Amerikanski Slovenec.
	List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote.	
50. številka	Joliet, Illinois. 22. novembra 1007		—									-i Letnik -XTVI
HITRO IZGINJA.
Vlada izda Panamskih bondov za SO in zakladniških certifikatov za 100 mil. dol.
ROOSEVELT ZASLUŽI HVALO.
Banke bodo kmalu spet plačevale v gotovini. Vse upapoSno.
Zadnjih par tednov je na tisoče delavcev iz vseh krajev Združenih Držav .pobralo svoja kopita in odpotovalo 'V New York, da se s prvim parni-Icom odpeljejo v sw>jo domovino v Evropi. Največ med njimi je Italijanov, Mažarov, Makedoncev, Slovakov, pa tudi nekaj Slovencev in Hrvatov. Naval v New Yorku je tako velik in vse barke tako napolnjene, <da ¡morajo mnogi čakati po cel teden, predno dobijo prostor na parniku. Ti izseljenci večinoma niso ameriški državljani in imajoma svojem donanmon-kraj morja še kdko imetje ali kak košček zemlje, kjffr se upajo preživeti. Bežijo pa iz dežčle največ zato, ker se bojijo slabih časov, češ, zaprli bodo tovarne, rudnike in druga podjetja, pa 1 ne bo dela ire zaslužka. V koliko je ta bojazen opravičena, je tešk©'povedati. Res je, da so mnoge družbe po vseh krajih dežele odslovile več ali manj delavcev, da so plače p® mnogih krajih znižane ali pa še bodo, da bodo vsled tega nastali štrajki, ia da utegne mnogo delavcev priti ©b delo. Vzrok temu "je finančna kriza, ki je predkratkim nepričakovano zadela Združene države, kakor st ref a iz jasnega neba in povzročila, da manjka povsod gotovega denarja. Vendar se stvar zboljšuje.
Iz spodaj navedenih brzojavk je raz vidno, da -so banke solidne ali trdne, letina dobra, tovarne imajo naročil, vlada prihaja na pomoč, zlata se je mnogo dobilo iz Evrope, '‘Panama Bonds” se izdado itd. In čeki imajo isto vrednost, kakor gotovi denar.
Zdaj ni tako, kakor je kilo 1. 1893. Takrat so 'bile pet let slabe Tetine, v državni blagajni ni bilo niti petine zlata, kakor -ga je dandanes itd.
Poznavatelji finančnega položaja trdijo, da je ta težkoča samo začasna, da bo kmalu prenehala, da se bo v krat kem povsod začelo plačevati v gotovem denarju in če so zaprli kako podjetje, da to ne bo dolgo trajalo.
Ko ljudje 'sprevidijo, da so banke sigurne, bodo začeli zopet vanje vlagati denar, ‘ki bo prišel v promet in naredil konec sedanjemu položaju.
Če gre par stotisoč ljudi tz dežele, ne bo Ameriki nič škodilo, drugi bodo dobili njihove službe. Največji dobiček pri vsem tem imajo pa železniške in parobrodne družbe in -njihovi agentje, ki Ijtfdi še nalašč strašijo, da si na njihove stroške množijo kapital * * *
“Panama Bonds”.
Washington, 17. nov. — Z dovoljenjem predsednika je zakladniški tajnik Cortelyou naznanil izdajo panamoka--nalskih bondov v znesku $SO,OOO;0OO; in sicer po $20, $100, $1000 in $10,000.
'Nadalje sporoča g. Cortelyou, da bo zakladnica, če treba, izdala obresto-nosnih zakladniških certifikatov za $100,000,000, ki doteko ali bodo plačljive čez eno leto. Certifikati bodo po $50 in nosili 3 odstotke.
Ta razglas je posledica sinočnjega posvetovanja v Beli hiši.
Strah “panike” 'izginil.
Washington, 18. nov. -— Predsednik Roosevelt je zlomil hrbtenico denarni etiski, in strah pred dejansko paniko je sedaj izginil.
Tako odkrito mislijo vsi tukajšnji vladni uradniki in finančniki, in to misel potrjajo brzojavke iz vseh glavnih mest v deželi. Vkratkem je «pati bo spet dovolj gotovega denarja v deželi in javno zaupanje spet okrepčano.
Položaj je bil brez dvoma kritičen, in da se ga zboljša, je bilo treba iz-venrednih sredstev. In v tem usodnem času sta se Roosevelt in Cortelyou izkazala spet moža.
Na srečo za deželo bo prodaja bondov in izdaja nezadolženih certifikatov spet oskrbela dovolj gotovine, in ta se razpošlje na jug, jugozapad in zapad, kjer gotovine najbolj potrebujejo.
Dober vtis v inozemstvu.
Berolin, 18. nov. — Po razglasu od» redeb, ki jih je ukrenila vlada Združ. držav, da spet okrepi tamošnji finančni položaj, so se cene na tukajšnjih borzi zelo popravile.
London, 18. nov. — Naznanilo iz Washingtona, da se bodo nemudoma izdali zakladniški certifikati v znesku $100,000,000 in Panamski bondi za $50,-
■državah odpotnore, je tukajšnji trg «krepilo in cene zvišalo.
Sindikat bankirjev.
New York, 20. nov. — Z bančno tvrdko J. P. Morgan & Co. na čeltt, se je tu ustanovil sindikat bankirjev v svrho, prevzeti četrtino triodstotnih zakladnikih certifikatov v znesku $100,000,000, ki bodo te dni izdani. Sindikat je že danes izplačal podza-kladnici polno svoto v znesku $25,-000,000. Ves ta denar se je takoj odposlal zapadnim podzakladnicam. Rezerve v sindikatu združenih batik so v tako izvrstnem stanju, da se ta velika svota denarja lahko pogreša.
Zlato iz Evrope.
New York, 20. nov. — Bančna tvrdka Goldman, Sachs & Co. je naročila v Londonu spet poldrugi milijon dolarjev v zlatu. To spravlja skupno svoto zlata, ki se je doslej naročilo v Evropi, na $73,400,000.
Tukajšnje banke pričakujejo, da dobe nove zakladniške certifikate v 'ka-cih dveh tednih. Verjetno je, 'da bodo tudi izven bank ti zakladniški certifikati hodili v gotovi meri ‘kot denar iz roke v roko.
Southampton, 20. nov. -— Parnik “Kronprinz Wilhelm” od Severnonem-škega Lloyda je danes vzel od tukaj s sabo $5,000,000 v zlata, ki so določeni za newyorske in chicaŠke banke.
Chicašfee državne barifke.
Chicago, 111., 20. nov. — Da so chi caške državne banke v možno naj boljšem stanju, dokazuje danes objavljena uradna statistika, ki 'kaže gotovine v blagajnah nad T00 milijonov dolarjev, ki se denejo v promet med ljudi, bržko to naroči 'Clearinghouse. Ta svota je za mnogo milijonov več ja, nego je bila po bančni statistiki avgusta meseca, in se 'razdeljuje na posamne banke -sledeče:
Illinois Trust.-............$23,063,140
Northern Trust.....________  10,362,000
Merchants _________________ "16,122,388
American ................     8,692,898
First Trust..-.............. 17,530,882
State Bank .................  5,415,207
Union Trust...................7,107,836
Western "Trust............... 2,548,692
Central ......___..._______   2,620.817
V izvrstnem stanju.
Te številke jasno kažejo Tzvrstno stanje chicaškega denarnega trga in koristi, ki so bile dosežene po pravočasni uvedbi čekov in certifikatov, vsled česar sta bila Chicago in ž njo ves srednji zapad obvarovana pred finančno ‘krizo, kot je zadela New York. Chicago je pripravljena, vsak dan svojo gotovino dati v promet in kroženje med ljudmi ter čaka samo na to, da New York “prekliče-proklet-stvo”, "kar se bržkone zgodi dne 1. decembra. Do takrat se po izjavi ne-cega člana 'Clearrmghouse-oiifeora pomnoži gotovina chicaških bank na čez 150 milijonov dolarjev, ker že vedno dohajajo nadaljnje denarne pešiljatve.
Ogromna pogodba.
New York, 18. nov. — Američani so prejeli te «¡tass pogodbo ;za gradnjo ene največjih jeklarn na svetu, namreč za “Tata Iron & SteeT-kompanije -tam v Britanski Indiji. Gradnja te tovarne ima stati okoli $10;G00,000. Pogodba je bila priznana tvrdki Julian Kennedy, Sahlin & Co. v Londonu, 'katere lastniki so v-si Američani in v ut-p o sredni zvezi z največjkhi ameriškimi jeklo-in železolivnicami itd. Ker je v Indiji ves sirovi materija!, ki -se potrebuje za izdelovanje jekla in železa, .ceneje dobiti, nego v Evropi kr Ameriki, zato bo izdelava za železniške gradnje potrebnih, tračnic itd. mnogo manj stala, nego kjedrugje. Indija se ima tako popolnoma osvoboditi od evropskega in ameriškega trga za jeklo in žeilezo.
Izgubila pogum.
Petrograd, 19. nov. — Elegantno opravljena, kacih 18 let stara gospi-ca je bila davi anjdena na kolodvoru v Carskem Selu umirajoča. Izpovedala je, da je bila določena, izvršiti neko povelje teroristov, a je v zadnjem trenutku izgubila pogum in se zastrupila.
Gospica, ki se je imenovala Ksenija, je umrla pozneje, ko se je duhovniku spovedala. Našli so pri nji važne listine, ki kažejo, da je bila izbrana, umoriti vojnega ministra generala Ruedigerja, ki so ga socialni revolucionarji nedavno obsodili na smrt.
Požar v Peoriji, 111.
Peoria, 111., 19. nov. — Malo pred 1. uro davi je nastal v Leuthnerjevem poslopju, 106-108 South Washington St., velik ogenj, ki se je razširil na dve sosedni poslopji. En gasilec je bil ranjen. Škoda znaša nad $300,000, ki je le nekoliko krita po zavarovalnini. O-genj je bržkone povzročila pokvarjena električna razsvetljava.
IN PA SEDANJA.
“Clearinghouse check” bil rabljen tudi takrat, a v mnogo večjem obsegu.
RAZLIKA V RAZMERAH VELIKA
New York, 19. nov. — Ker je med 60 člani izvrševalnega odbora zveze National Civic Federation” samo šest iz juga in je težko dobiti verodostojnih poročil o tamošnjem obrtništvu, zato bodo dne 1. januarja poslani tjakaj statistiki, proučit v tovarnah pla-čevane mezde, delavne pogoje, življen-ske razmere delavske itd. Zaključki tega preiskovalnega potovanja, prora-čunjenega na tri mesece, imajo potem iziti v tisku.
Indtfstrija bila takrat popolnoma oslabljena. In danes?
Chicago, 111., 20. nov. — “Clearinghouse check”, ki je nekaj novega v tem delu dežele, pa je vendar prešel v kroženje med ljudi tako lahko kakor bi bil že star znanec, je bil rabljen v nekaterih drugih delih dežele 1. 1893. Seveda je bil rabljen v tako obširnem raztegu, foot ga ni potrebno rabiti sedaj, kajti v Birminghamu in menda v drugih mestih so bili ti čeki izdani za svote tako male kot 25c.
A. Barton Hepburn, ki je bil nedavno prtglednik gotovine, je proračunil, bržko je bil najnevarnejši del panike končan, znesek tovrstnih čekov in drugih nenavadnih oblik tekočega denarja, ki so bile izdane. Precenil je skupno svoto na kacih $100,000,000, od katerih je bilo $66,125,000 v clearing-house-certifikatih, ki so krožili med barikami v New Yorku, Philadelphiji, Bostonu in Baltimoru. Ostanek je bil v takih čekih kakršni sedaj krožijo v Chicagi, v dolžnih listih od delodajalcev, v čekih potrjenih od banke, v hranilnih certifikatih in blagajniških čekih (cashier’s checks), vse v okroglih zneskih v svrho, da kroži kot denar..
Kriza 1. 1893. huda.
Kriza leta 1893. je bila mnogo imago hujša nego letošnja, kajti industrijo ali obrtnijo je tako oslabila, kot je popolnoma nemogoče v tem času splošnega prospevanja v vsakem delo krogu, izimši špekulacijo. In vendar vkljub vsem pogubam, ki so sledile, ni niti enega centa izgubil nihče, ki je sprejel katerokoli teh raznih ©Mik začasne gotovine ali tekočega denarja. G. Hepburn sam je priča te trditve. Vsled tedanje krize je 158 narodnih bank in 425 drugih bank in zaupnih družb prešlo v roke sodnemu prejemniku (receiverju), ampak tekoči denar (currency) se je izkazal zdravega.
Sedanja kriza komaj znatna.
Značilno dejstvo je, katero lahko o-hraferi vsacejga plašljivca, ki je še vzne mirjen zaradi sedanjega položaja, da je celo pod -razmerami leta 1893. nad polovico suspenflovanih narodnih bank pozneje spet z ¡.poslovalo, in mnoge druge so -storile isto. M*ed -narodnimi bankami, M -ne ■morejo ^pet zaposlovati, je bila splošna izkušnja izza :po-četka isitEh, da Vplačujejo 70 odstotkov svojih obveznosti.
Bančni polomi letošnji so bili neznatni v primeri s 1893, in bržkone bodo hranilci suspemlovanih bank v -sfao-ro vsakem sl-učaju a-zišli neoškodovani. Bančne tnonne e® v jedmi istotako zdrave kakor so kile, četudi ni bilo možno izplačati v gotovini -vsake zahteve.
Iz resnično resne krize leta 189-3. sledi, da sedanja nikakor ni tako ‘huda, ker se razvija hitro in upapelno, kar bodi vsem pT&šljivcens -v tolažbo.
Delavske razmere na jugu.
2500 delavcev brez zaslužka.
Sharon, Pa., 18. nov. — Vsled kup-čijske stiske je v Shenango-dolini 2500 zaposlencev “American Sheet & Tin Plate”-kompanije začasno brez dela. Nadepolno znamenje je, da ni nihče odslovljen, ker tovarnarji mislijo, da se razmere v kratkem času zboljšajo, tako da spet vse v polnem obsegu “za-rona”.
V gozdih malo dela.
St. Paul, Minn., 16. nov. — Tukajšnji lesotržci in posestniki žag, ki sicer ob tem času pošiljajo na tisoče drvarjev v gozdove po Minnesoti in Dakoti, hočejo letos namestiti komaj 40 odstotkov teh ljudi. Kot vzroke navajajo občo denarno stisko, malo potrebo lesovine za gradnje, visoke plače, ki jih zahtevajo drvarji in drago preživljanje istih v šotoriščih.
LadijedeMce zaprte.
Cleveland, O., 15. nov. — “American Shipbuilding Company” je danes zaprla svoje tovarne v Lorainu, O.j vsled česar je 1000 delavcev ob zaslužek; nadalje bo jutri odslovila sfooro vse zaposlence v tukajšnjih tovarnah. V ladijedelnici v Bay City, Mich., je 'bilo že zadnji teden odslovljenih 400 mož in ostalih '650 pride oh del® v ponedeljek. Kotvzrok odslovljenja delavcev se navaja denarna stiska.
ZOPER PURITANSKE ZBOLJSAVCE SVETA.
Chicaški župan Busse se pokazal pravega prijatelja osebne svobode.
ZA ODPIRANJE OB NEDELJAH.
Kakor želi večina meščanstva, tako bodi, pravi moški župan.
Podjetni Japonci.
M?.d""al, .20. nov. —* “Liberal” poroča danes svojih -'čitalcem, da je japonska vlada po svojem poslaniku v Madridu izročila španski vladi predlog, zgraditi za 'špansko mornarico določene nove vojne ladije mnogo ceneje, nogo je določeno po načrtih.
Železniške nesreče.
Chicago, Til, 20. nor..—Na križišču Higgins Ave. in Northarestern-želez-nice v Irwing-parku sta sinoči ob 6. uri trčila skupaj dva severno vozeča vlaka, in veliko število ©seb je foil© bolj ali manj ranjenih. Nesrečo je .zakrivil železniški čuvaj, ki je dopustil progo objednem obema vlakoma. Čudno je, da ni bilo več oseb na mesta usmrčenih.
Washington, D. C., 19. nov. — Sedemnajst oseb je bilo ranjenih, ko sta trčila skupaj dva vlaka Southern-že-teznice v dohodnem tunelu ob New Jersey Ave. in D St. Obe lokomotivi in več vozov je bilo razdejanih. Vzrok? Da«o napačno znamenje.
Terre Haute, Ind., 19. nov. — Davi sta pri Vevay Parku, 111., 39 milj za-padno ©d tu v gosti megli trčila skupaj dva ibrzovlaka Vandalia-železnice. En mož «tsmrčen, več drugih ranjenih.
Steubenville, O., 18. nov. — Na Wheeling & Lake Erie-železnici sta ravno južno ©d tu trčila skupaj tovoren vlak in lokomotiva. En strojevodja je bil na mestu usmrčen, drugi in en sprevodnik smrtno ranjen a dva druga std bila hudo oškodovana.
Lep zaslužek.
London, 19. nov. — Liverpoolski “Courier” prinaša članek o dohodkih in izdatkih Cunard-parnikov “Lusitania” in “Mauretania” na njunih vožnjah iz in do New Yorka in ceni čisti prebitek ene posamezne vožnje na $66, 000. Dohodki “Lusitanije” so znašali $155,950 in izdatki $89,950.
O japonskem izseljevanju.
Tokio, 20. -nov. — Znamenja kažejo na to, da bo vlada v zvezi z izseljevanjem Japoncev v Združ. države in 'Kanado pripoznala upravičenje raz logi-v ameriškega -poslanika 0’Briena v tej stvari, vendar doslej še ni nič uradno razglašenega.
Pa napol uradni list “Džidžr” piše danes v uvodniku: “Mi smo -po naravi miroljuben narod, in če izseljeva nje Japoncev v Kanado stavi v nevarnost javni mir, bomo vsekakor popolnoma prepovedali izseljevanje v Kanado.”
Setve im ženite v Avstriji.
Dunaj, 17. nov. — Poljedelsko ministrstvo je izdalo poročilo letošnje žetve. Letošnja žetev se mora ime-noti kot srednje dobra. Največ «e je pridelalo ovsa, potem ječmena, pše-«išce in ržL Kakovost je mnogo boljša od lanskega leta. Letošnja žetev je pravijo najboljša na Koroškem in Kranjskem. Tudi koruze se bode obilo pridelalo, ravno tako krompirja. Tudi repe bode dovolj, le suša ji je precej škodovala. Zelja se je povsod mnogo pridelalo, ravno tako graha, leče, fižola in prosa. Zelo slabo se je obnesla otava, dobro je obrodila pa vinska trta in sadno drevje.
Slovenska šola v Egiptu.
Dunaj, 1. nov. — Po prizadevanju našega rojaka P. Benigna se je ustanovila v Aleksandriji šola za slovensko in hrvatsko mladino. Konzul je delal težave. Včeraj popoldne je de-putacija dr. Šušteršič, Vukovič in aleksandrijski odvetnik dr. Wolf prosila ministra zunanjih stvari Aerenthala nravne in gmotne podpore za to šolo. Minister je deputaciji izrazil svoje veselje nad šolo in obljubil svojo podporo.
Vsled veselja umrl.
New York, 16. nov. — Krojač Viljem Černovič, star 66 let, ki živi s svojo rodbino v hiši 21 Willet St. v New Yorku, je bil vse življenje siromak in kot tak je tudi umrl, dasiravno je podedoval svotico 10,000 dolarjev. Ako bi tega denarja ne podedoval, bi seveda še živel, kajti baš nepričakovano naznanilo o bogastvu je vzrok, da je umrl. Včeraj je namreč dobil iz Rusije poročilo, da je tam umrl njegov brat, kateri mu je ostavil 20,000 rubljev. Ta vesela vest ga je tako vzrujala, da se je mrtev zgrudil na tla.
Chicago, 111., 20. nov. — “Prav nikakor ne bom podpiral sedanjega gibanja odstrani gotove ozkosrčne svojati, ob nedeljah zapirati salune in vsakovrstna zabavišča,” je izjavil danes dopoludne župan v mestni zbornici, ko se je z mnogoštevilnimi trgovci, politiki in časnikarji porazgovoril o pravkar končanem lovskem izletu. “Jaz sem trdno prepričan,” je nadaljeval župan, “da pregromna večina našega meščanstva take nedeljske sile ne želi, in nikdar in nikoli se ne bom dal od kake klike nahujskati k nedeljskemu siljenju, pa naj še tako ropotajo Že pred volitvijo sem izjavil, da sem osebno proti puritanski nedeljski sili in prepričan o tem, da je naše meščanstvo ne želi. Na to sem bil izvoljen, in mož-beseda ostanem. Ako se meščanstvo po prvotnem glasovanju ali ob volitvi kacega uradnika, pri čemer bi glavno načelo tvorila nedeljska sila, resnično odloči za isto, potem bi seveda izvršil voljo večine. Tudi tozadeven nadsodnijski odlok bi pač moral izvršiti, dokler se pa ta doseže, še lahko mnogo vode poteče po kanalu proti Jolietu. Prav nikakor ne prekličem krčmarskih licenc onih gostilničarjev, ki jih ta ali oni sodnik kaznuje zaradi nedeljskega odprtja vsled delovanja teh takozvanih reformnih zvez. Prav nikakor tudi ne bom dovolil, da ti namišljeni zboljšavci sveta rabijo našo policijo v to, da nabirajo dokazila proti krčmarjem zaradi odprtja njihovih prostorov ob nedeljah ali da jih kakor-sibodi nadlegujejo. Če. nas pa koneč-no prisilijo, gostilne ob nedeljah zapirati na temelju neke zastarele postave, potem ne vidim vzroka, zakaj se ne bi ona postava porabljala tudi na vse druge kupčije in obrti, ki ob nedeljah cveto, in na vse vrste razveselje rija. Na to naše meščanstvo menda vendar rii pripravljeno.”
Katoliško vseučilišče.
Baltimore, Md., 18. nov. — Kardinal Gibbons, kancelar katoliškega vseučilišča ameriškega, poziva bogate sovernike, spraviti skupaj sklad v znesku $2,000,000 za edini katoliški zavod te vrste, da se iz obresti te glavnice konečno doseže svota, potrebna za vzdržavanje istega. “V primeri s tem, kar dobivajo vsako leto drugi slični zavodi,” pravi kardinal v svojem tozadevnem pozivu, “je $2,0001,000 sam» mal znesek. Če nadalje pomislimo, da v mnogih teh zavodih, ki imajo na razpolago neomejenih glavnic in velikih vplivov, vlada nam sovražen duh,. potem je razvidna za nas brezpogojna potreba, vzdržati katoliško vseučilišče in je osamosvojiti.”
Nov kanal.
Philadelphia, Pa., 19. nov.—Zastop niki sedemnajstih držav so se danes tukaj sesli -na konvencijo, v kateri se bo razpravljal načrt velicega kanala na Atlantski brežini, od Massachu settsa do North Caroline. Velik kos tega nameravanega vodovoda že obstoja, in se ima ta tako razširiti in poglobiti, da bodo lahko največje la dije pilile po njem. Nameravani kanal ima držati od Barnstable Bay na severni strani Cape Coda do Beaufort Imleta, N. C.
Kje <tiči zlato?
