6. februarja 1941
štev. 10., Leto V*
ova
GLASILO NARODNEGA DELAVSTVA
Izbaja vsak Četrtek. Uredništvo: Ljubljana, Miklošičeva cesta 22, telet. it. 48-18. — Oprava! Knafljeva nllca 5, telet. it. 81-82
Delavska ixdaja „DOMOVINE“
Naročnina celoletno Din 44.—, polletno 22.—. Račun Poštne hranilnice — podružnica Ljubljana, it. 17.751.
Zahteve slovenskega delavstva
Tudi to bi bilo potrebno
Delavstvo stalno postavlja zahteve, kako se naj poboljSa njegov socialni in gospodarski položaj. Ne mihe dan, da ne bi bile priobčene dolge resolucije in utemeljitve, kako si delavstvo predstavlja odpravo najhujših krivic, ki ga tarejo in mu zagrenju-jejo že tako težko življenje.
Delavske resolucije se pošiljajo na pristojne oblasti, objavljajo v časopisju in so predmet razboritih obravnav v vseh strokovnih pokretih. Če pa na koncu pregledamo uspeh, ki so ga dosegle resolucije, vidimo, da je bilo le malokateri zahtevi delavstva ustreženo in da teče stari voz življenjskih razmer nemoteno naprej in ne meneč se zato, da je stiska delavstva vsak dan hujša.
Nočemo trditi, da pobude, ki jih daje delavstvo s svojimi resolucijami za temeljito spremembo socialnih in gospodarskih razmer, niso koristne. Nesporno imajo vsaj to dobro stran, da je javnost stalno opozorjena, da delavstvo s svojim razmerami ni zadovoljno in da upravičeno pričakuje nekaj novega, boljšega, kar ima sedaj. Le to se nam zdi, da se pri zahtevah, ki jih postavlja delavstvo za naprej, polaga premalo pažnje, kaj bi se lahko v korist delavstva storilo že na podlagi obstoječe socialne zakonodaje.
Ne moremo trditi, da nimamo tudi precej socialnih zakonov, ki so napredni in po svojem besedilu in duhu celo boljši, kot v državah, ki jih tako radi postavljamo za vzgled našim prilikam. Res je pa tudi, da se pri nas velik del socialne zakonodaje v praksi ne izvaja v polnem obsegu. Stalno se dogaja, da se socialna zakonodaja krši, ali se pa posamezna določila, ki so v korist delasvtvu, sploh ne izvajajo. Delavstvo tudi večkrat ne ve, kakšne pravice ima. Delodajalec rad izrabi nevednost delavstva in zavestno ne izpolnjuje tega, kar je po zakonu predpisano. Niso redki delodajalci, ki stalno kršijo posebno zakonita določila, ki urejajo službeno razmerje delavstva. Ti delodajalci so zato stalni gostje na obrtnem sodišču in pri sre-skih sodiščih. Napram delodajalcem, ki kr-Sijo zakonite predpise, delavstvo s svojimi tožbami uspeva, ali tudi ne. Mnogokrat so delavske tožbe propadle, ker delavec pravilno ni znal braniti svojih pravic.’
Mislimo, da bi bilo nujno potrebno, da bi pričelo delavstvo sistematično zahtevati, da se ne samo bodoča socialna zakonodaja na novo zgradi, ampak da se tudi obstoječa socialna zakonodaja v polnem obsegu izvaja. Ne pomagajo nam še tako lepi in koristni zakoniti predpisi, ki bi jih prinesla bodočnost, če se ne bo izpeljalo vse tisto, kar že imamo. Potem se zna z novimi predpisi o delavskih pravicah zgoditi tako kot s starimi, da bomo imeli sicer lepe predpise na papirju kot sedaj, delavstvo pa v praktičnem življenju ne bo imelo od tega ničesar.
Skrajni čas bi bil, da sc v zaščito delavskih interesov pri vsakem sreskem načelstvu ustanovi poseben socialni referat. Izgraditi in izpopolniti bi se moralo najstrožje nadzorstvo nad podjetji, da izpolnjuje veljavne zakonite predpise, ki ščitijo delavstvo.
Preteklo nedeljo so se zbrali naši narodni delavci v Lljubljano na sejo Upravnega odbora Narodne strokovne zveze. Prišli so iz vseh krajev naše ožje domovine. Manjkalo ni niti onih, ki živijo ob severni meji. Iz številne udeležbe smo mogli uvideti, da je naša organizacija predvsem v zadnjem času močno porasla. Prvič so prišli med nas zastopniki naših novih postojank, ki smo jih ustanovili v teh izrednih časih. Ta velika udeležba je bila zgovoren dokaz, da je narodni delavski pokret prav v sedanjem položaju edini,, ki more ščititi interese delavstva in voditi odločno borbo za njegove življenjske potrebe. Narodni delavec je uvidel, da je le v narodnem delavskem pokretu zaščitena njegova eksistenca in uveljavljanje v gospodarskih, kulturnih in socialnih ustanovah. Enotna želja vsega tega delavstva je, da dobi svoje zastopstvo v vse korporacije, zlasti pa še v vseh krajevnih prehranjevalnih odborih.
Naši narodni delavci so predvsem govorili o izredno težkem položaju, v katerem se delavstvo nahaja radi pomanjkanja prehrane. Tako so povedali oni s severne meje, da v mesecu februarju sploh niso dobili moke, sladkorja in drugih potrebščin. Ugotovili so žalostno dejstvo, da mora naš delavec po 22 letih, od kar živi v svobodni državi, hoditi z nahrbtnikom po moko. Oni iz Maribora pa so poročali, da v času, ko toliko družin ne dobi niti one količine moke in kruha, ki mu po nakaznici pripada, morejo dobiti nekateri delavci neomejeno količino moke, kruha in vseh drugih živil brez nakaznic v svojih konzumih. Istotako so prikazali zapostavljanje našega narodnega delavca v podjetjih, v katerih prevladuje tuj kapital. Kdor nima legitimacije našemu narodu tujega pokreta, ta ne dobi dela, ali pa prejema veliko slabše plačilo kakor pa tisti, ki je ob vsaki priliki pripravljen izdati našo svobodo.
Iz vsega navedenega je bilo uvideti, da v teh izrednih časih, ko bi moral ves narod nr.stopiti enotno za ohranitev svoje lastne
Po neuspelih pogajanjih in po dveh poravnalnih razpravah so strokovne organizacije vložile pri TPD vlogo, v kateri so predlagale, da se poveri rešitev spora razsodišč-nemu odboru. Istočasno so strokovne organizacije v posebni deputaciji izročile predstavniku državne oblasti g. banu vlogo, v kateri so ga opozorile na stališče TPD in na položaj, ki more v revirjih nastati, ako bi se spor ne rešil povoljno. Deputacija je zaprosila g. bana, da zastavi ves svoj vpliv, da
Podjetje, ki bi stalno kršilo zakonite predpise, naj bi nc bilo samo obsojeno in kaznovano ga povračilo škode, ampak bi moralo biti podvrženo stalnemu nadzorstvu tako zvane socialne policije.
demovine, v kateri bi mogli vsi stanovi živeti človeku primerno življenje, izkoriščajo posamezne skupine svoj položaj in se ne ozirajo na potrebe vsega delavstva. Ti naši narodni delavci so merodajne kroge resno opozorili, naj pride vendar čas, da bodo mogli vsi uživati enake pravice, če se od njih zahtevajo večje dolžnosti, kakor pa od drugih.
Osnovna zahteva našega delavstva je bila, da se njegovi prejemki prilagodijo sedanjemu življenjskemu standardu. Ugotovili so, da večina naših podjetij mezd še ni zvišala, čeprav je svoje proizvode podražila in so se tudi življenjske potrebščine dvignile za okoli 100%. Dosedanje minimalne mezde, ki so postale skoraj v vseh obratih maksimalne, nikakor ne odgovarjajo več draginji življenjskih potrebščin. Zato je nujno, da predpiše oblast nove minimalne mezde, ki pa morajo biti vsaj 50°/o višje od sedanjih. Odločno je bilo poudarjeno, da minimalne plače naših viničarjev ne odgovarjajo današnjim razmeram, predvsem zato, ker je okoli 60%> vseh viničarjev v službi pri tujih gospodarjih.
Pomanjkanje zadostne prehrane mora imeti za posledico, da bo delavna moč delavstva močno padla. 'Otroci delavskih družin se ne bodo mogli duševno in telesno razvijati, ker jim primanjkuje kruha, ki je bil delavski družini glavna hrana. Zato je nujno potrebno, da se poiščejo vsi skriti zakladi in se najde možnost, da bo naš delavec in vsa njegova družina prejemal znatno večjo količino in boljšo kvaliteto moke, odn. kruha. Naš narodni delavec zahteva, da je zastopan v vsakem krajevnem prehranjevalnemu .odboru, da bo mogel sam kontrolirati višino dospelih pošiljk moke in pravično razdelitev na vse stanove in sloje. Te zahteve so tako skromne, da ne vidimo razloga, da bi se naše delavstvo še v naprej zapostavljalo in se mu ne bi dalo prilike in možnosti, da more samo odločati pri sedanjem razvoju dogodkov in pripravah za nov red,-ki nam ga bo prinesla bodočnost.
bi se spor z razsodiščem rešil mirnim potom* Ta korak so storile organizacije zato, ker so bile prepričane, da je danes z ozirom na izredne prilike, kakor tudi z ozirom na težak življenjski^ položaj rudarjev nujno potrebno, da se spor reši mirno in dobijo rudarji to, kar jim po kolektivni pogodbi, katere TPD še ni odpovedala, pripada.
TPD pa je brez utemeljitve odklonila razsodišče z izgovorom, da ni pričakovati, da bi moglo priti pri razsodiščnem odboru do kaka sporazumne rešitve. S tem je TPD prekršila kolektivno pogodbo, kakor seveda tudi onemogočila miren način ureditve mezd svojim delavcem. Temu koraku TPD se mora vsa slovenska javnost čuditi, ker ve, kako ogro-• mne finančne možnosti ima družba, v kateri
Zakaj je TPD odklonila razsodišče?
prevladuje 80%>no tuj kapital. Dvomimo, ako je družba računala pri tem svojem ukrepu z vsemi možnimi posledicami, ki morejo nastati po nastalem položaju. TPD naj ne misli, da je s tem, če je odpovedala službo nekaj delavcem, zavrla upravičene zahteve vseh 7 tisoč svojih delavcev. Družba naj sc zaveda, da vsa slovenska javnost ve, da so sedanji časi neprimerni, da bi tuj kapital mogel tako v živo rezati našega slovenskega delavca. Istotako naj družba ne pozabi, da tudi naša oblast predobro pozna velike dividende in superdividende, ki so jih tujci prejeli na račun stradanja našega slovenskega delavstva.
Naš delavec ni nergač, kakor si morda predstavlja TPD; naš delavec je skromen v svojih zahtevah. Njegova želja ni bila nikoli pohlep po premoženju, marveč le potreba po nujnih življenjskih potrebščinah. Kdor bi gledal našega delavca, predvsem pa še rudarja, ki ima tako zelo težko delo, v drugačni luči, bi delal vsem 35°/» slovenskega delavstva veliko krivico.
IzsJa je januarska številka Indeksa, ki ga izdaja Artur Benko-Grad v Zagrebu. Podatki, ki jih navaja Indeks so merodajni tudi za Slovenijo in so obenem zanimivo in objektivno morilo, kako so zadnji čas narastli življenjski stroški za delavca in njegovo družino.
Po podatkih Indeksa je od decembra 1940 do januarja 1941 narastel eksistenčni minimum za neoženj enega delavca od 1.015.95 din na 1.036.32 din, za delavsko družino štirih članov pa od 2.661.01 na 2.721.26 din. Predvsem so narastli stroški za prehrano, obleko in obutev ter razsvetljavo in kurjavo, dočizn so ostali stroški za stanovanje vsled stanovanjske zaščite nespremenjeni. Če primerjamo po Indeksu stanje življenjskih strokov v avgustu 1939 s stanjem januarja 1941, dobimo naslednjo sliko: Stroški za prehrano so se povečali za 65.59 odst., stroški za obleko in obutev so se povečali za 75.48 odst., stro-
Vodstvo TPD se je ob neki priliki v zvezi s sedanjim položajem izjavilo, da pač nima volje pogajati se z obstoječimi organizacijami, ker te med delavstvom nimajo članstva. Vprašamo ravnateljstvo družbe, kdaj so se strokovne organizacije pogajale le za svoje članstvo. Namen strokovnih organizacij ni bil nikoli ščititi le delavstvo, ki stoji v njihovih vrstah, marveč vedno vse delavstvo. TPD tudi ni nikoli ničesar dala organizacijam, marveč vedno le delavstvu. Ako družba joče za razpuščeno organizacijo, ki je baje imela organiziranega večino delavstva, potem vemo, da joče zato, ker je ta organizacija pripomogla, da so delničarji družbe spravili v svoj žep težke milijone, med tem ko naš delavec ni prejel nikoli tega, kar mu pripada. Ravnateljstvo družbe naj se tudi zaveda, da je z razpustom te organizacije prenehal čas skrajnega popuščanja. Zahteve delavstva so danes majhne, utemeljene s kolektivno pogodbo, zato jih bo moglo delavstvo uresničiti. Ako mu tega ne bo dala družba sama, mu more nuditi veliko pomoč vladni komisar.
ški za kurjavo in razsvetljavo so se povečali za 32.89 odst., dočim so ostali stroški za stanovanje nespremenjeni. Skupno so se stroški za življenjske potrebščine povečali za 5329 odst.
Po Indeksu, kjer se upošteva le najnujnejše življenjske potrebščine, bi moral zaslužiti delavec, ki ima štiričlansko družinon na mesec 2721.26 din. Dejansko povprečje delavskih plač je pa mnogo nižje, kot ga pa predvideva Indeks. Ker zaslužijo delavci mnogo manj, kot pa predvideva Indeks, na splošno tudi ne velja povprečje zvišanih stroškov za življenjske potrebščine za 53.29 odst. Delavec troši največ svojega zaslužka za prehrano in obleko in obutev ter za kurivo. Za ta del življenjskih stroškov pa vidimo, da so se zvišali do 75.48 odst. če bi se torej hotelo delavstvu izplačevati vsaj take mezde kot leta 1939, bi se morale mezde zvišati vsaj za 60 do 70 odst.
Iz naših delavskih krafev
Kranj
Sporočamo, da se vrši v nedeljo 9. marca ob 10. uri dopoldne širša odborova seja podružnice NSZ v Narodnem domu. Pridita vsi, ki se zanimate za rešitev važnih vprašanj, ki bodo na dnevnem redu.
Predsednik Mlinar Albin, ki je na orožnih vajah, prav iskreno pozdravlja vse članstvo NSZ. V pismu, ki smo ga prejeli od! njega, nas zaslužni in agilni predsednik vzpodbuja k delu za napredek podružnica NSZ v času njegove odsotnosti.
žrjavčrna
V soboto, dne 22. februarja se je pričel pri nas strokovni tečaj za člane NSZ. