TRADICIONALNI VAŠKI DEN STR. 5 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 13. septembra 2007 • Leto XVII, št. 37 Mešani komisiji ob rob KA NEJ BI BILE SAMO MRTVE LITURE NA PAPIRI Vogrska pa Slovenija sta bi bijo odgovoren (felelős) 1992. leta podpisale Spo za tau, ka se tau, ka se razum o zagotavljanju po predlaga, napravi tö. Ranč sebnih pravic slovenski na tak je z datumi, z roki tö. rodni manjšini v Republiki Zatok se pa vlečejo ništrne Madžarski in madžarski nejrejšene stvari že več lejt, narodni skupnosti v Repu pa je najdemo v vsakšom bliki Sloveniji (Egyezmény zapisniki (financiranje a Magyar Köztársaság šaul, obnova kulturni do területén élő szlovén nem mov, železniška povezava zeti kisebbség és a Szlovén Redič-Lendava itn.) Köztársaság területén élő Zveza Slovencev na Mad magyar nemzeti közösség žarskom se je na svojom külön jogainak biztosítá djilejši predsedstva tak sáról). Te sporazum bi naj odlaučila, ka mora njen bijo dober fundament za predstavnik v mešani kotau, ka naj tej dvej manj misiji (predsednik Zveze šini leko zdržita svoj ma- Jože Hirnök) zastopati pa terni gezik (Vaugri v Slo vöstaniti za tri stvari. Prva veniji vogrskoga, Slovenci je paut, stera naj bi povezana Vogrskom slovenskoga) la Gorenji Senik pa Verico, svojo kulturo, svoje šaule, s tejm pa dva tala Porabja nasploj naj leko ostanejo tö. Druga je, ka naj se obtisto, za ka so se narodili, nauvi števanovska šaula, Madžari ali Slovenci. vej pa mlajši (če rejsan ji je Dapa vsakši papir, vsakši malo) ešče itak majo takdokument, vsakši akt je šo šaulo, kak v kakšno so samo telko vrejden, kelko ojdli njini stari starši pred se s tistoga, ka se v njem 50-imi lejtami. Tretja stvar piše, napravi, uresniči. je sistemsko finansiranje Ovak so tau samo mrtve Radia Monošter. Tau so si v liture na papiri. Zatok pa predsedstvi razmišlali, raj sta dva rosaga goraposta naj se prosi menje, dapa vila madžarsko-slovensko Cesta med Gorenjim Senikom pa Verico je pomembna za cejlo Porabje tisto naj se uresniči. manjšinsko mešano komi- Englendarski predsednik sijo, stera ma za delo, ka včasin gorapride, ka je v njij prvom tali zapisnika, gdej napravilo…«, »mo probali Churchill je prej gnauk vsakšo leto gnauk prejkpog-vse napisano tak bole »na komisija prejkpogledne, ka napraviti…«, »mo si pri-pravo, ka če kaj neščejo ledne, ka se je napravilo s raji«. Najdemo takše fraze: se je napravilo. V drugom zadevali…«, »naj se preuči rejšiti, te ustanovijo kakštistoga, ka so eno leto prva »trno smo veseli…«, »po-tali zapisnikov, gdej komi-možnost…«. Nin pa človek v no komisijo. Vüpamo, ka dolanapisali v zapisniki zdravlamo…«, »z veseljom sija predlaga (javasol), ka zapisniki ne najde nej eno-je mešana komisija -ste(jegyzőkönyv). smo vzeli na znanje…«, bi se moglo ešče napraviti, ga menja inštitucije, urada, ra de mejla svoj djilejš 21. Če človek pejkpogledne za-»z obžalovanjem ugotav-pa leko kašne reči štemo: ministrstva (Baug ne daj septembra v Ljubljani - nej pisnike zadnji pet-šest lejt, ljamo«. Tauga je največ v »dobro bi bilau, če bi se kakšoga človeka), steri naj takšna komisija. Marijana Sukič 2 DVOJEZIČNI OTROK V Porabju velikokrat govorimo o tem, da starši ne učijo svojih otrok slovensko, da so premalo osveščeni, kako pomembno je z drugim jezikom začeti čim bolj zgodaj, in kako napačna so prepričanja staršev, da bodo njihovi otroci zamujeno v družini z lahkoto nadomestili v vrtcu in v šoli. S temi in podobnimi problemi pa se ne ukvarjamo le v Porabju, ampak so enaki tudi v Avstriji in v Italiji, kjer živijo Slovenci, ki, žal, prav tako vedno bolj opuščajo prenašanje svoje materinščine na potomstvo. Slovenci v Italiji, na primer, imajo nekaj dobrih raziskovalcev, ki se strokovno ukvarjajo s problematiko opuščanja izvornega manjšinskega jezika, s publikacijami, ki nastanejo kot plod njihovih raziskovanj, pa na poljuden način nagovarjajo predvsem starše. Le-tem učinkovito dokazujejo, da je njihova vloga v procesu učenja narodnostne materinščine primarna in najpomembnejša. založništvu Kulturnega doma iz Gorice je pred časom izšla dvojezična, slovensko-italijanska knjižica z naslovom Dvojezični otrok /Il bambino bilingue/ in podnaslovom Priročnik za starše, avtorice Suzane Pertot, psihologinjepsihoterapevtke iz Trsta. Delo obravnava govorni razvoj dvojezičnih otrok. Nastalo je na osnovi vprašanj in tem, ki jih je avtorica obravnavala na srečanjih s starši otrok, ki so obiskovali vrtce s slovenskim učnim jezikom na Tržaškem oziroma dvojezični vrtec v Špetru v Beneški Sloveniji. Ima sedemnajst kratkih poglavij, ki zajemajo vse vidike dvojezičnosti, predvsem naj zgodnejše. In kot smo ome nili, žal, večina staršev to opuš ča, zato avtorica opozarja tudi na dejstvo, da star ši, ki prepustijo učenje narod nostne materin ščine vrtcu ali šoli, morajo biti v tem procesu ves čas aktivni, dosledni in pozi tivno naravnani do slovenščine. Odlomek iz priročnika Suzane Pertot je lahko izredno poučen tudi za porabske starše: »Na ozemlju, kjer živijo Slovenci v Italiji, se nekateri otroci srečajo s slovenščino šele ob vstopu v slovenski ali dvojezični vrtec. Gre za otroke neslovenskih staršev in pa tudi staršev slovenskega porekla, ki želijo, da se njihov otrok nauči slovenščine, čeprav so jo sami povsem ali delno opustili. Nekateri izmed staršev pričakujejo, da se otrok drugega jezika nauči mimogrede in brez njihove pomoči. To prepričanje je lahko škodljivo, kajti pozitiven odnos do jezika, podpora in zanimanje staršev so ključnega pomena za otrokov jezikovni razvoj. Zanimanje za otrokov napredek, pohvala, ko otrok govori nov jezik, pogovori z vzgojiteljicami o otrokovem jezikovnem napredku otroku dajejo vedeti, da je za njegove starše vse to zelo pomembno. Če starši sporočijo otroku željo, da se drugega (v našem primeru slovenskega) jezika res nauči, jim bo otrok skušal na vsak način ugoditi. Primerno je, da starši poleg psiholoških podkrepitev poskrbijo tudi za bogato jezikovno okolje: otroku naj nudijo možnosti srečevanja z govorci jezika, ki ga sami ne uporabljajo. Poleg socializacijskih možnosti (krožki, šport…) so pomembne tudi knjige, jezikovne igre, videokasete ipd. Najbolj pa starši spodbudijo pri otroku usvajanje novega jezika, če se ga začnejo tudi sami učiti. Če se že ne vpišejo na tečaj, naj se vsaj še sami naučijo pesmic in zgodbic, ki jih otrok prinese iz vrtca, in z otrokom delijo veselje ob petju in ponavljanju. Važno in prav nič naporno je tudi uveljavljanje navade, da govorce manjšinskega jezika pozdravijo, jim odzdravijo, se jim zahvalijo ipd. v njihovem jeziku. S tem dokažejo otroku, da jezik in njegove govorce cenijo. Seveda morajo biti starši prepričani v svoje izbire, kajti dokazano je, da pri otroku niti navidezno najspodbudnejši govorni položaji in najsodobnejše jezikovno gradivo ne zaležejo, če starši vrednotijo jezik (v tem primeru slovenskega) kot drugorazrednega in jim je vseeno, v kolikšni meri se ga otrok nauči.« Knjižica Dvojezični otrok je za boljše razumevanje otrokove dvojezičnosti, predvsem s strani staršev, izjemnega pomena. Mogoče bi tudi v Porabju morali mladim staršem (pa tudi bodočim staršem) ponuditi kaj podobnega, saj velikokrat prihaja pri starših do napačnih izbir in pojmovanj dvojezičnosti prav zaradi nepoznavanja problematike. Valerija Perger Porabje, 13. septembra 2007 3 Nauva ravnateljica na osnovni šauli Števanovci Tü je gesen, pa tü je začetek nauvoga šolskoga leta. Edni mlajši fejst čakajo šaulo, drugi nej. Ranč so tak s tejm, tak mislim, samouprave, župani pa ravnatelji tü, zato ka se s tejm začnejo probleme tü. Gnesden šaulo gordržati finančno je nej léko delo, sploj pa te, gda so tak male kak pri nas na Gorejnjom Seniki pa v Števanovci. Zvün finančni problemov so v Števanovci meli druge probleme tü. Ravnatelja so mogli izvoliti, zato ka je prejšnjomi dolaparteko mandat. Dva sta notra dali prijavo, bivši ravnatelj Emil Eredics pa Agica Holec, vzgojiteljica, vodja vrtca v Števanov ci. Med dvöma je samo Agica Holec dala notra tašo prijavo, štera je zakonsko vredi bila. Tak ka od 16. augusta je ona nauva ravnateljica na osnovni šoli v Števanovci. Zaka se je vzela za tau, od tauga sam go malo spitavo. • Agica, kak ti je tau napamet prišlo, ka ’š se glasila za ravnatelja? »Dosta sam si zmišlavala, če notra dam natečaj ali nej. Vejm, ka je tau nej léko delo. Malo je mlajšov, starišom pa školnikom tü ne mora vsigdar nagoditi, od finančni težav sam te ešče ranč nej gučala. Dapa zato sam si itak tak zmislila ka mo se glasila, zato ka dosta nevol pa problemov smo meli za volo tauga, ka smo madžarskoga ravnatelja meli. Fejst me je nagučavo ešče števanovski župan, nej ka bi tak zopojdli kak pred desetimi lejtami, ka se je samo eden glaso pa je tisti tü Madžar bijo. Zdaj sva dva notra dala, bivši ravnatelj pa dja. Dapa samo moj natečaj so leko vzeli, zato ka Emil Eredics je nej tak notra dau kak zakon tau naprejpiše. Drugo je pa tau bilau, ka je prednost emo tisti, steri obvlada sloven-ski jezik. Dja sam tak mislila, gda sam se glasila za ravnatelja, ka mam telko mauči, pa volau zatau ka mo vedla pomagati šauli pa s tejm vesi tü. Sploj pa tak, ka de dvojezična šaula. Tak sam zmišlavala, ka v ednoj dvojezičnoj šauli ravnatelj Slovenec mora biti.« • Dva dni, ka se je šaula začnila, kak vidiš zdaj probleme, ka si že ravnateljica? »Zdaj tö ranč tak vidim, kak te, gda sam ešče nej prejkvzela šaulo. Gnesden edno tašo malo šaulo pelati, kak je števanovska, je nej léko delo. Več dela je kak v vrtci. Ešče sreča, ka dosta pomauči dobim od pomočnice Anice Szalai, štera je tau že več lejt delala. Dapa na pomauč so mi školnicke tü. Pa tau je dobro zato, ka dja tak mislim, ka šaulo voditi samo vküper s školniki leko.« • Kak tau ka se je eden školnik nej glaso za ravnatelja? »Dja tau ne vejm, dapa tak mislim, ka oni si naprej ne brodijo. Če bi vse tak šlau tadala kak do tejga mau, te bi se šaula naskora zaprla pa oni bi tö nej meli delo. Dja sam v vrtci začnila delati pa mena tü nej vseedno, ka baude s šaulov, zato ka se vrtec tü k šauli drži. Zato ne vejm, zaka si školnicke etak brodijo. Etak je leko, ka bola lakejše brez brige biti, dapa nekak mora tau nasé vzeti. Nede léko delo, zato ka je bivši ravnatelj nej tak delo, kak bi trbelo. Trbelo de edno leto dočas, ka vret pridemo.« • Kakšne plane, ideje maš, če naprej gledamo? »Gda sam dja natečaj pisala, sam ma naslov dala: Nej drugo, samo malo ovakšo, pa etak tadala kak je do tejga mau šaula delala! Zdaj niši logo štjemo naprajti, ali z dvej zastav ali z dvej rauk, naj se vidi, ka vküpdržimo pa smo dvojezična šaula.« • Na koj mislite s tejm, ka vküpdržite? »Kak Slovenija pa mi Porabci. Na tejm si ešče zdaj zmišlavamo, kak de te logo vögledo.« • Leko, ka pri šauli vse vret pride, pa te meli logo, dapa najvekši problem je itak tau, ka je malo mlajšov, nej? »Tau problemo od ednoga dneva do drugoga dneva ne more rejšiti. Za volo tauga mamo finančne probleme. Zaman mo delali ka koli, če nede mlajšov. Zdaj je guč od tauga, ka bi se združili s seničko šaulov, dapa dja v tejm tü vidim probleme. Oni dobijo proračun, od nji de odvisno, kak do oni pejnaze talali, delili. Od nje de odvisno, štere školnike do tapošilali, nej? Dja tau vejm, ka edno šaulo goradržati je nej leko delo, gda je malo mlajšov, dapa če gnauk de nam že drugi zapovejdo, tista te že nede naša šaula.« • Kak zdaj tau združenje stoji? »Rok je zdaj drugo leto septembra. Pa te se ešče tü leko odlaučimo, če štjemo tau ali nej.« • Tak mislim, če ovak nede šlau, te samo tau ostane, dapa dočas ešče dosta mantranja čaka na vas. »Delo baude, od tauga se nej trbej bojati. Če gledamo zidino, leko vidimo, ka bi go že davnik obnavlati trbelo. Tau tö ne vejm, ka prejšnji pet lejt, ka so delali. Če bi vsikšo leto nika malo popravlali, te bi nej tak vögledala šaula, kak zdaj vögleda.