3 nć.
Izdanje za četrtek T. oktobra 1897
120. številka.
(T Tratim ▼ Setrtek zjutraj dne 7. oktobra 1897.)
Tečaj XXII.
hBDINOBT«
tibaja po trikrat na teden t fteitlh im-danjih ob torkih, čatvtklh i« aobotfth. Z jutranje is danje izhaja ob 8. uri zjutraj, večerno pa ob 7. ari večer. — Obojno icdanje stane : ** Jeden aeaeo . f. 1.—, izven Avstrije t. 1.50 »trl meeec. . . 3.— . , . 4.S0 •» pol leta	. . ;
a« vi; leto ... 12— . . .18— JUraćilM Je plačevat; iapraj u mik« •rti priložena uriinlH a« sprava m •Ura.
Poaaaične številko ao dobivajo r pro-dajr.lnicp.h tobaka v lrstu po 9 nvč. liven Trita po « nvč.
EDINOST
Oglati ae račnne po tarifn ▼ petita; M naslova s debelimi Črkami ae plačaj« prostor, kolikor obsega navadnih vrsti«. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, do« maČi oglasi Itd. ae rAČnnajo po pogodbi.
Vsi dopisi naj se pošiljajo urednl&tvu aliea Caaerma it. 18, Vnakf pianto mora biti frankovano, ker nefrankovana ao a« •prejemajo, Bokoplai ae ne vr**ajo.
Naročnino, reklamacije in oglase apre-jem« upravniitvo ulica ttolino pio* eolo hit. 3, II. nadat. Naročnino in oriMBV '>, je plačevati loco Trat. Odprte raM$fi«a 1 ci je ao prosta po ft teine. *
'„T edino t H J* moi".
Nekoliko razmišljevanja.
Sleherni veliki dogodek ima svoj odmev, kakor odmeva strel še dolgo po poku. Francozko-ruski dan v Petrogradu dne 24. avgusta t. 1. pa ina še svoj Specijalni odmev, ki leti po gorah in dolih vse Evrope. Ti odmevi so danes tak:, da ie nedvojbeno izpoznati iz njih, da je ves politični svet evropski obrnil svojo pozornost proč, daleč proč od Nemčije. Zastarana nemika politika ne nahaja več tistega zanimanja v duši Evrope, kakoršno si je znal umetno vzbuditi zviti lisjak Bismarck, kajti Evropa hrepeni iz satuhle onemoglosti, v katero jo je tlačil pruski militarizem, ven, ven na sveži vzduh novih mladih idej. Evropa hrepeni po preporodu. Prvi veliki vzlet v tem tiru je Evropa že storila in zaman je vse prizadevanje Bismarckovih podvodi j „železne* politike, potegniti to Evropo nazaj k sebi pod svinčeni stopal. Nemci morajo gledati z nevoljo v obrazu, kam dovaja pretirana politična strogost, oni morajo čutiti danes moč pregovora ,vae victis I*. In ta nemška zavest se mora razširiti tudi na vse one kroge, ki so še nedolgo temu nosili plašč nemški politiki, in ki ga deloma še nosijo. In tudi ti 2e čutijo prav gotovo mraz po kosteh v očigleu dejstvom, ki so se jela pojavljati' ▼ Evropi.
Vae victis! Ta pregovor zveni Germanom na ušesa kakor proroški grom. Ali kakor je premagani borilec v rimski areni de v zadnjem hipu poskušal vsaj se zvijačo dobiti zmagovalca pod sć, tako ' skuša German v poslednjem trenotku z najrazlič-nejimi umetnijami dobiti pod svoje koleno mogočnega mladega nasprotnika. A ti poskusi so se izjalovili dnsedaj Vsa dobro organizovana komedija obštrukcije v Avstrijijin huronakega hrupa, s katerim so mislili zapoditi v bćg sicer plašne Slovane, ni hasnila nič; vse zvijače dresiranoga diplomati« zovanja jim niso donesle željenega vspeha. Gorje tudi, ako bi ga imele, kajti za hip premagani kri-vičnet postane krivičnejli, nego kedaj poprej, ako
PODLISTEK
18
Lari-Fari.
Spisal: Srakoper.
Lovec je zarudel in zmedeno pomežikoval; saj prej ni vedel, da gospodu z Vrha škoduje ka-denje.
„Hermina", je poklical ta, potem pa dejal hropeče: „Hermina, bodi srečna, bodita srečna..." in pokazal je na Lovca, jo je objel, pritisnil k sebi in jo poljohil...
Tesno jo je držal... roke njegove so odreve-nele, oči osteklenele...
*
* *
Hermiua je zopet stala ob vrtni ograji, volila je, pa jokala nepotrpežljivo.
Z bližnjih holmcev je zvonilo Zdrava Marija, rog črednikov se je oglašal na rebru, zvoneoje kravjih zvoncev je prihajalo bliže in bliže, nad Vrhom na postaji je žvižgal vlak.
Po preteku štirih dolgih let stal je Ivan nocoj na rodnih tleh, premišljeval je, kako bi se izognil hiše na Vrbu, ko je pristopil k njemu Gomolj in ga potegnil za roko na pot proti trgu. Prikramljala sta do Vrha... nista si mogla razlagati hrupa, kajti ni bilo veselo petje ta hrup, kakor nekdaj; žalostno tarnanje jima je udarjalo na ušesa.
se je postavil zopet na noge. Z svojo zlobo, ako bi zmagal zopet, učinil bi sedaj še mnogo večega gorja.
Dejali smo, da vsa Evropa hrepeni po preporodu, po katerem nam vzcvete in zazeleni pomlad in o katerem tudi skoro dozori sad zaželjenega miru in evropske prosvete. Da pa ti sadovi ne ostanejo na drevesu, marveč da se bodo rezali se svojega viška doli na v»e strani evropskega posestva, to je glasna istina. A največ teh sadežev pade menda na avstrijska-tla, in oni, ki jih bodo deležni — tako se smemc nadejati — smo mi, avstrijski Slovani. Saj je na vsakem teh sadežev zraščen rek: bodočnost zatiranim 1 Še bode mnogo borb in sporov, dokler zablesti žar miru in brato-ljubja, kajti še mnogo je onega življa, ki se redi in pase jedino od krivice, nasilja in mejsebojuega klanja.
Ako nas slutnja ne vara, prihodnji dnevi utegnejo pomeniti za nas avstrijske Slovane vendarle vsaj začetek bogate jeseni.
Preporod se nam bliža : rešilni angelj. Seveda mu hoja še ni trdna. Hoja je še šibka. Opoteka se sedaj pa sedaj. Otrok je še, ki dela prve ko-jrake. Zato se izpodtika sedaj pa sedaj. In prestrašeni njega sovražniki, 'ti nositelji krivice, na-silstva in duševnega robstva, mu še nastavljajo noge, kjer le morejo. Vae victis t Tako jim zveni na ušesa I Zato posezajo po skrajnih sredstvih iu si iščejo zaveznikov, kjer je le kaj bitij, ki ne morejo živeti ob jednakem pravu za vse. In ta bitja so sedaj na delu, nervozno pridnostjo poslu-žujć se gnusnih sredstev : poveličevanja nezvestobe do svoje države, do vere in do svoje narodnosti; seveda : v kolikor ta narodnost ui — nemška 1 Na nemškoliberalnih, nemškonacijonalnih in — takozvanih socijalnodemokratičnih shodih se uči ta vera nezvestobe. Osebe in fraze in garnitura govorov so sicer različni, ali duh je povsod isti in režiserji za kulisami so povsod isti.