New York, 19. nov. — Predsednik “American Smelting and Refining”» kompanije, Samuel Guggenheim, ob» javlja danes izjavo, po katerih dela njegova družba zajedno z zvezno vla,-do, da oskrblja penezokovnice s kovino, potrebno za kovanje zlatega in srebrnega denarja. Topilnice delajo noč in dan, da ustrezajo naročilom zakladnice. V tekočem letu je že bilo zvezni vladi izročenega zlata in srebra v vrednosti nad $100,000,000 iz topilnic.
Šestkrat dvojčki.
Goodhue, Minn., 19. nov. — Tukaj je gospa A. Rosner že všestič povila dvojčke izza leta 1898. Presrečna mati ima sedaj 25 otrok in sicer živečih.
Spomin na cesarico.
Geneva, Švica, 19. nov. — Včeraj ,jfr umrla tukaj vdova po Adolfu de Rothschild za kapjo.
Baronica je bila dobra prijateljica pokojne avstrijske cesarice in je bila pri nji na predjužneku tisti dan, ko-je bila zadnja umorjena. Baronica je imela tistega dne slutnjo o neki bližnji nesreči in je povabila cesarico, na. krovu njene zasebne jahte vrniti se v Terrilet, ki leži na severnem bregu-Genevskega jezera; a cesarica je ponudbo odbila in rabila redni parnik. Nekoliko tir pozneje jo je umoril a-narhist Luccheni.
Solnčni mrk.
San Francisco, 19. nov. — S parnikom “Mariposa”, ki ima v petek od tukaj odpluti, pojde ravnatelj Lickove-zvezdarne, F. W. Campbell, in kacih \ dvanajst druzih zvezdoslovcev ame- -riških na Flint Island, opazovat tamkaj solnčni mrk dne 3. januarja. Do -Tahityja se bodo zvezdoslovci vozili na omenjenem parniku in od tam na topničarki “Annapolis”, katero jim bo vlada dala na razpolago. Komander Moore, ki je guverner na Pago-Pagu, bo poveljeval “Annapolis”. Campbel-lova družba bo na Flint Islandu izkrcana in dne 15. januarja spet vkrcana.
Medkrovna voznina zvišana.
Hamburg, 19. nov.—Hamburg-ame-riška črta je svoje voznine za med-krovno vožnjo med New Yorkom in Hamburgom zvišala za $12.50 za brzo-parnike in za $10.50 za počasnejše parnike. Kot vzrok za zvišanje navajajo ogromno preseljevanje iz Amerike v Evropo.	,-,t.
_______________	L
Portugalsko pred revolucijo.
London, 20. nov. — Položaj na Portugalskem postaja vsak dan resnejši. Vsak trenotek se pričakuje prekucije. Radi padca državnih papirjev, radi slabega stanja bank in radi pešanja trgovine silijo vsi ljudje boljših razredov k izpremenitvi sedanjih razmer. Značilno je, da konservativci še mnogo bolj napadajo vlado, kakor republikanci in demokratje. Voditelj konservativcev se je celo izrazil, da mora boj končati s padcem ali odstavljenjem-kralja Carlosa. Ker ni bilo nič volitev za ljudski zastop, se pripravljajo za
2.	januar že sedaj naznanila, kjer bodo imeli voditelji priložnost omogočiti novo ljudsko zastopstvo, ki bo zbo rovalo v Lisaboni in Oportu in dajalo v ljudskem imenu zakone. Tudi vojaštvo je zelo nagnjeno, da se pridruži"» revolucijonarjem, tako da zamore kralj in vlada računiti samo na pomoč mestne garde.
Taft v Sibiriji.
/
Potres.
Punta Arenas, Čili, 19. nov. — Davi je bil tukaj občutiti lahen potres. Več hiš je bilo hudo poškodovanih, a človeških žrtev ni obžalovati.
Samoumor pred oltarjem.
Dunaj, 17. nov. — Iz Jasyja poročajo: V cerkvici predmestja Poj eni se je včeraj prigodila krvava drama. 19 letno Heleno Surigin so prisilili stari-ši, da mora vzeti v zakon Demetra Grunza. Že sta stala včeraj ženin in ob jokana nevesta s svati v cerkvi, že je pristopil duhovnik, da ju zveže za’ večno, kar nevesta bridko zaplaka, potegne iz žepa revolver in se ustreli v prša. Smrtno zadeta se je Helena Surigin zgrudila nd tla. Umirajočo so prenesli v bolnišnico.
Vladivostok, 19. nov. — Ameriški-vojni tajnik Taft in njegpvi potni spremljevalci so zapustili danes po-poludne ob 2. uri Vladivostok, da se podajo čez Petrograd, kjer ostanejo nekaj dni, naravnost v Hamburg in čez morje. Nemškega cesarja g. Taft ne bo obiskal. Velika družba armadnih in pomorskih častnikov je odličnega gosta spremila na kolodvor in po vladnem ukazu so se oskrbele vse oprezne naredbe za njegovo varnost na potovanju.
Uporni Kitajci.
London, 18. nov. — Poročevalec dnevnika “Times” brzojavlja iz Tokia, da se je oddelek kitajskih vojakov na otoku Formoza uprl, vsled česar je-bilo 63 japonskih policajev in civilistov umorjenih. Dogodljej je oblasti v Tokiu jako neprijetno iznenadil, ker so doslej popolnoma zaupale Kitajcem.
Dinamit eksplodiral.
Spokane, Wash., 20. nov. — Vsled eksplozije dinamita, ki se je pripetila kacih 12 milj od Cheyena, Wash., v šotorišču železniških delavcev Portland & Seattle-železnice, so bile štirje delavci usmrčeni in štirje hudo ranjeni.
Joliet, 111., 20. nov. — Zahvalni dan bomo obhajali prihodnji četrtek 28. t. m. Po cerkvah se bodo vršile slovesne službe božje v zahvalo Bogu za vse dobrote, prejete v prošlem letu; po javnih dvoranah bodo raznovrstne veselice, in v zasebnih krogih domače zabave, ki jim bo predsedoval — puran na krožniku, ali pa kak njegov namestnik iz kraljestva krilatih dvo-nožcev.
Mimogrede opozarjamo na predsednika Roosevelta letošnji proglas o Zahvalnem dnevu, ki ga objavljamo na četrti strani te številke.
—	Umrl je zadnji teden v bolnišnici sv. Jožefa za jetiko rojak Frank Kozjak, star okoli 38 let, doma iz Podbrez-ja. Pogreb se je vršil zadnjo soboto, s črno sv. mašo v naši cerkvi. Pokojnik je bival v Ameriki kacih 15 let, ki jih je prebil večinoma v Jolietu; a živel je tudi manj ali dlje časa v Pitts-burgu, Pa., v Waukeganu, 111, in La Salle, 111., odkoder je prišel v tukajšnjo bolnišnico. Pripadal je podp. društvu sv. Jožefa št. 53. K. S. K. J. v Waukeganu. Tukaj ne zapušča sorodnikov. N. p. v m.!
—	Umrl je danes (v sredo) pop. v bolnišnici sv. Jožefa rojak Geo. Kapele, doma iz Dolenc pri Adlešičih. Bolan je bil že par mesecev na pljučnici. Bil je član Zap. Kat. Unije. Tu v Jolietu zapušča dva brata, a v starej domovini starše in dva brata. Pogreb
bo vrgil v soboto dop. ob 9. uri, truplo počiva dotlej v hiši g. John Kambiča, Pokojniku bodi večer mir!
—	G. John Muc je dospel IS. nov. v naše mesto s svojo družino iz mesta Jamestown, N. Dakota. G. Muc je bil dosedaj na farmi v Jamestownu, kjer lastuje lepo farmo, katero je dal sedaj v najem, a premično blago je razprodal, Sedaj se poda čez par dni V ¥tafo domoviho na Lokvico pri Metliki, da po 251etnem bivanju v Ameriki obišče svojo staro mater, brata in sorodnike svoje žene. Eno leto misli ostati na Kranjskem, kjer bode trgoval z žitom; potem se pa zopet poda v Ameriko na svoje posestvo.
—	G. Jos. Jerman in soproga sta se zadnji teden povrnila iz Omahe, Neb., v naše mesto, kjer sta zopet med svojimi prijatelji in znanci.
—	Naše Slovensko pevsko in telovadno društvo Sokol se je zadnjo nedeljo nekako preustrojilo ali prerodilo. In prav tako! Kajti bati se je bilo, da neopaženo umre za sušico, kakor je svojčas umrla slavna Ilirija blagega spomina. No, Sokolu se pretaka še preveč zdrave krvi po žilah, da bi tako hitro obupal in se prepustil počasnemu umiranju. Našlo se je par zvedenih ranocelcev in potrte kreljuti so spet cele in čile, in Sokol se dvigne v še višje ozračje, nego se je kdaj preje. Pa preidimo k poročilu o preporodu! Poseben odbor za stvar navdušenih mož in mladeničev je povabil na posebno sejo več podjetnih članov Sokola in znanih pevcev: In zbrali so se v nedeljo popoludne v šolski dvorani res možje in fantje od fare: saj pa je tudi domači č. g. župnik pred-poludne iskreno priporočal preustro-Jitev, 'ozir. ustanovitev moškega pevskega zbora, kateremu naj bi se pridružili vsi rojaki, ki jim je Bog dal pevsko grlo. In 14 navzočih pevcev je takoj pristopilo pod Sokolovo zastavo, a kakor čujemo, jih še 18 želi pristopiti; in to se bo lahko zgodilo na prihodnji seji, ki bo istotam prihodnjo nedeljo (kot zadnjo v mesecu, ko nimajo druga društva sej) popoludne, kajti na to sejo so vabljeni vsi pevci, tudi dosedanji nečlani, a razen pevcev seveda nihče. Novi Sokolov pevovodja je g. Malovrh, naš vrli cerkveni organist. In novi odbor tvorijo sledeči gg.: Jos. Sitar, predsednik; Jos. Klepec, podpredsednik; Fr. Sko-le, tajnik; Jos. Legan, blagajnik; Ant. Vogrin, arhivar; Fr. Blatnik, M. Fink in I. Kuhar, nadzorniki. Naprej!
—	Zima je pred vrati. In tupatam straši tudi brezdelje. Ali je potem čudo, da marsikomu srce upade pred negotovo bodočnostjo? In kdor nima srčnosti in ne pozna razmer, pa vidi vse še trikrat bolj črno in vsepovsod same strahove. Ampak nič se ne bati! Dež za solncem mora biti, in za dežjem solnce priti — pravi star pregovor. In še vselej se je uresničil, pa se bo tudi v bodoče, če Bog da.
Te in enake misli se nam vsiljujejo, ko gledamo, da tudi iz našega mesta beže ljudje v stare kraje. To so pač predvsem Italijani in Madžari in dobri Ličani, ki se strašijo bližnje bodočnosti v tej deželi. Ampak pravijo, da je tudi nekaj naših rojakov vmes. No, trdno upamo, da se skoro vrnejo, ko se vreme zjasni. In malone vsi preroki in bistrovidci zatrjujejo, da se to skoro zgodi. Zatorej — korajža velja! In — potrpljenje.
—	Dr. Ivcu izreka tem potom svojo iskreno zahvalo obitelj g. F. Skole za srečno izvršeno nevarno operacijo na njihovi 19 mesecev stari hčerki Ljudmili.
—	Kacih 350 v tukajšnjih kamenolo-mih zaposlenih delavcev je v ponedeljek zaštrajkalo, ker jim je bil delavnik skrajšan od 10 na 9 ur ter dnina
znižana od $2 na $1.57, ali od 20c na uro na 17J-2c. Po štrajku je prizadetih kacih šest kamenarnic. Ker se poskuša kamenolomce nadomestiti s štrajkolomci, utegne priti do izgredov, če se vkratkem ne doseže kaka porav-^
nava.
C
—	Mestni klerk milo toži, da se letos zglaša premalo nedeljskih lovcev za licence. Lani jih je bilo do tega časa izdanih več okoli sto.
—	Mrs. Mary Romadka, ki je še nedavno igrala odlično vlogo v družbi visokih slojev tam ob Michiganskem jezeru v pivoslavnem Milwaukee,Wis., je dospela te dni na neradovoljen obisk v tukajšnjo državno kaznilnico, kjer ostane od enega do štirinajstih let. Obsojena je bila v Chicagi zaradi več vlomov in tatvin.
—	Rumunec Andrew Mikelea se je smrtno ponesrečil sinoči v jeklarni Illinois Steel-kompanije. Padel je s tretjega nadstropja v oddelku zvanem “Converting mill”. Umrl je v bolnišnici.
—	Na križišču Rock Island-želez nice in Chicago-ceste sta davi poce stna kara in južno vozeč vlak trčila skupaj, vsled česar so bile tri osebe ranjene.
—	Pisma na pošti koncem zadnjega tedna so imeli: Šneler Francika, Zbačnik Math in Živar Gjuro.
—	Pojdite k zdravniku, kamor vsi zahajajo. In to je? Dr. Ivec, 711 N Chicago st. N. W. Phone 1012, Chicago Phone 1102,
veliko več plačati za živež, kakor poprej.
Tudi pri nas plačujejo s čeki; mesto Omaha je tudi izdala svoje “cashier’s checks” to je svoj denar, ki je dober samo v mestu Omaha, Pa nič bi ne bilo radi tega; le škoda, da so ga premalo naredili. Pravijo, da ne bode dolgo, ko bodemo spet imeli pri roki star denar, za katerega je vsakomur najbolj mar.
Rojaki, tudi tu imajo vsak po nekaj denarja na bankah, ker pa istega niso dobili ven ko so zahtevali, je to povzročilo veliko razburjenost. No, pa so se že potolažili, ker so skoro vse banke močne dovolj in ni se bati bank rupcije.
K sklepu pozdravim vse Slovence širom velike ljudovlade, posebno pa člane K. S. K. Jednote, a “A. S.” pa želim veliko zvestih naročnikov k nje-govej sedemnajstletnici. J. J. J.

Springfield, 111., 17. nov. — Dragi mi g. urednik Amer. Slov.! Prosim Vas, da natisnite te moje novice, katere imam sporočiti, ampak so prav žalostne. Sporočiti imam, da smo izgubili brata naSega društva šv. Barbare št. 74. K. S. K. jednote v tem mestu, Frank Hrovata, starega 37 let, doma iz Vine vasi na Dolenjskem. Bival je v Ameriki že dolgo vrsto let. Imel je prav strašno bolezen, da ga je treslo in lomilo, da se je vsakemu človeku smilil. Kaj za eno bolezen da ima, tega še doktorji niso mogli dognati. V tukajšnji bolnišnici sv. Janeza je bil 5 tednov in en dan, izdahnil je 11. nov., previden večkrat s sv. zakramenti. Pogreb smo imeli 14. nov., kateri je pa bil veličasten kolikor je bilo mogoče. Smo še od druzih narodov dobili pohvalo, da smo v resnici imeli lep sprevod, ker udeležili so se večinoma vsi Slovenci tukaj stanujoči, kakor tudi društvo z vsemi ucfi in tudi z banderom žalosti, ker je to bil prvi ud, da nam je umrl, kar je društvo vstanov-ljeno. Staro je že nad tri leta in ima nad 40 članov. Tukaj zapušča žalujočo ženo in malo hčerko, kateri sta prav dobro preskrbljeni, ker priden in varčen je bil vse njegovo življenje; v starem kraju pa zapušča mater in dve sestri.
Torej rojaki, pristopajte h katoliškim društvom in Jednotam ter preskrbite svojce, katere bodete morali zapustiti za sabo, da bodete njim dosti solza in žalosti oteli. Tu imate lep izgled in upanje, kako da Vas lepo katoliška društva spremljejo pri zadnji popotnici in skrbijo za vas.
Kar se pa dela tiče, ga je pa letos tukaj v okolici dosti. Kar je nas sedaj naseljenih tukaj, skoro vsaki skrbi, da ima svoj dom.
Opominjam tudi še društvenike sv. Barbare št. 74, da se gotovo udeleže mesečne seje dne 8. decembra, ker pri tej seji imamo voliti nove uradnike in tudi še več druzih stvari bode prišlo na vrsto.
Torej pozdravljam vse rojake po širni Ameriki in Frank Hrovatu pa želim, da bi v miru počival v tej deželi ter ga vsem priporočam v molitev, posebno pa društvenikom.
John Peternel.
Pueblo, Colo., 14. nov. — Zadnjo nedeljo 10. nov. bil je mrzel dan; sever je pihal, da se je vse zavijalo v topla zimska oblačila, in sneg je padal skoro celi dan. Dasiravno je bilo mrzlo, vendar je bila dvorana sv. Jožefa polna veselih plesalcev in radodarnih faranov, na veselici za cerkev ali fair. Res radodarni Slovenci, in neutrudljivi gospodje, ki so se žrtvovali, da pomagajo k večjemu uspehu fare. Tudi kontestantinji za zlato uro, gdč. Mary Smrke in gdč.Margareta Kozjan, sta se na vso moč trudili, katera da več nabere. Ne vem, koliko so nabrale, ve se pa, da je zmagala gdč. Mary Smrke.
Dvorana je bila skoro polna občinstva, ali pa smemo reči samih Slovencev? Dvorana sv. Jožefa stoji v manjšini naselbine, kjer je tudi cerkev v Grovu, večina tvori Bessemer, kjer je marsikateri rekel: “Ne grem, mrzlo in daleč je!” Zvečer krog devete ure nas je pozdravilo Pevsko društvo Prešeren (Slovenian Glee Club) z nekoliko pesmimi, Kaj lepo se je glasila pesem “Eno devo le bom ljubil”, in za slovansko srce navdušenja polna pesem “Hej Slovenci”. Kmalu zatem so igralci dram, društva “Zarja”, ponovili igro "Pot 3o srca”. Toda ta mešanica med ljudstvom! Bilo jih je gotovo tretjina druzih narodnosti, in tak šum in hrum!! Tako da eden igralcev niti predgovora ni mogel pričeti. Igralci so se samo videli, razumeli nič, nobena beseda v pomiritev ljudstva ni pomagala nič. Pa tudi oder ni pripraven za take igre, je le za godbo, pa i ta mora biti maloštevilna. Vendar je lep oder to. V ozadju čez ves oder ga diči lepa slika, Bleško jezero z otokom in cerkvijo. Res, lepa si ti zemlja slovenska! Krasijo te tako lepa naravna čuda! Bled, kdor ga gleda v naravi sami, mora si ga vtisniti v vedni spomin. Kaj lepo poje pesnik o njem: Otok bleški,
Kinč nebeški Kranjske zemlje ti!
Ven’c iz raja Te obdaja,
Vse se veseli.	J. H.
Omaha, Nebr., 16. nov. — Želim poročati nekaj malega iz našega mesta, da se bo tudi o tem mestu kaj vedelo.
Omaha je lepo mesto. Več železnic gre skozi. Kar se tiče naših rojakov, katerih se tu ne nahaja veliko, žive navadno na jugu mesta, ki se nazivlje So. Omaha. Slovenci imamo tu dva društva, eno pripada h K. S. K. J., a drugo pa k J. S. K. J. Društva ne napredujejo posebno, ker manjka novo-pristoplih rojakov za večji napredek, drugi vzrok je ta, da so tudi ti rojaki deležni starega slovenskega greha, ki se imenuje — nesloga.
Več se pa tu nahaja bratov Hrvatov, ki skoro bolj napredujejo nego mi Slovenci. Društvo imajo svoje pri N. H. Z., žalibože je pri tem narodnem hrvaškem društvu dosti tudi Slovencev, ki mesto, da k našim katoliškim društvom pristopijo rajše k hrvaškemu, ki menda ni tako strogo kar se tiče vere. Upati je, da se Slovenci v tem oziru bolj predramijo.
Kar se tiče naših rojakov je navadno vse v klavnicah (Packing Houses). Ra vno sedaj so odstavili nad tisoč delavcev v teh klavnicah. Ostali delavci pa tudi nimajo stalnega dela, ker ni dovolj naročil.
Plača še ni prenizka; navadno dobe delavci (laborers) po 19c na uro. Pa kaj pomaga tudi, ako človek zasluži par centov več na uro, ko pa mora
Med Severovirai zdraviii je 35 raznih priprav, kot zdravilo zoper vse bolezni.
Otrpli členki od protina....
V vseh slučajih mišičnega protina ali bolečin, ali proti živčni otrp-nelosti je najbolje, da mažate boleče prostore s SEVEROVIM OLJEM SV. GOTHARDA, ki prinese gotovo pomoč. Ta lek se utopi v boleči prostor mesa ter na ta način doseže središče bolezni, katero hitro prežene. Dobro je rabiti in imeti tako zdravilo vedno pri roki. Cena soc.
Severovo olje
sv. Gotharda.
je že ozdravilo na tisoče ljudi. Čitajte kaj piše bolnik, ki je trpel celo četrtino leta:
W. F. Severa Co.:	\
.... “Tri mesece sem ležal na postelji napaden od protina in nobena reč mi ni mogla pomagati, dasi sem probal vse pomočke. Ko sem pa slišal o čudežnih delih Severovega Olja sv. Gotharda sem isto začel rabiti. Drugi zdravniki so mi govorili, da so njih zdravila ravno tako dobra, se vendar nisem podal nego sem pustil vsa druga zdravila v kraju ter rabli samo Severovo Olje sv. Gotharda. Tri steklenice istega so zadostovale in bolečine so bile pregnane, za to iskreno priporočam to zdravilo vsakemu, ker isto je meni storilo več nego vsi zdravniki-”	Jo. Jordan, Whitney, Pa.
Severov Balzam Življenja.
Josefina Černy iz Ellis, Kansas piše po njenem ozdravljenju navadnih slabosti, kot sledi:
“Veseli me, da Vam zamo-rem naznaniti, kako izvrstne nasledke je imel pri meni Vaš Življenski Balzam. Sedaj sem popolno-noma zdrava za kar se imam zahvaliti edino-le Vašemu zdravilu.” Cena 75 centov.
Varujte se hripe!
Zdravniki so to bolezen spoznali jako nevarnim. Bolečine telesa so po vsem životu, okus je izgubljen, oči in nos niso v redu in hud kašelj navadno ob istem času nadleguje človeka. V takem slučaju je treba rabiti Severov Balzam za pljuča, (cena 25C in 50C) in tudi Severove Tablete zoper hripe in prehlad.
Bolezen sv. Vida ali božjast.
Tato bolezen že od mlada je navadno povzročena od ner-vorznosti, in se hitro ter do cela ozdravi po rabljenju Severovega Nervotona. Ne zamerite prvega pojava te bolezni med vašimi otroki ampak začnite preč rabiti steklenico tega zdravila. Cena
Newark, N. J., 10. nove — U broju 39. “Glasa Svobode” objelodanjen jest dopis priposlan iz Newarka od Josipa Mantoni, kojim vrli dopisnik napada potporno društvo “Novi Dom” kao i pojedine člane i članice pomenutog društva, stoga čemo u kratko našu da rečemo.
Dopisnik veli, da od 18. julija neče više da bude polovičarom kao što je to do 18. julija bio. Nu mi mu velimo na oto ovo: Ne nije tako da od 18. julija polovičarom budeš, nego još ne-što manjeg, jer si htjeo da si na račun svog društva po Kondi i S. N. P. J. o-bečani prsten stečeš ali koji Ti plan nije za rukom pošao, kako si Ti več sve sa S. N. P. J. uredio, da češ Tvojim močnim uplivom cielo društvo “Novi Dom” u krilo Tvojih mili soci-jalista spraviti, bez da si ma s kojim od članova društva o tomu što prije govorio, te si več time pokazao, što si.
Nadalje veli, da je on ustanovio društvo “Novi Dom”. Kako je kod u-strojenja svakog društva potrebno 12 članova, tako je i društvo “Novi Dom" ustrojeno sa tim brojem, koji su utemeljitelji ovog društva, dočim sam Josip Mantoni nije kao takav poznat.
O napredku društva veli dopisnik, da je više ustrojeno sa člani drugoga mišljenja i drugovjerci. Na ovo mu otvoreno reči možemo, da u društvu po izključenju Mantonia bio je samo jedan drugovjerac, koji je takodjer bio prisiljen od Strane ovog društva da mora odstupiti. Drugomišljenci ili bolje njegovi pristaši bili su on i su-pruga Amalija Mantoni, Mihael Stip čič i Mihael Prelec, boarderi Mantonia, koji su skupa s njime izključeni; drugih pako mi do ovoga časa nepo znajemo.
Dopisnik se obara na predsjednika Ignaca Supanca, zaboravljajuč na oto da je to njegova kao i svakog valja-nog zrelog i pametnog člana dužnost bila, braniti interese društva i nedati se ma od koga za nos vuči, kako bi to g. Josip Mantoni želio, da pokaže, tko je i što sve Mantoni može. Ignac Supanc za svoje djelo kao i svi oni, koji su ga podpirali, zaslužuje u svakom pogledu zahvalnost i priznanje društva jer je time pokazao, da znade interese društva zastupati i štovati.
Gosp. Mihael Stipčič sa svojim gosp. Josipom Mantoniem su moguče mislili, da sigurno netko njihovih nauka potreban jest; nu, gospoda, možemo Vam reči, da Vaše znanje nedo-stiže toga još, da bi se mogli kojemu
Cena 25C.	$1.00.
FO”VEČ7-A-3STJE SRCA,
se najložje opiše, ako se temu doprinese vzrok, ki je gotovo oslablje-nja srčnih sten in njega sestava. Na tej bolezni trpeči ljudje morajo preč nadaljevanje bolezni preprečiti. Ako se začne preč zdraviti z SEVEROVO SRČNO TONIKO se prav kmalu ozdravijo. Cena $1.00 Ob istem času se sme rabiti tudi SEVEROV NERVOTON, ki okrepča nervi.

Dobi se v vseli lekarnah.
Zdravniški svet damo zastonj.
W. F. Severa Co.
CEDAR RAPIDS IOWA
društvu na čelo postaviti, več prije kakovoj četi Vašega soja.
Veli dopisnik, kada bi nas svet poznaval kakove kreature jesmo, da bi se svak čovjek od nas stidom obra-čao. O slabiču jedan kako nas sada tekar Ti nitkoviču upoznadeš, a kroz godinu dana našeg poznanstva nisi to saznati mogao, to je svakomu jasno zašto smo tako naglo postali ovako nevriedni stoga što nismo sluge Tvoje želje, nitkoviču! Sramiti se možeš, da takovog što od nas zahtjevati možeš, kao da mi nismo ljudi u stanju svojom osobom i imovinom po našoj želji upravljati, nego Tvojoj svemož-noj želji usluge djelati. I ti veliš, da socijalist? Molim Te da li su i oni drugi u taboru S. N. P. J. takovi kao Ti?
Što se izključenja tiče, ponovno Ti pismeno velimo, da si Ti izključen skup sa Tvojom gospodjom, Mihaelom Stipčičem i Mihaelom Prelcem.
Na nadalnje Tvoje pisanje nečemo se obazirati, jer bi nam to sigurno svatko za zlo uzeo, sa tobom nitkoviču kao i sa gnjilim “Glasom Svobode” posla imati.
Za potporno društvo “Novi Dom” Karlo Miškatovič, tajnik.
Federal, Pa., 18. nov. — Naznanjam udom društva sv. Jožefa št. 21. K. S! K. Jednote, da bode imelo svoje glavno društveno zborovanje dne 8. decembra t. 1. in volitev novih uradnikov za prihodnje leto 1908. Torej vabim vse društvenike zgoraj omenjenega društva, da bi se vdeležili tega zborovanja v polnem številu. In naj voli vsak društvenik po svojem mnenju, kateri društvenik da je sposoben opravljati uradniški posel, da ne bo potem kvasil, da ta ali oni ni pravi odbornik.
Kar se tiče društva, je na dobri podlagi. Ali društveno blagajno letos nismo mogli nič kaj povišati. Imelo je društvo letos vedno dosti bolnih udov ki so se ponesrečili pri svojih delih.
Omeniti pa tudi moram, da je imelo društvo letos še veliko druzih stroškov, in zraven tega tudi odborniki mnogo truda, da še ne tako odkar obstoji društvo. Ali upati je, da tudi nikdar več kaj tacega ne bo.
Om'eniti pa tudi moram, da z delom gre tukaj še dosti dobro, tako da si fantje lahko zaslužijo denar in si dobijo iz stare domovine že prej znane dekleta. Sedaj v teku 2 tednov so se tukaj poročili 3 naši rojaki in rojakinje. Poročil jih je naš Rev. Jožef Zalokar. Želimo jim dobrega uspeha v njih novem zakonskem stanu in jim kličemo: Bog jih živi mnogo let!
Omeniti pa tudi moram, da je zadela našega rojaka Urbana Podobnika nesreča. Umrla mu je njegova soproga, stara 29 let in mu zapustila dva nedo-
rastla otroka. In pred 3 leti bil je tudi on ponesrečen v premogovem rovu. Zlomilo mu je nogo, tako da so mu jo morali odrezati pod kolenom. Ponesrečen pa je bil tudi njegov sin pred enim letom, star je bil komaj 6 let, in mladi deček je prišel ravno na tir, ko je orihajal vlak s karami za premog, in mali deček je tekel naravnost pred vlakom in se spodtaknil ter padel na tla, in dohitel ga je od zadej prihajajoči vlak in mu odrezal desno nogo pod kolenom. Velika nesreča je bila za njega in njegove starše. Ali sedaj pa je ubogi otrok izgubil še svojo mater.
In nadalje moram tudi omeniti, da je zadela nesreča našega rojaka Valentina Peternel. Umrla mu je njegova soproga, stara šele 21 let. Tukaj zapušča žalujočega soproga in eno dete, staro eno leto in pol. Pokojnica je bila doma iz Hotavlja. V Ameriko je prišla pred 2 letoma in se tudi takoj poročila. Pokopali smo jo dne 13. novembra. Pogreb se je vršil v naj-lepšem redu.
Obedve zgoraj imenovani pokojnici sta pripadali zgoraj omenjenemu društvu. Reči moremo: Lahka jima naj bo tuja zemljica in počivajta naj v miru.
Sklepom mojega dopisa pozdravljam vse rojake po širni Ameriki, zlasti pa člane 'n članice K. S. K. Jednote, tebi nam priljubljeni list A. S., pa obilo uspeha.
John Demšar, tajnik.
ževalno društvo”, ki ima svoje prostore v stari šoli tik cerkve. Sedaj šteje blizo 100 udov. Dne 17. novembra t. 1. bodo naše kmečke dekleta igrale “Sv. Cito” in “Fantje, dobro došli, kedaj pojdete domu?” Mešani pevski zbor lepo napreduje in se že zdaj veselimo napredka naše mladine. Za časopise je precej veliko zanimanje.
Odbor: Načelnik Ivan Cesar; pod-načelnik Matija Mrzlak; tajnik Franc Gosak; namestnik Juri Erženičnik; blagajnik Anton Lekše; namestnik Franc Štrucelj; odbornika Ferdinand Skruba, Franc Berdovnik; knjižičar Ivan Kač.
Z bratovskim pozdravom!
Matija Mrzlak in Janez Marolt, cerkvena ključarja.
Brezje pri Mozirji, Štajersko, 3. nov. Na kvaterno nedeljo t. j. 25. sept. t. 1. smo pri tukajšnji cerkvi Matere Božje in sv. Roka slovesno vzdignili dva nova zvonova v stolp. Zvonova je vlil Samasa v Ljubljani. Že prejšnji dan je bila cela fara na nogah. Na šestih ovenčanih in s slovenskimi trobojnicami okinčanih vozovih smo se podali na kolodvor v Rečici na Paki. Tamkaj je 12 naših mladenk med pokanjem topičev in sviranjem šoštanj-ske narodne godbe ovenčalo zvonova in slavnostni sprevod se je pomikal pri glasu godbe in popevanja na slavnostni prostor.
Drugi dan se je vršila slavnost v navzočnosti šestih duhovnov v najlepšem redu in pri lepem vremenu. Blizu 3000 ljudi je bilo navzočih. Akorav-no so stali zvonovi še nad 3000 kron, je že do malega vse pokrito. Veliko so nam pomagali bratje in rojaki v Ameriki. Dobili smo sledeče prispevke: Iz Milwaukee, Wis., 147 kron; iz Washingtona, 140 K; iz Port Wash-ingtona, 80 K; iz Indianapolis, Ind., 400 K; skupaj torej 767 K. Za ta ve-ledušni dar kličemo svojim rojakom “Bog Vam plati!”
Šele pred kratkim se je ustanovilo v Mozirju “Slovensko katoliško izobra-
Zahvala.
Za mnoge dokaze iskrenega sočutja o priliki bolezni in smrti preljubega soproga, ozir. očeta
Frank Hrovata
kakor tudi za krasne vence izrekamo tem potom najtoplejšo zahvalo. Posebno pa se zahvaljujemo bratrancu Franku Želko, da je prišel iz Jolieta pomagat nam prenašati žalost; nadalje Antonu Žavbe in njegovi ženi, Franku Bučar in njegovi ženi, kakor tudi vsem društvenikom sv. Barbare, da so nam toliko storili o tej priliki. Bog plati vsem!
Springfield, 111., 14. nov. 1907.
Marija Hrovat, soproga.
Marija Hrovat, hči.
Naši zastopniki.
Za Chicago, 111.: Fr. Banich,
Za Waukegan, 111.: Joseph Steblaj.
Za Springfield, 111.: John Peterneli.
Za Pennsylvania: John Verbiščar.
Za Denver, Colo.: George Paulako-vich.
Za Pueblo, Colo.: Joseph Hočevar.
Za Forest City, Pa.: Alois Miklau-cich.
Za Etna, Pa.: John Skoff.
Za Steelton, Pa.: Jos. A. Pibernik.
Za Cleveland, O.: John Russ.
Za Barberton, O.: Joseph Podpeč-nik.
Za državo Utah: Anton Palčič.
Za Eveleth, Minn.: Peter. Srnovrš-nik.
Za Ely, Minn.: John Težak.
Za Brooklyn, N. Y.: Jos. Cvetkovič.
Za državo Wisconsin: Fr. S. Baudek
Za Kansas City: Mih. Adlešich.
Za Soudan, Minn.: Fr. Tancig.
Za Calumet, Mich.: P. S. Špehar.
Za Indianapolis, Ind.: John Hribernik.
Za La Salle, 111.: Ig. Jordan.
Rojaki se smejo z zaupanjem obrniti na nje, ker ti gospodje imajo pravico izdajati pobotnice za naročnino na list in drugo.
Upravništvo Amer. Slovenca.
IZ STARE DOMOVINE.
—	V Ameriko z ljubljanskega Južnega kolodvora se je odpeljalo dne 24. oktobra 146 Hrvatov, 40 Slovencev in 30 Makedoncev.
—	Za nadporočnika sta imenovana poročnika Viktor Andrejko pl. Livno-grad in Jožef Jaklič. „
—	Nova šola. Pri St. Juriju pod Kumom je bila dne 24 okt. blagoslovljena in slovesno otvorjena nova šola ob navzočnosti g. c. kr. šolskega nadzornika Stiasnija, osemnajstih učiteljev in učiteljic iz krškega in litijskega o-kraja, in obilice ljudstva. Ztfej bosta dva razreda; prostora pa je tudi za štiri razrede in še stanovanja za učitelje. Štirje razredi bodo pač le, če se začne kopati bakrena ruda, katera je povsod okoli.
—42 zeljnatih glavic na enem storžu je zraslo na njivi Janeza Fisterja v Matenji vasi pri Iški Loki. Res zanimiv pojav, katerega je posestnik pd-nosno kazal na trgu ljubljanskemu občinstvu.
—	Ljubljančan gledališki kapelnik v Nemčiji. Ljubljančan gospod Pavel Ba log je nastavljen kot gledališki kapelnik v Quedlinburgu na Pruskem.
Čudna moč strele. Dne 17. oktobra zvečer se je lokvarski župnik peljal v grozni nevihti skozi trnovski gozd domov. Blizu Nemcev je treščilo nedaleč od voza; luč je ugasnila, konji so hipoma obstali na cesti kakor pribiti; župniku in vozniku se je zdelo, kakor da plavata, vendar — hvala Bogu — hujše nesreče ni bSo; le to je drugi dan zapazil župnik, da je postal njegov žepni nožič — magnetičen.
—	Dunaj, 29. oktobra. Danes se je poklonila deputacija “Slovenskega kluba’’, obstoječa iz poslancev dr. Šušteršiča, dvornega svetnika Šukljeja in Jakliča ministrskemu predsedniku Becku in naučnemu ministru Marchetu in jim predložila zahtevo, da se v Ljubljani ustanovi slovenska trgovska šola, in sicer da se stvar tako požuri, da se more že s prihodnjim šolskim letom 1908-9 pričeti s podukom. Oba ministra sta se izrekla zelo povoljno in sta izjavila, da bo vlada s svojega stališča, kolikor je od nje odvisno, vse storila, da se zadeva tako požuri, da se more že s prihodnjim šolskim letom pričeti s podukom na slovenski trgovski šoli v Ljubljani. Vlada je pripravljena, ako ustanovi tako šolo dežela, šolo izdatno subvencionirati .in jo podpirati. Stvar deželnega odbora je, določiti, ako bodi šola štirirazredna ali dvorazredna. Dolžnost deželnega odbora je sedaj, da takoj stori potrebne korake, in da stopi takoj z naučnim ministrstvom v dogovor.
—	Uboj v ljubljanski okolici. V nedeljo 27. okt. okolu pol 7. ure zvečer, napadli so na občinski cesti pred šolskim poslopjem pri Sv. Lenartu, občina Dobrunje, delavec Jakob Črne in tovarniška delavca Jakob Pivk in Fr. Zupančič, vsi iz Dobrunj, hlapca Janeza Žgajnarja iz Zadvora, in ga tako pretepli, da je umrl. Umrli je imel na glavi pet težkih okvar. Vsi trije so iz strahu pred orožniki zbežali, le Črne, kateri je Žganjarja kot zadnji pretepa-val in ga s kamnom po glavi do neza-sti obdeloval, se je ko je izvedel o hlapčevi smrti, prostovoljno objavil pri sodišč«.
—	Mrtvega našel. Dne 27. okt. csko-lu 9. ure zvečer, našel je France Hafner, posestnik in čevljar na Ježici, ob cestnem robu poleg svoje hiše mrtvega človeka. Pri mrtvecu se je našla delavska knjižica, glaseča se na ime Franc Gubane iz Vodic — kakor se je poizvedelo, je Gubane čez dan v Der-mastjevi gostilni pil. Imel je obvezano nogo, in videlo se je, da mu je tekla iz noge kri. Sodni ogled in preiskava bodeta dognala, če se ni izvršil nad njim kak zločin.
—	Utopljenec v Savi. Dne 20. oktobra so v Renkih ob Savi našli samou-morilca Janeza Pirec, krojača, do 9. junija bivajočega na Savi. Tisti večer poleg postaje se je še prepiral in razgrajal, potem pa brez klobuka in suknje dirjal proti Savi. Od tistega časa ga ni nihče videl, dokler ga ni zadnja povodenj vrgla na suho. Tam so videli tudi plavati utopljenega konja in človeka.
—	Krvavo prijateljstvo. Pred gostilno pri Janezu v Podrečah pri Mavčičah so se sprli trije “prijatelji”. Janez Rozman in Valentin Jenko sta Franceta Jankarja, s krampom tako nabila po glavi, da sta mu prebila črepinjo.
—	Krava smrtnonevarno ranila žensko. V Retjah pri Loškem Potoku je krava napadla Jožefo Lavrič in ji z rogom trebuh predrla.
—	Nesreča na Vrhniki. V tovarni usnja na Vrhniki je stroj prijel za levo roko Jožefa Krhlina in mu roko odtrgal pri komolcu.
—	Svež grob. Dne 21. okt. je ugonobila neizprosna smrt življenje sed-mošolca Gabrijela Cerka v Žužemberku. Umrli, ki je bil jako dober dijak, je že dolgo bolehal.
—	Umrli sta usmiljenki Marija Simi, stara 59 let in Antonija Ribič, stara 24 let.
—	Nagloma umrl je 29. okt. zvečer občespoštovani tesarski mojster na Dunajski cesti v Ljubljani gosp. Josip Lehner.
—	Krava padla v prepad. Iz Velikega Repna: Dne 15. okt. je 8-leten fantič, sin Frana Skabaja iz Velikega Rep na hiša št. 42 na senožeti, na kateri je velik prepad, pasel živino. Prepad je zaraščen s travo in je 15 metrov globok. Krava se je pa preveč približala prepadu in je zdrsnila v prepad. Ko je fantič prignal drugo živino domov, je povedal, da se mu je krava izgubila, kajti ni vedel, kaj se je zgodilo ž njo. Šli so jo iskat, ali zastonj. Slučaj pa je botel, da se je neko dekle približalo prepadu in je culo, kako krava stoče v prepadu. Vse prestrašeno je dekle prihitelo v vas naznanit dogodek. Na to so vaščani hiteli na lice mesta in so vzlic slabemu vremenu — tla so bila vsa razmočena — z veliko težavo izvlekli kravo iz jame. V splošno začudenje je krava, ko so jo zvlekli iz jame, skušala celo hoditi.
—	Vinski semenj v Krškem dne 24. okt. je bil jako dobro obiskan. Prišlo je prav veliko kupcev iz cele Kranjske in tudi od drugod. Prodalo se je do 3000 hi vina po navadni ceni.
—	Vinski semenj v Novem mestu. Dne 26. okt. se je vršil naznanjeni vinski semenj v Novem mestu, katerega je pa posetilo, vsled prav slabega vremena, le malo vnanjih kupcev. Čeravno so se nudila raznovrstna dobra vina po zmernih cenah, se kupčija ravno iz goriomenjenega vzroka ni mogla posebno razviti, a vendar se je prodalo 5000 hektolitrov. Glavno pa je, da je sedaj ljudstvo spoznalo dobroto letošnjega vinskega pridelka v glavnih vinorodnih 4crajih naše dežele, ker sedaj šele se glavna kupčija prične. Prav dobro je bila zastopana Belokrajina s svojimi posebno tipičnimi vini. Cene so varirale od 40 do 80 hi. vin.; Belokranjci so nudili poleg drugih belih in rdečih vin prav mnogo portugalke po 50 do 60 vinarjev.
—	Nesreča na vipavski železnici. Iz Gorice poročajo: Dne 29. okt. ponoči, je na tiru vipavske železnice zaspal 44 let stari delavec Avgust Pavlin, oče štirih otrok. Vlak je Pavlina povozil in ga popolnoma razmesaril.
—	Novice iz Novega mesta. Gospa Alojzija, vdovljena Pintar, gostilničarka v Kandiji, se je poročila z g. Schmuck, orožniškim postajevodjem iz Polhovega Gradca. Gostilno je prevzel v najem g. Alojzij Mežnaršič, mesar in gQstilničar v Kandiji.
—	Konkurenca govejega mesa v Novem mestu. Kakor smo že svoječasno poročali, je začel konkurirati g. Javornik, mesar ♦ Kandiji z novomeškimi mesarji. In pomagalo je! Cena mesu je sedaj pri vseh novomeških mesarjih 1 K 4 v, torej za 20 do 30 v ceneje, nego prej. G. Javornik prodaja sedaj že po 96 v in ni čuda, da mu vsak dan meso takoj poide.
—	Slab izgovor. Janez Debevc, delavec iz Lipserja, bi moral iti leta 1908 na zadnji nabor. Tega pa ni maral čakati, marveč jo je mislil popihati v Ameriko, a je bil na ljubljanskem kolodvoru prijet in odveden v zapor. Debevc pravi, da se ni nameraval izseliti v Ameriko, ampak je bil namenjen v Feldkirchen dela iskat. Ta zagovor izpodbije priča Janez Žnidaršič, kateremu je rekel, da se pelje v Ameriko. Za kazen je dobil 1 mes. strogega zapora in mora plačati še 30 K denarne globe.
—	K zgradbi Belokranjske železnice. Inšpektor Opitz, dosedanji vodja jeseniškega gradbenega vodstva, je prestavljen v Novo mesto na Dolenjskem,
odkoder se bo gradila novi železnica preko Metlike v Karlovec.
—	Upravni odbor “Zveze slovenskih pevskih društev” je v svoji zadnji seji sklenil, da se vrši letošnja skupščina zveznih odposlancev v nedeljo, dne 29. decembra t. 1., ob 10 uri. dopoludne o priliki velikega koncerta “Pevske zveze moravskih učiteljev”, ki se priredi ta dan ob 5. uri popoldne. Letošnja skupščina bi se sicer vsled sklepa lanskega zborovanja morala vršiti v Trstu, a se vsled nepričakovanih ovir in po nasvetu zastopnika tržaških pevskih društev vrši zopet v Ljubljani.
—	Dunaj, 29. oktobra. Danes se je oglasila deputacija “Slovenskega kluba” pri ministrskem predsedniku Becku in pri naučnem ministru, da v-novič urgira podržavljenje idrijske realke. Na obeh mestih je deputacija dobila povoljen odgovor. Glede na vse prejšnje tozadevne korake “Slovenskega kluba” je upravičeno upanje, da se podržavljenje idrijske realke izvrši s šolskim letom 1909-10. Za tekoče šolsko leto je, kakor znano, idrijska občina dobila od vlade podporo 5000
K.
—	Z razširjenjem ljubljanskega vodovoda prično prihodnjo pomlad. Poleg sedanje glavne cevi, polože še eno glavno cev iz Kleč do rezervoirja pod Tivoli. Stroški za to bodo znašali 200,-000 kron.
§
TELEPHONE: 1370 RBCTOR.
FRANK SAKSER CO.,
109 Greenwich St,	NEW YORK, N. Y.
PODRUŽNICA:
6104 St. Clair Ave., N. E.„ CLEVELAND, O.
Pošilja najhitreje in najceneje
denarjev ’st sir o domovino.
Denarne pošiljatve izplačuje c. kr. poštna hranilnica na Dunaju.
ICupuje ir» prodaje ovstrijskie denarje pod najugodnejšimi pogoji.
Nalaga denarje proti obrestim po 4 in 4J odstotke v varne hranilnice. Obresti tečejo
od dnevi vloge. Vsak vložnik dobi hranilno knjigo.
Edini zaupnik v Zjed. državah Mestne hranilnice Ljubljanske.
Prevzema realizacije bančnih ali hranilnih knjižic, daje nanje predplačo ali tudi takoj B jih izplačuje.
—«A.'
Prodaja parobrodne listke
za vse prekomorske družbe: vsak potnik dob’ originalen listek, ne pa ničvredni papir.
Vse navedeno izposluje točno in ceno Pri raznih družbah ima visoko varščino in so denarji vedno varni.
Za obila naročila in zaupanje se rojakom priporoča
FRANK SAKSER CO.,
109 GREENWICH STREET,
NEW YORK, N. Y.

—	Osebna vest. Deželnovladnemu tajniku g. Francu Zupneku je poverjeno vodstvo okrajnega glavarstva v Črnomlju.
—	Na Grmu se je vršil v sredo 30. oktobra sklep šolskega leta in odhod-nica g. R. Dolenca, dosedanjega vodje zavoda, ki stopi po 35 letnem zaslužnem delovanju v pokoj. Slavnosti se je udeležil dež. ref. grof Barbo in mnogo drugih odličnjakov iz Novega mesta. G. Dolenc je uredil na Kranjskem dve kmetijski šoli, na Slapu in pozneje na Grmu. Izšolalo se je pod njegovim vodstvom 461 učencev,
—	Legar v Postojni še zmiraj ni ponehal. V soboto 2. nov. je na njem umrl uradni sluga Vernik, zbolel pa je nek ljudskošolski učenec.
—	Romarska cerkev na Žalostni gori pri Mokronogu je dobila letos ša-motni tlak in te dni so pripeljali ka-menito obhajilno mizo, krasno delo g. Vurnika iz\Radovljice. Tudi od zunaj je cerkev vsa prenovljena. Romarji bodo gotovo še rajše hodili v lepo cerkev opraljat svojo pobožnost.
—	Za vodovod na Gočah je dovolilo poljedelsko ministrstvo 6.200 kron pod pore.
—	Knjigovezi stavkajo v Ljubljani, pri tvrdki Gerber. Gre se za povišek plače jednemu delavcu, ki je že 32 let pri tvrdki, in jedni delavki, ki je tudi že 9 let pri tvrdki. Tedensko bi to dalo cele — 3 krone.
—	Vinska letina v južni Istri. Vsled dolgo trajajoče suše in v pravi čas pred trgatvo došlega dežja, je popolnoma dozorelo bogato grozdje, da, po izreku starcev, je tako izborno vino, kakor že od leta 1834. ni bilo. Posebno iz grozdja, trganega pred večjimi dežji, okoli sv. Mihaela, je novo vino sladko, pravcati refoško.
—	Umetniška razstava v Trstu. Tržaški Slovani pridno obiskujejo I. slovensko umetniško razstavo v “Narodnem domu”, zanimanje za njo je splošno in še čedalje raste. Pozornost je vzbudila pa že tudi med meščani drugih narodnosti. Na razstavi je bilo tudi nekoliko novinarjev, irl “Tfiester Zeitg.” je že prav pohvalno "oročala o tem kulturnem dogodku v življenju tržaških Slovanov. Omeniti treba, da si je ogledal slov. umet. razstavo tudi namestnik princ Hohenlohft, kateri je bil čisto iznenaden, da imamo tudi Slo venci take umetnike. Nekateri, ki so bili v razstavi navzoči, so mu bili predstavljeni in princ Hohenlohe jim je prigovarjal, naj razstavijo tudi na Dunaju, ker se jim ni bati, da bi ne uspeli. — Tudi to priznanje je vredno Zabeležiti.
—	Cena istrskemu vinu je hektoliter 30 —34 K, teranu 60—64 K, vipavskemu 28—32 K, rebuli 36 K, refoško 60 —80 K, istrskemu muškatu 46'K.
—	Dekan g. Josip Kompare, deželni poslanec istrski je odložil svoj poslanski mandat in svojo službo ter se je preselil za stalno v Ameriko.
—	Trst, 25. oktobra. “Lega Nazio-nale” objavlja, da ustanavlja osem novih šol za poitalijančevanje slovanske dece.
— Smrt na morju. Bivša hišna posestnica v Gaberju, A. Zirger, se je v Trstu vkrcala v parnik, da bi se prepeljala v Ameriko k svojemu možu. Med potjo pa jo je zadela kap in je umrla. Našla je svoj grob v globokem morju. — Ženo, ki je bila že poprej bolna na srcu, je v Trstu razburilo še to, da se ji je izgubil sin, katerega je šele s pomočjo policije našla. Zapustila je na morju štiri otroke, med njimi tri nepreskrbljene, kateri so se sami peljali naprej v Ameriko.
je težko. Denarji so starinski, dobro ohranjeni, iz čistega srebra, iz časa Antonina, rimskega cesarja, ki je vladal okoli 40. leta po Kristusu.
— Obsojeni trgovec z lesom. Te dni je stal pred celjskimi porotniki Anton Srebotnjak, doma iz Hrenovic pri Postojni, bivši trgovec z lesom v Mariboru, zaradi goljufije, ker je posestnika Ant. Korošca iz Dramelj o priliki lesne kupčije za več kot 600 kron ogoljufal s tem, da mu je predložil v podpis neki listek, na katerem so bili drugi dogovori kakor ustni, in ker mu je pozneje v neki celjski gostilni predložil v podpis menico čez 6000 kron, češ, da podpiše samo pobotnico čez nek znesek. Korošec sam je kratkoviden in se je preveč zanesel na poštenost Srebotnjakovo. Ta je obsojen na 3 leta težke ječe in povrnitev škode nad 6000 kron.
— Orjaškega bika so občudovali gledalci v Celovcu, ki je bil na sejmu 21. okt. razstavljen. Bik je bil dva in pol leta star ter je tehtal 1200 kilogramov.
čela svoje delo od Novega mesta do meje. Tudi na naši hrvaški strani se gibljemo. Predkoncesije za izvršitev proge Karlovec-Metlika je dne 22. t. m. podelil ogrski trgovinski minister tvrdki Gfrerer, Schoch in Grossmaiyi v Budimpešti. Generalni načrt je že dovršen; odločili so se za to, da pojde po levem bregu Kolpe od Karlovca preko Pokupja, Mahična, Pokupje, Zor kovca, Treščerovca, Mirkopolja, Pod-brežja, po tunelu pod Sv. Rokom do Zaluke, Obreža in do kranjske meje pri Rotovžu. Na desni strani Kolpe je na hrvaški strani železnica zavoljo znatnih tehniških in finančnih težkoč. Da se natančno določi kraj, kjer zadene železnica kranjsko mejo, bo treba še dogovora. Preko zime se podrobni načrt izdela in prihodnje leto se bo tudi na Hrvaškem delo lahko začelo.
— Mažarizacija na Hrvaškem. Neki mažarski bančni konsorcij je kupil vsa posestva grofa Pavla Pejačeviča v Ru-mi. Posestvo se bo parceliralo in razdelilo med mažarske kmete, ki se bodo ondi naselili.
Denare v staro domovino
ANA VOGRIN,
603 Bluff St., Joliet, N. W. tel 1727. IZKUŠENA BABICA.
(Midwife.)
Se priporočam Slovenkam, Hrvaticam.
POZOR, ROJAKIl
Naznanjam, da sem otvoril novo-•urejeno
Moderno ‘>ostiliio
National Buffet
v katerej bodem točil najboljše por-terjevo pivo, izvrstno žganje, domače vino in prodajal dišeče smodke. Prodajam premog.
Rojaki Dobrodošli!
ANTON T. TERDICH,
203 Ruby St.
N. W. Phone 825.	Joliet, I1L
-	.11-- » imiMLt
Pozor, Rojaki
Ko pridete v Rockdale je najbolje da se oglasite pri meni, ker na razpolago imam vedno sveže in mrzlo pivo, kakor tudi druge pijače in dišeče smodke. Moja gostilna je v sredini mesta zato se imenuje
TIcie Central
—	Upokojen je bivši brežiški okrajni glavar pl. Vistarini. Oškodovani kmetje bodo kmalu dobili odškodnino.
—• Slovenski napisi v Mariboru. Vsled razsodbe državnega sodišča so dovoljeni slovenski napisi. Tiskarna sv. Cirila je takoj po razglasitvi te razsodbe izobesila svojo tablo, katero ji je odvzela policija vsled nepostavnega sklepa mariborskega občinskega sveta.
—	Radi uboja je bil pred celjskimi porotniki obsojen 25 let stari delavec Janez Tacer na štiri leta težke ječe.
—	V prepiru radi cesarja zaboden. Pred celjskimi porotniki je bil obsojen na dve leti težke ječe kovač iz Tr-bovefl Franc žaru, pristojen v krški okraj, ker je s kuhinjskim nožem zabodel v Trbovljah rudarja Janeza Aškerca, da je bil Aškerc v par minutah mrtev. Žaru je v političnem prepiru z Aškercem blatil cesarja, kar je Aškerc primerno zavračal. To je Žarua tako razjezilo, da je Aškerca zabodel.
—	Imenitna najdba. O tem se poroča: Franc Brumen vulgo Kajzar, kmet-veleposestnik v Leskovcu, je o-ral pretekli teden na svoji njivi. Kar zadene na neko trdo stvar. Pogleda, koplje, in glej, lonec je — in notri — stari denarji! — Z velikim veseljem in strahom vzdigne ta svoj “šac” in ga nese domu. Zvaga in štiri in pol kile
—	Pogreb. Guštanj, dne 24. oktobra. Ob nenavadno veliki udeležbi se je vršil dne 24. oktobra pogreb naglo umrlega župnika gospoda Vaclava Vale-ša. Ne da bi bil prej tožil o kaki bolečini zadela ga je kap, baš ko se je pripravljal, da gre na izpoved.
—	Nečuveno izzivanje Slovencev si je zopet dovolil predsednik nadsodišča v Gradcu g. Pitreich. Ko se potegujejo slovenski uradniki iz Kranjske ali Štajerske za službe na Koroškem, se jih z vsemi štirimi branijo in rajši po čisto nemških krajih nastavljajo kakor da bi jih poslali uradovat med koroške Slovence. Še domačini Korošci ne najdejo kruha doma, ako so — Slovenci; le tistim, ki svoj značaj in svoje prepričanje zatiralcem svojega teptanega naroda prodajo in poturice postanejo, svit sreče v Korotanu sije. Po sodiščih v slovenskih in mešanih krajih (Beljak, Velikovec) so nastavljeni nemški avskultantje, samo Slovenec mora iz dežele v čisto nemški kraj. Vidi se, da v Gradcu ne odločuje pamet, ampak narodno-strankarski šovinizem. Gradec je res v bližini — Ogrske.
—Zagreb, 29.okt. Avstrijska vladaje s celim štabom inženirjev resno pri-
pošiljamo: ............
za $	10.30 ................ so	kron,
za $	26.40 ............... 100	kron,
za $	40.80 ............... 200	kron,
za $	101.75 .............. 500	kron,
zs. $	203.50 ............. 1000	kron,
za $1016.00 .............. 5000	kron.
FRANK SAKSER CO.,
109 Greenwich St., New York.
6104 St Clair Ave., NE., Cleveland, O.
Naprodaj v
nova hiša s petimi sobami in fino kletjo. V hiši je voda, gas in kopališče. Hiša je pri slovenski cerkvi v Pittsburgh Pa. Cena $1,600. Več pove: John Verbiščar, Upper 578 Keyston, St., Pittsburg, Pa.	47-3t.
17 Jewel Railroad WATCH
pobrov. Naj-ma ura za to fino jamSeno ko-
ZA 20 LET.
Ure za mosae in ženske, po-sebno za ŽELEZNIČARJE IN DELAVCE. Pošljemo uro na vašo prošnjo C. O. D. J5 75, kateri znesek plačate ekspres agentu. Pozlačeno verižico z vsako uro. ENO URO ZASTONS. ako jih prodate šest. S. W F RETE R & CO., 52 Dearborn St. Chicago, Illinois.
Rojakom se priporočam v obilen poset
Ignac Verbicli
120 Moen Ave.	Rockdale, I1L
Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les.
Če boš kupoval od nas, ti bomo vselej postregli z najnižjimi tržnimi cenami... Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa«
Za stavbo hiš in poslopij mehki in in trdi les, late, cederne stebre, deske in Jinglne vsake vrste.
Nas prostor je na Desplainea nBd blizu novega kanala.
Predno kupiš LUMBER oglasi s« pri nas in oglej si našo zalogol Mi t* bomo zadovoljili in ti prih riniti denar.
W. J. LYONS,
Naš Office in Lumber Yard na vogla DESPLAINES IN CLINTON
HEeilo, eTolr.rLy!
Kje si pa bil včeraj ? Saj veš kje, tam kjer je največ zabave. Ali še ne veš, da je največ zabave v GOSTILNI.
JOHN KOŠIČEK,
590 S. Centre ave. CHICAGO. ILL.
Amerikanski Slovenec
Ustanovljen 1. 1891.
Prvi, največji in najcenejši slovensko-katoliški list v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote.
Izdaja ga vsaki petek
JL0YEÄSK0-AI. TISKOVNA DRUŽBA.
^Maročnina za Združene države le proti predplači $1.00 na leto; za Evropo proti predplači $2.00 na leto.
Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na
AMERIKANSKI SLOVENEC JOLIET, ILL.
Tiskarna telefon Chicago in N. W. 509 Uredništva telefona Chi. 1541.
Pri spremembi bivališča prosimo «taročnike, da nam natančno naznanijo poleg novega tudi stari naslov.
Rokopisi se ne vračajo.
Dopisi brez podpisa se ne priobčijo.
AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891.
.The first, largest and lowest-priced »Slovenian Catholic newspaper in 'America and official organ of G. C. .Slovenian Catholic Union.
Published Fridays by the 8LOVENIC-AMERICAN PTG. CO, Joliet, 111.
Advertising rates sent on application.
	CERKVENI		KOLEDAR.
47.	nov.	Nedelja	Janez od križa.
25,	“	Pondeljek Katarina dev.	
26.	n	Torek	Konrad, škof.
27.	n	Sreda	Virgil, škof.
28.	“	Četrtek	Eberhart, škof.
29.	u	Petek	Saturnin, muč.
30.	“	Sobota	Andrej, apostol.
ZAHVALNI DAN.
Predsednik Roosevelt je izdal za .Zahvalni dan (t. j. zadnji četrtek v novembru) sledeči razglas:
“Zopet je prišla letna doba, ko odloči predsednik, po vzgledu naših de-. dov, dan, da imajo vsi ljudje priliko častiti in hvaliti Boga.
V preteklem letu smo bili prosti la--kote, kuge in vojske. V miru živimo .3 ostalim svetom. Naše natorno bo-,gastvo je gotovo tako veliko kakor ka-teregasibodi drugega naroda. Prepričani smo, da pvoprečno posamezniki tega velikega naroda glede zmožnosti razvijati in se posluževati teh narav-■ jiih dobrot stoje vsaj tako visoko kot povprečni posamezniki drugih narodov. Nikjer na svetu nima prosto ljudstvo tolike priložnosti razviti popolnoma svoje telesne in umske zmožnosti in zlasti še ono lastnost, ki nad-: irilja telo in um, namreč — značaj.
Veliko smo prejeli od zgoraj in ve-tliko se bo po pravici od nas zahteva-Uo. »V. našo oskrbo so bili izročeni deseteri talenti; ne bode nam odpuščeno, ako jih.zppravimo, ali če jih skrijemo v rutico,, ker morajo obroditi obilo sadu. Zmerom v zgodovini,, v vseh •časih med vsemi narodi, je blagostanje zvezano z nevarnostjo, zato naj ; prosimo.Dajalca vseh stvari, da ne po-.- stanemo::žrtev udobnosti in: razkošja;
> da ne zguhimo nravne odgovornosti in> <! da ne pozabimo na naše dolžnosti na-j- prani Bogu in bližnjikom.
Velika ljudovlada kot je naša, ljudo-vlada sloneča na pravi svobodi, bo ob»
■ stala le tedaj, ako vlada v srcih navadnih državljanov živ čut poštenosti in pravice. Prositi moramo, da ta duh poštebosti zmerom bolj raste v srcih, nas vseh, da so naše duše vedno bolj nagnjene k čednostnim, ki so podlaga milobe in prijateljstva; prositi moramo za ljubečo prijaznost, da odpuščamo drug drugemu; prosimo za vse-• one istotako potrebne manjše čednosti, ki ustvarijo človeka moškega in krepkega — ker brez teh lastnosti se noben posameznik in • noben narod ne ¿nore povzpeti do veličine.
Radi tega določam jaz, Theodore Roosevelt, predsednik Združ. držav, četrtek dne 28. novembra, kot dan splošnega zahvaljevanja in molitve. Za povem, da ta dan ljudje ne delajo, ampak se zberejo v svojih hišah ali v cer kvah ter spodobno zahvalijo Vsemogočnega za 11/ioge velike darove, ki so jih prejeli v preteklosti, ih ga prosijo za milost, da bodo svoje življenje še v bodočnosti tako uravnali, da zaslužijo še zanaprej iste darove."
sodbi. Tedaj “razpošlje Sin človeka svoje angele, in vse tiste, ki so dajali pohujšanje in delali zlo, bodo zbrali iz njegovega kraljestva in vrgli v peč. Tedaj bo tuljenje in škripanje z zobmi.” Pa bi se utegnil kdo tolažiti ip si misliti: Če bom vržen v ogenj, zgorim. Ampak to se ne zgodi pri sodbi. Oni ogenj bo vedno gorel in vendar ne sežgal, kakor tudi zemski ogenj prav popolnoma ne uniči predmeta. Peščica pepela vedno preostane.
2.	Za čiščenje. Zlato in srebro se nahajata na zemlji redkokdaj čist Večinoma sta pomešana z žlindro in raznovrstnimi prstmi. Vse skupaj se spravi v ogromne peči, plavže, in potem prihaja na svetlo čista kovina. Ali nimamo pri sodbi nekaj sličnega? Samo malo ljudi je pri sodbi takih, da lahko pridejo precej v nebesa. Večinoma so različno omadežani. Potem pridejo ti v peč, v vice, dokler ne poravnajo vsega dolga. Sedaj je čas, ko nas cerkev vede doli v to peč. Idimo notri, kakor angeli, ki so nekdaj pahljali hladilno sapo Danielu in njegovim to varišem, ko so bili v peči, in pomagaj mo jim z molitvijo, postom in miloda-ri, posebno pa z daritvijo sv. maše.
3.	Ogenj trdi. Lončar upodob-lja ilovico in dela iz nje razne stvari. Ampak stvari še nimajo nobene trdnosti. Iti morajo šele skoz ogenj. Tako tudi pri sodbi. Dokler ljudje še hodimo tukaj po zemlji, smo netrdni ali nestanovitni in izpremenljivi, in se moramo vsak trenutek bati, da se še kdaj nagnemo k zlemu. To se izpre-meni, bržko se prikažemo v sodbi pred Bogom. Tedaj v njegovi svetlobi in v žaru njegove ljubezni tako razvidimo ničnost zemskih stvari, da nas ne bo moglo nič več zvabiti k zlemu, in za celo večnost bomo utrjeni. To je zelo prijetna misel, ki nam umiranje pač lahko nekoliko olajša. Samo skrbeti moramo, da smo v hipu smrtnem otroci božji. Drugače nas zadene usoda sežganja. To je povsem jasno. Pojdimo spet v lončarnico. Ali more lončar dejati v peč posodo, ki je izgubila svojo obliko, ki se je zdrobila v tisoč koscev? In ko bi to vendar storil, ne bi ničesar dobil nego trdopečene črepinje. V istem položaju je ljubi Bog, ko pridejo k sodbi ljudje, ki nimajo posvečujoče milosti. Kakor strte posode so, brez vsake koristi. Kak opomin torej, spet pridobiti izgubljeno posvečujočo milost!
4.	O g e n j o z a r j a. Če proti večeru stopi oblak pred zahajajoče solnce, se čudovito ozari, temni, mračni oblak sprejme podobo luči. Pri zadnji sodbi bomo imeli isto. Tedaj “bodo pravični bliščali kakor solnce,” in “ki so mnoge poučevali v pravičnosti, kakor zvezde, na vekomaj”.
Nebeški Izveličar sam nam je že pokazal, kakošni bomo tedaj. Pred njegovim vstajenjem “se je že njegova obleka pobelila kakor sneg in njegovo obličje se je svetilo kakor solnce”, in pjo svojem vstajenju je hodil skozi zaprta vrata, bil kakor blisk zdaj v E-mavsu, zdaj v Jeruzalemu, zdaj v Galileji, in potem je šel v nebesa, kjer sedi na desnici Boga, vsemogočega Očeta. Takošna slava bo tudi naše plačilo, če tukaj s Kristusom živimo in trpimo.
S°DBA.
Evangelij zadnje in prve nedelje zerkvenega leta govori o poslednji 3odbi.
“Človeku je določeno, nekoč umreti, in potem sodba.”
Na zemlji je živelj, ki je posebno sposoben, predočiti'nam dogodljeje pri sodbi. To je ogenj. Čemu je ogenj?
1. Za sežiganje. Ko se jeseni podzemljica izkoplje, se krompirjevica ibere in sežge. Tako se godi tudi pri;
KAKŠEN BO KONEC SVETA?
Troje znanstvene domneve o koncu sveta.
Vse posvetno je minljivo, in zemlja sama ni izvzeta iz te usode vsega posvetnega. Njen konec je gotov, ampak kdaj in kakšen bo, tega ni mogoče naprej povedati, in o tem so možne samo znanstveno bolj ali manj utemeljene domneve. Kakor znano, se je v zadnjih letih že večkrat ljudstvo plašilo in begalo s poročilom, da bo eden izmed nebnih klatežev—muhastih kometov ali zvezd repatic—uničil obstanek zemeljskega obla. Tudi danes še zagovarjajo mnogi učenjaki ta nazor ter vlačijo celo ubogo, tako nedolžno gledajočo luno v krog tozadevnih prera-čunjenj. Drugi pa vidijo v ognju in treja skupina učenjakov v ledu uničenje naše zemlje. Čujmo sedaj, kako posamezni odlični ameriški zvezdo-slovci in zasledovalci zastopajo svoja različna stališča.
Profesor H. Walker od michiganskega vseučilišča trdi, da preti glavna nevarnost od solnca, lune ali zvezd. Več nego sto milijonov teh nebnih teles, zvezd, se neprestano giblje z o-gromnimi hitrostmi po vsemirju ali svetovnem prostranstvu brez konca, in tako je po njegovih mislih vedno mogoče, da eden ali drujji istih trči ob naše solnce ali ka’ko drugače moti naše osolnčje, vsled česar bi bila tudi zemlja prizadeta. Pa če tudi tak izven-reden dogodek ne nastopi, mora nekoč priti do tega, da bo po neprestanem vplivanju naše sopremičnice, lune, vedno večja zamuda, ki jo ista, že sedaj povzroča v vrtenju zemeljske osi. Potem bo to spet vplivalo na gibanje lune, dokler se ta vedno bolj ne približa površini zemlje ter v svojem krožnem toku nazadnje ne odrgne ob nji, gore in mesta in celine mlinčeč v drobce ter celo zemeljsko oblo raztapljajoč v razpaljen plin. To je po Walterjevih mislih neizostalen konec, če ne bo morda vržena zemlja v solnce vsled pretežne sredobežnosti. Torej troje slučajnosti uničenja zemlje po nebesnih telesih!
Kar se pa tiče uničenja živstva naše zemlje, je lahko povzroči več stvari že dolgo pred koncem sveta. Prva nevarnost je izprememba v raztfierju po-mešanja med kisikom in ogljikom, kot nam je 4a dihanje potrebno. Učenjak
kaže tu na ogromno, vedno naraščaio čo porabo ogljika v napravljanje ogljikove kisline, ki s časom lahko izpre-meni sestavo zraka, torej na vedno naraščajočo porabo kisika v kurjavo vsled ogromne porabe premoga vsepovsod na zemlji. Gozdovi pa in rastlinstvo sploh, ki je poprej po svojem bogastvu lahko izravnavalo razmerje obeh glavnih prvin, se neprestano umikajo.
Nadaljnja nevarnost za življenje je iskati v pojemanju solnčne toplote, kakor tudi v možnosti, da izgine vsa voda s površja zemlje ter se izgubi na vekomaj v ogromne zemeljske votline. Dokazovanje teh slučajnosti je ve-lezanimivo, a tu se moramo zadovoljiti samo z omembo istega, da preidemo k naziranju zvezdoslovca Hopkinso-vega vseučilišča, profesorja S. New-comba.
Ta slika v sanjarski pripovesti prav bistroumno in jasno konec sveta, kot ga povzroči prevelika solnčna toplota. Ogromen kamen se pogrezne v soln-čno kroglo in povzroči tako silno po-množitev pekočine, da vse gorljive stvari na zemlji izginejo v plamenih, morja zavro in vreli dež, ki se napravi, opari živa bitja do smrti. Nazadnje pač ostane zemlja kot debela tvarina, ampak pusta in prazna, kakršna je bila v tisočletjih pred začetkom življenja na nji. Posamezne prikazni v tem razpadu sveta so slikane skrajno živo in podrobno v spisu učenjakovem; a zaradi nedostatnega prostora se moramo omejiti na golo omembo te fantastične pripovedke
Tretji znanstveni nazor konečno izvaja, da se zemlja izpremeni v ledeno kepo. Zvezdoslovec profesor G. S Gough od Northwestern-vseučilišča zagovarja to domnevo. Po njej bo vse življenje na zemlji končal mraz^in zmrzlo zemeljsko oblo bo potem s svojo tovarišico po usodi, z luno, ko-turalo po vsemirju kot za stavo.
Tolažno — vsaj za nas živeče to-lažno — pozadje pa imajo vsa ta znan stvena pretresovanja, da prelagajo nastop tega resnično “svet pretresujoče-ga” dogodka v dobo, ko nas ne bo, kakor pravimo, že davno nobena kost več bolela. Milijoni let morajo po na-turnih postavah še proiti, predno morejo pretežna sredobežnost, izpreme-njena sestava zraka, zmanjšanje solnčne toplote ali kak drug vzrok uničiti vse življenje na zemlji in to samo. Medtem pa se držimo tega, kar nam sporoča o tem več znanstveno odličnih in najbolje poučenih mož.
Dva izmed njih pravita soglasno — to sta Matevž in Marko, evangelista— “solnce se omrači in luna ne bo več dajala svojega svita in zvezde padejo z neba in nebesne moči se pretresejo: Luka pa poroča: “Znamenja bodo na solncu, na luni in zvezdah a na zemlji velik trepet med narodi zaradi strašnega šumenja morja in tokov in ljudje bodo ginevali strahu in pričakovanja reči, ki pridejo čez celo zemeljsko oblo; kajti nebesne moči se pretresejo.” Peter piše v svojem drugem pismu: “Tedaj mine nebo z velikim pokom, prvine se vsled vročine raztope in zemlia z deli vred zgori.” In Janez pravi nakratko: “Tedaj je padel ogenj od Boga iz nebes in jo uničil.”
To bi bilo Kako. In Kdaj? O tem je zapisano: “Tistega dne pa in ure ne ve nihče, tudi angeli nebeški ne, nego Oče sam.” Da pride “kakor tat”, “kakor zadrga nad vse, ki stanujejo na celi zemlji.” Več menda ne bodo dognali vsi učeni gospodje zvezdoslovci.
Burski general Bota na smrt bolan. Slavni burski general Bota je na smrt bolan. Star je 67 let.
Naznanje Slovencem.
Cenj. Director C. N. Y. M. Institute!
Vam naznanjam, da sem sedaj popolnoma zdrav. Lišaj, katerega sem imel na obrazu, mi je po tri dnevnem rabljenju Vaših zdravil popolnoma izginil.
Se Vam najtopleje zahvaljujoč o-stajam Vaš	John Potoshnik,.
Box 127, Cumberland, Wyo.
Dunajski krščanski socialci na delu. Dunajska plinova razsvetljava se razširi. Vsi stroški so proračunjeni na 30 milijonov kron.
O Tosellijevi, bivši saški kraljičini, poročajo iz Florence na Italijanskem: Tosellijeva piše svoje spomine, ki jih je namenila svojim otrokom. Neki angleški zalagatelj ponuja Tosellijevi za spomine 300 tisoč lir.
Proti dvoboju je izdelala španska vlada poseben zakon. V vseh podrobnostih ga je sestavil državni pravdnik na najvišjem sodišču Iavier Ugarte. Zakon določa častna sodišča, ki bodo obvezno razsojala o vseh spornih zadevah. Načrt bo predložen parlamentom in bo tudi sprejet.
Otroško gledališče. Catule Mendes, francoski pisatelj je postal gledališki ravnatelj in sicer samo iz tega namena, da izvede prav originalno misel. Zbral je okrog trideset otrok, ki kažejo talent za igralce in uredil orkester, čigar dirigent je še niti deset let star deček. Prva predstava je sijajno uspela.
Originalno reklamo je poizkusil neki pariški ženski krojač. Na mestu, kjer se v izložbah ¡zlagajo puste voščene punčke, je postavil mlade, krasne deklice, oblečene v najnovejše o-bleke v izložbeno okno, tako, da so jih pasanti lahko gledali. To je naravno privabilo velikansko množico ljudi, tako, da je morala policija poseči vmes in pregnati iz izložbenih oken žive reklamne modele.
Izvrsten poslanec. Pri zadnjih državnozborskih volitvah na Španskem je bil v toledski provinci izvoljen poslanec Gurtubaj. Zato je bil svojim volivcem tako hvaležen, da jih je sklenil počastiti na poseben način. Izdal je nanje oklic, da bo priredil borbo z biki, s katerimi se bo sam boril. Meso ubitih bikov bo razdelil med siromašne družine svojega volivnega okraja. Samoobsebi je umevno, da je postal takoj najpriljubljenejša oseba celega okraja.
Za velikanske vsote so bile prodane dragotine vdove posojevalca denarja umrlega Sama Lewisa v Londonu. V dražbenem prostoru so se zbrale gospe iz najvišjih krogov. Za četverovr-sten kolir, obstoječ iz 333 majhnih biserov in enega demanta se je najprvo ponudilo 10,000 mark, prodan pa je bil za 42,000 mark. Dva bisera sta vrgla 13,000 m., dva uhana z biseri pa
23.000	mark. Za verižico, obstoječo iz biserov, je bilo takoj ponudenih 200,-000 mark, končno pa se je plačalo 350, 000 mark. Vse te in še ostale dragotine so bile prodane za skoro dva milijona mark.
Nove vrste železnica. V zadnji seji Royal Society v Londonu je predaval Mr. Louis Brennan o svojej iznajdbi, namreč o železniškem vozu, ki vozi po eni sami šini, ter navzočim pokazal tudi model, ki je osemkrat manjši kot pravi voz. Voz se sam drži v ravnotežju in sicer s pomočjo posebne priprave, ki je pritrjena na voz. Motor, ki vleče voz, goni tudi to pripravo, ki s svojim vrtenjem obdrži voz v ravnotežju. Če bi se ta priprava, izumitelj jo naziva gyroskop, ustavila, voz pade po strani. Gyroskop se uporablja že dolgo na ladjah, da preprečuje močno zibanje. Ako bodo poizkušnje z novim vozom dobro uspele, bode iznajdba velikanskega pomena, ker bode gradnja železnic neprimerno cenejša, in ker se bodo mogle železniške proge izpeljati povsodi ne glede na teren. Ker se da nova železnica speljati tudi po železni žici, ne bode treba čez reke graditi mostov, kar bi bilo zlasti v kolonijah velikega pomena.
ZEMANOVO “GRENKO VINO”,
je najboljše zdravilo svoje vrste, izvrstno sredstvo proti boleznim želodca, črev in ledvic, čisti kri in jetra. NEPRESEG-LJIV LEK ZA MALOKRVNE ŽENE IN DEVOJKE. Izdelano iz najboljšega vina in zdravilnih zelišč.
ZEMANOVA “TATRA”,
želodečni grenčec. Tatra je izdelana iz zdravilnih zelišč tatran-skega gorovja, zdravi živčne slabosti, podpira lahko prebavo želodčevo in se je dobro obnesla proti bolestim revmatizma.
Dobiti v vseh slovanskih salunih kakor tudi pri izdelovalcu teh najboljših zdravih
777 AJLport St. CHICAGO, ILL.
B. ZEMAN,
POZOR! POZOR!
Bliža se sezona balov in domačih veselic. Skrbeti je treba, da bo zdrava pijača vedno pri roki. In to je gotovo
slovenski pop
ki ga izdeiuje znana slovenska tvrdka
Joliet Slovénie Bottling Co.
913 N. Scott Street, Joliet, 111.
Chicago tel. 2272, N.W. 480. Ob nedeljah N. W.344.
Kranjski pop je naj iz vrstne j ša pijača proti žeji, bolj okusna in hladilna nego katerakoli druga. Pokusite ga rojaki in rojakinje in prepričani boste, da trdimo zgolj resnico. Nadalje izdeluje ista družba raznovrstne sladke pijače v steklenicah, ki so vredne vsega priporoči .a. Rojaki podpirajte domače podjetje in držite se gesla:
SVOJI K SVOJIM !
Kje je najbolj varno naložen denar?
Hranilnih ulog je: 32 milijonov kron.
Rezervnega zaklada je: 800,000 kron.
Mestna hranilnica ljubljanska
je največji in najmočnejši denarni zavod te vrste po vsem Slovenskem.
Sprejema uloge in jih obrestuje po 4 odstotke. Rentni davek plačuje hranilnica sama.
V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Za varnost vseh ulog jamči njen bogati zaklad, a poleg tega še mesto Ljubljana z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost je torej tolika, da ulagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pripoznava država s posebnim zakonom in zato c. kr. sodišča nalagajo denar malo-letnih otrok in varovancev le v hranilnici, ker je le hranilnica, a ne pos jilnica, pupilamo varen denarni zavod.
Rojaki v Ameriki! Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdno varnost za vaš denar.
Mestna hranilnica ljubljanska posluje v svoji palači v Prešernovih ulicah.
Naš zaupnik v Združenih državah	ED A	C A I/CCD
je že več let naš rojak	rHAlm JAIVJCIT
109 GREENWICH STREET, NEW YORK, IN NJEGOVA BANČNA PODRUŽNICA 6104 ST. CLAIR AVE., N. E. CLEVELAND, O,
Vezanje knijg.
V tiskarni “A. S.” se vežejo knjige stare in nove. Prav po ceni. Prinesite ali pošljite jih.	Oba telefona 509
THE
À G LE
Velika slovenska prodajalna ^
ponuja svoje najlepše moške suknje in obleke. Lepših ni dobiti nikjer.
Cene prav nizke.
Ako želite dobiti lepo obleko in izvrstne suknje pridite k nam, kjer jih je neštevilno veliko na izbero. Vse blago ie najnovejšega
Moške vrhnje suknje so po..$10, $12, $15, $18 do $25
Moške obleke so po.........$10, $12, $15, $18 do $25
Moški fini čevlji so po. .$2.50, $3.00, $3.50 In $4.00
Naše obleke se lepo podajo životu. Pridite in oglejte si jih.
Copyright 1907 by Friend Brothers Clothing Company. Milwaukee.
L'
I
L
L ,
SSÜ*
K. S. K. Jednote so naprošeni, da se polnoštevilno udeleže prihodnje seje, koja se vrši 1. decembra. Kdor se ne udeleži te seje, zapade društveni kazni.
S pozdravom
Fr. Bolte, predsednik.
Organizovana v Joliet-u, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorporovana v državi Illinois 12. januarja 1898.
Predsednik:...........John R. Sterbenc, 2008" Calumet ave., Calumet, Mich.
Prvi podpredsednik.......Anton Nemanich, 1000 N. Chicago St., Joliet, 111.
H. Podpredsednik:...............Frank Bojc, 222 Messa ave., Pueblo, Colo.
Glavni tajnik:................Josip Dunda, 1002 N. Chicago St., Joliet, 111.
II. Tajnik:................Josip Jarc, 1677 St. Clair St., Cleveland, Ohio.
Blagajnik:................John Grahek, 1012 North Broadway, Joliet, 111.
Duhovni vodja:.......Rev. John Kranjec, 9536 Ewing ave., So. Chicago, 111.
Pooblaščenec: ...........Frank Medosh, 9478 Ewing ave., So. Chicago, 111.
Vrhovni zdravnik: Dr. Martin Ivec, Cor. Chicago & Jackson St., Joliet, IU.
NADZORNIKI:
Paul Schneller, 509 Pine St., Calumet, Mich.
Anton Golobitsh, 807 N. Chicago st., Joliet, IH.
George Stonich, 813 N. Chicago St., Joliet, Uk PRAVNI IN PRIZJVNk QD?OR:
Josip Sitar, 805 N. Chicago §4,, Joliet, ill.
Marko Ostronič, ft? Villa Sk, Allegheny, Pg,
Josip Zafe, Wk, Bent S47> Forest City, Pa. .jáiÉiüU
' jMii'3 IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA.
PRISTOPILI ČLANI.
K društvu sv. Cirila in Metoda 8, Joliet, IH-* 12485 Jakob Terlep, roj 1885, spr.
20. nov. 1907.	Dr. št. 104 člane,
K društvu sv. Roka 15, Allegheny, Pa,, 12486 Jožef Majerič, roj 1888, 12487 _ Stefan Schaffer, roj 1886, 12488 Matija Kuna, roj 1884, 12489 Matija Oster-man, roj 1877, spr. 20. nov. 1907,	Dr. št. 124 članov.
R društvu sv. Jožefa 16,. Virginia, Mirin., 12490 Matevž Kostainšek, roj 1880, 12491 Emil Springer, roj 1872, spr. 20. nov. 1907.	Dr. št. 218 članov.
K društvu Jezus Dob. Past. 32, Enumclaw, Wash., 12492 Janez Rosenstein, roj 1883, spr. 20. nov. 1907.	Dr. št. 49 članov.
K društvu Marije Sed. Žal. 50, Allegheny, Pa., 12493 Imbro Klič, roj 1888, 12494 Štefan Lipp, roj 1887, 12495 Janez Količ, roj 1880, spr. 20. nov. 1907. t*'	•	Dr. št. 159 članov.
K društvu sv. Jožefa #3, Waukegan, 111., 12496 Franc Leskovec, roj 1889, 12497 Jožef Heraner, roj 1888, spr. 20. nov. 1907.	Dr. št. 252 članov.
K društvu sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth,'Minn., 12498 Jakob Osbolt, roj 1889, 12499 Janez Rožanc, roj 1877, spr. 20. nov. 1907. Dr. št. 250 članov. K društvu sv. Janeza Ev. 65, Milwaukee, Wis., 12500 Rudolf Marolt, roj 1888, 12501 Anton Lubej, roj 1887, 12502 Martin Centa, roj 1885, 12503 Janez Rojht, roj 1880, 12504 Anton Barbarič, roj 1876, 12505 Jožef Ban, roj 1872, 12$06 Franc Grom, roj 1866, spr. 20. nov. 1907.	Dr. št. 136 članov.
K društvu	sv. Barbare 68, Irwin, Pa., 12507 Janez	Mihelčič, roj	1885, 12508
Pavel	Bizjak, roj 1882, spr. 20. nov. 1907.	Dr. št.	122 članov.
K društvu sv. Jožefa 76, La Salle, 111., 12509 Anton Vegel, roj 1889, spr. 20.
nov. 1907.	Dr. št. 28 članov,
K društvu Marije Vneb. 77, Forest City, Pa., 12510 Pavel Frančiški, rej 1888, ,	12511 Matija Kamim, roj 1888, 12512 Jožef Polančič, roj 1884, 12513
Janez Pungerčar, roj 1883, spr. 20. nov. 1907.	Dr. št. 108 članov,
K društvu	Marije Pom. 79, Waukegan, 111., 12514	Matevž	Kirn, röj	1889, 12515
Franc	Makovec, roj 1882, spr. 20. nov. 1907.	Dr. št.	100 članov.
K društvu sv. Antona Pad. 87, Joliet, 111., 12516 Anton Bajuk, roj 1885, spr.
20. nov. 1907.	Dr. št. 55 članov.
K društvu sv. Alojzija 88, Mohawk, Mich., 12517 Jakob Jerman, roj 1883, spr.
20. nov. 1907.	Dr. št. 37 članov.
K društvu Marije Zdr. Bol. 94, Cumberland, Wyo., 12518 Janez Prepadnik, roj 1865, 12519 Matija Mliner, roj 1864, spr. 20. nov. 1907. Dr. št. 33 članov K društvu sv. Alojzija 95, Broughton, Pa., 12520 Jožef Langer, roj 1887, 12521 Aleš Bernik, roj 1877, spr. 20. nov. 1907.	Dr. št. 55 članov.
K društvu sv. Jožefa 103, Milwaukee, Wis., 12522 Janez Grandlič, roj 1881, 12523 Franc Čekuta, roj 1875, 12524 Martin Čednik, roj 1873, 12525 Jožef , Jankelj, roj 1867, 12526 Peter Belopavlovič, roj 1864, spr. 20. nov. 1907.
Dr. št. 44 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI ZOPET SPREJETI.
K društvu sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., 5539 Janez Tomšič, 15. nov. 1907.
v .	Dr. št. 344 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI.
Od društva sv. Barbare 23, Bridgeport, Ohio, 6259 Franc Rebol, 11. növ. 1907.
Dr. št. 47 članov.
Od društva sv. Barbare 40, Hibbing, Minn., 10952 Matevž Gervol, 7. nov. 1907.
Dr. št. 127 članov.
Od društva sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., 6909 Järiez- Kožar, 9688 Mihael Lipovec, 7561 Jožef Pintar, 11597 Janez Mauc, 12. rtov. 1907.
Dr. št. 249 članov.
Od društva Marije Pom. 79, Waukegan, 111., 8840 Anton Kržič, 17. nctV. 1907.
Dr. št. 98 člatiov.
Od društva Friderik Bar. 93, Chisholm, Minn., 10588 Martin Mlekuš, 4. nov.
1907.	Dr. št. 63 ¿lanov.
Od društva Marije Zdrav. Bol. 94, Cumberland, Wyo., 11973 Janez Rakun, 14.
nov. 1907.	Dr. št. 3I članov.
Od društva sv. Barbare 97, Mt. Olive, III., 12308 Martin Kristan, 12310 Franc Pogačnik, 15. nov. 1907.	Dr. št. 4 članov.
ODSTOPILI ČLANI.
Od društva sv. Barbare 68, Irwin, Pa., 8532 Janez Modec, 10722 Franc Osel, 6217 Andrej Bedek, 11. nov. 1907.	Dr. št. 120 članov.
IZLOČENI ČLANI.
Od društva sv. Barbare 40, Hibbing, Minn., 10231 Janez Perhaj, 7. nov. 1907.
Dr. št. 127 članov.
Od društva Friderik Bar. 93, Chisholm, Minn., 9592 Janez Gornik, 4. nov. 1907.	Dr. št. 63 članov.
PRISTOPILE ČLANICE.
K društvu sv. Cirila in Metoda 8, Joliet, 111., 3448 Julija Škufca, roj 1880, 3449 Ivana Jeršin, roj 1873, spr. 20. nov. 1907.	Dr. št. 31 članic.
K društvu sv. Roka 15, Allegheny, Pa., 3450 Marija Schaffer, roj 1886, spr. 20.
nov. 1907.	Dr. št. 41 članic.
K društvu Marije Vneb. 77, Forest City, Pa., 3451 Ivana Polančič, roj 1889, spr. 20. nov. 1907.	Dr. št. 19 članic.
K društvu sv. Alojzija 95, Broughton, Pa., 3452 Frančiška Berus, roj 1886, 3453 Marija Bizjak, roj 1886, spr. 20. nov. 1907.	Dr. 12 članic.
K društvu sv. Jožefa 103, Milwaukee, Wis., 3454 Alojzija Grandlič, roj 1877, 3455 Ana Svediš, roj 1869, spr. 20. nov. 1907.	Dr. št. 8 članic.
SUSPENDOVANE ČLANICE ZOPET SPREJETE.
K društvu sv. Alojzija 88, Mohawk, Mich., 2725 Neža Lamut, 11. nov. 1907.
■	Dr. št. 2 članici.
JOSIP DUNDA, glavni tajnik K. S. K. Jeddote.
Waukegan, 111., 17. nov. — Naznanjam članom društva Marije Pomagaj št. 79, K. S. K. Jednote, da bode društvo imelo svojo letno sejo v nedeljo, dne 8. dec. ob pol 2. uri pop., v svojem navadnem prostoru.
Na dnevnem redu bode volitev odbora za prihodnje leto in še več drugih stvari. Toraj je dolžnost vseh Članov, da se te seje polnoštevilno udeleže; in kdor bi se pa te $eje hr-e?. pravega vzroka ne udeležit zapade kazni po pravilih.*
Volitev odbora je zelo važna stvar pri društvu, kajti od društvenega odbora je odvisno celo delovanje društva in sploh ves društveni napredek.
Toraj dragi sobratje društvenikij volite si v odbor može, ki so sposobni za svoj posel; može, razsodne in vnete za društveni blagor in napredek!
Dalje tudi naznanjam, da bode društvo napravilo veliko veselico 5 ple* som dne 28, nov,, to je na Zahvalni dan; in sicer začetek točno opoldne. Na tej veselici bode igrala Waukegan-ska Slovenska Godba. Ker je društvo imelo veliko stroškov v tekočem letu g podporo svojilj bolnih članov j, t, d., teraj upam, da se bode gotovo vsi člatli vdelezili te veselice, da se tako nekoliko Opomore društvena blagajna, Vsi oni člatli pa, ki bi se brez pravega vzroka ne vdeigžiii tč vgšgil-ee, Zapadejo kaziti, fcsfcdf je bila določeno na zadnji seji dne i3. nov. Ob-jednem pa tudi tiijudno vabintO Vša tukajšnja slovenska društva,- in tildi posamezne rojake in rojakinje, da bi še tudi oni vdeležili te naše veselice irt nam po svoji moči pomagali do tem večjega vspeha.—Toraj: Na svidenje na Zahvalni dan v Fr. Opekovi dvorani!