« • Kelko proračuna ma zdaj šaula? »Tau zdaj ne vejm povedati, dapa tau vejm, ka sploj dosta fali, kauli deset milijaunk. Ka je nej odvisno od pejnaze, tisto mi vse probamo naprajti. Od 17. septembra baude podalšano bivanje (napközi), ka do tejga mau nej bilau. Vsakši popodne baude niši krožek za mlajše. Plesali do, popejvali, lončarstvo do se včili.« • Tau se že vej, kelko mlajšov baude kasneje? »Mlajšov de vsigdar menje. Pa tau tü ne vejmo ešče, stariške kama nut dajo mlajše, sé ali v varaško šaulo. Zdaj smo ešče edno leto dobili. Starejšo lüstvo tü tau pravi, ka vsikši den je darilo, mi smo tö tak s šaulov, vsakšomi leti se veselimo, stero ešče leko začnemo. Zdaj smo mi tö velko darilo dobili, ešče edno leto. Ka pa potistim baude, tau ešče ne vejmo.« Karel Holec Porabje, 13. septembra 2007 4 RAZSTAVA „HOLYDAY” »Galerijo zaprejo. Kasino bo na njenom mesti. Mene so ’vözracionalizirali«. Brez mene de prej falej,« mi pravi znani sombotelski slikar Ferenc Masszi, dotedanji ravnatelj male klejtne galerije v centri Sombotela. »Večer de zanimiva modna revija, pridite, pa si jo poglednite. Tou de moja zadnja razstava.« Revija je bila nenavadna, čisto futuristična. Predstavili so ekstravagantne ženske popol danske oblejke, štere je kreirala Vanda Szigeti, mlada, nadarjena modna kreatorka, štera je zvün oblejk predstavila tüdi milieu, v šterom te prefinjene dame notripokazane oblejke nosijo, pa je predstavila njuvo obnašanje s prijateljicami, s šterimi se srečajo med malimi rokoko mizicami, prestrejtimi z dragocenim porcelanom, pa koketirajo med sebov na leki francoski način. Posrečilo se njej je predstaviti dekadenco bogatoga sloja drüžbe, štera absolutno nikšoga cila v žitki nema zvün toga, ka uživa dani moment, ka poznamo pod izrazom »carpe diem«. Za cejli naš denešnji žitek je značilna dekadentnost, ar živemo brez iluzij, brez vüpaznosti, brez vere, brez kakšnih koli plemenitejših cilov, živemo takšni žitek, šteroga bi pravzaprav leko imenüvali za brezcilni, monotoni žitek, za žitek brezi vsake globoke vsebine, mogouče celou brez perspektive. Na tom prestori smo dosegnoli nivo zapadne civilizacije. Najvažnejši program je postanolo povekšavanje ma terialnoga imanja. Vsepovsedi iščemo samo užitke, pri dosegnenji šterih si vzememo na pomouč mamila, pijače, cigarete. Važno je samo uživanje trenutka, »carpe diem«. Ne mislimo na bodoučnost. Tüdi te si izsilimo iz žitka svoj »carpe diem«, gda bi s cejlo našo močjo mogli delati za tou, naj te »carpe diem« ednouk resničnost grata, istinski užitek. Ali je tou naše želejnje greh? Nej, tou nikak ne moremo trditi. Samo dostakrat ne razmimo, ka tou pravzaprav je. Ne vzememo v poštev, ka je dosegnenje »carpe die-ma« eden zaželeni življenjski cil, za šteroga se moramo trüditi iz dneva v den, za štero moremo dosta aldovov prinesti, pa nas te naš žitek z njim obdarüje. Te bomo rejsan meli občütek, ka je tou nekaj takšnoga, za koj je bilou vrejdno živeti. Tou pomejni, delaj, ka ti veselje spravla, pa uživaj vsako minuto. Tou je čudovito, vse skrbi pozabimo, lehko samo delamo tisto, ka nam najvekše veselje spravla. Ali za edno malo nas začne grizti düšna vejst, pa začnemo premišlavati o tom, ali ne bi bilou bole pametno bougše vöponücati te čas za kaj bole čednoga? Ali je tou nej bilou ednostavno zapravlanje dragocenoga časa? Pa te se trdno odloučimo, ka je tou bilou zadnje, ka nikdar več ne bomo pri zahajanji sunca ploudili iluzije. Gde napravimo hibo? Že te, gda najmenšoj deci spoküpimo vse, ka si zaželi, pa v svo joj sobi do gležna hodi med špilarajami. Ranč v pamet ne vzeme, če njemi ešče kakšnoga nouvoga küpite, nej ka bi se njemi veseliu! Srejdnješolec se v šoulo pripela z mercedesom. Gda pa konča šoulo, de mogouče v začetki delao za minimalno plačo. Mislite, ka ga v žitki ešče kaj razveseli? Mogouče, če njemi küpite ferrarija! Tisti, šteri si je pa kaj sam z žmetnim delom spravo, de tisto stvar znau cejniti, pa se njej iz srca veseliti, ar vidi ploud svojoga dela. Kak si pomali venomer več stvari moremo privoščiti, bomo vsako minuto znali cejniti, jo bomo znali vživati. Vživali bomo vsako malo darilo žitka, pa bomo srečni, ar nam bode vsaki den eden »carpe diem«. Vse, ka smo dosegnoli, je s težkim trüdom dosegnjeno, pa te bomo znali brezi griže düšne vejsti vživati vsaki hip žitka. Te zarazmimo, ka tou dava smisel našemi žitki. Važen je vrstni red. Ne pozabimo, ka moremo gnes spunjavati svojo dužnost, pa te tou pomali pripela k vütrašnjemi dnevi, šteri nas pali obdari s svojim »carpe diemom«. Te spoznamo, ka je »carpe diem« nej drügo, kak popolna harmonija dužnosti, njuvoga spu njavanja ino vživanja tistoga, ka smo si sami nastavili. Samo tak leko postane naše blajžen stvo popolno. Tou po mejni, ka se nikdar v žitki ne moremo staviti, pa samo brezoblačno vživati njene lepoute, ar megnenje, šteromi bi najraje pravili, naj se stavi, ar je tak lejpo, ka se je za tou splačalo živeti, tak na ednouk lejne. Nadale moremo delati za prišesnost, štera prvle ali sledi sedanjost grata, štera nam pali za eden kratek čas olepša žitek, nam podari težko čakani »carpe diem«. Suzana Guoth Porabje, 13. septembra 2007 5 DOLENJI SENIK JE BIU GLASEN Na Dolenjom Seniki je dosta lidi nej znalo, ka se zgodilo v nedelo, 2. septembra, popodneva. Dva autobusa sta puniva bila s Slovenci, ki so več kak eno leto je minaulo, ka Irena počiva v grobi. Potejm smo šli v kulturni daum. Praznoga stauca je nej bilau, telko nas je bilau. Naj- prišli iz vesnic, od Črejpnika do Gorenjoga Senika… Mi, slovenski penzionisti smo na piknik prišli na Dolenji Senik pa smo takšo larmo delali, gda smo dola z autobusa šli, ka sto je spau, se je prebüdo. Dosta nas je bilau. Šli smo na graubišče, k grobi Irene Barber. Püšau rauž smo djali na grob, pa smo vužgali svejčo. Slovensko molitev smo molili in svete naute smo spejvali. Že prvin smo poglednili skupino iz Slovenije, steri so nam špilali kratko, dapa pravo gledališko igro. Dosta, dosta smo se smedjali. Oni so nam nej neznani, ka smo je že vi-dli v Varaši tö, gda so špilali v Slovenskem domi. Za te vesele minute se lepau zahvalimo njim. Pa lepau se moramo zahvaliti gledališki skupini Veseli pajdaši iz Števanovec tö, ka so nam oni tö veseldje spravili. Potejm se je pa začnila muzika. Sto Slovence pozna, tisti že vej, ka gda se muzika prime, te že popejvlamo pa plešamo tak, ka se vse praši. Takšoga ipa človek vse pozabi. Ne misli na bolezen pa žalost, samo se radüva. Penzionisti smo se veselili, dapa Gda sam išla domau po pločniki v Varaši, ma ena spoznana ženska pitala, gde sam bila. Pa njim pravim, ka smo piknik meli, slovenski penzionisti, pa ka smo se dobro meli. Te pa ta vogrska ženska pravi: »Vi Slovenci pa trno vküp držite!« Pa kakšo istino je prajla. bilau je več žensk, stere so nas padentnivale. Pekle so klobase pa špejk, pa so nej trüdne gratale, tak so dele kak mašin, zato, naj se mi dobro čütimo. Tau njim tö lepau zahvalimo. Na konci piknika smo pá na autobus vseli pa smo se domau pelali. Dočas smo vküp pa slovenski gučimo, dočas se materni djezik ne pozabi. Slovensko narodnost mi moramo zdržati pa tadale dati mlajšom. K tomi so dobre priložnosti takša srečanja. Klari Mešič TRADICIONALNI VAŠKI DEN Konec avgusta so priredili vaški den na Gorenjom Seniki. Sveta meša je bila v 11. vöri. Potistom se je začno program v šotori, šteri je biu gorpostavleni na športnom igrišči. Zbrane lidi, vaščane pa goste je pozdravo nauvi župan Gabor Ropoš. Prejk so dali vodovod, šteroga so zdaj končali na Janezovom brejgi pa na Grbenščeki in v okviri toga so pozvali ministra Petra Kissa, samo ka on nej mogo pridti, zatok namesto njega je tüj biu državni sekretar Lajos Molnár. Njema je župan simbolično prejkdau en tau cevi, in je pravo, ka vüpa, da za par lejt eno vekšo tö leko prek da, štera de cejv za kanalizacijo. Gospod župnik je tö gorposvečo vodovod. Potem je biu kulturni program. Najprva je zaplesala seniška odrasla folklora, štera ima doste mladi članov. Za njimi so plesali šaularge. Med temi plesi pa za tem so mlajši recitirali eno vogrsko pa eno slovensko pesem. V programi ji gorstaupila seniške skupina »Atomik harmonik«. V tej skupini so pele 3 dekle: Barbara Gyeček, Barbara Laczo, Brigita Voura, pa en lüškani, korajžen fantič: Szilárd Gyeček. Lidge so njim fejs ploskali. Program sta končala harmonikaša, bratranca: Krištof in Benjamin Sukič. Od 13. vöre tadale sta špilala Jani in Adam. Lidge so dobili obed tili. Prauti večera je gorstaupila pa eno pijačo vcüj. Leko so ena vogrska skupina: SorryN küpli tüdi langoš, pa vsefele 2003 Bt. in en par je prišo pleza mlajše. Za nji so gorposta-sat iz plesne skupine Savaria. vili razne igrače, gde so se leko čujskali pa skakali cejli den. Iz sosednje Slovenije, iz Doliča so prišli gasilci pa harmonikaške, pa so uni tö spejvali pa špilali. Tak, ka so se lidge dobro počü-Onadva sta zelo lepo plesala in lidam se je tau tö fejs vidlo. Večer je bila veselica, gde so plesali večinoma mladi, pa dosta nji je bilau iz sosednji vasnic tö. Agi Hanžek Porabje, 13. septembra 2007 6 Malo podjetje v Sakalovcih Pred tremi tedni sem bila na včasih se je učitelj kregal z obrat, v katerem izdelujejo je-pošljejo nazaj v Avstrijo, kjer zaprli vrata šole. »Tega učitelji dnevu družin v Sakalovcih. nami, tukaj smo položili te-dilne liste in vinske karte. jih dokončajo in potem bo ne slišimo radi,« mi je rekel. Program je bil organiziran pri melje kasnejših prijateljstev Podjetje Uhl (ime je dobilo po restavracija dobila naročene Seveda je bila za vas tragedija, stavbi nekdanje osnovne šole. in ljubezni. (O, tisti lepi časi.) šefu, Haraldu Uhlu) deluje od izdelke. ko smo izvedeli, da je treba Medtem ko sem slikala otro-Kako se je vse spremenilo. In leta 1982 in je danes vodilno Prej sem že omenila, da ima-šolo zapreti. Ampak zaradi ke, sem obujala lepe spomine ne samo v našem življenju, na področju izdelovanja jedil-jo samo dva stroja. S prvim finančnih problemov občine nih listov in vinskih kart. Podjetje je začelo delovati v Nemčiji, potem pa se je širilo po Evropi. Trenutno ima sedež v Avstriji, v Langenwangu. Na Madžarskem ima samo eno hčerinsko podjetje v Sakalovcih in trenutno zagotavlja pet delovnih mest. Šla sem pogledat, kaj točno delajo v tem obratu. Šefinja, ki me je sprejela, je bila zelo vesela in prijazna. V Sakalovcih delajo zunanjo stran oziroma ovitek jedilnega lista. Bila sem presenečena, da imajo samo dva stroja in vse s svojega otroštva. Prve tri ampak tudi v stavbi, ki je bila ostalo izdelujejo ročno. Žen-dajajo na kotičke okraske, z je bila to edina rešitev. Otrorazrede sem končala v osnov-nekdaj naš drugi dom. ske, ki tam pridno delajo, so drugim pa izdelajo lepilo, s ci zdaj hodijo v monoštrsko ni šoli v Sakalovcih, ki so jo Šolo so leta 2001 zaprli zara-mi pokazale, kako naredijo katerim nalepijo ovitek. osnovno šolo, tukaj pa uspeškasneje zaprli. Spomnim se, di nizkega števila otrok. Mali iz kartonske lepenke lepi je-Pogovarjala sem se tudi z nek-no deluje obrat, ki ponuja dekako lepo je bilo hoditi sem, so morali iti v monoštrsko dilni list. Od izmerjenja prek danjim učiteljem (Tibi bácsi), lovno mesto domačinom, in ko smo se vsako jutro zbrali osnovno šolo. Letos bodo zače-lepljenja ovitkov celo do »pod-ki je učil skoraj petdeset let v mislim, da je to tudi pomemin skupaj šli v šolo. V vsakem li v Monoštru že 6. šolsko leto. kovanja« (sarkazás), kar po-sakalovski osnovni šoli, in ben vidik. odmoru smo igrali zanimive Kako se je pa stavba spremeni-meni, da na štiri kotičke dajo mi je povedal, da je bil res Foto in besedilo: igre, včasih smo se kregali, la! Namesto šole deluje danes pozlačene okraske. Izdelke še žalosten, ko je slišal, da bodo Lilla Fasching Pismo iz Sobote MINISTRI