Vse te vrste ljudij, ki niso dobre volje, so
Gomolj je slutil, a molčal.
»Hermina, zakaj tu sami... kaj je, povejte... tako žalostna... kaj je Hermina?u
Tu je stala pred Ivanom, ne kakor nekdaj, rožna in vesela, ampak potrta, z objokanimi očmi. Ugledala je Gomolja, stresla se in zaletela se k njemu, pa strastno vijoča roki proti n*bu je dejala: „Ciganka ima pravi Z Bogom, gospod Ivan, ne prikažite se mi več pred oči... jaz sem nesrečna!"
Zbežala je kakor obsedena, Iva. pa je stopal poleg Gomolja moleč, žalostno, proti trgu.
Iz Xiškega stolpa je zapel mrtvaški zvon...
IX.
Glej, zelon je 2 nora gaj, Šolnino je nebo, Zemlja cToto kot nekdaj, bito in lepć.
8. Gregorčič,
Cas hiti, počasno za onega, kateremu ima prinesti kaj veselega, hitro za onega, kateri vidi pred seboj trenotek nesreče ; brez posebnosti, jed-nakomerno za onega, ki ne upa doživeti veselih dnij, a se tudi ne boji žalostnih.
Na Vrha se je v letih, odkar so pokopali gospoda z Vrha, izpremenilo marsikaj: gospodar, značaj hiše, okolica.
Pogorelčr-k je deval že dolgo časa .nastran* in čakal ugodne prilike; sedaj pa je kupil bišo z zemljišč«« in odprl gostilno pod imenom ,pri planinski roži". Ne vem, iz katerega vzroka jej je
na delu, da zaustavljajo kolo preporoda. Zaustavljajo ga, a zaustavijo ga ne. Evropa, evropske države, in med istimi sosebno avatrijska država : vse si želi preporoda, novih idej ; idej vzvišenega človekoljubja in plemenitega tekmovanja v prospeb vsesplošne blaginje. Takih idej pa jej morejo donesti le zadovoljeni narodi, povzdignjeni po zavesti, da so pripoznani za jednakovredne in jednak »veljavne v veliki družbi človeštva.
Take velike misije vseh narodov ni hotela poznati stara naduta prusko-nemška politika in je nočejo poznati tudi sedanji nje hlapci. Zato se bliža svojemu Sedanu. ...
Politiike vesti.
V TRSTU, dne 6. oktobra 1B97.
Državni zbor. V včerajšnji seji zbornice poslancev so nemški naprednjaki stavili predlog, da se prečita neka peticija radi podpore bednemu prebivalstvu. Predlog je bil vsprejet v glasovanjih po imenih. — Od sodišč so došle zahteve, da se jim izroče posl. Wolf, Danielak in Cingr. Potem se je pričela meritorna razprava o predlogih za pomoč bednim prebivalcem. Krščaniki socijalisti bi hoteli, da se dovoli BO milijonov državne podpore. Posl. Scheicher je zaht«val, naj se odpravi avstrijsko-ogerska banka in naj se zasnuje državna banka. To bi bilo res dobro, kajti državna banka bi se morda vendar nekoliko več ozirala na potrebe južnih pokrajin, na katere niti ue misli avstrijsko-ogerska banka. Razprava j teh predlo-gih se je pretrgala, ko je več govornikov utemeljilo svoje predloge. — Minister i,a deželno hrambo je predložil zakon o številu novincev za 1. 1898. Posl. V u k o v i d je predlagal, naj se uvede za-J varovanje za slučaj bolezni ali nezgode na one osebe, ki služijo svoj kruh mornarstvom ali ribi-štvoml — Potem pa so prišli klerikalni poslanci D i p a u 1 i in tovariši jako usodnim nujnim predlogom. Zahtevajo namreč naj se takoj izvoli odsek, kateri bi dobil nalog, da v 6 tednih pride s predstavil to ime, a to je gotovo, da ima rad posebnosti ; ej ličanje so hodili tja vsako nedeljo, „Tin-tala-Pogorelček" pa je jemal iz kota harmoniko in zagodel to in ono, najraje pa polko; plesalo se ui, ker so bile sobe prenapolnjene, a obetal je ljudem, narediti v ozadju salon, velik, lep, prostoren, ,5e bodo dobro ohiskali*.
Konrad je bil pričel s trgovino v mestu, E-gon pa je študiral tehniške vede na Dunaju. Her-mina je bila tudi v mestu, sedaj tu, sedaj tam pri sorodnikih, — ženske dolgih las, kratkih mislij — otožna, obupana, no, jela se je zanimati za oficirje.
In Lovec ? Potoval je po Ruskem, včasih je pisal Hermini, a ona mu je odgovarjala hladno.
Ivan, sedaj dr. Ivan Sraka, zvedel je še tisti dan vse, oj, zanj je bilo že vse, ako je zvedel, da Hermina ni njegova 1... Udal se je in odpotoval kmaln v Trst, kjer je ustopil pri nekem odvetniku v prakso. Jedini cilj sedaj, ko je uvidel, da si ne skuje domače Hreče, kakoršno si je na* slikal v domišljiji, mu je bilo, pomagati trpefiim bratom, žrtvovati vse Bvcje moči v korist domovine. Tega idejala, kateri jedini mu je ostal iz boja v dosedanjem življenju, oklenil se je z vsemi močmi, tembolj, ker je bil ta jedini: brez njega bi bil Ivan nesrečen 1...
[(Pride še.)
Blatilo slovenskega političnega društva u Primorska.
log;), oziroma tem. načeli za zako nito uravnavo narodnih in jezikovnih vprašanj. — Za tem predlogom je došel Ebenhoch se svojim šolskim predlogom. Po tun predlogu bi veljala o h f ui letna selska dolžnost, toda deželni zbori uaj bi im*li pravico znžati isto | na 6 Jet. Tudi o tem naj bi določali deželni zbori, ]
je toči t i otroke p<» veri in narodnosti. 3 zahteva naj se uved« z a d-klice kakor obvezni j piedmet pouk v ženskih delih. — Ouveznost za obiskovanje šole nai se prične z dovršenim 6. letom. V slučaiu, da bi uež. zbor znižal na deželi šolsko 5 dolžnost, poskrbeti bi>de za nadaljevanje pouka izven Sole. Celo do 16. leta se lahko raztegne ta izredni pouk.
Dan^s je zopet seja.	\
K položaja. Nemški konservativci »o torej I res došli se svojim predlogom za zakonito remenje j narodnega in jezikovnega vprašanja. Vsa desnica j je razbuijena proti njim ker s., svojim predlogom ■ pli dilje, uego je bilo določeno. „Mattino* ima j daljše poročilo f Dunaja o situvaciji. Ondu čitamo: i „V pa'!amantar ii komisiji večine je bilo določeno, ■ da katoliška ljudska stranka predloži predlog za : izvolitev odbora, ki naj bi izdelal le v splošnih i potezah načtt za uravnavo jezikovnih razmer v * mešanih krajih, ne da hi se oziral izrecno na je- j zikovne naredbe za Češko in Moravsko. Dipaulijev t predlog pa hnče, da se razveljavijo jezikovne naredbe. To je silno ozlovoljilo ČMie, Slovence in I Hrvate, to pa tem bolj, ker j-1 ostala brezvspeSna i parlamentarna konferenca, sklicana v tej stvari j med včerajšnjo sejo zbornice. Dipauli. pozvan, naj premeni besedilo predloga v zmislu prvotno določbe, je odgovoril, da t~ga ne more storiti, ter da vsprejemlje vso odgovornost za posledice. Di- j paulijevci so se zgovarjali, da morajo jemati ozir na svoje volilce. Vse je bilo radovedno, da-li ta ; spor med Dipaulijevci in ostalo večino vrže svojo ; Benco že v današnjo sejo, ali pa se posreči posre- ; dovanju Poljakov in reških veleposestnikov, da i se stvar poravna nekako. No. seja je bila mirna • m nič ni bilo videti, da bi bil dogodek kaj upli- . val na razmetje strank. Zanimivo vprašanje je, | kako se bodo vedli Poljaki, ako pride do očitnega i spora netd večin" in katoliško lju Isko stranko, in kako misli vlada o st ari?! Tudi o te® govori poročilo .Mattinovo". Pravi namreč, da Poljaki v tem slučaju ne vstopijo v nikako koalicijo, ampak J si hočejo ohraniti svobodno roko. Vlada pa da se i drži povsem pasivno. To pa tem bolj, ker jej I nikdar ni bilo do tega, da Dipaulijevci vstopijo v ' večino.	j
Zakon o civilni poroki na Ogerskem menda ne zadobiva tiste moči. kakoršno so priča- ] kovali nekateri krogi in je odpor veliko silneji, nego bo mislili prijatelji civilnega zakona. Grško-katoliško škofijstvo v Munkaču je ravno te dni bklenilo v posebni cerkveui s^ji. katere »e je udeležilo vse višje duhovstvo te škufije, da nobeden ; vernik, ki se je poročil civilno, ne smeti biti deležen zakramenta spovedi in sv. obhajila. Židom [ in brezvercem seveda ni mnogo za take naredbe, ali gredo do srca ljudstvu, kolikor si je isto ohranilo verskega čuta in — poštenja.
Po Viljelmovem obisku v Budimpešti.
Tudi po obi-ku Viij^lma v Budimpešti jo šh takih Nemcev, ki hočejo vedeti, da ua — Maojtiskem ni vse zlato, kar se sveti. Neki Maks Harden, znani nemški publicist in, kakor pravijo, tajni Bi*- , marekov zaupnik, spravil se je ravno te dni na Mailjare in jih obdol.il na rako brezsrčen naćiu, da se pastavlja v direktno ua-tprotje z govori cesarja Viljelma. Odreka Madjarom, kar jih je delalo .slavne* dosedaj. V prvo jim je buknil pod ua-smoljene brke Nikolaja Zriuskega ter jim rekel naravnost, da se oni ne smejo kar nič ponašati s tem junakom, ker je bil Zrinski — Hrvati Nadalje soli Harden Madjarom tako-le: .Madjari bo pridrli pred tisoč leti v Evropo kakor barbarski morilci in požigalci in so spravili v največo nevarnost veliko germansko kulturo.
Madjari so narod poln protidinastiških čutit; »madjarska svoboda" je samo pokrivalo zavratni zvijačni kliki, katera z brezobzirno brutalnostjo vlada nad milijoni pomilovanja vrednih helotov. Sedanja madjarska kultura pa ni nič druzega, nego goljufija, sleparstvo, podlost, krutost, teženje po reklami in parazitovatvo. Politika Madjarov pa
sploh ni druzega, nego umazana barantija, delajoča le na razpad Avstrije. Na Madjarih ni druzega, nego demotalizovano ljudstvo z davno pozabljenim jezikom, katero t*ži le za dobičkom, a nikakor za kulturo.*
H konca svojega članka pravi Harden tudi j še, da nemški cesar ni bil tolmač čutil nemškega i;a o!a, ko j ; napijal v Budimpešti kaltutelni važnosti Madjarov in da te napitnic« ne podpiše nobeu piavi German. To je paprika, ki jo je nemški publicist sei vinl Madjarom in katero je i „Pesti Napio" pogrel svojim čitateljem. Zdaj vlada i prav imenitno kihanje v Madjarih in brke se jezno krive na nemškega š rokou.-tueža, ki je bil tako predrzen, da je spregovoril dokaj resnice. Madjari i naj se ne domišljajo nikar, da že Vos svet leži na
koleni pred njihovo kuli.uro, katere nikjer — ni 1
i ■ _
Različne vesti.
Kako lahko je nekaterim Slovencem preleviti se, ne le v Laha, pač pa celo v progressista!
Kraševci veselite ! Vi smete biti ponosni, da niste enaki svojemu sorojaku, kateremu poje slavo babji „II Piccolo". Piccolova hvala ne diši baš prijetno. To bi bilo še meno male. Ali veči male pa je, da je postal „uskokom* sč svojim skokom v tabor progresovcev .della piti beli' aqua". Naj , pazi, da ne postane mortale, ta le njega salto.
Mogoče je tudi, da je on padel med nje, kakor navadno cepne muha v skledo močnika. Če je ie* tako, ali drugače — to prepuščamo njegovi vesti. „Progresso* mora stati istinito na slabih nogah, ko nima svojih di puro sangue italiano, da bi jih priporočal volilcem za mestni svet.
Te dni se vrsš nadomestne volitve v mestni svet. Neki Fabjan je bil proglašen kandidatom za III. mestni razred. Kdo ga je pa priporočal? Progressova stranka. TabJeau. „Piccolo* je pi-rti o tej priliki, nekako tako: ,Vi raccoraaudo a candidato il Dott. Emilio Fabiani, medico, Cittadi-110 di caratteie iutegerrimo e di sentimenti schiet-lamtbte liberali; egli corrispondeia a pieno alla fiducia ehu in lui liporrete ecc.* Premični quei sentimenti schiettamente liberali! — teh posledice čutimo krvavo mi trž. Slovenci! Ta ie novopečeni progrekiat je rojen ua Krasu ; služboval je daljo časa, kakor zdravnik, v Ajdov-ščini, ženo pa ima z velikožabeljskega grada. Či-i tal stm o nekem pisatelju, ki je mnogo knjig napisal o teurgiji (tajna veda), da se nahajata v ženski dva duha: dobri iu slabi, katera »e bijeta vedno; ako premaga ,ta slabi*, z Bogom m ž, po tebi je 1 V Trstu se nahaja ta gospod katcih 13 do 1 14 let.
Nekdo naših je bil obiskal Fabjana na domu, i šel je bil k njemu po opravku. Kakor običajno ga je bil uagovoiil slovenski, rekši: .Dober dan gospod doktor itd." Gospod doktor je odgovoril na to : Trie ste 6 uua citt& italiana in ommis-iis rebus, i Da, srečni Kraševci, da niste vi taki, zato pa j ukajtel	O d n ošaj.