S pozdravom na vse društvene člane. _____ Matija Jereb, tajnik.
la mati K. S. K. Jednota zahteva, se mora plačati, ako hočemo njeni otroci biti ob času nesreče, tega ali onega zadetja. Kadar revež izgubi na primer eno roko ali eno nogo, pa dobi polovico zavarovalnine1: onda mu je mila Jednota in društvo. Zakaj pa ne bi bil tako miroljuben, dokler imaš zdrave ude svoje? Moral bi si marsikateri član društva pomisliti, kaj mu je največja podpora v tej tuji deželi. Naj-pred po smrti podpira ostale vdove, o-troke, brate in sestre Jednota, a drugo je društvo v slučaju dolge bolezni. In zato je vsaki član dolžan, društvo redno plačati* da bode stalo na trdni skali* kakor- pregovor govori: v slogi je pioč! Društvo ne more samo ob sebi obstati,
K sklepu mojega dopisa pozdravljam vse člane in članice K. S. K. Jednote, a tebi» vrli list A. S., pa želim veliko število naročnikov in predplačnikov,
Sobratskim pozdravom
Frank Cvetaš, I. tajnik,
m mm
in NOVO LETO
pošiljaj'o Slovenci kaj radi darila svojcem v staro domovino in iz Zjedinjenih držav zgolj gotovi denar; to pa najbolje, naj= ceneje in najhitreje preskrbi
FRANK SAKSERo,
109 GREENWICH ST., NEW YORK, N. Y.
1778 ST. CLAIRj ST.,
CLEVELAND, C.
JOUET CITIZENS BMWIM CO.
ÇolHns Street, Joliet, 111,
J+O^Cf0^0040404CHO#i. X
Društvene vestí.
Joliet, 111., 21. nov. — Opominjam vse brate društva sv. Jožefa št. 2. K. S. K. J., da se udeleže sv. božične spovedi, to je v soboto 30. novembra in sv. obhajila v nedeljo prvega decembra pri osmi sv. maši. Ker vsak ud ve, da mora svojo dolžnost spolniti, je na-prošen, da se vdeleži z brati v obilnem številu.
Obenem so tudi opozorjeni bratje imenovanega društva, da se vdeležijo glavne seje to je prvega decembra 1907 v polnem številu, ker je glavna letna seja in se ima voliti novi odbor za leto 1908.
Ker bode društvo ustanovilo nove računske knjige ob novem letu, se o-pominja vsak ud, da poravna svoj društveni dolg do 15. dec. 1907, ker ob
tem času se stare knjige zapro in zra-čunajo.	'v>
2t.	Odbor.
Joliet, 111., 18. nov. — Društvo Vitezov sv. Jurija št. 3. K. S. K. J. bo imelo skupno spoved v soboto zvečer dne
7.	dec. in skupno sv. obhajilo pri sv. maši ob 8. uri zjutraj v nedeljo 8. dec. zato se naj vsi člani zberejo v uniformi ob pol osmi uri v dvorani stare cerkve. Tisto nedeljo ob eni uri se bo začelo društveno glavno letno zborovanje in volitev vsega odbora za prihodnje leto, Zato je dolžnost vsakega člana, da se udeleži te seje, zato se naj kolikor mogoče v polnem številu pravočasno zberejo v navadnih prostorih; kateri to zanemari, s tem prestopi društvena pravila, in kateri se opravičiti ne bo mogel, zapade kazni po pravilih.
Pozdrav članom in članicam K. S. K. Jednote.	Odbor.
Rockdale, P. O. Joliet, 111., 19. nov.
Udje društva sv. Treh Kraljev št. 98.
Biwabik, Minn., 18. nov. — Društvo sv. Janeza Krstnika št, 13, K. S. K. J. bode imelo veliko sejo dne 1. decembra, ko se bode volil novi odbor za prihodnje leto 1908, Vabimo vse ude da bode volil vsaki po svoji volji, da nc bi potem govoril: “Ta ni dober, ta bi tpl boljši.” Zato naj vsak se vdeleži te seje; zakaj katerega ne bo, mu še h? pisala kazen po društvenih pravilih.
H koncu pgždfšvljani v§6 brate in semestre K. S. K. J., tebi, ArSefikattski Slovenec, pa ždtim veliko uspeba,
Math. Tomec, I. tajnik,
Allegheny, Pa., 8. nov. — Slavno u-fedrtištVo A. S., prosim natisnite teh par vrstic, s katerimi naznanjam, da bode priredilo društvo sv. Roka št. 15. K. S. K. J. bal ali veselico s plesom dne 28. novembra, to je na Zahvalni dan ali kakor sem že slišal, “Chicken day”, in sicer v Češki dvorani, 1000 Vinial St. Upati je, da se te veselice udeleži veliko število, ker je praznik. Torej v imenu društva vabim vse tukajšnje Slovence in Slovenke, kakor tudi brate Hrvate. Opominjam pa vse društvenike, da se polnoštevilno udeleže te veselice, in pa vsaki naj pripelje svoje sorodnike in prijatelje* pa nas bo že lepo število. V nadi, da se na dan 28. t. m., to je v četrtek zberemo v obilnem številu, ker vstopnina na bal stane samo 25c za Osebo, pozdravljam vse rojake in rojakinje.
Geo. Vovk, II. tajnik,
34 Villa St.
‘ * ' a /
Cleveland, O., 17, hov. — Članom društva sv. Vida Št. 23. K. S, K. J, se tem potom naznanja,- da še Vrši 1, decembra t. 1. redna letna v6'iite'v društvenih uradnikov. Kdor se te seje’ ne udeleži, zapade postavni kazni.
Z bratskim pozdravom!
Josip Jarc, I. tajnik.
Pittsburg, Pa., 15. nov. — Slavno u-rednfštvo A. S., prosim malo prostora, da priobčite par vrstic v nam priljubljenem listu.
Društvo Matere Božje št. 33. K. S. K. J. je imelo svojo redno mesečno sejo dne 3. nov. t. 1., pri kateri je društvo sklenilo, da ima vsaki član vse doneske tega leta popolnoma izplačati, da se bode lažje račun predal novemu odboru za leto 1908. Pri isti seji je bilo zaključeno, da bode novi odbor voljen prihodnjo sejo dne 1. dec. Vsaki član je dolžan priti k tej glavni seji. Po pravilih se bode ravnalo, kakor je društvo sklenilo; kdor doma ostane, bo moral 50c kazni brez vsa-cega izgovora plačati v društveno blagajno. Dalje omenjam vsem članom našega društva, da se bode pri tej seji razpravljalo o posebni stvari, zato je dolžnost vsakega uda, da je pričujoč na seji in tako izve, v kakem položaju njegovo društvo obstoji; ker žali Bog je veliko število pri katoliških društvih kateri ne znajo, v kakem položaju njihovo društvo obstoji. In pa zakaj je to? Zato, ker ne pridejo na mesečne seje. Opomniti pač moram vsakega člana, da s(e ne bode izgovarjal na to ali na ono zadevo, da ni mogel, priti k volitvi in še celo mu pride nazadnje, da ni vedel. To bode vse zastonj, ker lahko pride kdor ni zadržan z delom. Dalje opozarjam vse sobrate našega društva, da sedaj je čas si voliti vsaki po svoji volji v odbor takove člane, ki bodo zmožni reševati društvo in Jednoto. Večkrat mi na ušesa zadoni, da tam za hrbtom član govori kakor otročja igrača, ker take besede ne morejo priti vmes društva ne Jednote, ker ne ve kaj so društvena ali Jedno-tina pravila. Odbor in tajniki to zahtevajo od članov, kar terja Jednota od društva. In pa to je znano več dolgo časa vsakemu, kaj gre v društveno blagajno od vsakega člana na mesec; samo 50 centov, ne več ne manj. Marsikateri član si ne verjame, zakaj in po kaj je več teh par centov. Glej, ljubi brat, poglej v pravila Jednotina, kaj je tam zapisano, koliko se mora na poškodovane plačati, pa se boš prepričal v kratkem, da ni odbor kriv, če so večji asesmenti na člana. Kar naša mi-
Kaylor, Pa., 18. nov. — Cenjeni g. urednik! Prepustite mi mal prostor v vašem slavnem glasilu, da javno naznanim članom tukajšnjega društva šv. Barbare št. 96. K. S. K. J. in sicer:
Na dan godu našega društva, to je v sredo 4. grudna, bode velika sv. maša ob 9. uri dop. V cerkvi sv. Patrika v Brady’s Bend, katero bode daroval v Čast naši patroni sv. Barbari tukajšnji č. g. Father Ryan. Člani se zbero pred stanovanjem sobrata F. SterTišer* ja z regalijami, da potem skupno od-marčajo v cerkev.
Dne 8. grudna ima društvo svojo’ fč-dno mesečno sejo, in obenem glavno zborovanje. Vršila se bode volitev uradnikov za leto 1908, in pobral celoletni račun. Zatoraj, cenjeni člani, vsa-cega brez izjeme veže dolžnost se tega važnega zborovanja udeležiti, da bode društvo polnoštevilno! Ako bodemo imeli vse naše cenj. člane pred očmi, potem nam bode dosti laglje si izvoliti in na čelo našemu društvu si postaviti prave in zmožne uradnike!
Nadalje naznanjam, nele članom našega društva, ampak sploh vsem Slovencem na Kaylor, da bode v zgoraj omenjeni cerkvi dne 7. grudna, to je soboto zvečer, poljski duhovnik (kateri govori tudi slovenski) spovedoval, in tako tudi drugo jutro v nedeljo
8.	grudna; zatoraj ima vsaki lepo priliko, opraviti svojo adventno dolžnost.
Toliko v pojasnil«? vsem cenj. članom našega društva in drugim rojakom tu na Kaylor!	Tajnik.
Izdelovalci najboljšega biva godèkih ittsteklcnicah
CDMPAGNIJE GENERALE TRANSALANTIQUE
FRANCOSKA PROGA.
Kratka
Ogrsko
zveza z Avstrijo,
Hrvatsko.
LA PROVENCE 30,000 H. P.
LA SAVOIE 22,00b H. P.
tA LORRAINE 22,000 H. P.
LA TOURAINE 15,000 H. P.
Potniki ffčtjega razreda dobivajo brezplačno hrano ria parnikih družbe. );
Snažne postelje, vino, dobro hrano in _ razna mesna jedila.
Parniki odplujejo vsak četrtek.
Glavni zastop na 19 State Street,
New York	—
Maurice Kozminski, glavni zastop nik za zapad, 71 Dearborn St., Chicago
Frank Medosh, agent, 9478 Ewing Ave. So. Chicago, 111.
A. C. Jankovich, agent, 2127 Archer Ave., Chicago, 111. Paul Starič, agent, no South 17th St., St. Louis, Mo.
Cleveland, O., 7. nov. — Vse tiste člane društva SV, Vida št. 25 K. S. K, Jednote, ki niso pri zadnji redni mesečni seji oddali pravilen naslov svo-jega sedanjega bivališča, Se tem potom prosi, da naj vpošljejo po dopisnici svoj naslov na I. tajnika 5707 St, Clair Ave. N. E. vsaj do 24. t. m.
Tisti član, ki tega do določenega dne ne izpolni, zapade brez vsacega opravičenja postavni kazni.
Člani, ki nimajo prilike pisati, naj se zglasijo od 7.—8. ure zvečer pri tajniku.
Z bratskim pozdravom
Josip Jarc, I. tajnik, 5707 St. Clair Ave. N. E.
Razprodaja mesa soboto dne 23. novembra.
No. lSugar-cured šunke, funt po.,12c
Izvrstna slanina, funt po\ . ...14c
Svinjina, funt po.............. loc
Svinjske lobase, sveže, po.......9c
Svinjska plečeta, funt po....   loc
Flank Steak, funt po.............8c
Govedina za pečenko, funt po.....8c
Govejska reberca, funt po.......ioc
Teletina za pečenko, funt po....Ilc
Teletina za kuhanje, funt po.....9c
Najbolje šunke po.............  12c
Sladke kumare, quart.............9c
Sirloin Steak,..................l^c
Round Steak po..................Ilc
Govedina za pečenko.............10c
Govedina za kuhanje..............6c
Teletina za kuhanje..............9c
Fina mast .......................9c
BUEHLER BROS. CO.
104 N. Chicago St.	Joliet, 111.
Pozor!
Naznanjamo občinstvu, da so ljudje, ki hodijo okolu po mestu ter iščejo obleke za čistenje ter pravijo, da so poslani od Steam Dye House, 622 Cass St., kar pa ni prav. Mi ne pošiljamo žensk v vozih niti moških na biciklih po blago nego naš mož se pripelje v vozu, na katerem je naše firme ime:
Joliet Steam Dye House
James Straka & Co.,
620-622 Cass St.
Ti le imajo pravico pobirati blago za nas in nihče drugi
S spoštovanjem
Joliet Steam Dye House 620-622 Cass St.	Joliet, IllinoL.
VSAKDO YE?
DA Mí PRODAJAMO BLAGO ZA MENJ KOT f>©L©V!ČttO CEÑÓ. NAJLEPŠA PRILIKA DOBITI ZL ATNINO POCENI JE SEDAJ PRI
910 N. (Jhibtg) Stuae JOLIET, ILL.
B. BERKOWITZ,
Ako kupujete pri nas si prihranite denar.	s’v rfi
POPRAVLJAMO Ure, stenske in žepne ter izdelujemo vg» v to stroko spadajoča dela po tiajiiižjih eenah, naše delo vam jamčimo.	_
Popravnica. Govorimë tildi raz novrstne jezike.
I ...lil	■ ..ITBamagi .I »r»rrrt   »im«       .. «mi-
POZOR, SLOVENCI!
Ko se mudite v našem mestu se nadejam našega poseta y
mojej moderni gostilni.
Toëim dobro Schoenhoffen-ovo pivo in druge pijače, prodajem dišeče ‘Union-Made’ smodke.
Rojakom se priporočam.
ÎVUX503L.F LI-A-IR-A-Ž,
Washington St., blizo iOth Ave-,	GARY, IND
Frodajem parubrodne listke; pošiijam denar v staro domovino in posrekujem pri kupovanju zemljišč in lot.
tudi
Prva in edina slovenska tvrdka v Amer.
VSIH CERKVENIH IN DRUŠTVENIH POTREBŠČIN.
John N. Gosar Co.
719 High St., West Hoboken, N. Y.
Se priporoča Preč. duhovščim in cerkvenih predstojnistvom za izdelovanje vsakovrstnih cerkvenih Para-mentov, Zastev (Banderjev) Križev, Podob, Slik, slikanje in dekoriranje cerkva i.t.d.
Slavnim Slovenskim Društvom
v napravo Zastav, društvenih znakov, Regalij gumbov (buttons) vsako vrstne društvene UNIFORME, i. t. d.
Z bratskim pozdravom
JOHN N. GOSAR CO.
Član K. S. K. J. in J. S. K. J.
Ne naročaj pri ptujcu, bodeš opeharjen Nikjer boljše in cenejše. Svojim k svojim.
German Loan and Savings Bank. WYRm WESTPHAL,
123 N. Bluff St JOLIET, ILL
—	Kadar potrebujete zdravnika, oglasite se pri možu, ki ž njim li hko govorite v slovenskem jeziku. In to je? Dr. Struzinsicy. N. Chicago St.
—	Roi-ki! Naročajte se na Ameri-kanskega Slovenca.
Stavbenik Jonas Oldacre.
Angleški napisal Conan Doyle.
“S stališča kriminalistov,” je rekel Sherlock Holmes nekega dne, "je Lon don po smrti profesorja Mariartyja, Slagega spomina, najbolj nezanimivo mesto.”
‘‘Ne morem si misliti, da bi bilo .mnogo spoštovanih meščanov tvojega aaziranja,” sem mu odgovoril.
, ‘‘No — da, nočem biti egoist,” je rekel smehljajoč se ter porinil stol od mize, na kateri sva ravnokar zajutrko-iala. “Splošnost s tem vsekako pridobi, le ubogega strokovnjaka moramo pomilovati, ker izgubi delo in kruh. Strokovnjaku je prinesel časopis aekega jutra vsemogoča dobra upanja. Često je bil le prav majhen sled, Watson, popolnoma nežen migljaj, in vendar mi je pokazal, da se nekaj za detektiva pripravlja, ravnotako, kakor najlahnejši gibljaj na robu mreže opozarja v sredi čakajočega pajka na bližajoči se plen. Neznatne tatvine, majhni napadi, malenkostne razžalitve — vse te prestopke je mož, ki ima niti v roki, v gotovo zvezo spravil in poiskal skupni izvir. Za študij finejših hudodelcev ni nudilo nobeno mesto evropsko tako dobrega materiala, kakor London. Toda zdaj —,” je zganil z rameni, žalosten vsled stanja, pri katerem je sam zvesto sodeloval.
V tem času je minulo par mesecev odkar se je Holmes povrnil s svojega potovanja. Jaz sem po njegovem svetu prodal svojo prakso in sem stanoval zopet ž njim skupaj v najinem starem stanovanju v Bak,erski ulici. Mojo maj Ino klientelo je prevzel mlad zdravj-nik, Verner, za tako visoko odškodnino, da je skoraj nisem upal zahtevati. To dejstvo sem šale po letih razumel, ko sem zvedel, da je Verner daljni sorodnik Holmesov in da je bil moj prijatelj po&redovatelj.
Toda ti meseci najinega združenja niso bili tako zelo prazni, kakor je dte zatrjeval. Po mojih zapiskih se je v tem času zgodil slučaj predsednika Murilla in ona grozna nesreča na holandskem parniku “Fiiesland”, pri kateri bi lahko kmalu oba prišla ob življenje. Njegova mrzla, ponosna narava je pa sovražila vsako javno priznanje, in vsled tega me je nujno prosil, da ne smem o tem ničesar objaviti — ta zapreka je, kakor sem to že v prejšnjih povestih omenil, šele zdaj odstranjena.
Holmes je po svojem čudnem protestu komodno sedel v svojem naslanjaču in bral jutranje časopise, ko naenkrat nekdo zazvoni in na vežne duri potrka. Ko so mu jih odprli, je hitro zdirjal po stopnjicah in v naslednjem trenutku je stal v najini sobi. Bil je mlad mož, zelo razburjen. Oči so mu bile prestrašene, lasje razmršeni, o-braz bled in tresel se je ves. Pogledal naju je, drugega za drugim, in na najinem obrazu je moral citati, da sva čakala na opravičbo vsled njegovega netaktnega nastopa.
“Obžalujem, gospod Holmes,” je tekel. “Ne štejte mi tega v zlo. Skoraj. sem. izgubil svojo pamet. Jaz sem nesrečni John Hektor Farlane.”
To j.e tako povedal, kakor da bi že ajegovo- ime samoobsebi tolmači o njegov obisk in njegovo obnašanje. Toda a pogledov svojega prijatelja sem raz-ridel, da mu to ravnotako ni zadoščalo kakor meni.
“Vzemite cigareto, gospod Farlane,” j» rekel in mu/ponudil svojo dozo. “Pri Vašem stanju naj bi vam moj prijatelj dr. Watson dal kako sredstvo /da se pomirite. V poslednjih dneh je bilo zelo; vroče. In ko ste se nekoliko pomirili, tedaj sedite na oni stol in povejte nama počasi in mirno, kdo ste in kaj želite. Imenovali ste svoje ime, kakor da bi ga moral poznati; toda zagotavljam vas, da iz-vseh okoliščin edino to sklepam, da ste samec, zagovornik, prostozidar in astmatik— reč ne vem.”
Ker sem vedeí, kako je moj prija-tej sklepal, ni bilo za-me težko spoznati, kako je prišel do teh sklepov. Zapazil sem nekako površnost v njegovi obleki, zvezek aktov, katerega je imel v žepu, okrasek na verižici in težko dihanje. Najin klient se je pa zelo čudil.
“Da, gospod Holmes, to je vse res, in razven tega sem v tej uri najne-srečnejši človek v vsem Londonu. Ne odrecite mi za božjo voljo svoje pomoči, gospod Holmes! Če pridejo, predno končam s svojim pripovedovanjem, da me aretirajo, tedaj skrbite za to, da mi puste vsaj toliko časa, da končam in da vam povem vso resnico. Srečen bi bil, če pojdem v zapor z zavestjo, da boste vi zame zunaj delovali.”
“Vas aretirali!” je rekel Holmes. “To se sliši nevarno — zelo interesantno. Kakšen sum pa imajo, da vas hočejo zapreti?”
“Sumijo me, da sem umoril gospoda Jonasa Oldacre v Lower Norwoodu.” Na obrazu mojega prijatelja se je pokazalo nekako sožalje, obenem pa — nekako tiho zadoščenje.
“Vse strele!” je rekel, “šele zdaj pri zajutrku sem tožil svojemu prijatelju dr. Watsonu, da časopisi ne prinašajo nikakoršnih zanimivih kriminalnih slučajev.”
Najin obiskovalec je s tresočo roko prijel za “Daily Telegraph”, katerega je imel Holmes na kolenih.
“Vi še niste pogledali časopisa, ker sicer bi na prvi pogled videli, kaj me je privedlo k vam. Dozdeva se mi, kakor da bi o meni in o moji nezgodi govorili že vsi ljudje.” Listal je v časopisu, da nama pokaže stran. Tu stoji. Če dovolite, vam preberem. Poslušajte, gospod Holmes. Debelo tiskani nadpis se glasi: “Skrivnost v Lower Norwoodu. Znan stavbenik izginil. Umor in požig. Hudodelcu so na sledu.” Ta sled že imajo, gospod Holmes, z največjo določnostjo sumijo mene. Od postaje London Bridge so me zasledovali, čakajo le na sodnij sko dovoljenje, da me aretirajo. Moji materi bode srce počilo — srce počilo!” Obupno je vil roki ter se prestrašen premikal na stolu semintja.
Z velikim interesom sem opazoval moža, ki naj bi napravil tako nasilstvo. Ni bil grdega obraza, plavih las, modrih oči in brez brk. Usta so bila majhna. Bil je star kakih sedemindvajset let. Obleka in obnašanje je pričalo, da je izobražen mož.”
“Ne smemo časa izgubljati,” je rekel Holmes. “Ali si tako dober, Watson, preberi mi dotično poročilo v časopisu.”
Pod napisom, katerega je prebral najin klient, so bili sledeči podatki:
“V pretekli noči se je v Lower Norwoodu zgodil pozno v noči — ali pa navsezgodaj slučaj, iz katerega lahko sklepamo na strašno hudodelstvo. Gospod Jonas Oldacre je obče znan meščan v imenovinem predmestju, kjer je mnogo let deloval kot stavbenik. Gospod Oldacre je samec, dvainpetdeset let star, in stanuje v lastni hiši v Deep Dene na koncu Sydenhamske ceste. Pred nekaj leti je opustil svoj obrt,, ki mu je donesel lepo premoženje. Vsi so ga smatrali za ekscentričnega moža, živel je popolnoma sam za-se. Za hišo na dvorišču so drva, in v pretečeni noči je nastal naenkrat ropot, ker so začela drva goreti. Og-njegasci so kmalu prišli, toda suha drva so tako zelo gorela, da jih niso mogli pogasiti. Dotlej je šlo le za navaden požar, toda iz raziskovanj se lahko sklepa na strašno hudodelstvo. Čudno je bilo, da niso našli posestnika, in da je ta izginil iz hiše. Ko so pregledovali njegovo spalnico, so videli, da je bila nedotaknjena. Blagajna je bila odprta in polno papirjev je ležalo po tleh, in razven tega so pričali krvavi sledi in pa krvava palica o boju z morilcem. Nadalje se ve, da je imel gospod Oldacre še pozno v noč nekega obiskovalca v svoji spalnici, in palico so pozneje spoznali kot last tega obiskovalca. Neki mlad londonski odvetnik je, John Hektor Farlane, Gre-shamska cesta 426. Policija vidi v tem važno oporo in pričakovati smemo senzacionelnih razkritij.
“Dodatek.—Med tiskom se nam poroča,da hočejo gospoda Hektorja Far-kne ravnokar aretirati. Povelje za to so že izdali. Policija je nadalje pre-iskavala. Razven sledov krvavega boja v spalnici so še našli, da je bilo balkonsko okno odprto, in tudi sled, kakor da bi kdo kako težko stvar vlekel proti drvom. Slednjič so našli v pepelu sežgane ostanke mrtveca. Policija meni, da se je umor zgodil v spalnici. Morilec je potem vzel papirje, mrtveca zavlekel med drva, katera je potem zažgal, da tako izbriše vsak sled. Vodstvo policijskega preiskovanja ima izvedeni nadzornik Lestrade, ki bo zasledoval stvar z znano energijo in z' njemu lastno bistroumnostjo.”
Holmes je to čudno poročilo poslu--šal z zaprtimi očmi.
“Slučaj nam gotovo nudi par jako zanimivih točk,” je rekel v svojem navadnem tonu. “Ali smem vprašati, gospod Farlane, kako je to, da ste še ve-, dno prosti, čeprav so navidezno težki vzroki, da vas aretirajo?”
“Jaz stanujem v Blackheathu pri svojih stariših, gospod Holmes, ker sem imel pa včeraj zelo pozno pri gospodu Oldacre opravilo, prenočeval sem v nekem hotelu v Norwoodu in sem se hotel od táhi peljati v pisarno. O slučaju sem izvedel še le v vlaku, ko sem bral časopis. Takoj sem spoznal' grozno nevarnost, v kateri sem se nahajal, in hitel sem, da vam vse razodenem. Niti trenotek ne dvomim, da bi me doma ali pa v pisarni že aretirali. Od kolodvora London — Bridge mi je sledil nekdo in bi me gotovo — zdaj — zdaj prihajajo—.”
Nekdo je zazvonil, ?h nato so se zaslišali po stopnjicah težki koraki. Takoj nato je najin stari prijatelj Lestrade odprl vrata. Za njim sem zagledal dva stražnika v uniformi, ki sta pa zunaj ostala in čakala.
“Gospod John Hektor Farlane?” je vprašal Lestrade.
Najin nesrečni varovanec je prestrašen vstal s stola.
“Aretiram vas zaradi umora gospoda Jonasa Oldacre v Lower Norwoodu.”
Farlane naju je obupno pogledaval in jfc zopet sedel na svoj stol, kakor da bi ga mrtvoud zadel.
“Samo trenotek, gospod Lestrade,” je rekel Hojmes. “Pol ure prej ali poz-nej ne dela razlike. Gospod nama je ravnokar hotel razložiti to zelo interesantno zadevo. Lahko nam mnogo pripomore, ko bomo stvar preiskovali.”
“Ta razlaga po mojem mnenju ne
bo zelo težka,” je ironično odgovoril Lestrade.
“Vsekako bi, če nimate nič proti temu, rad slišal njegove izpovedbe.” “Nerad vam to odbijem, gospod Holmes, kajti mnogo dobrega ste že policiji naredili, in za marsikaj se imamo vam zahvaliti,” je odgovoril Les trade. “Vendar moramo pa svojega ujetnika držati in zavezan sem, opozoriti ga, da ne pripoveduje neresničnih stvari.”
“Povedati hočem le resnico,” je pripomnil najin klient, “prosim le, da me poslušate, da izveste čisto resnico.” Lestrade je pogledal na uro. “Pol ure vam hočem dovoliti.”
“Najprvo moram opomniti,” je začel Farlane, “da razmer gospoda Oldacre absolutno nisem poznal. Njegovo ime mi je bilo Vsekako znano, ker so moji stariši pred leti z njim občevali, poz neje so se pa odtegnili temu prijateljstvu. Vsled tega sem bil včeraj popo-ludne zelo iznenaden, ko je prišel \ mojo pisarno. Še bolj sem bil pa izne naden, ko mi je sporočil vzrok svojega obiska. Vzel je več popisanih listov iz svojega notesa — tukaj so.” Položil nam jih je na mizo.
“To je moj testament,” je rekel. “Po trebujem vašo pomoč, gospod Farlane, da ga sestavite v predpisani zakoniti obliki. Med tem hočem sesti!”
“Začel sem prepisovati, in lahko si predstavljate moje začudenje, ko sem zapazil, da mi je skoraj vse premoženje zapuščal. Bil je čuden, majhen, gibčen mož s sivimi lasmi in belimi obrvmi. In ko sem se v njega ozrl, pogledal me je zadovoljno. Nisem verjel svojim očem, ko sem bral njegova določila. Na moja začudena vprašanja mi je odgovoril, da je samec in da nima sorodnikov. V svoji mladosti je bil z mojimi stariši zelo dobro znan in o meni je slišal vedno kakor o rednem mladem možu. Tako je lahko pre pričan, da pride denar v dobre roke. L'e s par besedami sem se mu mogel zahvaliti. Testament je bil zakonito končan in podpisan, in moj pisar se je podpisal kot priča. Testament imam pri sebi v tem modrem ovitku. Na listih je le, kakor sem že omenil načrt gospoda Oldacre. Potem mi je še spo ročil, da ima doma še različne papirje — najemninske ¡pogodbe, lastninske papirje, hipoteke in druge papirje, katere moram pregledati. Prosil me je, naj v to svrho .takoj zvečer k njemu v Norwood pridem in testament s se boj prinesem, da .vse uredim; prej ne bo imel miru. “Ne recite svojim to-rišem niti besede, moj ljubi, predno ne bo zadeva popolnoma urejena. Hočem jih nekoliko iznenaditi.” To zahtevo je zelo povdarjal in moral sem mu dati besedo.
“Lahko si mislite, gospod Holmes, da nisem imel pravega veselja odbiti mu to prošnjo. Dobro mi je hotel, in vsled tega sem bil namenjen vsem nje govim željam ustreči. Brzojavil sem domov, da imam zvečer važen opravek in da najbrže ne pridem domov. Gospod Oldacre me je k večerji ob deveti uri povabil, ker prej skoro gotovo ne bo doma. Ni bilo popolnoma lahko najti njegovo stanovanje. In tako je bilo že skoraj pol desetih, ko sem prišel tja. Dobil sem —” “Trenotek!” je rekel Holmes. “Kdo vam je .odprl?”
“Neka ženska v srednjih letih, skoraj gotovo njegova gospodinja.”
“Ta je gotovo tudi policiji povedala svoje ime?*’
“Menda,” je odgovoril Farlane. “Prosim, nadaljujte.”
Najin klient si je obrisal pot s čela in nadaljeval:
“Ta ženska me je vedla v sprejemnico, kjer je bila pripravljena bogata večerja. Po večerji me je povabil gospod Oldacre v svojo spalnico, kjer je bila težka blagajnica. Odprl jo je in vzel iz nje šop papirjev, katere sva skupno pregledala. Trajalo je do enajstih ali dvanajstih, predno sva bila gotova. Nato mi je rekel, da ne smeva gospodinje zbuditi, ter me spremil do balkonovega okna, ki je bilo ves čas odprto.”
“Ali so bile žaluzije zaprte?” je v-prašal Holmes.
“Ne vem prav natančno, zdi se mi pa, da so bile le napol spuščene. Da, zdaj se spominjam, ko jih je navzgor potegnil, da odpre okno. Palice nisem še imel. On je pa rekel: “Vsaj ne škoduje, moj ljubi; menda se večkrat še vidiva. Palico bom snravil; ko zopet pridete, vam jo dam.” Torej sem jo pustil. Blagajna je bila še odprta in papirji so ležali zvezani na mizi, ko sem šel iz sobe. Bilo je tako pozno, da se nisem mogel več vrniti v Black-heath. Vsled tega sem ostal čez noč v bližnjem hotelu, in nisem mislil na nič hudega, dokler nisem danes zjutraj bral o oni strašni nesreči.”
“Ali hočete še kaj vprašati, gospod Holmes?” je rekel Lestrade, ki je med tem čudovitim pripovedovanjem večkrat zmajal z glavo.
“Prej ne, dokler ne grem v Black-heath.”
“Vi menite Norwood,” je popravil Lestrade.
“Da, to sem menil,” je odgovoril Holmes s svojim čudnim nasmehom. Lestrade je moral že večkrat uvideti, da je ta ostri um veliko več videl, nego on. Radovedno je pogledal mojega prijatelja.
“Takoj bi rad še par besedij z vami spregovoril, gospod Holmes,” je rekel. “Torej, gospod Farlane, pred vrati stojita dva moja stražnika in čakata na vas, pred hišo stoji voz.” Nesrečni mladi mož je vstal, naju še enkrat proseče pogledal ter odšel. Stražnika
(Nadaljevanje na 7. strani.)

^	Sili r>
«09BPB TBISEJVa


ft&ClST£Rt»
Ko kdo v rodovini oboli je treba preč pomisliti kaj
je storiti,
v slučajih nereda prebavnih organov, ali pri izgubi okusa; taki slučaji niso tako kritični, ker vsi vemo, da
Trinerjevo Zdravilno Grenko Vino
je najzanesljivejše zdravilo, ki take nerede prav hitro odstrani. To zdravilo izvrstno deluje na mišice in želodec ter pomaga istim v redu delovati, da so vsi neredi odstranjeni in človeški sestav je zopet na delu k zdravju telesa.
Ko se vam pripeti, da
izgubite okus
•US
se utrudite
imate glavobol izgubite upanje se izpremeni obrazna barva
takrat je čas rabiti Trinerjevo zdravilno grenko vino, ki popravi vse nerede v prebavnih organih in okrepča cel sestav. Dela prebavljenje popolno, čisti kri, jasni obrazno barvo, krepča telo in bistri um.
Rabite v vsakem slučaju neprebavljivosti.
V vseh lekarnah.	U. S. Serial No. 346.	Čistost garantirana.
JOS. TRINER,
799 South Ashland Avenue,	CHICAGO, ILL.
Trinerjeva slivovica in brinjevec ste izvrstni pijači. Vprašajte za nje!
STENSKI PAPIR
za prihodnjih 10 dnij po zelo znižani ceni.
gelika zaloga vsakovrstnih barv, oljev in Arnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah
L Chicago telef. 2794
telef.N 62 7..
POZOR, ROJAKINJE!
Ali veste kje je dobiti najboljše meso po najnižji ceni? Gotovo! V mesnici
J. & A. Pasdertz
se dobijo najboljše sveže in prekajene klobase in najokusnejše mesa Vse po najnižji ceni. Pridite toraj in poskusite naše meso.
Nizke cene in dobra postrežba je naše geslo.
Ne pozabite toraj obiskati nas v našej novi mesnici na vogalu Braodway in Granite ceste.
Chic. Phone 4531. N. W. Phone n 13
Vina na prodaj
Naznanjam rojakom, da prodajam naravna vina, pridelek vinograda
ANTON NEMANICH,
205-207 OHIO STREET, JOLIET, ILL.
Prvi slovenski pogretmiški
ZAVOD IN KONJUŠNICA.
Chicago Phone 2273.	Northwestern Phone 416.
Priporoča se Slovencem in Hrvatom ob vseh svečanostih kot krstih, porokah, pogrebih L dr, ter imam na razpolago dobre konje in kočije po zmernih cenah. Na vse pozive, bodisi po dnevu ali po noči se točno ustreza.
Stanovanje 1000 N. Chicago St. (
N. W. Phone 344.
«(
Hill Girt Yineyard”
Dobro vino od 35cdo 45c gal, staro vino po 50c galon, riesling vino po 55c galon. Tudi razpošiljam pristen drožnik in fino slivovko. Fino mu škatel vino po 50c galon. Na zahtevanje pošjem uzorce. Vsa naročila pošljite na
Stephen Jakše,
—Box 77—
Crockett, Contra, Costa Co.,Cal
FRANK MEDOSH
S>478 Ewing Ave., vogal 95th «lice, en blok od slovenske cerkve sv. Jurija So. Chicago, 111.
Gostilničar.
Izdeluje vsa v notar ska dela, prodaja šif-karte ter pošilja denar v staro domovino vestno in zanesljivega.
Poštena Postrežba vsakemu. Telephone 123; South Chicago
S. HONET,
KROJAČ 918 North Chicago St., Joliet, 111.
Šivam, popravljam in čistim obleke. Po naj nižji ceni
E. PORTER BREWING COMPANY
EAGLE jBREWERY
izdelovalci
ULEŽANE PITE
PALE ALE IN LONDON PORTER
Posebnost je Pale Wiener Bier.
Joseph Stake], avstr
Bo. Bhtff Street,
JOLIET, ILL.
POZOR GOSTILNIČARJU
Ne plačujte za vino in viski previsokih cen, ker se dobi to cenejše! Jaz, Vaš rojak, Vam jamčim, da prodajam boljše, koristnejše in cenejše kakor vsak drugi. Proti direktnemu naročilu in takojšnjemu plačilu izdaten popust, ker si stem prihranim čas, vozne in druge velike stroške.
Prodajam starokrajski brinjevec, priznano zdravilo za vse trebušne in ledvične bolezni.
“Higlife Bitters” in grenčec je najkoristnejša pijača, kar jih je v Ameriki, ki prepreči vse želodčne nepravilnosti in čisti zlasti kri, ohranjuje zdravje in daja telesu moč.
Prodajam tudi “Old Country Treater” ali tropinovec, kuhan iz pristnih in čistih tropin, — nadalje: zdravilno grenko vino, slivovico, konjak, Old Tom, Gin, Imperial, Dry, Dry Gin, Bonded Rye, pristna kalifornijska in druge vrste vina, kakor: Riesling itd., sploh vse pijače, ki jih mora imeti na razpolago vsak dober gostilničar.
Objednem izdelujem najboljše avstrijske viržinke po $24 tisoč komadov in razne druge smodke od $24 do $80 tisoč. — Tu vse “Union Made”.
A. HORVAT,
Cigar Mfg. & Wholesale Liquor Dealer,
600 N. Chicago Street, Joliet. Illinois.
Filip) Hiloler
1014 N. Chicago St, Joliet, I1L
priporoča rojakom svojo
Dobro delo se jamêi. Delo.je urno, ker uta dva brivca veno pri roki.
Northwestern Phone 1422.
TROST & KRETZ
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SM3DK.
Posebnost so naše
"Tbe D, S.” lOc. in “Meersclanm” 5c,
Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na
108 Jefferson cesti v Joliet. Ills.
Pozor rojaki!
Naznanjamo Slovencem, da smo otvo-rili novo lepo urejeno
GOSTIL USTO
kjer se toči dobro pivo, whiskey in vino ter prodajajo fine cigare. Obi ščite nast
DRNULC & BUŠČAJ, Rockdale, Illinois.
Kilni pasovi.
MI IMAMO NAJVEČJO ZALOGA KILNIH PASOV V MESTU.
CENA (1.00 do $5.00.
FLEXER & REICHMANI*
LEKARNARJA
Cor. Bluff and Exchaage Street«
JOLIET. ILL.
O. W. Brown, predB Robt. Plloher, podpredi W. G. Wlloox, baslr.
Citizens’ National Ml
Kapital $100,000.00.
BARBER BUILDING. JOLIET, ILL.
je otvoril svoj nov hranilni oddelek 3. dec. 1906. Uloge po En DOLAR in več se prejemajo v tem oddelku. Obresti se plačujejo od vlog po 3 ODSTOT. NA LETO ter se obrestna svota- če ne dvignjena pripiše glavnici na prvi dan meseca januarja in julija. Za vsako vsoto, ki je hranjena en mesec plačamo obresti in tudi na prvi poslovni dan vsacega meseca pripišemo obresti k svotam, ki so bile vložene pred petim dnem vsakega meseca. Certifikati kažejo po 3 odst. obresti od vsales vsote, ki je bila uložena šest mesecev.
Ta banka je jamčena od vlade Združ držav. Nje trgovina je poslovana po nacionalni bankarski postavi ter se mora podvreči pregledu in eksamino-vanju.
Ta banka je odprta od 9. ure zjutraj, pa do 4- ute pop. _______________
Pozor rojaki!
Kupite si farme v North Dakoti in Montani potem bodete neodvisni v par letih.
Pridite k nam, da se pomenimo.
M. B. Schuster
Young Buildiflg
....JOLIET, ILLINOIS..
J. :F>. KINO
Lesni trgovec.
• Cor. DesPlaines in Clinton Sta. Oba telefon 8. Joliet.
(Nadaljevanje s 7. strani.)
sta šla z njim v voz, dočim je nadzornik ostal.
Holmes je pobral liste, na katerih je bil napisan načrt testamenta, ter jih k velikim zanimanjem ogledoval.
“To pisanje nam daje nekoliko opore, gospod Lestrade,” je rekel koheč-no. “Le poglejte natančno.” In dal mu je liste.
Lestrade ga je začudeno pogledal. “Le prve vrste morem brati, potem one v sredi druge strani in še par na koncu; te so popolnoma razločno pisane,” je rekel, “sicer je pa pisava jako slaba, in na treh mestih popolnoma nečitljiva.”
“Kaj sklepate iz tega?” je vprašal Holmes. —
“Da, kaj pa vi sklepate iz tega?”
“Da je bilo pisano v železniškem vozu; dobra in razločna pisava znači postaje, slaba vožnjo in najslabejša vožnjo čez križajoča se mesta. Dober stro kovnjak bo takoj spoznal, da se je dotičnik vozil po predmestnej progi, ker le v neposredni bližini velikega mesta postaje tako hitro druga za drugo slede. Ge vzamemo, da je med vožnjo pisal, tedaj se je moral voziti v brzovlaku, ki se ustavi med Norwood-om in London-Bridgem le enkrat.” Lestrade se je začel smejati. “Predaleč nazaj mi segate, če razvijate svoje teorije, gospod Holmes. V kakšni zvezi je to s stvarjo?”
“No, potrjuje in dopolnjuje izpoved mladega gospoda, da je Oldacre pisal včeraj med potjo svoj testament. Vse-kako je značilno — ali ni res? — da nekdo piše nekaj tako važnega v železniškem vozu. Iz tega sledi, da ne smatra stvari za posebno praktično važno. To more storiti le mož, ki nato ne misli, da bo to svojo voljo kdaj uresničil.”
“In vendar je obenem svojo smrtno obsodbo napisal,” je pristavil Lestrade. “Aha, to je vaše naziranje?”
“Vi tega ne mislite?”
“Ni mogoče; toda meni ta slučaj še ni posebno popolnoma jasen.”
Nejasen? No, če pa to ni jasno, kaj je pa potem sploh jasno? Tu je mlad mož, ki naenkrat zve, da dobi veliko premoženje, če umrje neki star mož. Kaj stori? Nikomur ničesar ne pove, temveč gre nekega lepega večera k svojemu dobrotniku. Čaka, da gre edi na oseba, ki stanuje še v hiši, spat, umori starega moža v njegovi spalnici, sežge mrtveca in gre potem v bližnji hotel. Krvavi sledovi v sobi in tudi na palici, so le neznatni. Morda niti zapazil ni, da je kri tekla, in upal je, da je s tem da je sežgal mrtveca, uničil vsak sled o načinu smrti sledove, iz katerih se je moralo le na njega sklepati. Ali ni to jasno kot solnce?”
“Vaši dokazi, moj ljubi Lestrade, so mi nekoliko nejasni,” je odvrnil Holmes. “Pri vaših sicer izvrstnih svoj-stvih pogrešam potrebno domišljijo. Ge se le nekoliko zamislite v stanje tega moža! Ali si boste ravno ono noč, ko je Oldacre napisal testament, izbrali za izvršitev hudodelstva? Ali se vam ne zdi nekoliko prenevarno, tako ozko zvezo napraviti med tema dogod koma? Nadalje, ali boste umor izvršili ponoči, ko je vaša navzočnost v hiši znana, ko vam služabnica odpre duri? In konečno, ali boste tako neprevidni ko ste se trudili in mrtveca sežgali, da pustite svojo palico v znamenje, da ste vi morilec? Ali ne priznate, Lestrade da je to vse skoraj nemogoče?”
“Kar se tiče palice, gospod Holmes, veste ravnotako dobro kot jaz, da so hudodelci čestokrat zmedeni in da na pravijo včasih kaj tacega, česar bi pameten človek ne izvršil. Skoraj gotovo se je bal vrniti se, da bi jo vzel. Dajte mi drugo, boljšo razlago.”
"Lahko bi vam jih dal pol tucata,” je rekel Holmes. “Kaj si mislite n. pr. o sledeči, ki je zelo možna, in tudi najbolj gotova? — Dam vam dovoljenje, da jo vporabite. — Stari stavbenik 'kaže svojemu obiskovalcu vrednostne papirje. Neki postopač gre mimo hiše tn vidi to; žaluzija je bila le na pol zaprta. Advokat na to odide. Postopač ¿leze skozi okno! Zgrabi palico, katero je ravno dobil v roke, ubije Old acra in izgine, ko je mrtveca zavlekel med drva in ista zažgal.”
“Čemu naj bi postopač sežgal mrtveca?”
“Iz istega vzroka kakor Farlane.” “In zakaj -ni hudodelec ničesar vzel seboj ?”
“Ker so bili papirji, katerih ni mogel rabiti.” —
Lestrade je zmajeval z glavo. Vendar se mi je pa dozdevalo, kakor da že ni več prepričan o svoji teoriji.
“No, gospod Holmes, le iščite vi svojega postopača, toda dokler ga ne najdete, se bom vseeno držal svojega ujetnika. Bodočnost bo pokazala, kdo ima prav. Uvažujte predvsem okoliščino, da niso bili papirji ukradeni in da je Farla-ne edini človek, ki nima nobenega interesa nad temi papirji, ker je itak zakoniti dedič in ker bi jih pozneje pod vsakim pogojem dobil.”
Tej opazki moj prijatelj ni mogel oporekati,
"Nočem tajiti, da je vaš dokaz v nekaterih ozirih precej verojeten,” je odgovoril. “Jaz le trdim, da so tudi druge razlage mogoče. Kakor sami pravite, bo odločevala bodočnost. Dobro jutro! Sicer bom pa še danes prišel v Norwood, da vidim, kako je z zadevo.”
Ko je detektiv odšel, je moj prijatelj vstal in začel s prvimi pripravami za najin izlet. Bil je vesel kakor mož, ki si je svest svojih zmožnostij.
“Moj prvi pot, Watson,” je rekel ter
oblačil svojo suknjo, “je, kakor sem že omenil, v Blackheath.”
“In zakaj ne v Norwood?”
“Ker sta v tem slučaju dva čudna dogodka sledila drug drugemu. Policija je napravila napako, da je vso pozornost posvetila drugemu, ker ta slučajno predstavlja hudodelstvo. Meni je pa jasno, da je za razumevanjem drugega dogodka, hudodelstva, potrebno, najprvo ozirati se na prvi dogodek, testament. Jaz hočem torej poskusiti, da najprvo pojasnim prvi del, testament, ki je bil tako nenavadno in v prid tako čudnega dediča napravljen. Potem bomo lažje razumevali drugi del.”
“Ali naj te spremljam?”
