in telesno kulturo ustano¬vitev temeljne telesnokulturne skupnosti. »Ustanovitev skupnosti sodi v pri¬zadevanja, da dobita šport in telesna kultura tisto družbeno veljavo, ki jo zaslužita. Telesna kultura ni le ko¬njiček nekaterih, temveč mora biti interes delovnih ljudi. Ne sme nam biti vseeno, kakšni so naši delovni ljudje. Predvsem morajo biti zdravi in kot taki so šele lahko uspešni na delovnem mestu in konec koncev tudi za obrambo domovine. Zdravje in telesno ter duševno pripravljenost pa dasta lahko le pravilna telesna kultura in šport.« S katerimi nalogami se bo naj¬prej srečala tržiška telesnokul- turna skupnost? Jesenice Radovljica Tržič »Prizadevali si bomo, da bomo po podjetjih čimprej sprejeli samo¬upravni sporazum in z njim določili, koliko sredstev bodo ljudje v prihod¬nje namenjali za razvoj' telesne kul¬ture in športa. Računamo, da se bo do spomladi tržiška telesna kultura še financirala po starem, iz občin¬skega proračuna. Do takrat pa bomo skušali podpisati samoupravni spo¬razum. Računamo," da naj bi prispevek znašal od 0,35 do 0,40 od¬stotka od bruto osebnih dohodkov, kar bi zneslo od 500 do 600 tisoč di¬narjev letno. To je približno trikrat več, kolikor dobiva tržiški šport se¬daj. To bo glavni dokaz drugačnega in pravičnejšega vrednotenja športa in telesne kulture v občini in dela vaditeljev in trenerjev. Naloga skup¬ščine, krajevnih skupnosti in druž¬benopolitičnih organizacij je sezna¬njenje delovnih ljudi z našimi načr- Osrednje vprašanje našega nadaljnjega socialistič¬nega razvoja je uveljavljanje nove ustave. V samo¬upravni socialistični družbi dobiva tudi zdravstvo in zdravstveno zavarovanje enak samoupravni status, enake samoupravne pravice in dožnosti kot druga področja združenega dela. Skupnost zdravstvenega zavarovanja Kranj in zbor delegatov izvajalcev zdravstvenega varstva Kranj menita, da je treba ne da bi počakali sprejem nove ustave s samoupravnim sporazumom ustanoviti začasno skupnost zdravstvenega zavarovanja in zdravstvenega varstva z namenom, da takoj zagotovimo kar najugodnejše pogoje za sporazume¬vanje na področju izvajanja in financiranja zdravstvenega varstva. S tem samoupravnim sporazumom-upostavljamo začasno skupnost, ki naj zagotovi svobodno menjavo dela, enakopravno in sporazumno odločanje o izva¬janju in financiranju zdravstvenega varstva v skladu ? skupnimi interesi, ki naj uresničuje druge skupne interese, do ustanovitve samoupravne interesne skup¬nosti zdravstvenega zavarovanja in zdravstvenega varstva skladno z novo ustavo SRS. S predlaganim samoupravnim sporazumom opre¬deljujemo' kot najvišji samoupravni organ začasne skupnosti skupščino delegatov skupnosti, ki jo sestav¬ljata zbor delegatov uporabnikov zdravstvenega varstva in zbor delegatov izvajalcev zdravstvenega varstva. Z začasno skupnostjo želimo skupno in pravočasno ?ačeti z obravnavanjem in oblikovanjem izhodišč za izvajanje in financiranje zdravstvenega varstva v J974. letu, skladno z novimi ustavnimi načeli. Z usta¬novitvijo te začasne skupnosti hkrati omogočamo Ustreznejšo pripravo samoupravnega sporazuma o Ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti, ki ga bodo obravnavali in sprejeli delavci in drugi delovni ljudje neposredno in po svojih organizacijah združe¬nega dela in skupnostih ter delavci v organizacijah združenega dela, ki opravljajo zdravstveno varstvo. Osnutek samoupravnega sporazuma o ustanovitvi začasne skupnosti zdravstvenega zavarovanja in var¬stva Kranj, kot ga je sprejel iniciativni odbor, objav¬ljamo z željo, da z njim seznanimo vse delovne ljudi in da dajo nanj morebitne pripombe in dodatne predloge. Iniciativni odbor za ustanovitev interesne skup- nosti zdravstvenega zavarovanja in varstva, s sedežem v Kranju, Stara cesta 11, bo obravnaval pri¬pombe in dodatne predloge prispele do 30. 11. 1973. Kranj, 14. 11. 1973 Iniciativni odbor za ustanovitev SIS zdravstve¬nega zavarovanja in varstva OSNUTEK Z namenom, da povežemo delovne ljudi — uporab¬ne zdravstvenega varstva in izvajalce zdravstvenega Varstva ter dosežemo kar najbolj ustrezne pogoje za sporazumevanje na področju izvajanja in financiranja zdravstvenega varstva, uresničujoč načelo XXI. dopolnila ustave Socialistične federativne republike ugoslavije, sta sprejela skupščina skupnosti zdrav¬stvenega zavarovanja Kranj na seji dne in zbor delegatov izvajalcev zdravstvenega varstva Kranj na Seji dne ... Samoupravni sporazum ° ustanovitvi začasne skupno¬sti zdravstvenega zavarovanja in varstva Kranj j. Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja *^ranj jn zbor delegatov izvajalcev zdravstvenega arstva Kranj ustanovita začasno skupnost zdrav- tvenega zavarovanja in varstva Kranj. 2. Predlog za ustanovitev začasne, skupnosti zdravstvenega zavarovanja in varstva Kranj . Najvišji organ začasne skupnosti je skupščina de- egatov skupnosti. Skupščino delegatov skupnosti se¬sljata dva zbora: zbor delegatov — uporabnikov zdravstvenega varstva in zbor delegatov delavcev-izvajalcev zdravstvenega varstva. 3. Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja Ljubljana opravlja naloge zbora delegatov-uporabni- kov zdravstvenega varstva, zbor delegatov zdravstve¬nih delavcev Kranj pa zbora delegatov izvajalcev zdravstvenega varstva — delavcev v organizacijah na področju zdravstva. Oba zbora sta enakopravna in ne more priti do pre¬glasovanja. 4. Skupščina delegatov skupnosti oziroma oba njena zbora enakopravno opravljata predvsem te-le zadeve: 1. sprejemata na podlagi medsebojnih in družbenih interesov program in načrte zdravstvenega varstva; 2. na podlagi vzajemnosti in solidarnosti odločata o sredstvih, potrebnih za zdravstveno varstvo; 3. sprejemata finančni načrt in zaključni račun o sredstvih potrebnih za zdravstveno varstvo; 4. sklepata samoupravne sporazume o financiranju zdravstvenega varstva z organizacijami združenega dela in drugimi dejavniki; 5. volita izvršilne in druge organe in določata nji¬hovo pristojnost; 6. opravljata druge zadeve iz pristojnosti skupščine skupnosti zdravstvenega zavarovanja Kranj, določene v statutu te skupnosti. 5. Skupščina delegatov skupnosti (oba zbora) na prvi seji izvoli predsednika in dva podpredsednika skupšči¬ne ter izvršilni odbor, ki šteje 14 članov. Vsak zbor skupščine izvoli predsednika in namestni¬ka predsednika zbora. Skupščina ima predsedstvo skupščine, ki ga sestavljajo predsednik in podpredsed¬nika skupščine ter predsednika obeh zborov. 6. Skupščina delegatov skupnosti (oba zbora) sprej¬me poslovnik o delu skupščine, s katerim določi posto¬pek za delo zborov, za usklajevanje stališč, za spo¬razumevanje in o pristojnosti predsedstva skupščine. 7. Ce zbora po dveh zaporednih obravnavah spornega vprašanja ne dosežeta sporazuma o zadevi, postavita skupno komisijo, v katero izvoli vsak zbor enako šte¬vilo članov. Skupna komisija pripravi predlog za uskladitev spornih vprašanj. 8. Statut skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Kranj (Uradni list SRS, št. 45/70) in na njegovi podlagi izdani splošni akti ter statut skup¬nosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Kranj (Uradni list SRS, št. 45/70) in na njegovi podlagi iz¬dani splošni akti- ostanejo do nadaljnega v veljavi. Skupščina delegatov skupnosti po postopku, ki je predpisan za sprejem statuta oziroma drugih splošnih aktov, lahko z začasnimi sklepi spreminja in dopol¬njuje ter usklaja statut oziroma druge splošne akte iz te točke samoupravnega sporazuma. 9. Ta samoupravni sporazum ne posega v druge pra¬vice, pristojnosti, obveznosti in terjatve skupnosti zdravstvenega zavarovanja Kranj. 10. Ta samoupravni sporazum začne veljati, ko ga sprejmeta skupščina skupnosti zdravstvenega zava¬rovanja Kranj in zbor delegatov zdravstvenih delav¬cev Kranj. Zbor delegatov zdravstvenih delavcev Kranj Predsednik Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja Kranj Predsednik skupščine Novost iz kranjske Iskre Elektronski števec električne energije Iskra Elektromehanika Kranj je na letošnjem sejmu sodobne elek¬tronike v Ljubljani prikazala elek¬tronski števec za merjenje električne energije. Trifazni transformatorski števec je vzbudil veliko pozornost. Iskra se je namreč s tem uvrstila med prve proizvajalce tovrstnih števcev na svetu. Da se je razvojna skupina za elek¬tronske števce v razvoju tovarne števcev v Kranju začela že pred leti ukvarjati z razvojem tega števca, je vzrok v nekaterih slabostih, ki jih ima današnji, lahko bi rekli, klasični indukcijski števec. Ta števec je namreč občutljiv na mehanične udarce, zaradi trenja v ležajih je točnost merjenja manjša, proizvod¬nja pa je sorazmerno draga. Z razvojem pol vodniške merilne tehnike so se pokazale možnosti za izdelavo tega merilnega inštrumen¬ta, katerega značilnosti so velika točnost merjenja električne energije. Razen tega novi trifazni števec ni občutljiv na lego in mehanske udar¬ce. Velikost števca je enaka induk¬cijskemu in ima tudi enako ohišje. Obratovanje števca pa kaže svetlob¬ni signal — svetleča dioda. Cena trifaznega elektronskega števca bo enaka ceni indukcijskega z enako točnostjo. Vendar pa ta števec še ne bo namenjen široki potrošnji. Za posameznika bi bil namreč predrag, pač pa bo primeren za velike odje¬malce oziroma porabnike električne energije. Za široko potrošnjo bodo v Iskri razvili cenejšo varianto. Sicer pa v Iskri računajo, da bo proizvod¬nja novega trifaznega elektronskega števca stekla prihodnje leto jeseni. za mikroelektroniko fakultete za elektrotehniko v Ljubljani. Labora¬torij te fakultete je namreč izdelal vezje v elektronskem števcu. A. 2 al ar Etini družin ski paketi O družinskih paketih Živilske in¬dustrije Kamnik smo pisali že lani. Tokrat vas seznanjamo z nekaterimi novostmi. Prvo, kar je treba reči, je to, da je vložena vrtnina te tovarne prilagojena okusu slovenskega po¬trošnika. V majhnem družinskem paketu je šest kilogramskih kozar¬cev vloženih vrtnin za ceno 39 dinar¬jev, v srednje velikem družinskem paketu je 12 kozarcev vrtnin za ceno 77 dinarjev, v velikem paketu pa je 24 kilogramskih kozarcev vloženih povrtnin za ceno 153 dinarjev. Eta je o tej ozimnici obvestila vse sindikalne organizacije na Gorenj¬skem in ljubljanski regiji. Sindikal¬nim organizacijam priznajo 2 % po¬pusta, hkrati so pripravljeni krediti¬rati kupce, vendar s pogojem, da najmanjši mesečni obrok ne sme biti manjši kot 50 dinarjev in da se obroki poravnajo pri izplačilu oseb¬nega dohodka. J. V. kamniška @ gorčica Kot rečeno, je ta števec razvila skupina za elektronske števce v kranjski Iskri. Od vsega začetka je pri tem sodeloval inž. Milan Mežek. Kasneje pa je skupina navezala stike še s predstavniki laboratorija *kihan° gospodar¬ im ??gftnizacij posluje na meji fce t * • no ali pa nJ'ihovi stroji UKofejo v izgubo. To niso le gole ij toyitve in govorice na splo- *ad .. trditev so našle tudi na i1 •Se-'i škofjeloške občinske trtedi-*ne' 80 odborniki pre- g08P0darjenje v občini in t u 0 Prediskutirali vzroke De« nič razveseljivo stanje. Podi ®' je kar Pet največjih »*0v $ Pridelalo skoraj 7 milijo¬ni dinarjev izgube, priča, da be ®a ne moremo iskati v sla- d^u • gospodarjenju, temveč p^j Šestkrat večji davki in j Pevki kot v preteklosti, so sklade, nižanje življenjske 1, Prebivalstva pa je zmanj- ffoH .Pn° nioč. Zmanjšala se je •^et tehničnih pred- ŠtVa°v.» Pohištva, stavbnega pohi- lt0 a ln drugih podobnih izdel- in(1» Po katerih slovi škofjeloška sreči so povsod ob- navali amortizacijo po višji stopnji kot je predpisana in bodo deficit ob koncu leta nekako po¬ravnali. Toda je poseganje v amortiza¬cijo, pa čeprav je obračunana po visoki stopnji, gospodarno? Naj¬brž ne? Torej bodo morala pod¬jetja ravnati proti svojim intere¬som! Posledice zaradi izravnavanja deficita z denarjem, ki je bil prvotno namenjen za amortiza¬cijo, so lahko še očitnejše, če upoštevamo podatek, da vred¬nost osnovnih sredstev upada v skupni vrednosti sredstev gospo¬darstva. Tudi delež dohodka, ki je namenjen za razširitev mate¬rialne osnove združenega dela, upada, namesto da bi naraščal, kot je predvideno v ustavnih do¬polnilih. Prav tako pada delež sredstev, ki so namenjena za raz¬širjeno reprodukcijo. Poravnavanje obveznosti na račun amortizacije ,^nan« i« A n «m1 rtnonA/lat*. of nnnn Lnf in nroHniciana in nAnn nnirnvnAofi ..n« «vmani&ati IraiH 1P n n tfl n H«*" i Če vse večji del amortizacije porabljamo za plačevanje raznih obveznosti, bodo vse manjše možnosti za nakup novih strojev, prizadeta pa bo tudi proizvodnja in s tem se bo manjšal dohodek. Če bodo obveznosti gospodar¬stva do bank in potrošnikov zu¬naj gospodarstva še naprej nara¬ščale s tako hitrostjo, bodo mo¬rala podjetja začeti posegati v sklade skupne porabe in nazad¬nje tudi v sklad za osebne dohod¬ke. To pa se bo prej ali slej poka¬zalo pri življenjski ravni prebi¬valstva. Občani do sedaj še ved¬no niso občutili posledic take politike v taki meri, da bi bila sorazmerna težavnim razmeram v gospodarstvu, kjer so zaposle¬ni. Zato bi, preden do tega pride, morali zelo natančno preučiti, ali je tako nizka akumulativnost posledica premajhnega ustvarje¬nega dohodka in zato ni sredstev za izpolnjevanje vseh obveznosti ali pa so obveznosti v razmerju s takšno akumulacijo prevelike. Če so prevelike, jih bo treba zmanjšati, kajti le na ta način bo možno povečati reproduktivno sposobnost gospodarstva in s tem omogočiti njegovo moderni¬zacijo, hkrati pa pospešiti zdru¬ževanje sredstev na samouprav¬ni osnovi za boljše gospodarjenje in za financiranje družbenih de¬javnosti v skladu z ustavnimi dopolnili. L. B. Tapetništvo Radovljica dobavlja in montira uvože¬ne švicarske karnise, izdeluje in dobavlja zavese po individualnih naročilih. Oblaga tla s tapisomi in PVC- oblogami. Sprejema naročila za vsa ostala tapetniška dela. Lastne zaloge materialov. Za cenjena naročila se pri¬poročamo PEČI r ZA ^ CENTRALNO GRETJE STADLER in EMO od 25.000 — 50.000 Kcal TAKOJŠNJA DOBAVA murlia posl. ŽELEZNINA w tel. 75-194 ^ Jp* t m iggr n Sreda, 14. novembra 1973 Dražje, vendar kvalitetnejše V tržiški občini se je odvoz smeti in industrijskih odpadkov zadnje čar se izboljšal. Komunalno podjetje Tržič, ki skrbi za takšna opravila, je kupilo avtomobil-smetar in samona- kladalec za kontejnerje. Kontejnerji so namenjeni predvsem za odlaganje tistih odpadkov, ki ne gredo v običajne smetnjake, kupujejo pa jih krajevne skupnosti. Prvi kontejnerji so že nameščeni v krajevni skupno¬sti Kavne, krajevni skupnosti Bistri¬ca in krajevni skupnosti Pristava. V kratkem pa jih bosta dobili še krajevni skupnosti Tržič—Center in Križe. Na Komunalnem podjetju ugotavljajo, da divja odlagališča smeti izginjajo, čeprav ljudje velikih kontejnerskih smetnjakov še ne uporabljajo v polni meri. Kontejner¬je odvaža in prazni podjetje po potrebi, običajne smetnjake pa praz¬nijo v mestnem središču dvakrat te¬densko, v okolici Tržiča pa enkrat tedensko. Razdeljena posojila Pri Kmetijski zadrugi Medvode že tretjo leto posluje hranilno kreditna služba. V tem času je 249 kmetom bilo dodeljeno investicijsko posojilo za nakup kmetijske mehanizacije, plemenske živine ter gradnjo ali popravilo gospodarskih objektov v višini skoraj 5 milijonov dinarjev. Pogoji kreditiranja so določeni z za¬konom ter se posojila dodeljujejo za dobo enega do desetih let po obrest¬ni meri med 1,5 do 3 %, posameznik pa lahko dobi največ sto tisoč dinarjev posojila. -fr Izobraževanje kmetov Kmetijska zadruga Medvode in Upravni odbor Sklada za pospeše¬vanje kmetijstva občine Ljubljana- Šiška sta pripravila obširni program izobraževanja za kmete v zimskem času: Predavanja bodo v Vodicah, Senici in Šentvidu. Program zajema predvsem zanimive domače teme, za posamezne interesne skupnosti pa so pripravili posebna strokovna preda¬vanja. -fr Prva nagrada v Koprivnik V nedeljo je bilo v Poljanah že tretjo žrebanje hranilnih vlog pri hranilno kreditni službi KZ Skofja Loka. Le-ta združuje že prek 3000 varčevalcev. Pravico do udeležbe pri žrebanju so imeli varčevalci, ki so 31. oktobra imeli na hranilni knjižici vsaj 2000 dinarjev. Izžrebali so 30 nagrad. Jakob Bogataj s Koprivnika je dobil prvo nagrado in sicer 380 litrsko hladilno skrinjo LTH, drugo nagrado, motorno škropilnico, je dobil nek varčevalec iz Selc in tretjo, šivalni stroj, Jože Frlic iz Drage. Ontali izžrebanci so prejeli razne manjše gospodinjske aparate, ure, kuhinjsko posodo in druge upo¬rabne predmete. Bodo veliki smetnjaki-kontejnerji zmanjšali število divjih smetišč, ki so raz¬tresena po tržiški občinii— Foto: F. Perdan Osrednje tržiško odlagališče smeti ni več na Mlaki v neposredni bližini mesta, temveč v gozdu pri Kovorju, kjer smeti in odpadke sproti zažiga¬jo. Meritve, opravljene med zaži- ganjem, so pokazale, da okolje, posebno vasi Kovor in Hudo nista ogroženi. Sprotno sežiganje je učin¬kovitejše kot kopičenja odpadkov na kupih ali zasipanje. Zaradi samovži¬ga, malomarnost i ter namernega za¬žiga se smeti lahko vnamejo. To se je pripetilo na starem smetišču Mlaka. Smeti so gorele 3 mesece in plamenov ni ugasilo ne gašenje ne zasipavanje. Komunalno podjetje je za vse novosti na področju odvoza smeti in industrijskih odpadkov potrošilo 487.000 dinarjev. Pomagalo si je s kreditom banke ter posojili gospo¬darskih organizacij. Kljub temu je komunalna dejav¬nost, imenovana »snaga«, deficitar¬na dejavnost. Pri Komunalnem pod¬jetju Tržič je znašala izguba v letošnjem tretjem tromesečju 100.000 dinarjev. Skupščini občine Tržič je bila že posredovana prošnja za uveljavitev višjih smetarin. Za gospodinjstva naj bi znašala nova smetarina 18 dinarjev za kvadratni meter (sedaj 8) stanovanjske povr¬šine, za industrijo pa naj bi se sedanja smetarina 20 dinarjev za kvadratni meter poslovne površine zvišala na 26 dinarjev. Komunalno podjetje je predlagalo tudi podraži¬tev kontejnerskega odvoza smeti in odpadkov. Sedaj znaša odvoz kubika smeti 3660 starih dinarjev, po novem pa 4000 starih dinarjev. J. Košnjek Žrebanje je spremljal kulturni program, ki so ga izvajali člani kul- turnoumetniškega društva iz Poljan. Po žrebanju pa je bila veselica s krompirjevim balom. -lb V petek in soboto, 9. in 10. no¬vembra je bila v hotelu Transturist v Škof j i Loki 13. republiška razstava in degustacija mlečnih izdelkov 15 slovenskih mlekarn. Prireditev sta organizirala Kmetijsko poslovno združenje iz Ljubljane in Kmetijska zadruga Škofja Loka, ki je ob tej pri¬ložnosti nagradila svoje najboljše proizvajalce in kooperante pri proiz¬vodnji mleka. Ocenili mlečne izdelke ter nagradili proizvajalce Posebna strokovna komisija je v petek ocenila 122 mlečnih izdelkov iz petnajstih slovenskih mlekarn. Ocenjevanje priznanih strokovnja¬kov je pokazalo, da so izdelki naših mlekarn kvalitetni. Kar 53 mlečnih izdelkov je prejelo najvišje kvalitet¬no priznanje. Kvaliteta mleka in mlečnih izdelkov pa bo v prihodnje lahko še veliko boljša, saj namera¬vamo v republiki v prihodnjih letih modernizirati večino mlečnih zbiral¬nic ter jih opremiti s sodobnimi hla¬dilnimi napravami. M )dernizacije predvidevajo tudi mlečni predeloval¬ni obrati. Letno bomo tako lahko v Sloveniji predelali 70 milijonov litrov mleka. Petkova in sobotna »mlečna« prireditev v Škofji Loki je namreč pokazala, da nekatere kme¬tijske organizacije tega še nimajo urejenega in so zato tudi mlečni izdelki iz takih obratov slabši. Vse tanjša rezina kruha Konec lanskega leta je republiška skupščina sprejela zakon, s katerim je podaljšala veljavnost zakona, ki določa premoženj¬ski cenzus kot pogoj za pravico do otroškega dodatka in njegovo višino. Po tem zakonu imajo pravico do otroškega dodatka vsi tisti zaposleni starši, katerih mesečni dohodek na družinskega člana lani ni presegel 900 dinarjev. Za prvega otroka prejemajo 95 dinarjev in za drugega 120 dinarjev pomoči. Upravičenci, katerih dohodek je bil pred letom manjši od 600 dinarjev, pa prejemajo za prvega otroka 160 dinarjev in za vse naslednje po 200 dinarjev dodatka. Za težje prizadete otroke izplačujejo 50 odstotkov višji dodatek, samohranilei pa prejemajo 30 od¬stotkov več kot drugi. Denarne pomoči so deležni tudi otroci v kmečkih družinah. Praviloma dobivajo pomoč otroci iz tistih kmečkih družin, v katerih ni več kot 200 dinarjev katastrskega dohodka letno oziroma več kot 600 dinarjev na člana. Družbena pomoč za otroke je majhna in se je ob stalnem naraščanju življenjskih stroškov še zmanjšala. Samo v primer¬javi s preteklim letom je vrednost dodatka padla za dvajset odstotkov. Tako se je tudi delež kritja poprečnih življenjskih stroškov za otroka pri sicer večjem dodatku in nižjem cenzusu znižal od 33 na 27 odstotkov^ pri nižjem dodatku pa je s 15 od¬stotkov zdrsnil na 13. Zaradi vse manjšega realnega otroškega dodatka so najbolj prizadete družine z nizkimi osebnimi do¬hodki. To so največkrat mlade družine, z dojenčki in predšol¬skimi otroki, katerih varstvo je posebno v mestih zelo drago. Samo od aprila lani pa so se življenjski stroški za otroka brez stroškov za vzgojo povečali od 650 na 730 dinarjev. Družin z nizkimi osebnimi dohodki pa je v Sloveniji približno 40.000 in vsaka ima poprečno dva otroka. Zaradi zamrznitve cenzusov in zvišanja osebnih dohodkov, četudi le nominalnega, je letos izgubilo pravico do dodatka 16 odstotkov upravičencev. Najmanj tolikšnemu odstotku upra¬vičencev pa se je dodatek znižal. To pomeni, da ie letos kar tret¬jina staršev, ki so še lani prejemali otroške dodatke, le-te letos izgubila ali pa se je družbena pomoč za vzdrževanje otrok zmanjšala. Takšno stanie seveda ni ostalo brez odmeva. Tako občinske kot republiška skupnost otroškega varstva so že zahtevale, da je treba otroški dodatek usklajevati z rastjo življenjskih stroškov. Hkrati pa je treba z rastjo osebnih dohodkov zviševati tudi cenzus, ki pogojuje pravico do prejemanja družbene pomoči za vzdrževanje otrok. To so navsezadnje zahtevale tudi* mnoge delovne organizacije, predvsem pa organizacije sindikata, ki druga za drugo ugotavljajo, da nizki cenzusi zavirajo storilnost. Nesmiselno in hkrati nehumano je prisiliti delavca, da bo pre¬segal normo oziroma delal nadure in si s tem prislužil nekaj sto dinarjev, hkrati pa bo izgubil pravico do otroškega dodatka. Izkušnje tudi kažejo, da je treba zaščititi predvsem družine z več otroki. Zato je republiška skupnost otroškega varstva že predla- §ala, naj se izdelajo nova merila za dodeljevanje otroškega odatka. Predvsem naj bi se premoženjski cenzus dvignil za toliko, kolikor so se povečali osebni dohodki lani in letos. Tako bi ponovno pridobili pravico do dodatka tudi tisti delavci, ki so to pravico letos izgubili. Otroški dodatek naj bi se povečal vsaj za dvajset odstotkov, le za prvega otroka bi ostal nespremenjen. V petek in soboto smo slišali v Škofji Loki tudi precej zanimivih številk in predvidevanj, kako se bo v prihodnje gibala naša mlečno pre- delovalna industrija. Leta 1965 so na primer Slovenske mlekarne odkupite 90,5 milijona litrov mleka, letos Pa bo to število že naraslo na 188 mih' jonov. 2e prihodnje leto pa bomo v naši republiki prvič odkupili več kot 200 milijonov litrov mleka. Vendar s tem možnosti za večjo mlečno proizvodnjo in predelavo pri nas še ne bodo izčrpane. V prihod¬njih petih letih nameravamo v Slo¬veniji pridobiti 3500 novih hlevskih stojišč ter modernizirati družbene kmetijske obrate. Povprečna molz- nost na kravo naj bi takrat znašala 5000 litrov. Na večjo mlečno proiz¬vodnjo bo vplival tudi uvoz 3700 ple¬menskih krav ter preusmeritev 580U kmetij na mlečno proizvodnjo. J. Košnjek Zdravniška dežurna služba v Poljanski dolini Od 16. novembra od 19. ure in do 22. novembra do 6. ure zjutraj bo dežurni dr. Bojan Gregorčič, tel. 68-260. V njegovi odsotno¬sti kličite samo v nujnih S rimerih Zdravstveni dom kofja Loka, tel. 60-440. Razmišljanje ob prehodu iz poletnega na zimsko krmljenje govedi Ob prehodu na zimsko krmljenje s suho mrvo in s si¬lažo se stroški za krmo na žival povečajo. Zato je želja in potreba vsakega živinorejca, da krmljenje z zeleno krmo jeseni podaljša, če je le možno, tudi še v november. Kako bo to dosegel, je odvisno od usme¬ritve gospodarjenja na kmetiji- Obrati s pašno-košnim nači¬nom koriščenja travne ruše bodo pasli dokler se bo dalo- Ker hranilna vrednost trave proti koncu rastne sezone slabi, bo potrebno že pred kon¬cem oktobra živalim dodajati tudi nekaj suhe krme v hlevu- Ta naj bo v jaslih in jo živali jemljejo po volji. Kot pojema paša, tako večamo količine se¬na. Takšen prehod je postopen in ga živali brez težav prenese¬jo. Ugodno je tudi to, da v tem času lahko porabimo tudi manj kvalitetno mrvo. Na kmetijah, kjer krmijo vse leto v hlevu, bi napravih velik korak naprej, če bi vsaj molznice jeseni pasli na tistih površinah, kjer se košnja več ne izplača. Živali bi bile vsaj nekaj časa na svežem zraku in soncu, močil bi jih dež in bi se vsaj malo pregibale. Gaženje bi bilo koristno tudi za rušo- Tudi pri takšni paši bi bilo po¬trebno še dodatno dokrmlje- vanje v hlevu. To opravimo lahko z zeleno krmo ali s suho mrvo. Ce jesenska paša ni možna, takšnih obratov pa skoro ni¬mamo, skušajmo zeleno krmljenje podaljšati čim dlje v jesen. Zato bo potrebna setev krmnih mešanic ali čistih kul¬tur, ki za krmljenje primeren razvoj dosežejo zelo pozno- Poznamo kulture, ki prenesejo tudi precej mraza. Kaj bomo izbrali, kako in kdaj bom o sejali bo najbolje povprašati pospeševalce v zadrugi, saj s0 pogoji za rast na Gorenjskem po posameznih področjih raz¬lični. Za letos je ta način za¬mujen, ker pač moramo misliti julija kako bomo krmili okto¬bra ali novembra. Najbolje Je> da si živinorejec napravi prO" gram krmljenja za celo let0- okviru tega pa bo lahko preko rastne sezone formiral »zeleno verigo«; to pomeni, da bo zase- jal posevke, ki bodo zoreli p°: stopno, da med posameznim ne bo lukenj in bo stalno n® voljo primerna količina svez voluminozne krme. To »zelen verigo« pa poskušajmo poteg' niti daleč v november. Živinorejsko veterinarski zavod Kranj Kmetijska pospeševalna služba: Boris Praprotnik, dipl. ing. agr. Odbor hranilno kreditne službe pri Gozdnem gospodarstvu Bled razpisuje kredite za leto 1974 iz sredstev hranilnih vlog in iz sredstev skladov službe za preusmeritev in pospeševanje kmečkih gospodarstev v intenzivnejšo kmetijsko in gozdno proiz¬vodnjo in dopolnilno dejavnost kot je kmečki turizem pod naslednjimi pogoji: Krediti iz omenjenih sredstev se dajejo za dobo 5 let oziroma največ za d°b°> predvideno z zakonom o nadomestilu za del obresti in o udeležbi SR Slovenije pri nekaterih kreditih v kme¬tijstvu in osnovni predelavi kmetijskih pridelkov (Ur. 1. SRS štev. 89-7/72). Krediti bodo na voljo po znižani obrestni meri v smislu določil sporazuma, sklenjenega po 13. členu in po 18. členu citi¬ranega zakona za leto 1974 in sicer za naslednje namene: — preureditev živinorejskih proizvodnih objektov za mleko in tneso; — ureditev in razširitev obdelovalnih površin; — kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo ter opremo; — nakup plemenske živine; — snovanje dolgoročnih nasadov; — ureditev stanovanjskih ali gospodarskih poslopij za potrebe kmečkega turizma. Pogoji za pridobitev kreditov za preusmeritev in pospe¬ševanje kmečkih gospodarstev so: — da prosilec hrani sredstva, izplačana za prodani les na strezni knjižici Ljubljanske banke, podružnica Kranj; — da trajno gospodarsko sodeluje z GOZDNIM GOSPODAR¬STVOM BLED in področno Kmetijsko zadrugo; — da je kreditno sposoben; 7- da je preusmeritev kmečkega gospodarstva v skladu z Načrtom razvoja kmetijstva, gozdarstva in turizma. .Prednost pri kreditiranju bodo imeli kmetje — gozdni posest¬niki, ki se obvežejo, da bodo pokrili obveznosti kredita z lesom pri Prodaji. 0 Vloge za kredite sprejema HRANILNO KREDITNA SLUŽBA PRI GOZDNEM GOSPODARSTVU BLED. Rok vlaganja prošenj za dodelitev namenskih kreditov je do 3l-12. 1973. Vse kmete — gozdne posestnike obveščamo, da ima kmetijski Pospeševalec LONCNAR ing. Majda uradne ure vsak torek od 5-30 do 10. ure v prostorih GOZDNEGA GOSPODARSTVA sled. soua Uraivj industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov razpisuje prosto vodilno delovno mesto direktorja marketinga pogoj: — zaključena visoka strokovna izobrazba, — uspešna praksa na enakem ali podobnem delovnem področju, — sposobnost organiziranja delavcev v strokovni službi za uspešno delo in skladno urejanje samoupravnih odnosov, — aktivno znanje enega tujega jezika. Prijave z zadnjim šolskim spričevalom, s prepisom zadnje odločbe o zaposlitvi ali drugimi dokazili o dosedanji praksi in Usposobljenosti sprejema kadrovska služba podjetja, Kranj, Škofjeloška 6, do 30. novembra 1973. V tem roku so zainteresiranim kandidatom v oddelku za zapo¬slovanje na voljo dokumenti o organizacijski strukturi službe Marketing, opis delovnega mesta, letni gospodarski načrt podje¬tja ter drugi organizacijski predpisi v zvezi s tem delovnim testom. O izbiri kandidata vas bomo pismeno obvestili v 10 dneh po opravljeni izbiri. R komisija za volitve in imenovanja skupščine občine Kranj izpisuje Podlagi 16. člena Zakona o delavskih univerzah, izobra¬ženih centrih in drugih organizacijah, ki se poleg šol u*varjajo z izobraževanjem (Uradni list SRS, štev. 4/71) direktorja delavske univerze Tomo Brejc Kranj visoka izobrazba in najmanj tri leta delovnih izkušenj na ^ Področju izobraŽevanja odraslih """" vi$ja izobrazba in najmanj pet let delovnih izkušenj na področju izobraževanja odraslih K andidati morajo poleg splošnih pogojev imeti pridobljena Q, anja s področja pedagogike, andragogike in organizacije iz- tete*^eVan-'a ter imeti ustrezne moralno politične kvali- za prijavo je 15 dni po objavi. j ®no>dati naj vložijo prošnje kolkovane z 2,()0 din, življen jepis, ^.pazila o izobrazbi in zahtevanih delovnih izkušnjah ter potr- Vor ° nekaznovanju in da ni v preiskavi na naslov: Komisija za ^ litve in imenovanja skupščine občine Kranj, 64001 Kranj, r8 revolucije 1. V petek, 9. t. m., je zveza kultur- no-prosvetnih organizacij občine Kranj priredila zelo uspel koncert Kernjakovih in drugih koroških pesmi. Bojazen organizatorjev, da bo dvorana v delavskem domu polpraz- na, se je še pred začetkom koncerta povsem razblinila — dvorana je bila prepolna, vseh obiskovalcev niti sprejeti ni mogla. Spored so izvajali: moški pevski zbor Iskra Kranj, ki ga je vodil diri¬gent Janez Močnik, vokalni kvartejt Bratje Pirnat iz Jarš in moški pevski zbor Davorin Jenko iz Cerkelj pod vodstvom dirigenta Milka Škoberne- ta. Koncert, ki je pomenil pravo osve¬žitev našega zborovskega petja, je glasbeno nadvse uspel in razvnel pri¬sotno občinstvo — koga pa ne bi presunila otožna slovenska koroška pesem? Manifestativni ton kulturnemu večeru pa je dal nagovor Črtomira Zorca, ki je med drugim poudaril: »Nocojšnji koncert koroških pe¬smi želimo obeležiti ne le kot kultur¬no, pač pa tudi kot politično mani¬festacijo za narodnostne pravice naših rojakov onstran Karavank. Prav hote smo izbrali za odraz naših čustev toplo koroško pesem, ki nas druži z neko magično močjo že toliko desetletij. Saj prav ta mila koroška slovenska pesem krepi v pevcih in poslušalcih najbolj žlaht¬no domoljubje. Izbrali pa smo to obliko naše ma¬nifestacije za slovensko Koroško prav zato, ker smo prepričani, da je rek: napredek in prosveta — to naša bo osveta, še vedno živ in aktualen. Kajti brez številnih pevskih dru¬štev in gledaliških družin, ki živahno delujejo po vsem koroškem sloven¬skem ozemlju, bi prav gotovo ne bilo toliko zavednosti, vztrajnosti in poguma pri njih. Pesem je moralna sila — to je bila tudi v letih naše osvobodilne vojne — ki je gotovo močnejša kot — poulični izpadi in dinamitni napadi nacistične drhali. Koroška slovenska pesem je moška pesem, nekajkrat peta celo v žalnem molu, drugič spet šegava in nagajiva, pa spet trpka in pretreslji¬va. Vedno pa vroča in iz srca. Polna lepote, miline in hrepenenja. Pesem sanj o nekdanji sreči, pesem o izgu¬bljeni mladosti — a vendar tako živa še v današnji čas. Znova in znova odmeva v nas. In kamorkoli so to pesem ponesli naši zbori in okteti, posebno med izseljence onstran oceanov, povsod je prav koroška ža- lostinka Nmav čriez jizaro močno ganila naše ljudi, ki so izgubili do¬movino. Rosne oči poslušalcev v Clevelandu in v Sidneju so pričale, da je ta žalostinka tudi njihova pesem. Saj jih tako bridko spominja na dom, na starše, na mladost. — Taka je slovenska koroška pesem — iz leta v leto je bolj vseslovenska, pa naj bo to pesem o Mojci, Katrci, o Rožu ali o Dravci. Nabito polna dvorana je v petek pozdravljala na koncertu izvajalce Kernjakovih in drugih koroških pesmi Z ljubeznijo do njihove pesmi pa izpričujemo tudi naša bratovska čustva do rojakov, ki jih prav gotovo nikoli ne bomo pozabili ali jim postali nezvesti v boju, ki ga bijejo že toliko let — s trdovratnim upom v zmago pravične stvari. Saj pravica, resnica in dobrota morajo vendarle zmagati — to upanje bomo vedno delili s koroškimi rojaki. V posebno čast nam je in v srečo, da imamo nocoj v svoji sredini dvoje najbolj žlahtnih koroških src: pri¬ljubljenega skladatelja Pavla Ker- njaka in najvidnejšega koroško-slo- venskega pesnika Andreja Kokot a. Zahvaljujemo se jima za prisot¬nost in za pogum, s katerim vztraja¬ta na mrtvi straži slovenstva, saj sta oba iz krajev severno od Drave.« Spored pesmi je bil studiozno izbran, nekatere izvedbe so bile celo krstne (prvič izvajane), druge nena¬vadno harmonizirane, celo sodobno (Bojana Adamiča Mamica moja). Najbolj pa je vsekakor navdušila Kernjakova Ana nina^nana, ki so jo pevci morali večkrat ponavljati, še v družbi, po končanem koncertu. ' Vsekakor pa bo prav, če navedem celoten spored, saj utegne biti spod¬buda in zgled še drugim gorenjskim pevskim zborom, že zaradi svoje stilne enotnosti in izbranosti. Moški pevski zbor Iskra je pel: Pavle Kernjak: Saj nči frajda vieč na sviete; Pavle Kernjak: Dokler sem ledik biu; iz arhiva GNI: Magli¬ce dou popadajo (iz Šentanela); Je pa kokevca zapeva (iz Krčanja); Emil Adamič: Uštnejša ja ni; Fran¬ce Marolt: Furmanska. Vokalni oktet Bratje Pirnat je zapel naslednje pesmi: Pavle Ker¬njak: Pepca; Tja gori grem; Mlado¬stne sanje; Oskar Dev: Dober večer lubo dakle; Luka Kramolc: Nmau čriez jizaro; Matija Tome; Spov ptičke pojo. Moški pevski zbor Davorin Jenko iz Cerkelj je izvajal skladbe: Pavle Kernjak: Z nobenim purgarjem; Ra¬do Simoniti: Lastovki v slovo; Bojan Adamič: Mamica moja; Pavle Kernjak: Zakaj več Dravca ne šumi; Kmetijsko gospodarstvo Škof j a Loka" objavlja prosta delovna mesta 3 NK delavcev v mešalnici močnih krmil Podjetje zagotavlja samska stanovanja in dober osebni do¬hodek. Prijave pošljite v 15 dneh od dneva objave na naslov Kmetijsko gospodar¬stvo Škof j a Loka, Mestni trg 20. Koroški kulturniki na Jesenicah Pred nedavnim so člani komisije za zamejstvo, ki deluje pri jeseniški kulturni skupnosti, obiskali pred¬stavnike slovenske prosvetne zveze v Celovcu ter se dogovorili o gosto¬vanju nekaterih koroških kulturnih skupin na Jesenicah. Kulturna manifestacija za slovensko Koroško Tako bo predvidoma 15. decembra na Jesenicah gostoval moški pevski zbor iz Loč, instrumentalni ansam¬bel iz Šentvida ter folklorna skupina iz Železne Kaple. Dohodek prire¬ditev bodo namenili za gradnjo slo¬venskega kulturnega doma v Celov¬cu. D. Sedej Ana nina nana; Mojcej, le vzemi m'ne; Ti puebeč ja kne lumpej. 75-letnemu skladatelju Pavlu Kernjaku je bilo med koncertom iz¬ročenih več šopkov rdečih nageljnov, podpredsednik skupščine občine Kranj prof. Janez Sušnik pa je za¬služnemu koroškemu rojaku izročil zlato plaketo mesta Kranja v znak priznanja in v zahvalo za njegove pesmi, ki bodo živele, dokler bo živel slovenski narod. Ob koncu koncerta, ki je gotovo izzvenel v pravcato manifestacijo naših čustev za slovensko Koroško, je napovedovalec sporeda Jože Logar še vzneseno recitiral Prešer¬novo Zdravljico. Lahko rečemo: bil je zares lep večer! Žlahtna kulturna manifesta¬cija za slovensko Koroško! Jože Rupnik Razstava »Kmečki upori« na Gorenjskem Minuli četrtek so v avlah jeseni¬ških osnovnih šol odprli zanimivo razstavo Kmečki upori na Gorenj¬skem. Razstavo je pripravil Gorenj¬ski muzej iz Kranja, organizirala pa komisija za spomeniško in muzejsko dejavnost, pri jeseniški kulturni skupnosti. Razstavo so posvetili praznovanju 400-letnice hrvatsko- slovenskega kmečkega upora, 500- letnici kmečkih uporov na Sloven¬skem in obletnici oktobrske revo¬lucije. Na razstavi prikazujejo upore, nemire in kmečka gibanja na ob¬močju Gorenjske v času od 15. do 18. stoletja. Organizatorji so poskrbeli tudi za strokovno vodstvo na raz¬stavi, ki bo odprta do vključno 16. novembra. D. Sedej SREDA, 14. novembra, ob 19.30 za red KOLEKTIVI-SREDA - G. B. Shavv: POSLI GOSPE WARRE- NOVE; ČETRTEK, 15. novembra, ob 16. uri za red DIJAŠKI I. in ob 19.30 za red KOLEKTIVI-CETRTEK - G. B. Shavv: POSLI GOSPE WARRE- NOVE; PETEK, 16. novembra, ob 19.30 za red KOLEKTIVI-PETEK - G. B. Shavv: POSLI GOSPE VVARRE- NOVE; gostuje Mestno gledališče ljubljansko. Ura pravljic V četrtek, 15. novembra, bo ob 17. uri v Pionirski knjižnici v Kranju URA PRAVLJIC za otroke od 5. do 8. leta starosti. Vabljeni! Kot kaže priprave na bližajočo se imsko sezono v Bohinju, v smučar- kem središču na Voglu, niso prav lič drugačne kot drugje. Oktobra so ačeli z rednimi vsakoletnimi vzdr- evalnimi deli na žičnicah. Pravijo, KŽK Kranj TOZD kmetijstvo imučišča na Voglu bodo letos prav takšna kot lani Cenjene kupce obveščamo, da imamo na sadni plantaži v Preddvoru na zalogi kva¬litetne zimske hruške po konkurenčnih cenah. Prodaja je na plantaži vsak dan od 14. do 17. ure. Va sobotni slovesnosti ob 10-letnici todjetja Aerodrom Ljubljana—Pu- a je v kulturno zabavnem programu odelovala tudi Nela Eržišnik. Do olz je nekajkrat nasmejala 320- lanski kolektiv. Nela pa seveda ne n bila Nela Eržišnik, če ne bi bila udi malce pikra. Rekla je: »Mislim, 'a se bo ob 20-letnici vašega podjet- a »izprsila« tudi Ljubljana in vam v nak priznanja poklonila podobno riz nanje kot vam ga je zdaj kranj- ka občina.« da bodo dela trajala približno mesec dni, da bodo vse žičnice sposobne za obratovanje konec novembra, da pa se bo najbrž podobno kot prejšnja leta tudi letos zimska sezona začela 20. decembra. Žičnice in smučišča na Voglu upravlja podjetje Transturist. Pred nedavnim so te naprave postale v podjetju ena od temeljnih organi¬zacij združenega dela. Mimogrede povedano, odgovorni v tej enoti pravijo, da se prednosti nove samoupravne ureditve že kažejo, še večje pa bodo v prihodnje. Sami bodo odločali o sredstvih in uresni¬čevanju načrtov. In kako bo letos v Bohinju oziroma na Voglu? Predstavniki Transturista pravijo, da bo vse tako kot lani. Imeli so sicer nekaj načrtov, ki pa jih zaradi pomanjka¬nja denarja ni bilo mogoče uresničiti in bodo zato že izdelane načrte skušali spraviti pod streho prihodnje leto. Edina novost, če jo lahko tako imenujemo, je, da so letos uspeli očistiti ruševje na Orlovih glavah in Planina pod Golico nad Jesenica¬mi je izredno lep in privlačen hribov¬ski kraj, z razsežnimi smučarskimi tereni ter z nešteto vikend hišicami, ki so posejane po pobočjih. Prav za¬radi izrednih smučarskih terenov, ki nudijo obilo užitka tako zahtevnim kot manj zahtevnim smučarjem, so leta 1964 postavili v tem kraju žični¬co, obenem pa je nekaj let obratovala v Črnem vrhu tudi kraj¬ša vlečnica. 2e nekaj let pa vlečnica ne obratuje več in je gostom na raz¬polago le 1650 metrov dolga žičnica z zmogljivostjo do 400 oseb. Sedežnica v Črnem in Španovem vrhu je last temeljne organizacije združenega dela Viator Jesenice, ki si prizadeva, da bi Planina pod Goli¬co postala bolj znan in obiskan zim- sko-turistični center. Zdaj zahajajo v Planino večinoma le smučarji z Jesenic in okolice, predvsem so redni gostje odlični jeseniški smučarji-te- kmovalci, ki tu redno trenirajo. Da bi Španov vrh približali tudi drugim, so pri podjetju sklenili dogovor z ljubljanskim investicijskim zavo¬dom, da pripravi program razvoja žičnic v tem kraju in računajo, da bodo v naslednjih letih postavili še dve ali tri vlečnice. Da doslej v Španovem vrhu ni bilo toliko smučarjev kot bi jih bilo lahko, je pravzaprav več vzrokov: dolgo je bil pristop v Planino dokaj slab. V zadnjem letu je občina rekonstruirala del ceste, v prihodnjih letih pa bo asfalt vse do vasi. Prav tako bi želeli gostu-smučarju ponuditi pestrejše gostinske usluge in tudi sami prebivalci naj bi z večjim interesom ponujali zasebne sobe in s tem omogočili, da bi postala Planina pod Golico bolj obiskan zimsko-turistični kraj. Kakšna bodo pozimi gorenjska smučarska središča? Na Voglu kot lani Pri jeseniškem Viatorju so letos povečali cene na žičnici: urediti teren od Orlovih glav do Rjave skale. Da bi z miniranjem zravnali teren, pa že ne bo več časa. Tako bo tudi letos smuka na Voglu mogoča, ko bo zapadlo dovolj snega in bo veter za metel kotanje. Španov vrh in Gozd-Martuljek V Gozd-Martuljku predvidoma naslednjo zimsko sezono tri nove vlečnice — Tudi na Španovem in Črnem vrhu bodo zgradili nove vlečnice in uredili smučišča Smučišča na Voglu merijo okrog 40 hektarov, na njih pa je sedem žičnic (dve sedežnici in pet vlečnic) ter dostopna gondolska žičnica. Vse žičnice na uro lahko lahko prepelje¬jo 4200 smučarjev, od tega gondol¬ska žičnica 350 oseb na uro. Od smučarskih prog, ki bodo kot prej¬šnja leta tudi letos označene, je ena težka, druge pa so srednje težke in lahke. Med srednje težke sodi tudi proga z vrha Šije skozi Žagarjev graben v dolino, ki je dolga 8,5 kilo¬metra. Smučišča bodo letos teptali trije teptalni stroji, od katerih je eden nov. Ob spodnji postaji gondolske žičnice pa bo tudi letos na voljo 500 parkirnih prostorov za osebne avtomobile. Gondolska žič¬nica bo vozila na Vogel v sezoni vsak dan od 8. do 18. ure, na Voglu pa bodo žičnice obratovale do 17. ure. tako bo stala vožnja od spodnje postaje do vrha 3,50 dinarja, povratna 5,50 dinarja, vožnja od srednje postaje Črni vrh do Špa- novega vrha 2,50 dinarja itd. Prevozi tovora bodo še vedno po zmernih cenah. Vlečnice v Gozd-Martuljku V Gozd-Martuljku je TOZD Viator Jesenice postavila svojo vleč¬nico leta 1969, letos pa so pri ljubljanskem investicijskem zavodu izdelali program alpsko-turističnega centra Gozd-Martuljek, ki obsega žičnice in smučišča ter spada v okvir razvoja sistema žičnic v gornjesav- ski dolini. Ta program' predvideva izgradnjo treh novih vlečnic, s tem, da bi sedanjo nekoliko podaljšali in bi imela tudi večjo zmogljivost. Skupna investicija bi znašala okoli 6 milijonov 330 tisoč dinarjev, z vleč¬nicami, parkirnimi prostori, blagaj¬no, restavracijo, sanitarijami ter do¬stopom, ki je sedaj do vlečnice precej težaven. Najprej so računali, da bodo ta program lahko uresničili še do letošnje sezone, vendar niso dobili kreditov, s svojimi sred¬stvi pa take investicije ne zmore¬jo. Prepričani so, da bi ob seda¬njih gostinskih zmogljivostih ter ob takem sistemu žičnic vseka¬kor lahko poslovali rentabilno. Zmogljivost vlečnic bi bila 3600 smučarjev na uro, smučišča bi obsegala 22 ha, smučarske proge pa bi ležale od 751 metrov nad¬morske višine do 988 metrov. Po težavnosti bi se smučišča uvr¬ščala med lahka, ena od smučar¬skih prog pa bi bila srednje težka. Vse žičnice bi bile name¬njene rekreacijskemu smučanju. Seveda bi uredili tudi dostop in Sporazum med žičničarji bo letos precejšnja in prijetna novost za ljubitelje smučanja. S točkami v posebnem bloku-, ki jih bo smučar kupil v Ljubljani, Kranju in ali kje drugje, bo potem lahko smučal kadar koli in v katerem koli smu¬čarskem središču v Sloveniji (razen na Zatrniku). Z drugimi besedami to pomeni, da bo nekdo, ki bo recimo kupil karte (točke) v Ljubljani, lahko smučal na Krvavcu, Veliki planini, v Kranjski gori, na Voglu, Golteh, Pohorju itd. In če v eni smučarski sezoni ne bo porabil vseh točk, jih bo lahko prihranil za naslednjo (1974/75). Sicer pa bo Transturist tudi letos rmel za domače goste — smučarje dva turistična paketa. Paket Savica (penzion v enem od Transturistovih hotelov v Bohinju ali na Voglu, neomejeno število voženj s skibu- som, ki bo vsako uro vozil izpred hotelov v dolini do spodnje postaje gondolske žičnice, neomejeno šte¬vilo voženj na žičnicah na Voglu in všteta turistična taksa) bo veljal od 110 do 140 dinarjev na osebo; pač glede na kategorijo dvoposteljne sobe. Ta paket bo veljal od 4. 1. do 14. 1. in od 6. 2. do 25. 4. 1974. Od 20. 12. letos do 3. 1. in od 15. 1. do 5. 2. 1974 pa bo na voljo tako imenovan turistični paket za doma¬če goste (z enakimi ugodnostmi kot paket Savica), ki bo glede na kategorijo sobe veljal od 124 do 174 dinarjev na dan. Razen teh dveh pa bo Transturist imel letos tudi podobno kot lani mladinski paket, v katerem bo všteta vožnja iz Ljub¬ljane, enolončnica na Voglu in neomejeno število voženj na žič¬nicah. V hotelih obljubljajo, da bodo v sezoni poskrbeli za zabavno življe¬nje — glasba in ples. Na Voglu bodo pripravljali tudi razna tekmovanja. V dolini pa bo Pod Škalco urejeno naravno drsališče. Tudi letos bo na Voglu smučarska šola, poleg tega pa bodo v Ski hotelu sposojali tudi smučarsko opremo. Za reševanje ob morebitnih nesrečah pa bodo skrbeli čalni GHS Stara Fužina. Pravijo, da je več domačih in tujih turističnih agencij že napovedalo in nekaj tudi že rezerviralo prostor za goste v zimskih mesecih. Za novo¬letne praznike so na primer domala že vse postelje (v vseh hotelih in brunaricah je okrog 550 postelj) rezervirane. Sicer pa bo uspeh letošnje sezone odvisen predvsem od snega. Vogel je znan po tem, da se prava smuka začne malo kasneje kot v drugih smučarskih središčih na Gorenjskem, ko je okrog dva metra snega. Zato pa traja običajno vse do konca aprila oziroma prvomajskih praznikov. V hotelih in na Voglu upajo, da bo zima glede snega bolj ugodna, kot je bilo letošnje poletje glede sonca, ko je imel kar lep čas v Bohinju dež mlade. A. Zalar parkirne prostore za okoli 200 avtomobilov. Poleg sedanje depandanse ho¬tela Špik v Gozd Martuljku, ki so jo lani zelo lepo preuredili — v pičlih treh mesecih je SGP Sava adaptirala objekt in letos se že lahko pohvalijo s 50 odstotki večjim prometom kot lani — raz¬polaga Viator še s hotelom, ki ima 300 ležišč in je pozimi vedno zaseden. Tudi tega nameravajo temeljito preurediti, razen tega pa bodo v Martuljku v naslednjih letih zgradili tudi nov hotel. D. Sedej Brezjani za novo cesto Ob vsakem večjem deževju voda poškoduje cesto skozi vas Brezje pri Tržiču. Zato namerava krajevna skupnost zgraditi skozi naselje novo cesto, ki se bo izognila tem nevšeč¬nostim. Cesta naj bi bila zgrajena do lete 1975, prekrili pa naj bi jo tudi z asfaltom. Krajevna skupnost Brezje namerava kasneje urediti ceste tudi v ostalih naseljih krajevne skupnosti. -jk Mladinski kviz Danes popoldne ob 17. uri bo v prostorih Loškega gledališča na Spodnjem trgu v Škofji Loki mla¬dinski kviz, ki ga v dogovoru s CK ZMS* pripravlja občinska konferenca mladine. V znanju o zgodovini Jugo¬slavije se bo pomerilo šest ekip in sicer: 3 ekipe iz garnizije Jožeta Gre¬gorčiča Škofja Loka, ekipa osnovne šole Železniki, ekipa osnovne šole Peter Kavčič Škofja Loka in ekipa Poklicne lesne šole Škofja Loka. Najboljša ekipa bo prejela knjižno nagrado. Uvrstila se bo tudi med ekipe, ki se bodo pomerile na regio¬nalnem tekmovanju, ki bo pred dne¬vom republike v Kranju. -Ib »Prostak iz Bodešč« z drugega zornega kota V Glasu je bil dne 10. no¬vembra letos objavljen člane* »Prostak iz Bodešč«, ki gat napisal novinar I. Guzelj. " J strinjam se v celoti z reSJ}r, nostjo opisanega dogodfW Pogovor med zdravnico gine\ kologinjo in menoj je narnr& . dne 17. oktobra potekal neK°' liko drugače kot ga predstav¬ljate vi. _ j Omenjena gospa me je, fe\ vljudno prosila, če bi ji pomagati potisniti avto, ki J obtičal v blatu na mojem vri* Odgovoril sem ji natanM takole: »Gospa, zakaj venW rinete naprej z avtom, če dite, da je blato in da m n bene utrjene poti?« Potem & pa res zabrundal, bolj kot njej, da nihče več ne trn* nositi riti niti petdeset daleč. Te, ne preveč lepe b&ZM ' de, je verjetno gospa tudi s šala in priznam, da so ". malo bolj prostaške. Vendar J nisem imenoval »baba«, u ona mene v omenjenem član ^ naziva »dedec«. Ako bi i vedel, da imam opravka zdravnico, bi jo gotovo og voril z gospo doktor. naj tudi, da je sadni vrt .■ cerkvi, kjer brezbrižni Š°r obračajo vozila, moja lasi . da mi ni vseeno, če je razru koles. Tu mimo tudi ho^J turisti, ki obiskujejo cerkvic skupinah po 30, 50 ali več (T di. Tuji gostje, posamezni pa puščajo avtomobile P. hišah v vasi, saj se zavedaj da sadovnjak ni cesta. Zemljišče okrog cerkve podaril cerkvi. Ni mi zanj' * pa imam red. Dalje navaja da domnevna gospa iz ni bila prisotna pri najin! razgovoru, ker je čakala 2 ^ ven avtomobila, katerega prej skupno potiskali iz a* ^ Tako ni mogla dojeti, kaj s rekel, in ne more zatorej vy vati na dotok gostov iz kakor gospa v članku naV]:ltf Menim, da ne bi noben ^ nik mirno gledal, ko bi vo rili po njegovem vrtu, zato J tudi jaz komaj slišno lZr,e0 tisti prostaški izraz s tr črkami. »Mali« človek veliko bolj paziti na vS K. izrečeno besedo, dočim * ^ ki« v televizijskih doma t filmih ne izbirajo izrazov ( na primer v Štoparjih). ^ Avtor omenjenega člo1 navaja hišo z lesenim g°r. ^ skim balkonom z nageljn jt »hrustom« na dvorišču. * ^ pač sosedova hiša, JaZ £0ij nisem noben hrust, serrti:rok nizke postave in bolj ja Zakaj sta pa oba zamou- p ime od gospe, mi je ugan Verjetno zato, ker ona tua n izbirala prostaških izraz članku... . M ... Tako je torej dejavpo stanje v Bodeščah. Zal * fr registrskih tablicah mot° „j vozil ne da ugotoviti ^j® pogled identitete voznik? . sopotnika. Janez V° Pripis novinarja: 1. »Bolj zase« in »ne¬slišno« izrečeni »tisti Pr°' ^ ški izraz s tremi črkami* vedno ostane prostaški in z :e. prav nič ne spremeni ay0L- vega nespodobnega nja. Naziv »dedec« sem v ^ nil v članek sam in na 8 ^ sugerirala prizadeta z(i0^ ca. Še vedno ne vidim razi ^ zaradi katerega naj bi ^ ne¬primeren. Pisanje o neSF J jemljivem obnašanju j^; zahteva vsebini ustrezen - # 2. Nerodno je, kaJne'raV človek ne ve, s kom ima oP ^ ka? Še bolj nerodno pa J% n( se z registrskih tablic v°z da ugotoviti, ali bo ozm^J ^ nekoga dal v časopis, a Zdravnice torej namerav^ variš Vovk v bodoče ogavni ti z »gospa doktor«. In 0 i0je- Najbrž osebnemu razp ^Jo nju ustrezno in kakor okoliščine nanesle; , vizij' 3. Primerjava s tel e skim filmom je nekam P^je^ TV sprejemniki so op*? ^ 2 gumbi, na katere lafl £e ff! daleč vsak čas pritisni ^d1 program ni všeč. LjuaJ >.0s »mali«, pa jih žal 'j dasi bi bili pogosto, Zl^zel° obravnavanem slučaj1' dobrodošli; 4. Zakaj naj bi zd 0pi-f{ švicarski prijateljici ne p la Vovkovega nastopa- ^ bomo začeli zagovarjaj fl> nje, da se stvari, o kat fJf. česar ne vemo, niso fcrezi utek> 26- oktobra je bil na Wi, ,pri Tržiču skupni sestanek tov u!nfh organizacij SZDL in sve- ^"ŽiČu eVnih skuPnost> z Brezij pri star»ek 10 Vzrok za skupni se- HiJ^ si Predstavnikov obeh krajev- orga jUPnosti in družbenopolitičnih 8WaiC'J Je ^il izredno slaba in Pri ^L^Prevozna cesta od Bistrice mimo Brezij in dalje pod lisici * j^egunj. Cesta ima repub- skrljet^a^aj in je zato dolžna zanjo ste 0?- Republiška skupnost za ce- Septej!roma Cestno podjetje Kranj. a' Je nekajkrat močno ^'jsk so se cesti pojavili ze- Hepf 1 P'azovi in udori, je bila le-ta P*lovi?Zna\ Prebivalci Leš, Brezij, Vj^ c» Visoč, Hudega grabna, °dreZa . °Povega in Hušice so bili teh v»ni od sveta- 400 Uudi mora iz ^aje v liVsak dan v Tržič in dru8e vede|jV dolini. Pomagali so si, kot so **krpa|? z°ali. Cesto so sedaj zasilno Vo2 vendar vzroki, da se nepre- ^ y Ponovi, še posebno ker je a sest9^1 z'ma- n'so odstranjeni. 26" oktobra so sprejeli ^estni ° res°lucijo in jo poslali Njeti sk>Jpnosti SRS, Cestnemu ^Žjf. Ju Kran j in Skupščini občine Po^ro.®nJeni odsek ceste ima na ^Ha U ®*8trice »n Palovič dva HtejftL (,0ra» ki 8ta nastala nied ^ n • neurjem, razen rt^'ce H celoten odsek od Bi- t ®Pan° luknjast in raz- *vet» talco da Je Promet zelo Pišejo v resoluciji Brez- H(l Cesti Begunje—Bistrica pri Bistrici so za silo zakrpali in s tem omogočili avtobusni prevoz— Foto: F. Perdtin ^opravite nam cesto! /Vi- . HijrilValci BreziJ P™ Tržiču, Leš, Palovič, Visoč, bii?a grabna, Vadič, Popovega in Hušice so ^J- dober mesec brez cestne povezave s svetom " Resolucija zahteva popravilo republiške ceste v Bistrica pri Tržiču—Begunje . Mešani. »Avtobusni prevoz delavcev in otrok je bil več kot en mesec pre¬kinjen oziroma je bil urejen s prestopanjem, kar je povzročilo pri občanih splošno ogorčenje in negodovanje. Danes, 26. oktobra, je bil po naročilu skupščine občine Tržič udor pri Bistrici za silo popravljen in vzpostavljen zasilni avtobusni promet. Pri ponovnem neurju se bo cesta spet poslabšala.« »Občani ugotavljajo,« pišejo, »da ekipa delavcev, ki od časa do časa popravlja ta del ceste, opravlja delo zelo malomarno. Občani ne vidijo nikogar, ki bi delavce nadzoroval in odgovar¬jal za popravilo. Dogaja se, da se delavci zadržujejo v gostilnah in postopajo ter ne čistijo jarkov, tako da ob vsakem deževju teče voda po sredini ceste. Na neka¬terih nevarnih mestih ni ograje, zaradi česar se je pripetilo že več nesreč. Zato občani zahtevajo, da se cestna udora v Bistrici in Palo- vičah popravita, da bo promet neoviran in omogočeno zimsko pluženje. Ekipo delavcev je treba stalno nadzorovati, odgovorni pa morajo ugotavljati, kakšna dela so na cesti resnično izvrše¬na. Menimo, da sredstva za to cesto niso racionalno porablje¬na. Jarke morajo sproti čistiti in cesto posipati, tako da bo promet mogoč v vsakem vremenu. Zaradi pomembnosti ceste za¬htevamo, da pristojni organi to cesto čim prej asfaltirajo in raz¬širijo tako kot ostale ceste II. reda in dajo temu popravilu prednost. Čudi nas malomaren odnos cestne uprave in družbe¬nopolitičnih skupnosti do naših krajev, ki so dali v NOB pomem¬ben delež in vse krajevne proble¬me rešujemo sami s svojim delom in sredstvi. Iz primera omenjene ceste sklepamo, da smo zapo¬stavljeni in zato 600 prebivalcev naših krajev pričakuje odgovor na našo resolucijo in ustrezna pozitivna dejanja.« »Republiška cesta Bistrica pri Tržiču—Begunje je iz leta v leto slabša,« dodaja Alojz Meglič, pred¬sednik krajevne skupnosti Brezje pri Tržiču. »Na zborih ljudje že vrsto let zahtevajo, naj se cesta uredi če že ne asfaltira. Dobili smo več različnih odgovorov* da je pri¬pravljena nova trasa ceste z začetkom v Ročevnici, da se bo toliko časa sedanja cesta zado¬voljivo vzdrževala, da bo nova cesta gotova že leta 1975 itd. Ko sem zadnjič spraševal, so mi odgovorili, da se bodo leta 1975 šele začele priprave na gradnjo nove ceste, ki ne bo zgrajena pred letom 1978. Kljub vsemu pa ostaja dejstvo, da je cesta slaba. Tržiška občina jo je za silo popravila, ker je ra¬zumela, v kakšnem položaju so naši ljudje. Pomagalo je tudi Ce¬stno podjetje Kranj. Vendar to ni trajna rešitev. Dnevno gre v Tržič 9 ali 10 avtobusov. Če cesta ne bo urejena, bo moralo 400 ljudi spet peš do Bistrice ali Ko- vorja. Na cesti, kakršna je sedaj, so le redki šoferji avtobusov pri¬pravljeni tvegati. Svojo zahtevo smo pristojnim posredovali. Sedaj čakamo na odgovor. Občani ne bi radi spet ostali na cedilu ...« J. Košnjek (38. zapis) O nenavadnem cerkljanskem uči¬telju, človeku velikega formata, Andreju J/avknu, smo že pisali. O Vavknu — glasbeniku pa naj steče še beseda v tem zapisu. VAVKNOVI PREDHODNIKI S amoposebi umevno je bilo nekoč — ko šole še niso bile svetnega značaja, pač pa pod nadzorom cerkve — da so bili učitelji hkrati tudi organisti in vodi¬telji cerkvenega petja. Tako so bili začetniki sistematične gojitve glasbe na Cerkljanskem pač že prvi poklicni učitelji. Prvi med njimi je bil vsekakor Ivan Borštnik (1766—1838), ki je bil hkrati tudi prvi cerkljanski učitelj. Sledila sta mu Matija Magister in Janez Škrja- nec. O njunem delu dosti ne vemo. Le to, da je bil Škrjanec sicer dober organist, a slab učitelj. Za Karla Trčka, njunega naslednika, celo domnevajo, da je bil prvi glasbeni učitelj Davorina Jenka. Pomembnejši glasbenik pa je bil vsekakor učitelj Leopold Cvek (1814—1896), ki je poleg orgel obvla¬dal tudi gosli in flavto. Izdal je tudi pesmarico, ki je izšla v Celovcu leta 1851. Leta 1854 pa je že izšla druga njegova pesmarica »Šestdeset pesmi za cerkev, šolo in kratek čas.« Glasbeni pedagog Janez Močnik obžaluje: »Škoda, da je tako priden delavec na področju glasbene kul¬ture, kot je bil Leopold Cvek, že leta 1855 odšel iz Cerkljan. Tega leta je v teh krajih razsajala kolera. Cvek pa je bil tudi mrliški oglednik in je zato prosil za povečanje bere. Ker mu niso ugodili, je odšel domov, na Vrhniko.« Ko smo kramljali o Poženiku in njegovih pomembnih ljudeh, smo nehote prezrli ime profesorja Anto¬na Globočnika (1826—1858). Bil je, kot je ob njegovi prezgodnji smrti poročala Zgodnja Danica, »marljiv učenik v cerkvenem petju in godbi«. Cveku sta sledila učitelja Tomaž Pettauer in Jurij Zupan. Nobeden od njiju se ni kaj posebno izkazal, ne kot šolnik ne kot glasbenik. ZAŽAREL KOT KOMET T ako cerkljanska kronika ime¬nuje prihod devetnajstletnega učitelja Andreja Vavkna v Cerklje — dne 18. aprila 1857. Kljub temu, da se je učitelj Vav- ken vse življenje razdajal na vseh mogočih področjih — bil je vzoren učitelj in vzgojitelj, župan, narodni delavec, umen gospodar na svoji kmetiji, gostilničar, poštar in gasil¬ski organizator — velja za pomemb¬nega glasbenika naše romantične dobe. Njegova »otožnica« Vigred se povrne še vedno prikliče solze v oči. Vavken je v letih 1861 in 1863 izdal dva zvezka Glasov Gorenjskih. V vsakem od njih je bilo po osem pesmi, samospevov, dvospevov, moških in mešanih zborov. Vavken je komponiral poleg svetne tudi cerkveno glasbo. Visoko mnenje o Vavknu-glasbeniku je več¬krat izpričal tudi njegov nekdanji učenec, poznejši visoko kultivirani glasbeni teoretik dr. France Kimo- vec, sicer domačin iz Glinj. Posebej je občudoval Vavkna kot pevovodjo. Saj je znal iz nešolanih pevcev izvabiti kar najlepše in ubrano petje. Če še to omenimo, da je Andrej Vavken napisal tudi glasbo k Boršt¬nikovi ljudski igri Stari Ilja, ki je bila izvajana v sezoni 1890—91 in da j bil poverjenik Glasbene matice za Cerkljansko, potem se smemo že odločiti za pot v Glinje, rojstni kraj profesorja-glasbenika dr. Franceta Kimovca. VASICA OB PŠATI N ekako na sredi poti med Šmartnim in Zalogom, na levem bregu Pšate leži med drevjem skrita vasica Glinje. Nad vasjo se dviga 438 m visoki Studene. Včasih so tod izdelovali copate skoro v vseh hišah. Zdaj so ljudje izvečine zaposleni v kranjskih to¬varnah, nekateri pa žive od svojih sodobno urejenih kmetij. Saj za pro¬dajo pridelkov ni skrbi. Tudi za oddajo živine ne. Ker pa imam že to navado — v vseh dosedanjih krajepisih sem se je zvesto držal — da nek kraj vredno¬tim v prvi vrsti po duhovnem pri-" spevku v zakladnico našega kultur¬nega občestva, moram za Glinje po¬vedati, da je rodilo glasbenika, kriti¬ka, nabiralca narodnega blaga in profesorja cerkvene umetnosti — dr. Franceta Kimovca (1880—1964). Bil pa je Kimovec resda v pretežni meri cerkveni glasbenik, vendar je njegov opus na področju svetne pesmi tudi dovolj bogat. Pisal je kompozicije v Nove akorde in v Pevca. Vsekakor pa je bil Kimovec pomemben mentor izdelovalcem orgel in zvonarjem, kar je še prav posebna glasbena specialnost. — Uspelo dispozicijo za orgle je napra¬vil — med drugimi — tudi Francu Jenku, orglarskemu mojstru iz Šent¬vida pri Ljubljani, ki je napravil za Cerklje resnično umetnino, izjemno velike in mogočne orgle, pravi kon¬certni instrument, za cerkljansko farno cerkev. KORAK V PREŠERNOSLOVJE G linjčan dr. France Kimovec pa je tudi zaslužen za prešer- noslovje, saj je odkril Langu- sovo podobo Julije Primčeve. Bilo je to ob koncu julija 1. 1920, ko se je dr. Kimovec odpeljal izs Ljubljane v Zgošo pri Begunjah na Gorenjskem. Tamkaj je v vili Schvvi- ckert obiskal hčerke Julije pl. Scheuchenstuel roj. Primic. Bile so v hiši: Antonija baronica Limer, Marija Mammer in Terezija Bauer. Tedaj je dr. Kimovec, ko so mu gostiteljice pokazale sliko njihove matere, prosil, naj mu dovolijo objaviti v Dom in svetu fotografski posnetek slike. To so mu le z okle¬vanjem dovolile, češ »da jih preveč boli, ker so slovenski pisatelji njih mater tako po krivem natolcevali in poniževali, češ da je zato Prešernu odrekla roko, ker je bil siromak. V resnici, da med njih materjo in dr. Prešernom ni bilo nobenega stika, niti družabnega, še manj kakega drugega, tako da sama bržkone niti govorila nista nikoli.« SEM TER TIA PO CERKLJANSKEM Č. Z. Zorman 61 Sraga moja Iza poteh so me ožulili čevlji. Žulji so se predrli in me s, V koža kmalu zarasla in noge so se mi utrdile. se ^Prespanih nočeh me je skraja zmagoval spanec, pa ^•"gisf, aVadil tudi tega in naučil sem se pregnati utrujenost t HoH-i mrz,e v°de iz studenca. «ili smo v dvoje v troje, in zmeraj pogosteje sem hodil f°ti. rf?1' Vse zaselke sem poznal, vse kolovoze in vse skrite %otn k me bilo strah dolge hoje in prostranih gozdov in !°Vražn kmetiJ- l)al sem se vasi ob cestah, ker so se mi zdele % se V dolino sem najraje hodil z Gašperjem. Ob Gašperju ;a^enayadil na varljive sence pri lunini svetlobi in se naučil ati Pasji lajež, da sem vedel, kdaj so vznemirili pse tujci h Nori?10 divja žival. f^eti smo previdno, dostikrat smo dolge minute poslušali, 'M Se stopili na cesto, v vasi smo hodili čez vrtove, in če Hlt0 • Zadržali v kaki hiši v dolini, smo se najprej prepričali, v VSn V^°dnih vrat in če so križi na oknih, ^'kon .zini« nam je bila sreča naklonjena, spomladi, na *tavifno nedeljo, smo pa le šli v past, ki so nam jo žandarji NikJ Njivicah, ti &il ne b°ni pozabil velikonočne nedelje. ^ilosS?m 2 Gašperjem in z Olgom, vračali smo se v hribe, Vn^n z več strani so se oglasili zvonovi. S vsA°mu se je Še ljubilo zvoniti za praznik v teh časih, ko je i ^ 'jUdi ijenje en sam veliki petek? Vsaj meni se je zdelo, da ri Ston tako čutijo. smo drug za drugim. Olga, ki je hodil spredaj, je »kQa °bstal, se stisnil za cesto in se pritajil. *2ival'>Sem Aum '''(< ». _ i j • *Ki :> je ... vsaj eden.« j. cesto.« ^ilj swsPcrjein sta govorila šepet a je, njuni glasovi so sikali in Ak ,sati kakor prepir. »Ce so res,« je šepnil Gašper, »so nas že zdavnaj videli... in bi bili že udarili po nas.« Seveda sem dal prav Gašperju in privoščil sem Olgu, ko mu je Gašper očital, da vidi strahove. * Zal je Olga prav slišal. Bili so nad cesto... in videli so nas... in nas pustili mimo, da so nas imeli pred seboj, pod hribom. Potem so udarili. Vrgel sem se za cesto in se skozi grmovje pognal naravnost v hrib. Krogle so mi prasketale okoli glave in risale ognjene, upogn jene črte, ki so se izgubljale in ugašale nekje med zvezda¬mi, meni pa je bilo, kakor da se vzpenjam po strmi strehi, kjer mi bo vsak hip spodrsnilo, da bom omahnil in se skotalil na¬vzdol. Čas se je ustavil in okusil sem večnost, muke brez upanja, brez tolažbe, brez konca. V taki grozi bi me bil zagrnil mrak, če bi me bilo zadelo. Toda čas je spet stekel, ko sem na vrhu postal in so mi pljuča spet plala, da me je bolelo v pre¬poni, in mi je sapnik žgal svež jutranji zrak. Bil sem sam. Sam sem bežal, sam sem se reševal, sam sem okušal bližino smrti... in sam bi bil tudi umiral... v takih trenutkih je človek zmeraj sam. Čez čas sem ugledal Gašperja. Sedel je na panju, se sključil in se s komolci opiral na kolena. Tako je počival. Olga ni bilo za nama. • »Mi«liš .. . da .. . se ni rešil?