V davčne komisije za odmerjanje pridobnine ( se bodo vrš le te ilni volitve. Nekateri so menili, da bi bilo politično društvo »Edinost moralo organizo-vati naše davkoplačevalce za to volilno borbo. Politično društvo je bilo drugačnega menenja; meni namreč, da bi se morali organizovati davkoplačevalci med seboj pod vodstvom raznmnejih med njimi. Politično društvo meni, da bi ce!6 škodo« valo stvari — kakor so že razmere pri nas — ako ' V-i bilo ono vzelo v roko vs^ «tv^r SM tudi v italijanskem taboru ue vedi te akcije politično društvo, ampak so davkoplačevalci sami zasnovali svoj odbor. Za letos je bilo tudi res težko sploh, ker javnost ni imela nikake prave orijentacije. Za prihodnje pa bode že treba skrbeti, da tudi v Trstu pride slovenski živelj do veljave v tem pogledu.
Nekaj pa bi mogli ie storiti naši slovenski obrtniki in trgovci. To jim hočemo naavetovati. Te dni smo čitali namreč v listih, da se tudi pr&žki Nemci ne spuste v volilao borbo, ker imajo od vlade zagotovilo, da se bode ona, ko bode od svoje strani imenovala člene v gori omenjeno komisijo, ozirala na one narodnostne skupine, ki niso mogle priti do veljave na volitvah.
Isti oziri, ki veljajo za Nemce v Pragi, veljajo menda tudi za Slovence v Trstu. Dobro bi bilo torej, ako bi se \ tem zmislu več naših davkoplačevalcev obrnilo do vlade s posebno ulogo.
Že s tem bi bilo mnogo pridobljeno, ako bi bil naš živelj zastopan v teh komisijah vsaj po par zastopnikih.
C. kr. poita. Premnogokrat se je razpravljalo že, boiisi v javnih zastopih ali po novinah, da glavni vzrok je nam nasprotna birokracija, da Slovenci in Slovani v obče ne dusezamo svojih, v zakonih nam ztjamčenih pravic.
Našim čitateljem utegne biti se v spominu boj, ki ga je 'zvojevala tukajšnja hranilnica z našo c. kr. pošto gledč slovenskih oddajnih listov. Mi-nisterstvo je ug olilo pritožbi in je naložilo sv >jiai podrejeuitn uradom v Trstu, da morajo pisma s sloveuski;a naslovom opremljati z nemško-slovenskim oddajnim listom. In za to je trebalo, da ministarstvo poseže vmes! In res: od tedaj smo dobivali oddajne liste uemško-slovensko tiskane. Zadnji čas so se meuda premislili na c. kr. poštnem uradu v Trstu ! Pred seboj imamo denarno pismo : Gospod N. N. (popolno ime tvrdke, kakor je uknjižena sodno) T r i e s t e. Pismo je imelo nemško laški oddajni Int. V svoji zagrizenosti so menda računali: tu stoji Trieste, ergo laško ime; naslov je torej laški, ne sme dobiti slovenskega oddajnega lista, in nobena ministerska odredba nam ne more do živega!
Stati bi menda moralo na primer Trst, da bi dobila milost nemško slovenska tiskovina. A propos „Trsti* A kako, da poštna uprava sicer tako trdovratno zamkuje slovansko imenovanje „Trst", ne rabeča ga nikdar in nikjer ? Bode li trebalo zopet potrkati na ministerstvu, da razvoz-ja ta gordijski klopčič birokratske nestrpnosti?!
Pozor kmetovalci tri. okolice! Na drugem mestu prijavljamo .Razglas' namestništva, s katerim razpisuje vlada štiri štipendije za obisk kmetijskih Sol v Gorici in na Gimu za učence iz tržaške okolice. S tem korakom je pokazala vlada svojo naklonjenost našemu stremljenju v gospodarskih stvareh in na okoličanskih kmetovalcih je, da se okoristijo ua tej priliki, došli jim po zaslugi naše „Kmetijske družbe".
Sploh mora priznati vsakdo, da se ta družba prav izdatno briga za blagor našega okoličanakega kmetovalca iu je torej ovržeuo samo ob sebi kričanje socijalistov, da mi samo vpijemo .Naprej zastava Slave', a drugega da ne delamo ničesar. Ali morda to ni „delo" za „ljudstvo*? Saj kmet je tudi „delavec* in pripada menda tuli k .ljudstvu".
Imenovanja. Pravosodni minister je imenoval pisarniškima ravnateljema drugega razreda, predstojnik;: pomožnih uradov Fard!«i» »da Z igo i na oki ozue^i sodiaca v Gorici in Jožeta N a r d i n t j a na okrožnem sodišču v Rovinju na mestu njunih dosedanjih služb ; pisarniškimi predstojniki drugega razredu pisarniškega pristava Alojza G a 11 a v Gorici za okrožno sodišče v Gorici, kancelista J. Rozmana v Trstu za trgovinsko in pomorsko sodišče v Trstu, kancelista Alfreda D o m i n i j a T Roviuju za tamošujo okrožno sodišče iu kancelista Antona M e n i s a v Trstu za deželno sodišče t Trstu.
Za mili nai materini jezik. Iz zgornje okolice nam pišejo : Predobro so znane dragim čitateljem .Edinosti" razmere v naši okolici, v tej tržaški — Kreti. Kakor postopajo Tnrčini na Kreti s kristijanskim prebivalstvom, tako bi hoteli postopati z nami naši narodni nasprotniki. In vendar nas je Slovencev v tržaški okolici do 3&000 duš 1 Kakor bi hoteli Turki, da se poturčijo kristijani, tako bi huteli naš? nasprotniki, da s** peitalijančijo trž'ški Slovenci in da ni na kolenih molili — Gaviba! iija! In »ato nam pišiljajo vse razglase, vsi naznanila, vse opomine le v italijauske * j-ziku. Na *seh mestnih uradih je uradui jezik izključljivo le italijanski. Iu t j pred nosom resnici, da je slo vemke narodnosti velik del prebivalstva v občini tržaški! Mi pa pravimo, da italijanščina bodi izključni uradui jezik le kje tam doli v Rimu v Neapelju! Ti dve mesti sti v kraljestvu italijanskem. Ali gospoda v mestu tržaškem uaj ne pozabijo nikar, da Trst leži v Avstriji! In Jda v Avstriji žive razne narodnoBti z j e d n a k i m i pravicami!
Piedragi bratje, okoličauski Slovenci! Vem, da B6 boji marsikdo: ako se ne pokorim laškemu spisu, pa boden kaznovan 1 To ui res, nikdo te ne more kazuovati, da le postopaš uljudno, pametno in po zakonu. Zapomni si, da se nisi pregrešil proti nobenemu zakonu, proti nobenemu predpisu in proti nobeni dolžnosti, ako zahtevaš,
da naj občujejo a teboj v tvojem jeziku! Ti se nisi pregrešil prav nič, pregrešajo pa se proti zakonu oni, ki ti odrekajo, kar zahtevaš ti. Ali si mar ti kriv, da uradniki niso usposobljeni za svoj i posel, da niso vešči deželnim jezikom?! In jezik naš je deželni jezik. Saj ga govori do 50000 duš.
Bratje 1 Zastonj se borimo po shodih in ; časnikih za pravice našega jezika, dokler bolemo i spr«-;e;na!i brez prigovora laške s;>isp, ki nam jih I pcšiljnjo oblasti I To ne briga nikogar, ako kdo [ meri nami ume tudi italijanski. Abo znam, znan za-sc. Ako sem se učil tujega jezika, se nisem i učil z«to, da bi potem iz mojega znanja nasprotniki izvaj li pravico do zatiranj* mojega materinega '■ jezika 1
Bodimo torej neizprosni v obrambi pravic ! našega jezika, kakor sta bila te dui dva naša \ zavedna okoličana. Dobila sta plačilni nalog radi ; vojašk,. takse. Seveda po italijanski. Ona pa sta I lepo /.upisala ua ln btu plačilnega naloga: „No j razumem. Hoč^ui vedeti, čemu naj plačam*. In dala j sta na posto — priporočeno — pod naslovom: »Slavni mastni magistrat v Trstu*.
To ju je staio po 8 nvč., sta storila svojo j narodoo dolžnost. Tako treba. Ako bomo vsi po- ! stopali tako, potem smemo računati popolno go- j tovostj*, la kmalu pride do svojih pravic mili naš j mate)ini jezik.	N*deslav.
Vojaška taksa. Zaradi odmerjanja vojaške ! tak*e vabi tržaški magistrat vae one leta 1865 do ' 1876 rojene in v Trst pristojne oae.be, katere niso ! bile potrjene v vojake, da se tekom meseca ok- \ tobra pri glase na magistratu, 3. nadstropje, I, ' sekcija, iti prineso --aboj verojetni tzkaz o njihovem : Zasluži li ali dohodku leta 1897.
Izkazi o plačah. V zmislu § 201 zakona od dne 25 oktobra 1896 d. z. št. 220, »nora vsakdo v kraljevinah in deželah, zastopanih v državnem zboru, ki je dolžau izplačevati za eno osebo prejemkov na plačilu ali pokojnini,] označenih v § • 167 na leto več od 600 gl., predati vsako leto : davčnemu oblast u naznanilo o osebah, ki imajo ! pravico do teh prejemkov. Navesti mora njih ime, ! stanovališčf in posel, potem višino in vrsto v j prejšnjem letu izplačanih prejemkov.
Pri stalnih prejemkih je napovedati njih mero j ob rasu, ko se je dalo naznanilo ; pri premenljivih zneskih pa tisti znesek, ki so ga dosegli v zadnjem letu, t. i. v dobi dvanajstili mesecev pred oddaja uassuanda ; ti. pr. če se je oddalo naznanilo 20. oktobra 1897, treba naznaniti tisti znesek, ki ie bil foplnitan v č-su od 20. oktobra 1896 do 19. oktobra 1897.
Na temelju napominanih zakonskih določb in na temelju čl. 40 izvršitvenega predpisa k IV. poglavju označen g., zakona, predpi-a objavljenega v d. z. št 108 od leta 1897, poživljajo se delodajalci >acU priprave za odmero osebnega dohodninskega davka, kateri plačujejo prejemke imenovanih vrst, nuj predložijo oua uazut»nila in sicer V neposrednu-državnem mestu Trsiu iu v okoli-čanskih občiinh na c. kr. davčni administraciji v Trstu, v poknju^eni grofiji goriški iu gradiščanski pa, in v mejni gnfiji istrski na p isto nib c. kr. okrajnih glavarstvih, davčnih oblastih prve stopinje — 1U sicer najkasneje do 25. oktubra 1897.
Uzoici za naznanila dobč se biezplačno na pristojnih davčnih oblastih prve st< p :je (torej za Trst m okoiico na c. kr. davčni administraciji, v Gorici, Grhdišk* iu v Istri pa na pmtojuih okraj- ] nih glavarst .ili.)
Kazenska določila radi neresničnih naznanil ali o|.usu teh naznanil, nahajajo se v §§. 240, 241, 243 št, 6 iu 244 zak. od 25. oktobra 1896 d. z. št. 220.
§. 240 se giasi: „Isto kažnjivo dejanje (davčno prikrajšbo) zakrivi, kdor v naznanilu o prejemnikih davku podvrženih službenih prejemkov, danem na podstavi § 201, pove vedoma, z namenom, da bi davek prikrajšal, kaj neresničnega, ali zamolči kaj, kar bi utegnilo ovirati predpis davkov, katere je po zakonu plačati od teh prejemkov, ali provzročiti predpis manjših kakor zakonitih davkov.*
Davčna prikrajSba se kaznuje po §. 241 z globo v znesku trojnega do deveteruega zneska, za kateri je bil davek prikrajšan, ali spravljen v nevarnost prikrajftbe.
Na mesto teh kazni stopi globa 50 gld., ako ni bilo namena, prikrajšati davek.
§. 243 št. 6 se glasi:
„Davčno zatajbo zakrivi, kdor je zarezan podati naznanilo o prijemnikib davku zavezanih službenih prejemkov (§ 201), a tega ne poda v zakonitem roka*.
Davčna zatajba se kaznuje po §. 244 z dvoj-natim do šesternatim zneskom, za kateri je bil davek prikrajšan ali pripravljen v nevarnost pri-krajšbe.
Kadar ni bilo namena, zatajiti davčni predmet, kaznovati je tak opnst samo kakor nerednost z globo do 20 g!d.
Veselični odsek „TržaSkega podpornega in bralnega društva* naznanja vsem p. n, g. dniš-tvenicim in društvenikom, *da se s prihodnjo nedeljo t. j. 10. t. m. pričnejo plesne vaje v dru« štvenih prostorih. Iste se bodo vršile, kakor po navadi, vsako nedeljo in praznik od 4. do 8. ure zvečer.	Odbor.
.Šolski don-H v Gorici. Do 4. oktobra oglasili 1 so se za to pr^potrebno društvo goriških Slovencev sledeči gospodje: Pokrovitelja po 1000 gld.: Dr. Anton Oregorfiid, drž. in dež. poslanec; grof Alfred Corouini-Cromberg, drž. in dež. poslanec in graščak. Častni udjo po 500 gld.: Dr. Henrik Turna, dež. poslanec iu odbornik iu c. kr. pristav. Ustmovniki po 200 gH.: „Goriška tiskarna A. Gabršček"., po 122 gld.: Josip Hrovatin, vpok. učitelj; po 100 gld. : prof. Ivan BerbuČ, Alfonz Blaško v Ritem* berku, »Božidar* v Gorici, Blazij Grča v Šempasu, „Jeronkov* v Gorici, dr. Andrej Lisjak, Alfonz Poljšak v S. Tomažu, Ambrož Poniž v Rifrnberku, dr. Aleksij Rojlc, „Trž.tn.G ničau", c, ki. svetnik Fran Vodopivec, N. N. v Gorici, Fran Hmelak v Lokavcu, Leopoldina Krsni k-Rott v Rifemberku, Anton Klančč v Podgori, Andrej Jakil v Rupi, Matija Jonko v Bovcu, prof. Andrej Kragelj, »Rodoljub" v Gorici, prof. dr. Fran Kos, Ignacij Ko-vačič pri Sv. Luciji, učitelj Valentin Kumar, Anton Budin v Pevmi, trgovec Jurij Mose, Fran Kofol v Kalu, dr. Karol Triller v Tolminu, monsign. dr. Frand Sedej na Dunaju in Anton Bnrlot na Oger-skem. Potem je pristopil jeden letnik po 10 gl., jedeu po 6 gl. in 23 letnikov po 5 gl. — Društvo šteje še jednega podpiratelja po 4 gld., 2 po 3 gld., 4 po 2 gl. iu 10 po 1 gl. — Skupai je do sedaj 5781 gld.
Novi bicikli. Kakor se čuje iz Amerike, iznašli so onli nove vrste bicikle, namreč jedne iz bambusa, druga iz papirja in altnum'nija. Oboji bodo mnogo trpežniši od sedanjih in kar je glavno: za tretjino lažji in ceneji. Bickli iz papirja in almu-minija bodo imeli ta li to prednost, d« ne bode ti stega neprijetnega napihovanja kavčuka na kolesih, marveč oodo kole.sa iz celega. Zveze bodo iz j votlega ftlmuminija in bode vsa podoba biciklova še mnogo krasnaja nego je dosedanja. Da ne bo nepotrebnega keiatija, ako .stari bicikl: obleže, bi bilo bolje, ako si zaloge kar najhitreje umislijo nove bicikle, stare pa dajo samo še v najem proti letni iu mesečni odškodnini. S tem zboljšajo za mnogo razmerje med biciklisti in seboj. Tudi so sedanji bicikli od sile predragi, ako se pomisli, da je ta obrt že tako napredovala, da jej ostane gotovo veo ko polovico čistega dobička. Čemu pretiravati cene brez potrebe in tako onemogočati marsikateremu koristno to napravo !
705 metrov nad morjem cveto vijolice. Pa da bi ne gledal kdo naših čititelj-v za temi v jo licami gori v oblake, mu moramo pojasniti, da te vij dic* c11 eto v gred'ch go*pe Gruntarjeve na Prtkovcu p! i Rovtah ki lež* 705 merrov visoko nad morsko gladino. Cveto pa zdaj v znak mile jeseni v Rovtah, k*ir ie vsakako nekaj izver.r^dnega.
Leseno oglje jemlje smrad. Doznalo se je, da je zraožto leseuo oglje vzeti smrad, kjer koli se nahaja. Poskusi so đoka/ali, da, ako se n. pr. po-suje z ogljevim prahom kaka smrlljiva mrhovina, da jej v malo minutah vzorne ves smrad. Tudi drugim stvarem jemlje oglje slabi duh, torej bi nič ne škodilo, ako bi poskusili to sredstvo tudi v bivališčih, kjer je slabi vzduh nekaj navadnega. Daje oglje dobro, ako smrdi iz ust in za snažanje zob, je nekaj starega. Sicer je to sredstvo tudi jedno najcenejših.
Grob Krištofa Kolumba. Najšitelj Amerike, ki v življenju ni imel pokoja, marveč je neumorno potoval od kraja do kraja, tudi po smrti ni našel miru. Njegovo truplo je romalo iz jedne gomile v drugo in morda še ni zadnja, v kateri počiva zdaj,
namreč v stolni cerkvi mesta Htvana na otoka • Kuba. Najprej je b;l Krištof Kolumb pokopan I. 1506. v cerkvi Santa Mar:a de la Antigua v Valladolidu. Potem so prenesii njegovo tru^h 1. 1513 v samostan Las Curas v Sevillo. Leta 1536 prenesli so je zajedno s truplom njegov ga s-na Diega v glavno mesto Diminge, ki^r so ji pokopali v stolni cerkvi. Ko pa je pozneje k 1795 prepustila Španija otok Domingo Francozom, vzela je trupla Kolumbovo strani ter je v veliki svnča-nosti prepeljala na hd'. ji „Lorenc • v me.-to Htvana na Kubi. Ondi so položili kosti Kolumbove v krsto iz oljkinega lena ter je shranili v tamošnji stolni cerkvi. V mramornati plošči je izklesana pod 'ba tega velikana in razui ponnrski emblemi dičijo spomenik, na katerem je zapisano: .Ostanki in slika velikega Kolumba, mnogo dni in l^t ostani na tem kraju iu na večno v srcu našega naroda". Bog ve, da li ne bodo pa Španci prisiljeni prenesti Kolumba v svojo domovino?!
Pes dobrotnik, v nekem mestu »a Nizozemskem se nahaja mali psiček z izredno razvili® duhom. Nečega dne je znojil psiček svoje kosilo, kosti in kruhek, k vi atom stanovanji in jel na vso moč praskati po vratih. Ker so ga nkregali za to vedenje, je bil nevoljen ter je godrnjal, zajedno pa se postavil čez kosilce. Ko so mu konečno odprli, zuosil je lepo kosti in kruh na ulico na v >gal h še in kmalu za tem pripeljal saboj druzega psa, ki ie bil slep. Slepi pes je jedi slastno použil, a dobrot-Ijivi psiček je ves radosten gledal k svojemu go-! spodarjn v okna, od koder je ta stvar opatoval. : Zares izredna — „pasja duša*.
NaSe,čitatelje opozarjamo danes na oglas g. ' Josipa Stoka, ki pričel sedaj svoj spedi-! terski in komisijski po-el v Trstu. V svesti smo si, da postreže vsakoga in v vsakem obziru po-i voljuo. Omenjamo še, da je on narodnjak in čl »vek, ki se zmiraj iu povsodi trudi za našo stvar, h teh razlogov in nvažnje ge-do ,Svoi k svojim" ga mi ! priporočani} toplo.
I „Jurčič in parket"
Gospodu Vladimiri u Levcu v album. \	Napisal H-Ne-Starina.
M O T T O.
j	„Dio ganze Hlovonincho Literatur
komito man in oiuom Biindel •	unter' m Armo tlbor dio krnini-
floho Orenze tragpn*.
An(<6ltisiux Griln.
„— — — ali imamo Slorenol BTojo izvirno slovatvoV Moj odgo« ror je prav odločno zanikujoč", Vladimir Ltvtc.
i
Kako je moglo med menoj in gospodom VI.
i Levcčui uavitati navskrižje? N katerniki bi morda . lahko menili, da radi tega, da se zopet obnovi — i „literarni boj*, — torej na umeten način. Toda j temu ni tako; stvar je mnogo resnejSa, gre se ! marveč za to, katero mssto je odkazati slovenski literaturi minolih desetletij v vrsti svetovne litera-i ture. oziroma, ako sploh zasluži t^ mesto. Ph še nekaj družeča je : naredit mejo, posti viti mejnik med minolostjo in bodočnostjo slovenskega slovatva. Za postavljanje tega mejnika zares ni prikladniše dobe, nego so zadnji dnevi 19. stoletja, stoletja torej, ki je poleg muogo druzega napredka rodilo tudi ' slovensko literaturo.
Torej se ne gre več za to, ali sem čital Levčev nekrolog Janku Kersniku pazljivo a!i nepazljivo, ali pripozuavam njemu sploh pravico, ' pisati nekrologe našim slav im pisateljem iz tako-j zvane .minole doue" — jeduo jedino sem uašrl v njegovem nekrologu in to je zadostovalo, da sem zastavil pero spisu, katerega nazivlje g. Lrjvec naravnost „konfuznega in neslanega*.
In kaj je tisto, kar sem našel sp .tikljivega v g. Levca nekrologu ? Nič druzega, nego zopet | tisto čudno drgnenje nekaterih naših mlajših književnikov ob stareje.
Meni je zadostovalo, da se je gosp. Leveč i samo dotaknil Jurčiča z besedo, ki, vsaj meni > se je zdelo tako, ne izraža tistega spoštova-' n j a mladega pisatelja do nuših prvakov v lepo-slovstvu, brez ozira na njihovo .obzorje* ali lite-f rarno vrednost njihovih umotvorov.
Mi sklepamo sedaj račune z minolostjo, ker i smo na pragu nove dobe. Nove ideje ?e porajajo tudi v našem slovstvu iu novo izpoznanje je prodrlo v nove mlade duhove. No, želeti je, da bi naslov ,novoM bil p>polnoma opravičen, in da bi
beseda .moderno" ne izražala zares tega t našem slovstvu, kar izraža sploh, — sicer bi „moderno" slovatro istotako ne imelo stalnosti, kakor je nima — moda.
Ker pa nastopajo novi elementi i vso svojo silo, ali moramo radi tega obsojati ali brezobzirno kritikovati to, kar je b i 1 o ? S kritiko prifinemo še le sedaj. Zato pa, kar je bilo, imejmo spoštovanje, saj je ono temelj vsemu poznejemu. Naši prvaki v literaturi so naši učitelji, vzgojeva-telji in na te naj nas veže le pijeteta in če so bili tudi pomanjkljivi v marsičem. Nje si mislimo aano kakor zvezde, smatrajmo jih le kakor duhove, ker le kakor taki imajo svojo veliko vrednost za nas in naše slovstvo. Jaz ne iščem pri Jurčiču obzorja, in naj je bilo isto široko ali tesno, naj je Jurčič opisal veliko ali malo, on mi velja kakor feno-menalenduh na obzorju našega slovstva in jedin njegov „Tugomer" govori zanj za vse čase slovenskega naroda.
Kai, ako bi bil spisal Jurčič samo „Tugo-nera* ? Za kakega duha bi imel g. Leveč Jurčiča ? Prosim, počasi, da se umejemo prav.
(Zvršetek pride.)
NaJnovejAe veatl.
Dunaj 6. V zbornici poslancev je očital danes posl. Spinčid nezgode in bedo v Trstu in po Istri ter je povdarjal načine, kako pomoči.
Atena 6. Danes se je objavil dekret, katerim je imenovan knez Maurocoidaio p nredovateljem za dfiu:tivni sklep tairu. Mauroc rdato odpotuje danes v Carigrad. Poslaniki tnj^h vlasti so izrazili ministerskemu predsedniku željo Evrope, da se finančna kontrola izvede na način, ki bode kolikor možno prizanašal opravičeni občutljivosti dežele.
Carigrad 6. Vsi častniki tesalske operacijske vojske, ki so bili tu na dopustu, so dobili hkratu povelje, da se morajo povrniti na službo. Odpotovali so s transportno ladijo ,3aadet-.
Trgovinska brsojavke in vrni.
Bliimptitfi. Pšenic m jesen 12.15 12.aO PSenioa ' a spomlad 1898 11.74 do ll.7tf Oves z« jeaon ft.95 6.—- — R* ?,« jesen 8.53 8.f>7. Koru« za, oktober 18»?. 4.45- 4.50
ranica nova od 78 kil. f. 12 21—12.30 »i 79 kilo 12 35 12-40 0 » 80 kil f. 12:40—12 45., od «1. kil. f. 12-45 18 50, ori oa kil. for. 12.25 12.30. I^«en6'15 9 — prof« 6 30- 8-50
Pienioa: Slabo ponudbo dobro povpraševanje. Prodaja 18000 iwt. »t. Stalno 5 nvč. dražjo. Rž 5-10 nvč. dražje. Ječmen in Oves nespremenjeno. Kornza 10 nvč. dražje. Vreme: dež.
ruju. Nerafinirani sladkor icr. 11,82 do__. Za
notranji trgovini 1 Centrifuga! f. 86.25 Concasae f 87 Četvorni f. 87.25 v glavah f. 38*25 38 50
-laTi !). n »va ountu'i	..ren.^u , a oktt. 42.75
februar 43 25
tlMronrg. rSanto*	uvrutre *n oktober 84.75,
za december 85.25 za niarc 35.75' za maj 36.—. mirno.
Onanjaha	0. oktobra	1007
vćerai	danes
Državni doig v j aj irju	. . 102.10	102 20
n , * fobru	102-20	102.20
Avstrija, renta v zlatu . , . 123.45	128.45
» » * Krim*.....101.90	101.90
Kreditno akoije	, . . . 354 —	353.75
London 10 L»t.......119.65	119 65
Napoleoni.........».52	».51 '/.
20 jnark . .	11.74	11.74
100 italj. iir	... 45.15	45.16
Svefiar v	I 1/flPAf^ Solkanska cesta
Gorici	J- IVUrMU	it. 9.
priporoča velečastitemu Hvečenstvu, oerkvenim upravam, ter slavnemu občinstvu pristne
Voščene sveče
kilogram po 2 gld. 45 nč
Ha bo ono rvčc, koje nosijo pretokolirano tvornično znamko, nepokvarjene, jamčim se svoto 1000 kron.
Sveče »Uboje vrste za pogrebe in postransko razsvetljavo cerkva dobivaj" se po jako nizkih cenah.
Prodajem tudi tamijan za cerkve:
Lacrima najUneji.......ktgr. po gld. 1.20
„ običajni....... „ „ „ l,-
............ „ * „ —60
Blago po&ilja se na vso strani avstro-ogerske monarhije poštnine prosto.
Izložba pohištva in tapetarij
z Dunaja, in iz Trsta
od ANGELA DELPIN
Via Torrente 32, I. n. nasproti gledališču Armonla
•ledini kraj, kjer se dobiva zares dobro pohifttvo. Fina oprava in spalnice od 235 gld nanrej. — Oprave za jedilnico od 16« gld. do 260 gld,, vsakovrstne solidne mobilije za vsaki stan. S»be od 136 do 160 gld. Kadi neznatnih troSkov najemnino in drug •■ga, so pravo konkui-unčno cene. To dokazuje velika razprodaja. Vsak, ki bo ženi, naj si ogleda.
Št. 20739
" RAZPIS NATEČAJA
polJedeUke Štipendije.
Visoko c. kr. ministerstvo poljedelstva je dovolilo z odlokom 16. septembra t. 1.
št. 20406 za dva šolska leta 1897/98 in 1898/99 štiri Stipendije po 120 gld. na leto za mladeniče slovenske ali hrvaške narodnosti iz Istre, in dva štipendija v ravno istem znesku za mladeniče slovenske narodnosti iz tržaške okolice, kateri hočejo obiskovati deželno vi-narsko-sadjarsko- in poljedelsko golo na Grmil pri Novem mestu (na Kranjskem).
Prosilci za te štipendije vložijo naj svoje proSnje pri podpisanem e. kr. namestništvu do 25. oktobra 1897.