Lübe moje, dragi moji, vse se gnouk dale pelo, če pa na njem fali eno par ster za promet, bi zapovedo, naj se fele diktatura. skonča. Tou vi gvüšno tö dobro vejte, trno važni šrajfov, brezi steri se bicik-več po našoj Sloveniji ne vozijo tisti Nete vörvali, depa nagnouk me je zato mi tou nej trbej tumačiti, kak je lin ne more geniti. velki šleperi, liki bi vse dau gor na nika stisnolo pri srcej. Ka pa, če si s tejm pa zakoj je tou tak. Depa pri - Vejn do ga tiskali, nej pa gonili, -cug. Tak kak v Švajci. Vej bi njim ge moja tašča Regina, trno čedna žennas se je skončalo nika, ka so nisterni si je zbrodo na glas pa spiu svoj prvi pokazo, kak se tou dela! ska, brodi po istini? Ja, vse tou mi je gvüšni bili, ka de dugo trpelo. Gučim špricer. -Mogouče mo pa zdaj leko Za njim je rešavo viske šoule eške vu-ojdlo po glavej skur cejlo nouč. Tisti vam od našoga kormanja. Najbole palik kadili v krčmej, ka je té mini-čitel Buncli, policaje pa bi na red vzeu špriceri pa so se tak nagnouk razkadiprejdjen na tom biciklini, ka je njegvi ster za zdravdje odleto. Ranč té, ka indašnji policaj Vujsi. Ja, tak nagnouk li, kak bi je nigdar sploj nej bilou. Od kormanj ravno, nam je cejli čas gučo, nam je doj zapovedo kaditi. se je v našoj krčmej najšlo čüda nouvi svoji strajov sam na drugi den gučo v kak so un pa njegvi ministri najbole - Vej pa tou nika ne znamenüje. Za ministrov, ka bi leko brž vöminili té našoj domanjoj krčmej. Čüdno so me naprej valaun. Prej ka smo takšne do-njim gvüšno kakši takši pride, ka si ministre, ka so mogli leteti. Pa bole so gledali pa se spitavali, če živem na bre pa poštene eške nej nigdar meli, kakšno nouvo modrijo vözbrodi, - je ojdli na šank špriceri, bole čedne pa Marsi ali pa na Zemlej. kak je zdaj mamo. Depa tak prejk vdaro po šanki Pali pa naroučo nouvo moudre nouve ministre smo meli. -Vej je pa diktatura že cejli čas, nouči so edni od tej pošteni pa dobri rundo špricerov. Gda sam prišo domou, so moji do--so mi tumačili. -Ministri so samo več nej zavole pošteni pa dobri. Tisti, Tak je zdaj rejč šla tadale od toga, ka manji že spali. Na nogaj je bila samo nikšne fele lafli, ka vse vküper vöka ravna kormanj na toum našom je leko minister té ali pa kakši drugi, eške moja tašča Regina, trno čedna vidi bole demokratično. Ovak pa biciklini, ji je tazagno. Zdaj se je tak nam nede šlau boukše. Samo eške ženska. Čüdno, kak če bi me čakala, se mora spunjavati njegva vola na nagnouk vöpokazalo, ka so nej tak lagvejše je leko, smo si brodili vcejlak ka domou pridem. Zemli. Eške malo pa de škeu, naj se naprejvalaun bili, kak pa so nam gu-gnako. Kak bi si pa nej, vej pa vsikši - Čüj, kak de zdaj s tejm, ka so tej mi-spuni eške na nebi. Z ministri ali čali pa nam tepli v glave. Vö se je po-od nas bi leko biu minister, tak čedni nistri odleteli. Vejn nede s toga kak-pa brezi nji! kazalo, ka dosta grejov majo pa dosta smo gratali. ša baja prišla,- je rejsan stra mejla v Ja, tou mi zdaj že eno par dni cinka vejo lažati. Čiglij uni pravijo, ka je tou - Pa če bi ge biu minister ... Ge bi na-očaj. - Ka pa če té naš najbole prej-v glavej. Zato se ne čütim najboukše. nej lažanje, liki je tou ovakšna istina. pravo tak, ka bi meli najbole mo-djen šké vse ministre tazagnati, ka Na, vam pa želejm, naj mi ostanete Mojga padaša Lajčija že nika dni trno derne poštije v Evropi, -je tumačo de samo un eden pa edini na toum lejpi pa zdravi. mantra, kak de zdaj té naš biciklin ta-šoför Glajzi. - Pa bi, če bi biu mini-našom kormanji. Tou de leko kakše Miki Porabje, 13. septembra 2007 7 EŠKE EDNIVA DVOJČKA Nekoč je živel kmet, ki je imel tri mu je bakreno obleko pa mu dal VIKTOR+VIKTORIJA TRIJE KMEČKI SINOVI sinove. Vsako noč mu je nekaj raz-palico. Če bo hotel kam iti ali bo brat pa s palico trosilo oslico slame. Kaj naj stori? v nevolji, naj s palico poropata in svejti. Dokejč sta nej vidla pa spoznala Petra pa Pavla. Depa njiva sta bila ovakšna dvojčka. Vcejlak načišna dvojčka! Viktor pa Viktorija sta dvojčka kak brat pa sestra. Pa če jiva pogledneš, sta si sploj nej gnakiva. Na, tistiva brata, dvojčka Peter pa Pavel, pa sta vcejlak gnakiva. Tak sta gnakiva eden drugomi kak djajce djajci. Lidge sploj ne poumnijo, steri je steri. Samo od njiva mama se nigdar ne zmejša. Vsigdar vej, steri je gé Peter pa steri Pavel. Eške od njiva ata se tü pa tam zmejša pa Petra pozove z imenom Pavel ali pa Pavla pozove za Petra. Nej čüdno, ka sta dvojčka Viktor pa Viktorija sta tö nej ginau vedla, steri je steri. Pa eške mama njiva je oblačila oba gnako. Zato je Viktora dun nika migalo. -Čüjta, - jiva je pito. -Vüva se nigdar ne zmejšata? Vsigdar vejta, steri je Peter pa steri je Pavel? -Gvüšno, ka vejva, -sta se čüdivala pitanji. - Kak bi pa nej vedla za svoje menje? Rejsan! Kak bi človek nej vedo, kak njemi je ime? Depa Viktorijo je migalo nika drugo. -Müva sva tö dvojčka gé. Depa ovakšna dvojčka, kak sta vüva. Ge sam starejša od Viktora. Za sedem minutov. Sto pa je od vaja starejši? Ali pa sta se narodila oba nagnouk? -Ge, Peter, sam gé starejši od Pavla za dvanajset minutov. Tou, ka sam starejši, se trno dobro vidi. Ge sam starejši pa zato bole čeden. Vej se pa vidi, ka nej? -Od gda pa si ti bole čeden, kak pa ge, - se je zglaso tisti, ka njemi je ime Pavel. - Vej se pa vej, ka smo dvojčki, kak müva, gnaki pa gnako čedni tö. -Na, vredi! Te sam pa starejši. Tou je pa gvüšno istina, - se je nej dau dojpoglednoti Peter. Pa si je nej tou dopüsto Pavel tö. Pa znouva Peter, pa Pavel, Peter, Pavel.... Viktor pa Viktorija sta pomalek, skur po prstaj odišla vkraj od Petra pa Pavla. Njiva pa sta eške tadale tirala vsikši svojo prvico, vsikši svojo istino. - Vejš ka, draga sestra? - Ka, dragi brat? -Aj bou Peter ali pa Pavel, meni je vseeno gé. Eške zdaj ne vejm, steri je steri. Raj ostanen Viktor pa raj mam, ka si ti Viktorija. Ti si bar daš valati, ka sam ge čednejši od tebe, Podje so že bili veliki. Najmlajšega so zavrgli, niso ga spoštovali, moral je ležati v hlevu kot kak pujs, ker so ga imeli za norega. No, potem je najstarejši sin rekel, da bo šel stražit ob oslici. Takole na večer je prišel k oslici pa se usedel, da bo jedel. Izpod oslice pride miška pa mu pravi: »No, pa si tukaj!« »Tukaj sem, tukaj!« »Tudi meni kaj daj, ker sem lačna!« »Še zame ne bo dovolj, ker malo imam,« pravi in miš nažene. Po-tem sedi pa straži. Ko je polnoč, ga premaga spanec in zaspi. Na zranjak se prebudi, oslica pa je vsa razkopana. Tako je najstarejši sin ni obvaroval. Nakar je srednji brat rekel, da bo zvečer on šel stražit. »Če ti nisi mogel ovarovati oslice, jo bom pa jaz,« pravi. Toda temu se je pripetilo enako. Miš je spet prišla in tudi srednji brat ji ni dal jesti. Na zranjak je oslica spet bila razkopana. Potem na tretji dan nori, najmlajši brat pravi: »Danes zvečer bom jaz šel stražit. No, bom že videl, če oslica ne bo ostala cela!« »Ti, saj si nor! Le leži v pepelu in slami! Kaj bi pa rad?« mu pravita starejša brata. Oče pa pravi: »Pustita ga, naj gre pa poskusi! Lako, da se njemu posreči.« Res, zvečer gre najmlajši brat. Usede se pri oslici. Vzame predse jesti. Miška spet pride pa mu pravi: »No, spet si tukaj?« »Tukaj sem, tukaj!« »Tudi meni daj kaj jesti!« »Hja, moj bog, saj pa mi je mati iz pepela spekla pogače, tega miši ne morejo jesti.« A ji je vseeno dal pa sta jedla. Po-tem mu miška pravi: »Ko bo polnoč, pridirja bakreni konj. Ti stoj pri oslici, zgrabi konja za uzdo pa skoči nanj. Ne izpusti ga, vse dokler ti ne obljubi, da ne bo več razkopaval oslice.« Zares, tako je bilo. Ko je bila polkonj pridirja k njemu domov. Po-tem je konja spustil. Že je minilo več ur, že se je danilo. Najmlajši brat gre domov. Zazranka brata gledata pa vidita, da oslica stoji. Naslednjo noč spet gre stražit najmlajši brat. Zdaj mu je miška rekla: »Zdaj pridirja srebrni konj, ki bo malo bolj isker. Ti stoj pri vogalu oslice pa ga ujemi za uzdo. Ne izpusti ga, dokler ti ne obljubi, da oslice več ne raztrosi.« Zares, tako je bilo. Ko je prišla polnoč, pridirja konj, pojep stoji na vogalu pa ga zgrabi za uzdo, ne pusti ga z mesta. Minilo je nekaj ur, konju je že trda predla pa je moral obljubiti, da oslice nikoli več ne bo razkopal. Dal mu je palico, če bo v nevolji, naj se zmisli nanj pa s palico poropata. Najprej bo dobil srebrno obleko, potem pa se še konj pojavi pred njim. Gre domov. Oslica je ostala cela. Na tretji večer mu je mati spekla že boljše pogače. Če zdaj obvaruje oslico, potem je nihče več ne razmeče. Zdaj pa je prišel zlati konj. Pojep je spet stal na vogalu oslice pa tudi zlatega konja ujel za uzdo. Ni ga spustil, dokler mu ni obljubil, da ne razmeče več oslice. Konj mu da zlato palico, mu obljubi zlato obleko pa pomoč, če bo v nevolji. Zazranka so bili radovedni pa so šli pogledat. »Hja, podje, oslica vam stoji! Oslica stoji!« Pojep pa je šel domov pa se usedel v pepel, ni se prevzel, še naprej je ležal v plevah in slami. V deželi je vladal kralj, ki je imel hčer. Napočil je čas, ko so ji iskali ženina. Na visoki planini je bil visok, visok stolp. Kralj je uredil, da so postavili nanj zlato kroglo. Naznanil je, da bo mož njegove hčere tisti, ki to kroglo sname s stolpa. Tri dni je trajalo. Naznanili so, naj pridejo podje pa se pomerijo, kateri bo boljši. Podje so se pripravljali. Čistili so konje pa Bakrena obleka in konj pridirjata, obleče se, zajaha konja in gre. Skočil je do polovice stolpa pa odpadel. Naslednjega dne so se spet zbrali, še več pojbov pa ljudi. Spet nobeden ni mogel sneti s stolpa zlate krogle. Najmlajši brat pa udari ob tla s srebrno palico. Pokazala se je srebrna obleka, oblekel se je, sedel na srebrnega konja in pojezdil. Konj je visoko skočil, že se je dotaknil zlate krogle, a je ni mogel sneti. Spet je odpadel. Zvečer sta si njegova brata izbrala najboljša konja, češ da bosta to pot zmagala. Česala, čistila sta ju pa to in ono. »Spoznal sem, kako je moč zmagati,« jima pravi najmlajši. »Ti si spoznal! Kaj bi pa ti spoznal? Saj si nor,« mu pravita brata. Tretjega dne podje spet gredo. Skačejo, ker bi radi sneli kroglo. Napočila je ura, najmlajši brat udari ob tla z zlato palico. Zlata obleka in konj se prikažeta, obleče se, skoči na konja pa zdirja. Visoko skoči, sname zlato kroglo pa oddirja. Ljudje so strmeli. Nihče ni vedel, kje je. Iščejo ga. Vojaki vsakega povprašajo po njem, pregledajo vsako hišo. Naposled pridejo k hiši, kjer je pojep bil doma. Vse preiščejo. Povprašajo starejša brata. Nikjer ga ni bilo. »Drugih ni pri tem hramu?« vprašajo vojaki. »Eden je še, a je malo neumen, samo v svinjaku in v pepelu leži, ta gvüšno nima zlate krogle,« pravita brata. Stopijo v svinjak in razmečejo njegove stvari po tleh. Hja, on je imel zlato kroglo. On je bil. Joj, podje so samo gledali. Najmlajši pa je poropotal z zlato palico, pridirjal je konj, oblekel si je zlato obleko pa odjezdil na kraljev dvor. Kralj mu je dal hčer za ženo. Veliko gostüvanje so slüži li. No pa eštje dandanes živijo, če niso umrli. (Pravljica iz zbirke Kra noč, je pribežal bakreni konj. Naj-jih krasili s trakovi in šopki rož. ljič pa lejpa mlajši sin ga je zgrabil za uzdo, Tudi starejša brata sta šla. avtorja skočil nanj pa ga ni spustil, do-Hja, kako bi pa konji mogli sko-Krajczarja.) kler mu ni obljubil, da oslice ne čiti tako visoko! Pet metrov, tako Miki Roš bo nikoli več razkopal. Obljubil visoko niso mogli. PETEK, 14.09.2007, I. SPORED TVS PONEDELJEK, 17.09.2007, II. SPORED TVS 6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 8.50 NLP, RAZV. ODD., 12.30 RAZSTAVA DVEH DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, VRTILJAK, IZBOR, 15.00 Š -ŠPORTNA ODDAJA, 15.45 OSMI OTROŠKI PROGRAM, 11.25 OSMI DAN, 11.55 MILIJONAR Z DAN, 16.15 ARS 360, 16.30 ALPE-DONAVA-JADRAN, 17.00 JONASOM, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.25 DUHOVNI MOZAIK, 18.00 POROČILA, 18.15 ŽIVLJENJE SVETNIKOV, KAN. ZANIMIVIH KIPARJEV UTRIP, 13.40 KNEZ IN DEKLE, NEMŠ. NAD., 14.25 SLOVENSKI/ NAD., 20.00 DOGODKI, KI SO VZNEMIRILI SVET, ANG. DOK. PORABSKI UTRINKI, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 BABAR: SER., 21.00 STUDIO CITY, 22.00 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, ZLATNIK, RIS., 16.05 IZ POPOTNE TORBE: MOJSTER, 16.25 22.30 FARAONI - SKUPAJ 40 LET, POSNETEK KONCERTA, 23.20 SLIKARJEV V MONOŠTRU V DOTIKU Z VODO, AVSTR.-NEMŠ. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 NAJVEČJE NOBELOVE USPEŠNICE, 17.40 NATIONAL GEOGRAPHIC, AM. DOK. SER., 18.40 KARLI, RIS., 18.45 PUJSA PEPA, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 ZVESTI PRIJATELJI, OTR. NAD., 20.35 NA ZDRAVJE! 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 POLNOČNI KLUB, 0.15 NATIONAL GEOGRAPHIC, AM. DOK. SER., 1.10 DNEVNIK, 1.45 INFOKANAL PETEK, 14.09.2007, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 12.25 EVROPSKI MAGAZIN, 12.55 DIAGONALE, 13.45 ALI JE PILOT V LETALU?, AM. FILM, 15.10 ŠPORT ŠPAS, 15.40 MOZAIK, 16.35 ADIJO, PLANET PLUTON, ANG. ZNANSTV. ODD., 17.25 MOSTOVI – HIDAK, 18.00 POROČILA, 18.05 PRIMORSKI MOZAIK, 18.35 PESEM ZVONOV, DOK. FELJTON, 19.00 LADY CHATTERLEY, ANG. NAD., 20.00 ATLETIKA -ZLATA LIGA, 22.30 TO NI LJUBEZENSKA PESEM, ANG. FILM, 0.00 SKUŠNJAVA, AVSTR. FILM, 1.35 8 X 45: VOLČJA NOČ, AVST. NAN., 2.20 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.45 INFOKANAL * * * SOBOTA, 15.09.2007, I. SPORED TVS 6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 OTROŠKI PROGRAM, 10.25 POLNOČNI KLUB, 11.40 TEDNIK, 12.40 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.00 VRNITEV PRIMORSKE K MATIČNI DOMOVINI, PRENOS PROSLAVE S TATER V BRKINIH, 14.20 BOMBAY CALLING, ŠVEDS. FILM, 15.55 VRTILJAK, 16.35 PRVI IN DRUGI, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 OZARE, 17.20 VRTILJAK, 18.40 FIFI IN CVETLIČNIKI, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, EUTRINKI, 19.55 LJUBLJANA PRESTOLNICA EU, KVIZ, 21.00 4400 POVRATNIKOV, AM. NAD., 22.00 POROČILA, VREME, ŠPORT, 22.35 HRI-BAR, 23.35 DEADWOOD, AM. NAD., 0.30 NARKO, AM. FILM, 2.10 DNEVNIK, 2.30 INFOKANAL SOBOTA, 15.09.2007, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 9.15 SKOZI ČAS, 9.25 VROČI STOL, 10.20 PRIMORSKI MOZAIK, 10.50 PLUK, NIZ. FILM, 12.55 ŠPORT, 20.00 NORA HIŠA, FRANC.-ŠPANS. FILM, 21.55 ALPE-DONAVA-JADRAN, 22.30 PRVI IN DRUGI, 22.50 TI LAHKO REČEM LJUBA MOJA?, IT. TV FILM, 0.25 HUFF, AM. NAD., 1.15 POKVARJENA DEKLETA, ANG. NAD., 2.05 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.30 INFOKANAL * * * NEDELJA, 16.09.2007, I. SPORED TVS 7.00 ŽIV ŽAV, OTROŠKI PROGRAM, 10.50 SLEDI, 11.20 OZARE, 11.25 OBZORJADUHA,12.00LJUDJEINZEMLJA,13.00POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.10 NA ZDRAVJE!, 14.30 NLP, RAZVEDRILNA ODDAJA, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 NLP, RAZVEDRILNA ODDAJA, 18.30 ŽREBANJE LOTA, 18.40 KRAVICA KATKA, RIS., 18.45 OZI BU, RIS., 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 19.55 LA VIE EN ROSE, MEDNARODNI VEČER ŠANSONOV 2007, 21.40 NEVIDNI TERITORIJ MARKA PELJHANA, PORTRET MARKA PELJHANA, 22.30 ARS 360, 22.50 POROČILA, VREME, ŠPORT, 23.15 PERSONA, ŠVEDS. FILM, 0.35 DNEVNIK, 1.00 INFOKANAL NEDELJA, 16.09.2007, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 7.30 SKOZI ČAS, 7.40 VRNITEV PRIMORSKE K MATIČNI DOMOVINI, POSNETEK PROSLAVE S TATER V BRKINIH, 8.50 PRVI IN DRUGI, 9.10 LJUBLJANA PRESTOLNICA EU, KVIZ, 10.15 KONCERT FOLKLORNE SKUPINE TINE ROŽANC Z GOSTI, 10.50 MED VALOVI, 11.20 GLOBUS, 11.50 ALPE-DONAVA-JADRAN, 12.55 ŠPORT, 15.00 ATLETIKA -ZLATA LIGA, FINALE, 16.15 ŠPORT, 17.00 KONJENIŠTVO -GRAND PRIX V PRESKAKOVANJU OVIR, 18.00 ŠPORT, 18.30 NOGOMETNA ODDAJA, 19.30 ATLETIKA - ZLATA LIGA, 20.30 Š -ŠPORTNA ODDAJA, 21.15 EP V KOŠARKI (M), 23.30 SVETOVNI POKAL V GORSKEM KOLESARSTVU, 0.00 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 0.30 INFOKANAL * * * PONEDELJEK, 17.09.2007, I. SPORED TVS 6.25 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 11.05 NATIONAL GEOGRAPHIC, AM. DOK. SER., 12.00 ŽIVLJENJE JE VREDNO LE, ČE JE POEZIJA -PORTRET PESNIKA ERVINA FRITZA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 LA VIE EN ROSE, MEDNARODNI VEČER ŠANSONOV 2007, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.45 MEDVEDEK, RIS., 16.05 MOZART: POTOVANJA, 16.20 BESEDI NA SLEDI, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.40 PLANET ZEMLJA, ANG. POLJ. SER., 18.30 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 18.40 ELI IN FANI, RIS., 18.45 ADI V MORJU, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 VROČI STOL, 21.00 KNEZ IN DEKLE, NEMŠ. NAD., 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 PODOBA PODOBE, 23.25 FESTIVAL LJUBLJANA 2007: LOS ROMEROS, 0.25 PLANET ZEMLJA, PON., 1.15 DNEVNIK, 1.50 INFOKANAL BISERI SABEJSKE KRALJICE, ŠVEDS.-ANG. FILM, 1.20 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.50 INFOKANAL * * * TOREK, 18.09.2007, I. SPORED TVS 6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 11.05 PLANET ZEMLJA, ANG. POLJ. SER., 12.00 NEVIDNI TERITORIJ MARKA PELJHANA, PORTRET MARKA PELJHANA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.25 VROČI STOL, 14.20 OBZORJA DUHA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 TROJČICE: TRIJE PRAŠIČKI, RIS., 16.05 ALI ME POZNAŠ: JAZ SEM JESENSKO JUTRO, 16.15 KOŽA, DLAKA, PERJE, DOK. NAN., 16.20 HOTEL OBMORČEK: PLESNO TEKMOVANJE, RIS., 16.35 KNJIGA MENE BRIGA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 SPUST PO MURI, DOK. ODD., 18.00 RESNIČNA RESNIČNOST, 18.30 ŽREBANJE ASTRA, 18.40 FRANČEK, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 PIRAMIDA, 21.00 MEDNARODNA OBZORJA: RUANDA, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 VEČINA VESOLJA MANJKA, ANG. ZNANSTV. ODD., 23.50 ŽIVLJENJE, KI TE ČAKA, ŠPANS. FILM, 1.40 RESNIČNA RESNIČNOST, 2.10 DNEVNIK, 2.45 INFOKANAL TOREK, 18.09.2007, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 13.35 DOBER DAN, KOROŠKA, 14.05 GLAS(BE)NI VEČERI NA DRUGEM: FARAONI - SKUPAJ 40 LET, POSNETEK KONCERTA, 15.00 STUDIO CITY, 16.00 SLEDI, 16.30 MOZAIK, 17.25 MOSTOVI – HIDAK, 18.00 POROČILA, 18.05 KALEJDOSKOP, 18.30 AKTUALNO, 19.00 VALERIJA HEYBAL, PORTRET SOPRANISTKE, 20.00 MUZIKAJETO: ROCK’N’ROLL, 20.25 GLOBUS, 21.00 GLASBA LJUBEZNI -DEBUSSY, FRANC.NEMŠ. NAN., 22.35 BLACKJACK, ANG.-AVSTR. NAD., 0.05 SLON: UMOR NE ZASTARA, NEMŠ. NAD., 0.50 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.15 INFOKANAL * * * SREDA, 19.09.2007, I. SPORED TVS 6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 10.35 KNJIGA MENE BRIGA, 11.00 SPUST PO MURI, DOK. ODD., 11.30 RESNIČNA RESNIČNOST, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 ARS 360, 13.35 PODOBA PODOBE, 14.00 MEDNARODNA OBZORJA: RUANDA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.4 MOBY DICK IN SKRIVNOST DEŽELE MU, RIS., 16.05 POD KLOBUKOM: ZDRAV DUH V ZDRAVEM TELESU, 16.40 MERLIN, ČUDEŽNI KUŽA, RIS., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 Z VAMI, 18.30 ŽREBANJE LOTA, 18.40 ULICA SANJ, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 SREDINA FILMSKA USPEŠNICA: CARLIN SEZNAM, ŠVIC. FILM, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 OMIZJE, 0.20 Z VAMI, 1.15 DNEVNIK, 1.55 INFOKANAL SREDA, 19.09.2007, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 12.00 SKRIVNOSTI DIVJINE, JAP. POLJ. SER., 12.30 HRI-BAR, 13.30 LJUBLJANA PRESTOLNICA EU, KVIZ, 14.35 MOZAIK, 15.30 DOGODKI, KI SO VZNEMIRILI SVET, ANG. DOK. SER., 16.25 TENIŠKI TURNIR WTA, 18.50 DOKUMENTARNA ODDAJA, 20.00 TARČA, 21.30 TURBOFOLK POD TRIGLAVOM, DOK. FELJTON, 21.55 SLUŽKINJI, TV PRIREDBA PREDSTAVE AGRFT, 22.50 ZORAN ŠKRINJAR INTERNATIONAL JAZZ CONNECTION, 23.30 SKRIVNOSTI DVORNIH PREVRATOV, RUSKA NAD., 0.50 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.15 INFOKANAL * * * ČETRTEK, 20.09.2007, I. SPORED TVS 6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 10.40 Z VAMI, 11.35 OMIZJE, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 ZVESTI PRIJATELJI, OTR. NAD., 13.50 PIRAMIDA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 SREBRNOGRIVI KONJIČ, RIS., 16.05 KRATKI IGRANI FILM EBU, 16.20 ENAJSTA ŠOLA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 ŠTAFETA MLADOSTI, 18.15 DUHOVNI UTRIP, 18.30 ŽREBANJE DETELJICE, 18.40 EDO IN MEDO, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 MILIJONAR Z JONASOM, 20.55 TEDNIK, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 OSMI DAN, 23.30 KNJIGA MENE BRIGA, 23.55 OČE, ANG. TV FILM, 1.15 DUHOVNI UTRIP, 1.30 DNEVNIK, 2.10 INFOKANAL ČETRTEK, 20.09.2007, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 13.00 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 13.30 KALEJDOSKOP, 14.00 AKTUALNO, 14.25 GLOBUS, 14.55 MOZAIK, 15.50 POMAGAJMO SI, 16.25 TENIŠKI TURNIR WTA, 18.45 EVROPSKI MAGAZIN, 19.15 KONCERT FOLKLORNE SKUPINE TINE ROŽANC Z GOSTI, 20.00 MARIA CALLAS - PRED 30 LETI, FRANC. DOK. FILM, 21.30 JASNOVIDKA, AM. NAD., 22.10 SCHULTZE GRE NA JUG, NEMŠ. FILM, 0.00 SEDMI PEČAT, ŠVEDSKI FILM, 1.35 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.00 INFOKANAL 7. septembra so v Monoštru v Slovenskem kulturnem in informativnem centru odprli razstavo slikarjev in kiparjev Milana Špringerja in Lada Lisjaka. Oba sta člana Društva likovnikov v Ljubljani in se z umetnostjo ukvarjata ob poklicu. Milan Špringer je profesor elektronike, Lado Lisjak pa inženir informatike. Lado Lisjak se je že v otroških letih začel ukvarjati s slikarstvom in kiparstvom. Veliko njegovih del je bilo že takrat razstavljenih. Z likovno ustvarjalnostjo se je začel ponovno aktivno ukvarjati šele leta 1986. Pridružil se je Društvu likovnikov v Ljubljani in se je izobraževal na njihovem tečaju risanja. Zadnje čase ga pa bolj privlači kiparstvo, čeprav misli, da je bolj slikar. »Kipar Lado Lisjak iz ploščice voska oblikuje in nato prelije v bron lupino, ki s posameznimi poudarjenimi čutnimi okroglinami in detalji, ob pritegnitvi domišljije, jasno asocira na golo žensko telo. Spominja na ženski akt, ki si ga glede na likovno rešitev, zamišljamo ob skoposti uporablje nih ženstvenih detaljev, kot torzo,« je zapisal profesor dr. Mirko Juteršek. Milan Špringerja je s kiparstvom seznanil in ga zanj navdušil kipar Aleksander Kovač. Z umetnostnim ustvarjanjem se je začel ukvarjati leta 1985. Nekaj let se je iskal, okrog leta 1992 je pa ugotovil, da ga najbolj privlači kiparstvo. Zadnja leta se specializira tudi v slikarstvu, predvsem v akrilni tehniki in pastelu. O njem piše likovni kritik Jasna Merkú iz Trsta naslednje: »Slikarska dela so izdelana s tehniko pastela, akrila v mehkih barvnih prehodih. Paleta hladnejših tonov in svetlostni kontrasti ustvarjajo določen dramaturški naboj in poudarjajo ekspresivnost. Oblikovne rešitve ustvarjajo določeno lirično atmosfero. Kipi izrazito pokončnih oblik so stilizirani, mejijo na abstrakcijo; tako poudarjajo vertikalne osi kot sporočilnost motivike izražata Špingerjevo strmljenje po iskanju duhovnih vrednot v človekovi razpetosti med zemeljsko telesnostjo in neotipnostjo neba.« Izhaja vsak četrtek Tisk: Glavna in odgovorna urednica EUROTRADE PRINT d.o.o. Naročnina: za Madžarsko letno Marijana Sukič Lendavska 1; 9000 Murska 2.600 HUF, za Slovenijo 22 Sobota; Slovenija EUR. Za ostale države 52 EUR Naslov uredništva: ali 52 USD. H-9970 Monošter, Časopis izhaja z denarno pomočjo Gárdonyi G. ul. 1.; p.p. 77, Urada RS za Slovence v zamejstvu Številka bančnega računa: ČASOPIS tel.: 94/380-767; e-mail: in po svetu ter Javnega sklada za HU15 1174 7068 2000 1357, SLOVENCEV NA MADŽARSKEM porabje@mail.datanet.hu ISSN 1218-7062 narodne in etnične manjšine na Madžarskem. SWIFT koda: OTPVHUHB