“Ne, ljubi, mislim, da danes ne potrebujem tvojega spremstva. To preiskovanje gotovo ni nevarno, sicer bi se gotovo varoval. Upam, da ti bom danes zvečer prinesel veselo sporočilo, da sem vsaj nekaj napravil za nesrečnega mladega moža, ki je zaupal mojemu varstvu.”
(Konec prih.)
POZOR SLOVENCI!
Kdor le količkaj pozna Ameriko, naj si bode priprosti delavec, ali izobraženec, mora priznati, da so sedaj razmere v Ameriki takšne in bodo ostale tudi v prihodnje, da je sreče iskati in najti tukaj edino le še v dobrih, rodovitnih zemljiščih, v katerih leže še neizmerni zakladi za delavne in pridne ljudi. Le za dobrega farmerja je A-merika še zares obljubljena dežela in v tako deželo pride se lahko sedaj še po ceni; kajti na miljone oralov rodovitne zemlje čaka še pridnih rok.
Poleg Nemcev, sprevideli so posebno Cehi že davno, da je denar v Ameriki najboljše in najvarnejše naložen v dobrih zemljiščih. Vsled tega imajo Nemci in Cehi danes že prekrasna posestva v vseh državah, na katerih živijo, kakor v paradižu. Le Slovenci smo zaostali v tem oziru daleč za gori navedenimi narodi.
Žalostne gospodarske razmere v stari domovini silijo mnogo Slovencev, da se preselijo v Ameriko, kjer delajo v tovarnah in rudokopih in si prislužijo lepe denarje; pa mesto, da bi naložili trdo prislužen denar v dobrih zemljiščih ter postali tako neodvisni gospodarji, ostanejo rajši v velikih, že preobljudenih mestih ter porabijo sča-som to, kar so si prihranili.
Zadnji čas je, da postane to drugače; kajti cena raste dobrim zemljiščem od dne do dne in lahko je mogoče, da se zviša tako, da manj premožnim kma lu ne bode dosegljiva.
Vsi Slovenci v Ameriki, kateri imajo kaj prihranjenega denarja, opozarjajo se toraj, da nikar naj ne zamudijo sedaj še lepe prilike ter naj naložijo svoj denar v zemljiščih.
Večje zahteve.
Vsako povišanje zaslužka zahteva več dela in delavec ve, da mora zaslužiti vsak penny, ki ga dobi. Zato je njegova dolžnost, ohraniti se v takem telesnem stanju kot je potrebno, da zadošča zahtevam. Biti mora telesno krepak, bistrega duha in energičen. Bržko zapazi kako nerednost v sebi, naj ne odlaša, marveč brž poišče zdra vila. Boljšega zdravila pa ne najde za pregnanje slabe volje, pičlega teka, slabosti, nespečnosti, nego je Triner-jevo ameriško zdravilno grenko vino. To vpliva najizdatneje na prebavila, da postanejo krepka dovolj prejemati in prebavljati vsako hrano. Ge ti jed ne diši, imaš malo krvi, in če imaš malo krvi, nimaš telesne moči. Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino ti najprej izpolni prebavo in vsled tega po množi delo in podeli ti zaupanje v sa mega sebe. Čistost tega zdravila jam či U. S. Serial No. 346. V lekarnah. Jos. Triner, 799 S. Ashland Ave., Chicago, 111.
Naznanilo!
Globe Mutual Life Insurance Association je najboljša družba, ker preč po smrti zavarovanca plačuje zavarovalnino. Prečitajte naslednjo zahvalo: “Moja hči Mary Podnar je bila zavarovana v Globe Mutual Life Insurance Association, Chicago, 111. Po nje-nej smrti sem še tisti dan prejela, po lokalnem vodji, polno vsoto zavarovalnine, katere sem bila deležna po njeni smrti.
Mary Podnar, mati,
1013 N. Chicago St., Joliet, 111. It
V slučajih nesreče
izvijenja udor, ako skoči kost iz svojega ležišča itd. rabite takoj
Dr. RICHTERJEV Sidro Pain Expeller.
On suši, zdravi in dobavi udohnost. Imejte ga vedno doma in skrbite, da si nabavite pravega z našo varnostno ,0, znamko sidrom na eti-• T.keti.
V vseh lekarnah po T 25 in 50 centov.
F. AD. RICHTER &C0.
215 Pearl Street,	New York.
COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE.
T3	_______^
Trdno zdravje Za bogatega, da zada zamore preskrbeti vsakdanji kruh
Dr. R. Mielke, Medical Director
Ako je človek bolan, takrat šele zamore ceniti veliko vrednost zdravja.
je največja sreča za vsacega človeka, za bogatega, kakor tudi za revnega more vzivati življenje e v vsej razkošnosti, za revnega pa za-se in svojo družino, ker brez tega ni življenja za njega.
Skrb za V aše zdravje je \ aša največja dolžnost v življenju. Ako Vi dopustite, da Vaše zdravie polagoma hira ter slednič popolnoma zapadete bolezni, s tem ne zakrivite samo Vaši lastni osebi, ner isto ne spada samo Vam, ampak tudi Vaši družini, Vašim prijateljem in Vaši domovini, ^.ko ioraj zdravje zanemarite, ko imate priliko se ozdraviti, ni za Vas nobenega oproščenja.
Vsi oni, kateri so trošili čas in denar za zdravila, a brez uspeha, naj takoj natenko opišejo svojo bolezen našemu glavnemu zdravniku, kateri je gotovo že mnogo bolnikov z jednako boleznijo imel v svojom zdravljenju, kateri so dosegli zaželjeni uspeh ter popolnoma ozdravili.
Mi namreč pri nakupovanju in pripravljanju zdravil ne gledamo na to, če ista malo več stanejo, samo, da imajo po zavžitju pravi uspeh pri bolniku.
_ Pisma., katera vsaki dan prihajajo od bolnikov, kateri so že popolnoma obupali nad svojim zdravjem m kateri se danes vesele boljšega zdravja, kakor kedaj poprej, dovolj jasno pričajo o tem.
. Citajte nekaj tacih zahvalnih pisem ter slušajte, kaj oni poročajo, kaj je on storil za nje, kateri so morda ravno na taki bolezni bolovali, kakor Vi, kajti on zamore tudi za Vas storiti to, kar je za druge storil.
©
Cenjeni Collins M. 1,1
Vaše pismo sem prejel, ter Vam pošilam svojo sliko, katero priobčite v časopise ter se Vam zahvaljujem za Vaša zdravila, katera so mi pomagala, kakor Vam je znano, da sem v 8 dnevih popolnoma ozdravil.
Se vam še enkrat zahvaljujem in vsakemu Vas priporočam Vaš hvaležni
812-
Martin Krivic,
—6. St. Racine, Wis.
Martin Krivic
ZATORAJ ROJAKI !
Directorju Collins N. Y. M. I. 1
Vas prav lepo pozdravim in se zahvalim za ozdravljenje moje bolezni, ker vem, da ni doktorja, kateri bi mogel človeka tako hitro ozdraviti, kakor Vi. Ko sem zdravila prejel ter jih pričel točno po Vašem predpisu rabiti, jih nisem še polovico porabil, pa sem bil popolnoma zdrav, kakor poprej.
Vas še enkrat zhhvaljujem in vsakemu Vas priporočam Vaš hvaležni
Josip Gulek,
Box, 26 Broadhed, Colo.
nam pismeno naznanite Vašo
ako ste bolni, pridite osebno ali
bolezen in vse simptome. Mi pošilamo zdravila na vse kraje sveta, za katera se tu v Zjedinjenih Državah plača pri prejemu. Ako se pismeno obrnete na nas, pišite v svojem materinem jeziku, ker mi imamo nad 24 izurjenih tolmaČov in Correspondentov za vse Evropske jezike, tako zamorete odgovor in natančno pojasnilo o Vaši bolezni dobiti v Vašem materinem jeziku.
Vsa pisma naslavljajte na slediči naslov:
L
The COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE.
140 West 34th Street,
Uradne Ure od 10—5 v tednu
NEW YORK.
.0—i ch nedeljih in praznikih.
NA PRODAJ LOTE OKOLI POLJ-ske cerkve na hribčku, v obrokih po $1.00 na teden. Vprašaj: Anton Ko-šiček, 1151 N. Broadway, Joliet, 111.
POTREBUJEMO 50 IZKUŠENIH premogarjev. Stalno delo. Rabimo nekaj ljudi za otvoritev dela. Plača se na dan. Tu ni težave ne sitnosti pri delu. Pridite preč. Wenona Coal Co., Wenona, 111.	17.2
KJE JE LOUIS JURKAŠ, IZ JU-rova poleg Kulpe na Hrvaškem? Iz doma je odšel leta 1900. Rojake, ki znajo njegov naslov prosim, da ga naznanijo njegovemu bratu: Peter Jurkaš, 8908 Greenbay Ave., So. Chi cago, 111.	d4t
Cenj. naročniki, ki bivajo v oddaljenih krajih, so naprošeni, da grejo v nedeljo na pošto, kjer dobijo list.
John Golob
608 N. Broadway Joliet, Illinois
0404
Izdelujem
Kranjske harmonike
najboljše vrste in sicer.
2, 3, 4 do 5 glasne.
Cena od $35 do $100
Na željo tudi popravljam in glasujem harmonike in orgije.
Vprašajte svojega mesarja za
katere je dobiti pri vseh mesarjih.
J. C. ADLER & CO. na Exchange St. JOLIET, ILL.
JOHN GPAHEK GOSTILNIČAR,.
Točim vedno sveže pivo, fino kalifornijsko vino, dobro žganje in tržim najboljše smodke.
Prodajam tudi trdi in mehki premog
olin Stefanie
na voglu Scott & Ohio cesti.
Joliet, 111.
Slovenska gostilna
Kjer se toči vedno sveže pivo, izvrstna vina in žganja ter prodajo prijetno dišeče smodke. Northwestern Phone 348. JOLIET
Denar na posojilo.
Posojujemo denar na zemljišča pod ugodnimi pogoji.
Munroe Bros
Ant. Kirinčič
Cor. Columbia in Chicago 9ts.
Točim izvrstno pivo, katero izdeluje slavnoznana Joliet Citizens’ Brewery. Rojakom se toplo priporočam.
Collins Street Wine and Liquor House
Žgane, galon po $1.75, $3, $3.50, $3, $4, in $4.50.
Brandies, galon po $2.50 do $5. Vina, galon po $1 do $3.
Prodajamo na drobno za nizke tr-govske cene..
G. W. KEIBER, Manager
1043 COLLINS ST.
N. W. Phone 999. Chicago 2893,
pnpuruuau
Gostilno,
ROJAKOM
priporočam svojo
& Phoenix Buffet
kjer se toči vedno sveže pivo, žganj« ter najboljša vina. Tržim tudi domače smodke.
Ant. Sifcoff,
N. W. Phone 609.
1137 N. Hickory St.,	Joliet
Ustanovljena 1871.
Of Joliet Illinois.
Kapital in preostanek $300,000.00.
Prejema raznovrstne denarne uloge ter pošilja denar na vse dele sveta.
J. A. HENRY, predsednik. JOSEPH STEPHEN, podpredsednik. C. H. TAL COTT. blagajnik
Emil Bachman,
580 South Center ave., Chicago, 111.
Slovanski tvorničar društvenih od» znakov (badges), regalij, kap, bander in zastav. Velika zaloga vseh po* trebščin za društva.
Obrnite se name kadar potrebujete kaj za društvo. Pišite slovensko. Ka* tolog na zahtevanje zastonj.
Henrik H. & Menno H.
S TASSEN
Sobe 201 in 202 Barber Bldg. JOLIET, ILLINOIS.
Pozor, Rojaki!
---Naznanjamo, da smo otvorili—
GOSTILNO, v katerej bodemo točili fino Citizens pivo, žganje in vino.
JOHN MAHKOVEC & 00.
208 Jackson St.
MATH. STEFANICH, MANAGER.
JAVNI
NOTAR
j
<*
Kupuje in prodaja zemljišča v mestu in na deželi.
Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drugi poškodbi.
Zavaruje tudi življenje proti n. .am in boleznim.
tje vsakovrstna v notarsko ko spadajoča pisanja.
.TELEFON zase.
ton N. Broadway...JOLIET, ILL
Ta lepa ura za $3.75
Kupujoči uro pošljite »voj naslov. Poštljero na ogled URO IN VERIŽICO C. O. D. $3.75, Pokrovi kot slika. Ura jamčena; verižica pozločena. Ure moške in ženske. Ura. kot druge vredne $35 00. Plačate ekspres agentu $3.75 in je vaša. 20 let jamstvo pošljemo z uro. Hočete li moško ali žensko. M. E. FARBER D. 42, 225 DEARBORN ST., CHICAGO, ILLINOIS
Gov
nemško in angleško.
BRAY-EYA LEKARNA
se priporoča slovenskemu
občinstvu v Jolietu.::::::
Velika zaloga. Nizke cene.
...104 Jefferson St, blizu mosta.....
’o premisleku smo se namenili razprodati vse naše blago zato
POPOLNA RAZPRODAJA
katera se začne v soboto dne 23. nov. ter traja 12. dni.
B. J. Chulik
CHUUK’S COR NER
Jackson ÙFZ Chicago Sts.
9
Imamo velike zalogo novih moških in ženskih oblek, perila, čevljev, ženskih plaščev, spodnjih
oblek, klobukov in drugega blaga.
To je lepa prilika omisliti si obleke po prav nizki ceni.
Taka prilika se še ni ponujala v tem mestu ravno ob pravi sezoni.
Vsak ko«, ki je pri nas zaznamovan za to prodaja, je garantiran vsakomur. Ker smo izven velikega obmestja in naši stroški niso veliki, kot v sredi mesta,
za to tudi ne zahtevamo toliko dobička pri trgovini.
Prejšnje in sedanje cene so razločno napisane, da lahko vsak otrok lahko pozna razliko in lahko vpošteva prihranjenjo denarja. Naše blago je najboljše in zanesljivo. Tako blago pa vsak želi dobiti za svoj težko prislnženo denar.
Vse blago se proda po znižanih cenah.
C
Mi sprejemamo vse čeke, vseh korporanij brez vsacega odbitka.
Chicago and Jackson Sts.
Pridite toraj k svojemu rojaku in si prihranite težko prisluženi denar.
Odprto zvečer do 9. ure.
*S CORNER
Chicago Phone 2207. N. W. 504.
Chicago and Jackson Sts.
Joliet, ilu
FINO PIYO V STEKLENICAH.
BOTTLING DEPT. SCOTT and CLAY STS.	OBA TEL. «*
	
Rojaki, 0 priliki obiščite Slovenski dom	■■■Si Prodajom tud: parobrodne listke ter pošiljam denar v staro domovino.
kjer se toči vedno sveže in najboljše pivo, žganje, vino in druge pijače ter prodajajo najboljše smodke. V obilen poset se vam priporoča, 123 Pine Street,''S	
	John Povsha, lastnik . , HIBBING, MINN,
	
Rodovitna zemljišča v državi Michigan, Ogemaw County po $7.50, v Missouri od $7.50, v Texas od $15 naprej aker.
Obdelana in neodelana zemljišča v vseh državah Amerike.
Vozne listke (Šifkarte), zavarovalnine, pošiljanja denarja, na Vse kraje, izterjevanje zapuščnine ni vsa notarska deia po najnižjih Cenah preskrbi.
John J. Pollak,
534m W. 18th St. Chicago, lil.
Pomoček zoper spanje pri pridigah.
Pridigar se je nekoč zelo trudil z dobro pridigo. Toda mnogo njegovih poslušalcev je spalo. Pridigar se nekaj časa niti ne meni zanje, temveč pri-diguje dalje. Ko pa poslušalci vedno le spe, umolkne ter jih opazuje. Sedaj so vsi radovedni, kaj pomeni ta molk; vzdramijo se, vzbujajo tudi svoje sosede in gledajo prav pozorno na pridigarja. Smeje se zmaje pridigar z glavo in pravi: “Ali ste pač čudni ljudje če pridigujem, spite, če pa molčim, tedaj ste pozorni in bi radi poslušali.”
Še drug pomoček, da se poslušalci vzbude iz spanja.
Če pridigar vidi, da njegovi poslušalci niso pazni ali da celo spe, naj stori tako kakor dr. Alymer, škof londonski. Ko nekdaj vidi, da večina njegovih poslušalcev spi, začne na glas citati iz hebrejskega Sv. pisma, katero ima pri sebi. Ko so takoj vsi pozorni, reče jim škof: “Kakšni ste vender! Pazno poslušate, če vam kaj čitam, o čemer ne razumete niti besedice: če pa z vami govorim v materinem jeziku, o rečeh, ki se tičejo vaše duševne blaginje, pa — spite.”
Naznanilo!
Nižje podpisani tem potom naznanjam občinstvu, da sem sprejel kandidaturo na republikanskem tiketu za oglednika mrličev (County Coroner) za okraj Will (County).
Dr. E. J. Higgins.
Joliet, 111,	.	46-10
Ženska v eferkvi nima govoriti I
Župnik je v pridigi župljahbttt 'razlagal evangelij, govCrčč © Onih dveh mladeničih, ki sta šla V Emavs. Zgodi se pa, da krtieiiCo, gredočo v cerkev, srečati <ivk mesarja. Vprašata jo, ima li kaj telet na prodajo. Žena se vrne ž njima in ko proda teleta, pohiti zopet v cerkev k pridigi, katere pa že precej zamudi. Ravno ko stopi v cerkev, govori župnik o onih dveh svetopisem skih mladeničih ter vpraša: “Kdo sta bila ta dva?” Žena odgovori: “Ej, dva mesarja sta bila, gospod župnik, ki sta šla teleta kupovat.” “Kaj,” odgovori župnik, “mesarja, buča neumna ^čenča Kristusova sta bila.”
Nasičenje 5000 mož.
Župnik neke vasi je pridigoval, kako je Jezus nasitil 5000 mož. Govoreč o brezvernežih, ki tega tega čudeža ne verujejo, razgreje se tako, da pravi: “Mislim, da v moji župniji ni nobene take garjeve ovce.” Slednjič poslušalce celo vpraša: "Je li, da vsi verjamete to?” Vsi molče, le župan, ki ni bil župniku prijatelj, reče na glas: “Jaz ne verjamem!” Zaradi tega pohujšljivega odgovora zatoži župnik župana, in župan mora plačati 100 gld. globe. Prihodnje leto reče župnik v pridigi o istem predmetu: “Upam, da letos ni nikogar, ki ne bi verjel tega čudeža. Lani je sicer župan dvojil o njem, a bil je za to kaznovan!” Zaradi tega izreka pa zatoži župan župnika, in tega takisto kaznujejo za 100 gld., ker je zlorabil lečo. Tretje leto na ravno ono nedeljo se župnik in župan slučajno snideta pred cerkvijo, in župnik reče: “Župan! Predlanskim ste vi nasitili
m ih 5000 mož, lani pa jaz. Mišiim, da bo za naju oba najbolje, ako Odslej to zopet prepustiva našemu ljubemu Odrešeniku!”
Ali pridejo tudi ženske v nebesa?
“Ženske ne poidejo v nebesa,” reče župnik v pridigi. Da bi se odpovedal tej krivi veri,'pOzOvejo ga k škofu. V zagovoru pa se župnik sklicuje na Sv, pismo, kjer se čita v.skrivnem, razo+ detji sv. Jafleža: “In bilo je'v nebesih kake pol ure vse tiho.” — “Kako bi bilo to mogoče,” pravi župnik, “če bi bile tudi ženske v nebesih!”
Naznanilo!
Jaz Spodaj podpisani naznanjam, da bodem sprejemal tudi novi jolietski de nar ih čeke korporacij, kot plačilo za prodane lote. Ček, nov denar ali pa čisto zlato je. prj nas enako cenjeno.
C- E. Robinson,
Auditorium Building, Joliet, III.
Naznanilo!
Spodaj podpisana haz’hahjavà röja-kOm, ki žele plačati kaj denarja na löte, katere šo od nas kupili, da sprejmemo v 'plačilo vse čeke neglede od katere kômpànijé je izddh, in neglede do ketlaj se ima čakati, da se isti sme premehki za gotov denar. Čeki jeklarne Tn drucih korporacij so pri nàs tako cenjeni kot čisto zlato.
Prodamo vam lote in hiše, katere lahko plačate v čekih, zato kdor se želi iznebiti čekov, naj si kupi od nas loto ali hišo v Jolietu ali v Rockdalu. V Rockdalu so lote po $75.00 do $165.00, na lahke obroke — po $10.00 na roko in po $5.00 na mesec. Vse lahko plačate s čeki.
Ako zgubite delo, ali ste bolni nč propade vaš že plačani denar, ker mi tako naredimo pogodbo, da vas v takem slučaju moramo počakati za denar.
Ne bojte se nič radi čekov, ker isti so sprejeti v plačilo kakor da so čisto zlato.
C. E. Antram & Ig. Česnik,
205-6 Barber Bldg. Joliet, Illinois.
Joliet Noti
RAZPOŠILJA DENAR NA VSE KRAJE SVETA.
KAPITAL $100,000.00
T. A. MASON, predsednik.
G. M. CAMPBELL* podpredsednik. ROBT. T. KELLY, blagajnik.
Na voglu Chicago in Clinton ulic.
JOSIP JONTES
801 N. Chicago St N. W. Phone iai|
ČISTIMO OBLEKO.
Mi čistimo, gladimo in barvamo moške, ženske in otroške obleke dobro, hitro in ceno, ter isto razvažamo po vsih delih mesta.	.	.
Naše delo je izvrstno storjeno za prav mal denar.	^	.
JOLIET STEAM DYE HOUSE, James Straka & Co.
620-622 Cass St. JOLIET, ILL.
Pokličite nas po telefonu N. W. 488. Chicago 489.
Priporoča rojakom rojedobrozaloženo MESNICO katerej ima na razpolago najboljše sveže in prekajeno meso.
Dobra portrežba in nizke cene

I J. J. KUKAR,
*	ZASTOPNIK
fvseh parobrodnih družb.
£ Pošiljam denar v staro domovino po najnižjem f	dnevnem kurzu.
%	Priporočam se rojakom.
!	J. J. KUKAR
J 536 Belvedere St., Phone 1441.
WAUKEGAN, ILL. 1
»»♦♦♦»»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦»»♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦e
Največja in najstarejša hranilnica na Kranjskem.
Kranjska hranilnica y Ljubljani
USTANOVLJENA LETA 1820.
sprejema vloge in jih obrestuje po 4 odstotke ter plačuje rentni davek sama.
Hranilnih vlog je'bilo koncem leta 1906. nad 69 milijonov kron.
Rezervni skladi znašajo 9,270,313 kron.
Vsega upravnega premoženja je bilo glasom računskega sklepa
85,105,396 kron,
in sicer znašajo med drugimi zakladi:
I '.	'	./ -'.V'	..	.. .
Zemljeknjizno zavarovane
terjatve ... 37.877.43«	K
J; Posojila občinam in korporacijam .......... 1,979,582	K
Menice........... 736,000	K
Vrednostni papirji. 32,977,286 K
Vrednost hiš v Ljubljani,
Trstu in Dunaju ter graščin ....  2,920,893	K
Čisti upravni dobiček—razen vsot, ki se pridenejo rezervnim zakladom—je odmenjen dobrodelnim in občekoriat-nim zavodom, društvom in podjetjem na Kranjskem.