« sem vprašal. . Na hrbtu sem čutil hladen pot, kolena so mi drhtela in temnilo se mi je, tudi sam sem moral sesti, in ko sem se s ko¬molci oprl na kolena, kakor sem videl pri Gašperju, mi je malo odleglo. »Ne vem,« sem ga slišal. Po zraku je završala mina, kakor zlovešč nočni ptič je odplahutala nad drevjem, udarila v grapo in se razpočila. »Tipajo za nama,« je rekel Gašper. Za nama... ne za nami... kakor da je Olga zares že odpisal. Najprej mina, potlej šum v grmovju pod nama . .. Saj ne bom mogel več, tudi koraka ne, sem pomislil. ... Gašper se je vrgel za panj in mi šepnil: »Lezi!« Prežala sva, sledila sva šumom v mladem zelenju, čelo mi je oklenil žareč obroč in usta sem imel suha od zadržanega dihanja. •Po hribu j»e prinopel Olga: > . > Živ! sem se zgrozil. Če je bilo mogoče, da smo vsi trije živi ušli iz pekla ... če smo res živeli. Smo ... a se je zdelo, da je Olga na koncu moči, prav na koncu .. . kdove kakšen sem bil sam. Še v jutranjem mraku je bilo videti, da je pepelnat v obraz, drhtel je in glas je imel piska- joč, ko je očital: »Sem ti rekel?« »Si.« ' »Ve$, kako bi se bilo lahko končalo?« »Vem, kako se je.« »Ti si kriv ...« »Jaz ... če ti kaj pomaga.« ».T. pa še pustil si me, ko nisem mogel več.« »Na j bi te nosil v hrib?« Spet so sikali med njima glasovi, kakor da se prepirata, stala sta si nasproti in se merila z očmi, po zraku pa je prive- slala druga mina. »Če bi bil ran jen ..,« »Zmeraj si bil strahopetec, Olga,« ga je surovo zavrnil Gašper. »... bi bil to zame konec.« »Preveč se bojiš.« Pomislil sem na lastno grozo medvi*egom in na občutek večnosti in sem bil zadovoljen, da Gašper ne ve zanj in da mi ne more očitati strahopetnosti. Čez krošnje je završala že tretja mina, tokrat je udarila bliže in Gašperje dejal: »Spravimo se!« Hodili smo molče, vsak s svojimi mislimi, vsak s svojo neje¬voljo, toda pot je bila dolga, in preden smo prišli na Ravno, je bil prepir pozabljen. Gašperje rekel Tinku samo: »Imeli smo sitnosti.« »Kje?« »V Njivicah. Žandarji so nam nastavili zasedo.« »Gašper kar t išči,« je nejevol jno rekel Olga. In Gašper: »Kdo pa bi jih pričakoval. . . na tak dan.« GLAS 7 Sreda, 14. novembra 1973 Roman je izdal /uvod Moreč. Delo je bilo lotos nagrajeno s Kajuhovo nagrado in t. na¬grado vstaje slovenskega naroda. Nafta in njeni derivati so se podražili. Ukrep, ki smo ga poti- hem vsi pričakovali, je brez predhodne napovedi stopil v ve¬ljavo 29. oktobra opolnoči. Spri¬čo nenadnega, dokaj velikega skoka cen so prizadeti najširši krogi porabnikov, od posamez¬nika do raznih gospodarskih or¬ganizacij. Kajpak ni naš namen razglabljati o vzrokih neprijetne spremembe in tudi ne mislimo ugotavljati, ali je nedavna odlo¬čitev ZIS, zaradi katere smo za liter bencina poslej prisiljeni od¬šteti le malo manj kakor prebi¬valci »kaznovanih« dežel, zgolj odraz dejanske energetske sti¬ske, ali pa hkrati dobrodošla po- živitvena injekcija bolehnemu ekonomskemu organizmu SFRJ. To prepuščamo bolj poklicanim in bolje poučenim ljudem. Radi bi samo osvetlili verižno reak¬cijo, ki jo bo sprožila petrolejska recesija znotraj in onkraj meja Jugoslavije. SPORNIH 90 PAR Prvi »postranski« učinki so vidni že navzven, »s prostim očesom«. Črpalkam je promet znatno upadel. Možje v modrih pajacih ne skrivajo slabe volje, ker postranski zaslužek od točnine usiha. Silno redki so »go¬spodje«, ki — ne da bi zaskrbljeno strmeli proti brneči dinarski številč¬nici — ukažejo zvrhano napolniti tank, plačajo in odpeljejo, ne čaka¬joč na drobiž. Poprečna stranka raje vnaprej pove, kdaj je dovolj, kdaj odmakniti cev., In medtem ko so prve dni Petrolovci morali poslušati sočne kletvice in zajedljive komen¬tarje motoriziranih občanov, se jeza zdaj polagoma umika treznemu pre¬računavanju in ukinjanju nepotreb¬nih voženj; marsikdo si sam pri sebi postavi rok, do katerega naj bi na¬bavljena količina goriva zadoščala. Sploh je varčevanje trenutno zelo v modi. Precej amaterskih šoferjev raje zjutraj vstaja pol ure prej kot navadno, pusti pločevinastega ljub¬ljenca v garaži ter krene v službo peš ali z avtobusom. Vztrajati namera¬vajo vse dokler ne bo sledila neizo¬gibna podražitev vozovnic. Podobna psihoza vlada v go¬spodinjstvih. Oljne peči gorijo redkeje in s polovično močjo, hišniki v blokih so dobili ukaze, da je treba priviti ventile na kot¬lih, plina pa itak zmanjkuje. V skrajno čudnem položaju tičijo, denimo, uprave podjetij. Rade bi zavrle uporabo službenih vozil, a praksa je pokazala, da načrt ni izvedljiv. Uslužbenci, ki so prej vedno potovali v svojih avtomo¬bilih, nenadoma nočejo več sesti vanje. Čakajo, kdaj bodo odgo¬vorni sprostili ali vsaj občutno odmrznili kilometrino. Z družbe¬nim sporazumom določenih 0,90 dinarjev je postavka, prikrojena razmeram izpred dveh let in ni več realna. OLJE V KOPALNI KADI Toda gotovo se bodo pokazali še drugi učinki oktanske krize. Neka¬teri tragikomični, a obenem dokaj značilni znanilci prihajajočih ne¬všečnosti dokazujejo, da je črno zlato z are« nevarno orožje na sve¬tovni politično-gospodarski fronti. Pomislimo samo, kakšno zmedo so v sedanjih negotovih razmerah po¬vzročile zlonamerne in lažne vesti o ponovnem porastu cen bencina. Prestrašeno ljudstvo je minulo sredo dobesedno preplavilo natakališča Petrola, Ine in Istrabenza, posejane širom po Jugoslaviji. Prepričanje v verodostojnost govoric sta še utrdili dve neprijetni dejstvi: samovoljno, nezakonito navijanje tarif ponekod v Srbiji (98-oktanski »super« je ne¬nadoma stal 5,10 din) ter početje do¬ločenih slovenskih podružnic, ki so z načrtnim zadrževanjem raznih vrst naftnih artiklov v skladiščih povzročile umetno pomanjkanje. Niti naknadno obvestilo zveznega sekretarja za trg in cene Nikole Sta- janoviča ni povsem pomirilo javno¬sti. Plaz vznemirljivih poročil iz tujine, kjer uvajajo boleče redukcij¬ske ukrepe, je ministrovim zagoto¬vilom, da imamo zalog dovolj, da bodo povzročitelji lažnega alarma kazensko preganjani in da so redne dobave zagotovljene, zmanjšalo te¬žo: mnoge kopalne kadi Beograjča¬nov so »prekvalificirane« v zasilne cisterne; Slovenci mrzlično nabav¬ljajo sode; iz kleti zasebnih hiš zaudarja po petroleju .... Smo torej paničarji? Je preplah upravičen? KORISTNO ZAVEZNIŠTVO Lakota posebne sorte Pomanjkanje črnega zlata, ki začenja pestiti človeštvo, se pri nas odraža le v zvišanih prodajnih cenah goriv, drugod pa tudi v omejitvah, ki so za razvajene Evropejce huda preizkušnja dražje, priteka nemoteno, brez zastojev. Kot simpatizerji in za¬vezniki ogroženih arabskih na¬rodov nismo bili deležni zapira¬nja pipice. Nasprotno: Alžirija je SFRJ odobrila redne mesečne pošiljke v višini 50 000 ton, v Iraku pa so sklenili izvoz v Jugo¬slavijo povečati s 500 000 na mi¬lijon ton letno. In kako je drugje? Kako je v Evropi, v ZDA, v Aziji? Odkrita pod¬pora Izraelu se najhuje maščuje Nizozemski. Oblasti so morale pro¬glasiti delno prepoved razpečevanja goriva in prepovedale so uporabljati osebne avtomobile ter motorje ob koncu tedna. Prestopniki tvegajo zaplembo vozila in zapor do šestih (!) let. Smešno in žalostno obenem je gledati prazne štiripasovne avto- strade ter ugledne člane parlamenta, ki pod silo razmer vrtijo pedala koles. Dosti bolje tudi ni v Belgiji, na Danskem, na Švedskem, v ZRN ... Belgijci so omejili maksi¬malno dovoljeno hitrost udeležen¬cev v prometu, ki zdaj znaša 80 km/h, in za 20 odstotkov zmanj¬šali prodajo mazuta. Švedi pozivajo k prostovoljni štednji ter svetujejo SLDVENUALES Zaenkrat, trdijo strokovnjaki, nam ne grozi nikakršen »'. encin- ski kolaps«. Dasi uvažamo kar 73 odstotkov nafte, si rafinerije ne utegnejo privoščiti počitka. Su¬rovo plinsko olje, res da občutno strijci upajo, da bodo prve vrtin nared do leta 1980. London«* Downing street namreč kft.®| sčasoma popolnoma hrbet negotovim sredozemski® dobaviteljem« ter poiskati la8*nf vire petroleja. Projekt ni utopičen: vodilni zahodu koncerni že danes iz dna oceB' nov načrpajo letno okrog ** milijonov ton dragocene teko* čine (1/6 svetovne proizvodni«/; Resda so bili mnogi podvod®« vrelci v primerjavi s preproste^ šim klasičnim načinom vanja »oljnate mane« doslej ne' rentabilni, ampak pešajoča P0' nudba in rastoče povpraševanj jih obetata kmalu narediti kon* kurenčne. gospodinjam, naj redno nadzirajo temperaturo v pečeh centralno ogre¬vanih stanovanj. Nemške »pumpe« bodo najbrž ob nedeljah in prazni¬kih zaprte. Norvežani poleg ostalega priporočajo previdnost pri trošenju električnega toka in propagirajo ge¬slo »Ugasnite vsaj eno žarnico!«. Američani predlagajo trajno zniža¬nje hitrosti letal, ukinitev svetlob¬nih reklam, dodatno obdavčenje pre¬komerne porabe energije, racionalno gretje tovarniških obratov, pisarn in poslovnih prostorov, kjer toplota zraka ne bi smela presegati 17 sto¬pinj Celzija, ter izglasovanje poseb¬nih pristojnosti predsedniku Nixo- nu, ki bi mu dovoljevale — ako bo potrebno — svobodno uveljavljati preventivne administrativne pred¬pise. DRAGO VRTANJE POD MORJEM Izredno resno, dolgoročno, pa so se reševanja surovinske la¬kote lotili Britanci in Japonci. Heathova vlada je podvojila in¬vesticije v odkrivanje naftnih nahajališč pod plitkim obalnim šelfom Severnega morja. Indu- Isto pot ubira Japonska, ki v s?' delovanju z DR Vietnam ?ačeniJ raziskovati Tonkinški zaliv, r povrh si krčevito prizadeva P0(,P. sati sporazum o izkoriščanju P° • zemnih zakladnic Sibirije. JaP°":a vedo, da edino vrhunska tehnologi sinov vzhajajočega sonca zagotav'J sovjetskim naravnim bogastvom n. gel prodor v civilizacijo, k potro»n škim središčem. Jugoslovani potemtakem ne | dimo med najbolj prizadete. P skrbljenost je odveč, ne pa tudi Pr vidnost. Slednja postaja stalni s . potnik človeštva, čigar žeja P°~, r. vendar zanesljivo prerašča rad oda nost matere Zemlje. I. GuzelJ KRANJ SAVSKI LOG SEJEMSKA HALA HEBLO rabimo vas na razstavo e programa e kranju, savski log, sejemska hala od TO. 1L do 30. H1973 kupce čaka nabada, ki si jo že laNco ogledi m v naiem pavionu na gorenjskem sejmu odprto vsak dan od 9. do 19. Kurilnega olja je nekaj dni pred podražitvijo zmanjkalo skoraj povsod na Gorenjskem. Zvezni sekretar za trg in cene pravi, da je bil ukrep odgovornih nezakonit, saj so vsa skladišča zvrhano polna. Zdaj je dragocene tekočine spet dovolj. Kje ste, krivciS — Foto: F. Perdan h Mali, v>aio° : do 10 ^^ 15 din« roA^^adaljnja beseda 2 din; na- Canii !maj° 25 % popusta. Nepla- " glasov ne objavljamo. 'lt()dam Nasffam PUNTE in BANKINE. p v v oglasnem oddelku. 6553 ^A0?31/1 večjo količino KORE- za krmo. Olševek 32, Preddvor, pj. . 6554 ife, naravno štajersko BE- 5tana !;DECE VINO (cviček). Fink • ■^ranj, Cesta JLA 3/1 6443 Hosi SR°DAJA 1 leto starih KO- 1 ^avlin> Pivka 11, Naklo ProH 6500 !l?a C?.. SPALNICO. Ovsenar Pro?rllJeva 14 6538 Nnico • &umijasto kolo za samo- k Rit"-m smučarske čevlje št. 37. C£Je 136 6539 KRAVO, ki bo čez tri VtišeT* teletila- Grašič Anton, Proda 6540 fkotn * KRAVO simentalko s te- ^oflii„ Cajnar Anton, Sela 14, prc|*ca Pri Ljubljani 6541 |eHe jji1^ Popolnoma nove, nerab- }laL°fe za učenje angleškega Vn8°fon metodi za 660 din! n Jože, 64202 Naklo 84 l Viam . 6542 • • Kok • domače črno vino. Can- '^gi) "Ca — Dežmanova 16 (pro- ' . 6543 l*ga ža;m.lePega TELIČKA primer¬no. Mavčiče 11, Kranj r}J8ocln 6544 fAL{yirp Prodam dobro ohranjeno ^Iji 2 (trodelna omara, 2 po- 5'ha) v|gl vložki, nočni omarici in 44 t 0v: M- Hrustelj, Moša 1020. ull'. Kranj. Informacije od 19. ^ e ln od 8. do 12. ure. 6545 Sto prodam MAGNETOFON ^tol! stereo 4 kanale. Naslov v ^oddelku. 6546 KRAVI po izbiri let»jav!aor'ci- Rakovec An ton in Prodi P- Selca - 6547 bh lAr&e zimski GUMI Sempe- in FIAT 1300. Klemen- ^ lnica 25, Naklo 6548 kub. m smrekovih Jezerska c. 93, Kranj. 6549 ^ejeli smo: Gume **tovornjake ^mski profil Continental &00 x 20 |(t*Po 1.973 din I prometnega Poceni prodam odlično ohranjen FIAT 750 za 6500 din. Generalno popravljen motor in tehnična regi¬stracija za leto dni. Pavlič, Kidriče¬va 26, Kranj 6556 Poceni prodam FIAT 850 in PLINSKO PEC Z garancijo. Pristov, Vrba 18. 6557 kupim Kupim 80 kg težkega PRAŠIČA za dopitanje. Vasca 6, Cerklje. 6558 stanovanja Prodam pritlične STANOVANJ¬SKE prostore, takoj vseljive ali lokal. Kamnitnik 12, Škofja Loka 6559 Tehnik išče SOBO v Kranju. Po¬nudbe pod »Nekadilec« 6560 Mirna, mlada zakonca z otrokom iščeta skromno STANOVANJE. Naslov v oglasnem oddelku. 6561 Mirno dekle nujno išče SOBO v Kranju ali gre za sostanovalko. Naslov v oglasnem oddelku. 6562 Za ogrevano in opremljeno sobo nudim 500 din mesečno. Ponudbe oddati pod »Takoj« 6563 posesti Kupim starejšo HIŠO, potrebno adaptacije v okolici Lesc—Radovlji¬ce. Ponudbe pod »Lahko na samem« 6492 zaposlitve Grem honorarno čistiti zasebna stanovanja za mesto Kranj. Ponud¬be pod »Poštena« 6564 obvestila Izdelujem BETONSKE PLOŠČE po naročilu. Pristov, Vrba 18. 6565 Čevlje vam najhitreje popravi EXPRES POPRAVLJALNICA za trgovino Globus v Kranju. Se pripo¬ročamo! 6388 vozila Izjavljam, da nisem plačnica dol¬gov za možem Podlesek Albinom, Savska loka 18, Kranj in opozarjam vsakogar pred nakupom mojih pred¬metov. Podlesek Severina, Savska loka 18, Kranj. 6566 Hotel alpe Podružnici zavarovalnice Sava v Kranju se iskreno zahvaljujem za hitro in korektno izplačilo zavaro¬valnine za mojo žago, ki je pogorela v začetku septembra 1973. Silvo Pangerc, Žagar Za Gradom 5, Bled , 6567 A adria prireja vsako soboto in nedeljo zvečer Kranj CENTER 14. novembra franc. barv. film UGRABITEV V SODNI PALAČI ob 16. in 18. uri, premiera franc. barv. filma OGENJ LJUBEZNI ob 20. uri 15. novembra franc. barv. film OGENJ LJU¬BEZNI ob 16., 18. in 20. uri 16. novembra amer. barv. film TARZANOVA GROBNA TIŠINA ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORŽ iC 15. novembra franc. barv. film UGRABITEV V SODNI PALAČI ob 16., 18. in 20. uri 16. novembra franc. barv. film OGENJ LJU¬BEZNI ob 16., 18. in 20. uri Tržič 14. novembra amer.-ital. barv. film KRALJ STROJNIC ob 18. in 20. uri 15. novembra amer.-ital. barv. film KRALJ STROJNIC ob 18. in 20. uri Kamnik DOM 14. novembra amer. barv. film PRGIŠČE SVINCA ob 18. in 20. uri 16. novembra franc. barv. film RDEČE SONCE ob 18. in 20. uri Radovljica 14. novembra amer. barv. film V VRTINCU ob 19. uri 15. novembra franc.-Span. barv. film DVOR¬SKE SPLETKE ob 20. uri Jesenice RADIO 14. novembra amer. barv. film JEZDEC BREZ MILOSTI 16. novembra ital. barv. film HOMO ERO- TICUS Jesenice PLAVŽ 15. novembra amer. barv. film ZADNJA DOLINA , 16. novembra amer. barv. film JEZDEC BREZ MILOSTI Kranjska gora 14. novembra rom.-nem. barv. CS film BIT¬KA ZA RIM - I. del 15. novembra amer. barv. film JEZDEC BREZ MILOSTI Škofja Loka SORA 14. novembra franc. barv. film SOLO ob 18. in 20. uri 15. novembra ital. barv. film IZABELA, HUDIČEVA K NEG IN-JA ob 20. uri 16. novembra ital. barv. film IZABELA, HU¬DIČEVA KNEGINJA ob 18. in 20. uri Železniki OBZORJE 14. novembra amer. barv. film RANCERJI NAPADAJO ob 20. uri 16. novembra amer. barv. film RANCERJI NA PA DAJO ob 20. uri Tarzanova grobna tišina Režija: Robert L. Friend Gl. Vloge: Ron Ely, Jack Ma- honey, Woody Strode Ničkoliko filmskih ustvar¬jalcev se je že lotilo priljublje¬nih Tarzanovih pustolovščin. Z večjim ali manjšim uspehom so si izmišljali vedno nove zgodbe, ki pa so si bile v bistvu zelo podobne in največkrat privlečene za lase. Omembe vredni so pravzaprav samo prvi filmi o Tarzanu v katerih je nastopil olimpijski zmago¬valec in svetovni rekorder v plavanju Johny Weissmtlh- ler. Edina pridobitev poznejših stvaritev so barve. In kaj lahko rečemo o Tar- zanovi grobni tišini? Mirno življenje prebivalcev afriških pragozdov je tokrat zmotil nek polkovnik. O njem vemo samo to, da ima bogato vojaško preteklost in zle na¬mere. Rad bi namreč postal gospodar džungle. Izsiljuje mirna plemena, podpihuje nji¬hovo medsebojno sovraštvo in jih podreja svoji volji. življenjem. Za vsako ceno je poskušal uničiti edino oviro — Tarzana, vendar mu ni uspelo. Prodam JABOLKA za ozimnico. Ribno 91, Bled 6555 M. G. M 2o LET N Cesta JLA 6/1 u N nebotičnik 1 PROJEKTIVNO PODJETJE K R A N J IZDELUJE NAČRTE ZA STA- NOVANJSKE HIŠE IN VSE VRSTE OSTALIH GRADENJ Meso Kamnik zahtevajte v nadih trgovi¬nah pristne domače krva¬vice in pečenice Tehnični biro Jesenice razpisuje prosto delovno mesto vodje računovodstva Potrebna izobrazba: diplomiran ekonomist s triletno prakso, ekonomski finančnik s 6-letno prakso ali ekonomist oz. finančni tehnik z 9-letno prakso. Delovno mesto zahteva usposobljenost za vodenje ljudi, za opravljanje finančnih poslov zunanjetrgovinskega prometa, za organizacijo dela in znanje tujega jezika. Nastop službe 1. januarja 1974. Tale pesa tehta več kot 9 kilogra¬mov. Zrasla je na njivi kmeta Andreja Liparja s Spodnjega Brni¬ka 28. — Foto: F. Perdan Prijave z dokazili o šolski izobrazbi in praksi vložite do 1. decembra 1973 komisiji za sprejem in odpust delavcev TBJ. O izidu razpisa bomo kandidate obvestili do 15. de¬cembra 1973. M TRIGLAV KONFEKCIJA KRANJ Nudimo veliko izbiro jesensko- zimskih modelov v naših pro¬dajalnah v Kranjuy Kamniku in Tržiču. t r i g 1 a v kamniški Igra priznani ansambel F. Zorka, poje Lidija Turnšek — prvi glas Gorenjske. Priznana domača kuhinja. fefiju M 77-551 @ gorčica fiKr* C 0*i* °Amesecev brejo TELICO. k An»ca, Ljubno 68, Pod- 0l 6550 '^0§kn smučarsko opre- °ln žensko. Tel. 23-175 ,1« 8 .. 6551 \ ^Nl Ve Prodam skoraj nov Na«. m ŠIVALNI STROJ °v v oglasnem oddelku. 6552 fc^cT^' iV Mos *^?.renjski tisk«, Kranj, So njskU?Vadeja I- Stavek: Cl> Ljudska pravica, J°pitarjeva 2. — Naslov h hjaH ? «Prava lista: Kranj, %®Slnr6,8 h - Tekoči račun Kranju Številka l®}«2 - Telefoni: glavni Sk* 2l i,Pv°rni urednik in S>»-ji uredništvo 21-835, :860' malooglasni in H JS»: \ oddelek 21-194. _ Na- S0ln> 60 din, polletna . Za 1 Številko 70 par. \c '»toin10 Prometnega davka po j mnenju 421-1/72. t' t Graditelji! Kmetijsko živilski kombinat Kranj obrat Komercialni servis obvešča vse graditelje, da prodajamo v skladišču Hrastje po ugodnih cenah cement M 350 0,65 din cement M 450 0,73 din / t > . ' ' 4 ' t ' / " / " • Izkoristite ugoden nakup! > f rrt » V torek, 6. novembra, so se v de¬lavskem domu na Javorniku zbrali člani strelske družine Triglav in raz¬pravljali o ponovni oživitvi strelske dejavnosti v tej krajevni skupnosti. Nekdaj so bili člani strelske dru¬žine Triglav zelo aktivni in uspešni v športnem streljanju. Člana te strelske družine Vera in Janez Otrin sta osvajala najvišje državne naslo¬ve pa tudi drugi člani so dosegli nekaj lepih rezultatov na tekmova¬njih. Na zadnji seji so poudarili predvsem dosledno uresničevanje vseh nalog in delovnih obveznosti, ki naj bi jih sprejeli posamezni člani. Le tako bodo namreč lahko uspešno oživili dejavnost, za katero je med mladimi in starejšimi veliko zani¬manja. Oživitev strelske dejavnosti na Javorniku Ze ob gradnji delavskega doma na Javorniku so predvideli, da bi v spodnjih prostorih zgradili strelišče. Prostor je sedaj prazen, člani strel¬ske družine so ga pripravljeni urediti tudi z udarniškimi akcijami. Prav "Iji bilo, da bi javorniškim članom strelske družine nudili vso pomoč in podporo. Tudi zato, ker navsezadnje večjo aktivnost v strel¬skih organizacijah poudarjajo pro¬grami odborov za splošni ljudski odpor. D. Sedej Sreda? 14. novembra 1973 Pred okrožnim sodiščem v Kranju se je v ponedeljek začela sodna ob¬ravnava proti trojici obtožencev, ki je hotela 20. avgusta letos ugrabiti letalo DC-10 na brniškem letališču. To so Dušan Čirin, star 24 let, goje¬nec srednje strokovne šole milice, obtožen kaznivega dejanja poskusa ugrabitve zrakoplova, velike tatvine in kaznivega dejanja preprečitve uradnega dejanja uradni osebi. Dru¬gi obtoženec je Milan Gasparini, star 19 let iz Ljubljane, obtožen kaznivega dejanja poskusa ugrabit¬ve zrakoplova in kaznivega dejanja velike tatvine. Tretji obtoženec pa je 2I-letni Goran Miše, delavec brez zaposlitve, tudi iz Ljubljane. »Ugrabitev« letala pred sodiščem rozinček urko tonka NOVO mehko pecivo iz družine ffi&đuS Praktično pakirani kolački so primerni za enkratni obrok doma, na izletu, potovanju, v gostinstvu,otroško varstve - nfh ustanovah in šolah. ŽITO-LJUBLIANA TOZD GORENJSKA TOVARNA OBUTVE TRŽIČ m w m itgj* I" U JL* ICp Obtoženi Dušan čirin na obrav¬navi ni spreminjal tistega, kar je že povedal preiskovalnemu sodniku v preiskovalnem postopku. Še enkrat je povedal, da se je ugrabitve letala domislil dan poprej, to je 19. avgusta na kopališču na Kodeljevem, ko sta v pogovoru z dotlej neznanim Ga- sparinijem prišla tudi na temo ugra¬bitev letal v svetu. Cirin je bil med počitnicami v začetku avgusta kot pripravnik v službi na postaji milice na letališču Brnik. Delo je samovolj¬no zapustil, saj bi moral biti na praksi vsaj štirinajst dni. Med obravnavo pa je prišla na dan zani¬miva podrobnost: doma je namreč omenil, da bo 20. avgusta spet v službi na Brniku. Vendar pa, kot je povedal Cirin in kasneje tudi Gaspa¬rini, dan poprej Cirin še ni imel na¬tančnejšega načrta, kako naj bi ak¬cija sploh potekala. Cirin, ki je bil »glavni«, tako se je tudi sam ime¬noval, je akcijo vsaj za splošno ve¬ljavne pojme o načrtih zasnoval zelo naivno. Hotel se je javiti komandir¬ju milice na postaji milice na Brni¬ku, da bi ga ta sprejel v službo ter mu dodelil delovno mesto pri zava¬rovanju pristanka napovedanega letala DC-10. Čeprav je Cirin vedel iz prakse na letališču, da se letalu tuje družbe miličniki ne smejo pri¬bližati, niti niso oboroženi z avto¬matskimi brzostrelkami, pa je pred¬videval, da bo tako veliko letalo kot je DC-10, zavarovano z do zob obo¬roženimi miličniki. To je namreč tu¬di ustrezalo njegovemu načrtu, da bi se tako laže približal letalu, vsto- Naiven, a nevaren načrt pil vanj pod pretvezo, da bi pregle¬dal, če je vse v redu, prej pa še dal znak ostalima dvema »ugrabitelje¬ma«, naj preskočita letališko ograjo in naj se pomešana med potniki, oborožena (!) približata letalu. Na vprašanje predsednika senata sod¬nika Antona Žitka, na kakšen način bi se Čirin približal letalu, ko pa je vedel, da to ni dovoljeno miličnikom, je odvrnil, da na vozičku za prtljago. Nato naj bi zaprli vrata letala ter letalo zavzeli. Gasparini, ki zna angleško, pa naj bi pilotom razložil zahteve ugrabiteljev: milijon dolar¬jev in pa prevoz do Južnoafriške republike. Na vprašanje svojega zagovor¬nika, zakaj so se podstopili takega dejanja, je Cirin odgovoril, da zaradi tega, da bi prišli v časopise, da bi se o tem pisalo in zato, ker pri nas še ni bilo nobene take ugrabitve. Priznal pa je tudi, da ni mislil, da bo akcija šla tako daleč. Načrta namreč Cirin ni izdelal podrobno, pač pa ga je dopolnjeval sproti, kakor je situacija nanesla. Podrobneje so se o ugra¬bitvi menili vsi trije šele na letališču v bližini hotela, kjer so odložili prtljago, polno orožja. Vlom v skla¬dišče orožja v domu milice v Ljub¬ljani, kjer je Cirin razmere dobro poznal, saj je tam stanoval, se je namreč posrečil. V noči od 19. na 20. avgust sta z Gasparinijem eno¬stavno prišla v dom milice, se spu¬stila v klet in se lotila z orodjem, ki sta ga prinesla s seboj, ključavnice na železnih vratih. Ključavnica je bila za oba neizkušena vlomilca pre¬cej trd oreh, saj sta vrata lahko odprla šele po kakih šestih urah. Čeprav sta pri tem ropotala, pa ni¬sta zbudila nobene pozornosti. V skladišču sta vzela štiri avtomate, 33 šaržerjev s 64(5 naboji, pribor za čiščenje avtomatov, 5 plinskih mask in pištolo brez nabojev. Vse to sta prenesla skozi okno doma na ulico in nekaj v torbi nekaj pa samo delno zavito v vrečevino v zgodnjih jutra¬njih urah_ odnesla do stolpnice, kjer stanuje Gasparini. V kleti je Čirin vstavil šaržerje v avtomate in po¬kazal Gaspariniju in Mišetu, kako se z orožjem ravna. Goran Miše pri »nabavi« orožja ni sodeloval neposredno, pač pa je Ga¬spariniju izročil klešče, da bi ta lahko vlomil v skladišče. Mišeta sta Čirin in Gasparini poiskala prejšnji večer pri Figovcu, mu povedala za kaj gre in Miše je na »posel« pristal. Naročila sta mu, naj še koga pridobi za sodelovanje, zato je Miše iskal primernega fanta v nekaj lokalih, pa ni bilo nič. Noč, v kateri sta Čirin in Gasparini vlomila v orožarno, je Miše prespal doma. Na obravnavi je Miše trdil, da ni vedel točno, za kaj gre, da je bil prejšnji večer tfinjen in je mislil, da ga onadva vlečeta za nos. Le, ko je videl orožje, tako je dejal na obravnavi, ga je postalo strah in je v hotelu na Brniku v stranišču prvič o tem resneje raz¬mišljal. Tudi ko ga je predsednik senata opozoril na pričevanje v pre¬iskovalnem postopku, ko je vedel povedati veliko več in določneje, da je vedel za kaj gre, namreč za ugra¬bitev letala, je Miše vztrajal pri svo¬jem in trdil, da se mu je zdelo, da gre le za prevoz orožja na Brnik, pa za prodajo orožja in podobno. Milan Gasparini ni spremenil svo¬jega zagovora in je povedal enako kot v preiskovalnem postopku. Po¬tem ko so se pripeljali s taksijem na letališče, so prtljago z orožjem odne¬sli do letališkega hotela, od tam pa v gozd. Čirin je peljal Mišeta, ki ni poznal letališča, malo naokoli, da bi mu pokazal, kje naj bi potem pre¬skočila ograjo in se na Čirinov znak približala letalu. Medtem je rriiličnik legitimiral Milana Gasparinija in ga odvedel na postajo milice. Tu je Ga¬sparini na vprašanje, kje ima prtlja¬go, povedal, kje so kovček in poto- valka in tudi, kaj je v njih ter kje so to dobili, ker je mislil, da ga je Čirin potegnil za nos. Čirin, ki je bil v svoji miličniški uniformi, je hotel do ko¬mandirja pos taje milice, da bi se mu ponudil v službo, medtem pa je drugi miličnik legitimiral Mišeta, ki je prav tako na postaji vse po vrsti in po pravici povedal, ker je mislil, da so njihovo namero že spregledali. Gasparini je nato v družbi z dvema miličnikoma šel pokazat, kje je skrito orožje. Čirin, ki ni našel ko¬mandirja milice, se je vrnil in videl, da so legitimirali in odpeljali Mišeta. Mislil je, da milica že ve za njihov vlom v skladišče orožja. Zato je šel do mesta, kjer so imeli skrito orožje, da bi ga, kot je povedal, predal. Tedaj pa so se približali Gasparini ter miličnika s psom. Čirin je z avto¬matom namerjenim v.miličnika za¬hteval, naj stopi Gasparini k njemu, nato pa zahteval, naj pride sam komandir, da se bo pogovoril z njim in da mu bo predal orožje. Miličnik Danilovič je Cirinu prigovarjal, naj bo pameten in naj položi orožje. Ta pa tega ni hotel, zato sta se milič¬nika odstranila. Za rafal, ki je sledil, pravi Čirin, da se mu je avtomat sprožil po nesreči, zaradi živčnosti. Nato sta jo z Gasparinijem popihala čez polja, oba oborožena, tja do Cerkelj, kjer pa sta, ko sta videla, da ju iščejo in da sta obkoljena, poča¬kala, da so ju prijeli. Sodišče je na ponedeljkovi obrav¬navi poslušalo tudi mnenje sodnega izvedenca psihiatra, ki je pregledal vse tri obtožence. Pri Čirinu, tako je dejal psihiater, ni odkril nikakih psihičnih motenj, prav tako ne pri Gaspariniju in Mišetu. V torek, drugi dan sodne obravna¬ve je petčlanski senat okrožnega so¬dišča v Kranju poslušal izpovedi prič. Priča miličnik Milan Danilovič je povedal, da sta oba Čirin in Gas¬parini potem ko so se »srečali« v goz¬du pri orožju, merila vanj z naperje¬nimi brzostrelkami. Tudi miličnik Branko Mahkovic je povedal enako, da sta namreč oba merila nanju z orožjem. Gasparini se je bil zagovar¬jal, da je potem, ko jih je Čirin usta¬vil in je Gasparini stopil na njegovo stran, le pobral orožje in naboje ter plinsko masko, cev brzostrelke pa je imel obrnjeno v tla. Priči pa, kot že rečeno trdita drugače. Oba sta tudi povedala, da kaj takega, namreč dve brzostrelki naperjeni vanju, ne doživiš zlepa in da se to ne da poza¬biti. Miličnika sta nato tudi opisala, kako so potekali dogodki neposredno potem, ko poskus aretacije in razorožitve Čirina ni uspel. Čirin je miličniku Daniloviču naročil, naj pokliče komandirja, ta se je obrnil in odhitel do najbližjega telefona. Miličnik Mahkovic, ki je imel pri sebi tudi psa, pa se je zadenjski umaknil za drevo, zadenjski pa se je pomikal z naperjeno brzostrelko tudi Čirin. Gasparini je takoj nato stekel do ograje, vrgel čeznjo orožje — brzostrelko, naboje in masko ter splezal čez ograjo. Cirinu pa se je kmalu nato, tako je sam povedal, sprožila brzostrelka, priča miličnik Mahkovic pa ni mogel potrditi ali sta bila dva kratka rafala namenje¬na njemu ali ne. Strele je slišal tudi miličnik Danilovič, mislil je, da so namenjeni Mahkovicu, zato je prišel nazaj in mu zaklical, naj se umakne. Takoj nato je Danilovič poiskal komandirja postaje mejne milice Leopolda Ojstrška in mu sporočil o dogodku. Na posebno vprašanje, zakaj ni miličnik Mahkovic spustil psa, je le-ta odgovoril, da bi onadva, to je Čirin in Gasparini, psa prav lahko ustrelila, v življenjski nevar¬nosti pa bi bil tudi sam. Komandir postaje mejne milice Brnik Leopold Ojstršek je kot priča povedal, da pripravnik Cirin v času, ko je bil honorarno v službi na letališču Brnik, ni nikoli nosil orožja, delo pa je opravljal vedno v družbi z drugim miličnikom. Na posebno vprašanje predsednika se¬nata sodnika Antona Žitka, če bi ga na dan 20. avgusta, ko naj bi pristalo letalo DC-10 na Brniku, sprejel v službo, je komandir odgovoril pri¬trdilno, saj mu je ljudi za zavarova¬nje primanjkovalo, ni pa bilo tudi vzroka, da Čirinu v uniformi ne bi zaupal. Ne bi pa mogel Čirin dobiti orožja, še manj pa brzostrelke. Komandir je tudi povedal, da so se naši miličniki lahko približali tudi letalu tujih družb, ga pregledali, vendar pa je bil to vedno bolj vljud¬nostni obisk posadki in pa prever¬janje, če ni kdo od potnikov ostal v letalu. Pri tem pa so vedno upošte¬vali želje kapetana letala, ki je odlo¬čal o tem, ali jugoslovanski miličnik, lahko prehodi letalo tuje družbe. Taka praksa je bila pri njih letos, prejšnji komandir mejne milice pa je morda odrejal kako drugače. Čirin je namreč v zagovoru trdil, da se naši miličniki ne bi smeli približati letalu tujih družb po navodilu prejšnjega komandirja postaje mejne milice, ki je imel tuje letalo za nedotakljivo tuje ozemlje. Komandir je tudi po¬vedal, da so bili 20. avgusta, ko naj bi DC-10 pristal, nekateri miličniki določeni za zavarovanje na letališču res oboroženi z brzostrelkami, ven¬dar pa na posebnih mestih in ne na platformi pred obiskovalci letališča. Zato bi z brzostrelko oborožen mi¬ličnik takoj vzbudil njegovo pozor¬nost, kaj šele, če bi se, tako kot je hotel Čirin, na vozičku za prtljago pripeljal do letala. Sodna obravnava se nadaljuje tudi danes. L. M. Požar V petek, 9. novembra, ob 14.45 je v stanovanju Milivoja Zirkelbacha v Ulici Moše Pijadeja v Kranju iz¬bruhnil požar. Vnelo se je zaradi kratkega stika v zvočniku stereo- gramofona. V sobi je pogorel kavč, deloma tudi omara in tapete na steni. Škode je za okoli 10.000 din. Razprodaja od 19. novembra dalje Spalnice, garniture, omare in ostal0 kosovno pohištvo Znižanje cen od 20 do 80$ ŠIPAP Kranj (v nebotičnik Zahvala Ob tragični izgubi naše dobre sestre in tete Ane Berčič se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijatelj in znancem, ki so sočustvovali z nami, ji darovali cvetje inJj. pospremili v njen poslednji tihi dom. Lepo se zahvaljujem«' t. u gospodu kaplanu za cerkveni obred in govor ob odprtem gr° Vsem še enkrat iskrena hvala Žalujoči: sorodniki Sporočamo vsem sorodnikom in znancem, da nas je za v^11 I zapustila naša draga sestra, svakinja in teta Minka Oblak Štularjeva iz Žabnice Od nje se bomo poslovili v sredo, 14. novembra ob 15.15 uri tiP' hiše žalosti Stražišče — Škofjeloška 31 a, na pokopali < Bitnjah. } Žalujoči vsi njeni. Stražišče, Škofja Loka, Žabnica, Ljubljana, Beograd. Dne 12. novembra 1973. Minulo je dve leti, odkar si odšel Vinko Koci ni Te več nazaj. . v Vsi, ki se ga spominjajo in obiščejo nje$ še prerani grob. Srčna hvala Žalujoča žena in vsi njegovi - š Na Polici pri Naklem so te dni končno le uredili avtobusno poSl — Foto: F. Perdan Kranj, dne 14. novembra 1973 naš komentar Sava tretja, Alples četrti ftk" r°k°metaši odbojkarji — pretekli teden — v republi- moški in II. slovenski odbojkarski ligi so jesenski del tek- ^ovanja končali tudi nogometaši v zahodni conski ligi ter "kometašice v II. zvezni ligi. V vseh ligah so dokaj dobro ®8^°pali tudi gorenjski predstavniki, ki so se skoraj povsod n®kovredno kosali s svojimi vrstniki. z » elitni slovenski rokometni ligi sta Gorenjce letos jgtopala Tržič in Kamnik. Tržičani so že na startu obetali, Dot ° mec* kandidati za najboljša mesta, oziroma da se bodo p« g0.vali za naslov najboljšega. Toda vse kaže, da so imeli g ev«lik apetit, saj so jih prvi uspehi precej uspavali, izgubili z pomembnih točk in ob koncu jesenskega dela so se j. dvanajstimi točkami morali zadovoljiti s sedmim mestom. **ničani so deseti. Čeprav so osvojili le sedem točk, lahko rQ njih pričakujemo, da bodo v nadaljevanju zaigrali še bolje ®®® jim ne bo treba boriti za obstanek v ligi. U Prijetno in obenem največje'presenečenje ženske II. zvezne so vsekakor pripravila dekleta Alplesa. Kot novinke v ligi y ®a odličnem četrtem mestu in ta uspeh so tudi zaslužile. j j^8eh enajstih kolih so s svojo borbeno in domiselno igro 80 a*e' a 0 Marsikatere favorizirane nasprotnice da^»V morale sprijazniti s porazom. Prepričani smo, ® bodo varovanke trenerja Filipa Gartnerja tudi v spomladan- delu zaigrale tako — če ne še bolje — in s tem dostojno P^entirale gorenjski in slovenski ženski rokomet. Go °8onietaši kranjske Save so najbolje uvrščena enajsterica J^jske v zahodni conski nogometni ligi. S petnajstimi v» 80 tretji- Tako visoko uvrstitev so si prislužili na gosto¬to^1*1 *n ne na domačem igrišču. Od tod so prinašali zasluženo Ko t ' medtem ko so na domačem terenu igrali slabše in odK moštvom dovolili, da so s stadiona v Stražišču n r*.jali neporaženi. Drugo kranjsko moštvo Triglav je z dva- . J®timi točkami na petem mestu. Še lani slovenski ligaš, je na Por«iU 8ezone 1972/73 moral zaradi že znane afere precej jj^Uaditi moštvo, ki pa si v letošnjem prvenstvu šele nabira *UŠenj. Vendar so že pokazali, da se pri Triglavu rojeva nov tek 1^ra^cev> ki bodo lahko kmalu spet v najvišjem slovenskem 8^m°vanju. Tržičani so kot novinci še vedno na solidnem fekiem mestu* Tudi zanje velja, da imajo še premalo oki .en08ti, pa tudi premalo dobrih strelcev, da bi igro lahko rmii v svojo korist. p0 v rukometaši in rokometašice ter nogometaši imajo zaslužen pcitek. Po vsej verjetnosti bodo vsi potegnili črto pod in uspehi in neuspehi, dodobra analizirali svoje napake ta,®P°mladansko tekmovanje začeli z novimi močmi in novim Kt|čnim orožjem. D. Humer I. zvezna hokejska liga Drevi pa sta na sporedu zao¬stali srečanji četrtega kola: Je¬senice : Crvena zvezda ter Med¬veščak : Slavija. -dh Več discipline V četrtek, 8. novembra, so se na Jesenicah sestali člani predsedstva hokej¬skega kluba Jesenice ter razpravljali o vzrokih ne¬uspehov jeseniških hokeji¬stov na dveh zadnjih tek¬mah. Člani predsedstva so ugo¬tovili, da nekateri igralci prvega moštva niso bili disciplinirani, da so na tekmah pokazali izredno slabo igro in bili skrajno neborbeni. Sklenili so, da vse igralce prvega moštva kaznujejo z denarno kazni¬jo. Tiste hokejiste, ki v pri¬hodnje ne bodo bolj disci¬plinirani in bolj požrtvo¬valni in ki ne bodo izpol¬njevali svojih obveznosti, bodo izključili iz moštva. D. S. Jesenice : Partizan 20 : 0 Mežice, športna dvorana pod ^eo^'1?: ^HL Jesenice : Partizan cev 20:0 (8:0, 7:0, 5:0), gledal¬kin Uu s°dnika Kaltnekar in I. Pe- .Strefc Ljubljana). . M- Zbontar, S. ^Pan, B. Jan, I. Jan, H <£.' •• Beravs, R. Smolej, Mla- 2b0n,nKerJanc, T. Košir, M. Jan, F. I Smolej. ! 2arjev1^datna zmaga jeseniških že- * k».pa je le slika slabih Beo- ^kov°VJn ne d°bre igre lanskih fUjlj ; Kot vse kaže so le-ti v prbijen/rizi, pred sobotnim velikim PijaniPr>,ega <*e*a tekmovanja v R ^J^kitii: Celje : Crvena zve- o-hbfj (2:2' 2:0, 1:4), Medveščak : %iiiJJ l* (1:2, 0:1, 0:1), Spartak : ; (1:2,2:3,1:1). 0l^8t.vica: i>nila 6 6 0 0 111:8 12 SS , 5 4 0 1 106 : 6 8 ^viie8Cak 5 4 0 1 38:10 8 5 3 0 2 43:41 6 ^en« 6 2 0 4 19:67 4 I Kt»l2Vezda 5 1 0 4 14:67 2 elje 6 1 0 5 13:72 2 6 10 5 18:91 2 i b • kola, sobota [?>tiza»fmbra: Olimpija : Jesenice, e Akcija v križišču Lipica J®^ uspešna. V dveh urah so 110 tof$ ustavili 110 voznikov |,jU vozil. Le dva avtomobila s*** pJ tako slaba, da morata ponovin • tehnični pregled. Miličniki 80 Uk* sali tri predloge sodniku za Pr . tf in izrekli 6 mandatnih kazp 36 opozoril. J0lii)i Ponoči pa so v Poljanski ^ ustavili še 42 voznikov in Jlh u f preizkusili z alkotestom. Od - pozelenel le pri enem. SkratK > botna akcija je bila uspešna. ■ zala je, da so vozniki kar pripravljeni na spremenjene ^i razmere in da upoštevajo Pr. Jjj^ opremljenosti vozil v velikK"**™ To in pa redna kontrola milice zagotavljata promet. I Nezgoda v železi V ponedeljek, 12. novembr*/* noči se je v jeseniški železa1"^ obratu martinarna, pripetila 0 „j na nezgoda. Ko so odprli vrat j, elektropeči, da bi vzeli »pr°b.0<<,0V peči butnil močan plamen in $ delavca Hasana Tubiča, staWA let, ki je stal 7 metrov od y Tubiča so s hudimi opekhnanj'rjc0. peljali v ljubljansko boln«9 Na Partizanski cesti v Tržiču se je v ponedeljek, 12. novern^^lj minut po 14. uri pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega av • p r" Alojz Meglič (roj. 1952) z Brezij pri Tržiču je peljal po Partiz^^r Cankarjevi cesti. Na mostu čez Bistrico pa je skočil na cesto in trčn jo avtomobil 6-letni Tomqž Brglez iz Tržiča. Otroka je nato odbilo v mostu. Huje ranjenega so prepeljali v jeseniško bolnišnico.