Prošnjam je pridejati:
1.	Krstni list (za sprejem v omenjeno Solo je treba dovršenih 16 let — izjemno v slučaju čvrstega telesa 15 in nepre-stoplenih 24 let),
2.	domovinski list,
3.	zdravniško spričevalo o dobrem zdravju in fizični sposobnosti za opravljenje navadnih kmetijskih del,
4.	spričevalo vsaj o dovršenju fjndske šole z dobrim vspehom,
5.	spričevalo o cepljenju kožic,
6.	občinsko spričevalo dobrega ponaSanja podpisano tudi od župnika,
7.	zarad vstopa v omenjeno šolo morajo se mladeniči podvreči vsprejemnemu izpitu v dokazanje pripravnosti za uk,
8.	spričevalo o premoženskih razmerah prosilca.
Šolsko leto 1897/98 se začne na Grmu dne 1. novembra 18,97. Natančneja obvestila gledć obiskovanja šole na Grmu se morejo zvedeti pvi c. kr. političnih okrajnih oblastih.
Od c. kr. namestništvu.
V Trstu, dne 5. oktobra 1897.
_Št. 20739
" RAZPIS NATEČAJA
asa. poljedelske štipendije.
Visoko c. kr. ministerstvo poljedelstva je dovolilo z odlokom 16. septembra t. 1. St. 20 406 za dva šoteka leta 1897/98 in 1898/99 dva štipendija po 100 gld. na leto za mladeniče slovenske narodnosti iz tržaške okolice, kateri hočejo obiskovati deželno kmetijsko šolo v Gorici.
Prosilci za te štipendije vložijo naj svoje prošnje pri podpisanem c. kr. namestništvu do 25. oktobra 1897.
Prošnjam je pridejati:
1. Izjavo starišev ali varuhov, da so zadovoljni, da prosilec vstopi v kmetijsko šolo,
1. Krstni list (za sprejem v omenjeno šolo je treba dovršenih 16 let — izjemno v slučaju čvrstega telesa *5),
3.	občinsko spričevalo gledi nravnega ve- ! denja, podpisano tudi od upnika,
4.	spričevalo vsaj o dovršenj ljudske šole 1 z dobrim vspehom,	|
5.	zdravniško spričevalo o jbrera zdravju 1 in fizični sposobnosti z? opravljanje na- | vadnih kmetijskih del,
6.	spričevalo o cepljenju kc ,ic,	i
7.	spričevalo o premoženskih razmerah pro- j silea,
8.	zarad vstopa v omenjeno šolo morajo se • mladeniči podvreči vsprejemnemu izpitu
v dokazanje zadostne pripravnosti za uk. Šolsko leto 1897/98 se začne dne 8. novembra 1897. Natančneja obvestila gledć obiskovanje kmeljiske šole v Gorici se morejo zvedeti pri podpisanem c. kr. namestništvu. .
Od c. kr. namestništva.
V Trst«, dne 5. oktobra 1897.
Udano podpisani usojam si tem potom naznaniti, da sem zapričel v Trstu
spedicijski in komisijski posel.
Pri špedicijah bode mi glavni smoter, da jih izvedem točno in cen6.
Naročene komisije skrbel bodem da izvršim tako, da si pridobim popolno zaupanje. Sprejemam tudi naročbe od samo 5 kgr. in več za vsakovrstno blago.
Tudi se bodem pečal z razprodavanjem zunanjih raznih pridelkov na tržaškem tržišču.
Nadejaje se, da se me sorojaki domislijo, ostajam odličnim spoštovanjem udani
«Josip Stoka
trgovec in špediter __v Trstu rla Val di rivo St. 17. v Trsta.
Proda se
čarokrasna „Villa"
Antonjeva, v Koprivi hštev. 64.
Lastnik kenaorcii lista .Edinoaf. Izdavatelj in odgovorni ureduik: Fi-bii (vodnik. — Tiakaran Dolenc v Trstu.
_ Ulica Donota Stev. 9.
Mehanična delavnica
ustanovljena leta 1869
Petra Braido in sina
prevzema poprave šivalnih strojev in koles in vseh mehaničnih del. Dela izvršuje najnataneneje in po najnižjih cenah. Prodaja tudi kolesa nova in obrabljena kakor tudi šivalne s t r o j e. Abonement za hranitev koles po 2 gl. na mesec.
Ulica Donota štev. 9.
Ulica Donota Stev. 9.
Ulica Donota fitev. 9.
Riunione Adriatica di Sicurta
24-2	v Vratu.
Zavaruje proti požarom, prevozu po suhom, rekah in na morju, proti toči, na živenja v vsih kombinacijah.
Glavnica in reserva društva dne 31. decembra 1892
Glavnica društva	gld. 4,000.000'—
Premijna reserva zavarovanja
na življenjo	„ 13,326 34«98
Premijna reserva zavarovanja
proti ognju	1,632.248 22
Premijna reserva zavarovanja „
blaga pri prevažanju	49.465.07
Reserva na razpolaganje	, 500,000*—
Reserva zavarovanja proti pre-
minjanju kurzov, bilanca (A) „ 333.B22.42 Reserva zavarovanja proti premikanju kurzov,bilanca (B) „ 243.331 83 Rezerva bptuijuluib dobičkov
zavarovanja na življenjo „	500.000—
Občna roserva dobičkov	„ 1.1P7.164.86
Urad ravnateljstva: "Via Taldlrlvo ,foa». » (v lastnoj hi«).
c. kr. m avslr. Mm metla
xn trgovino in obrt v Trstu. Novci za vplačila.
V vredn. papirjih na	V napoleonlh na
4-dnevnl odkaz 9'/« I iiO-dnevni odka? 2®'0 8-	.	2'/t	S-raoBečni „ £»/«%»
,	3 V, f.- .	„ 2%n/o
Za pinnja, katera hb mornjo izplačati v neiianjih bankovcih avntr. velj., Htopijn novo obrestne takHe v krepost z rineui 24. junija, 28. junija in odnosi o 20. avgusta 1.1. po Hotičoih objnvuh.
Okrožni od del.
V	vredn. papirjih 2% na vs»ksvoto
V	napoleonlh brez obrenti
Nakaznice
za l)uua.j, Frngo, 1'eAto, Urno, Lvov, Tropnvo lioki kakor za Zagreb, Arad, Bielitz, Gablonn, GratUc, Sibinj Inomost. Oelove«, Ljubljana, Line, Olomuc, Heicbcnhorif.	in fiolnoffrnd. — h r « ■/ tro^k -^
Kupnja in prodaja
• m<1hohHj, diviz, kakor tudi vnovčonje kuponuv
»troti odbitku l"/00 provizijo, r.kasc vseh vrst pod najumestnejftiiiii pogoji.
Pred u ,i m i.
na lantčevne listine pogoji po dogovoru Kredi i;a dokumente v Londonu Parizu, Poro-iinu ali v drugih mestih — provizij«* to jako umestnih pogojih. Kreditna pisma na katerokoli mestu.
Vložki v pohrano.
6prejuinajo se v pohrano vrednostni papirji, zli t ali srebrni denar, Inozemski hankovH itd - po pogodbi.
Masa blagajna izplačuje nakaznice narodne banke italijannku v italijanskih frankih, ali pa po dnovmuu oursu.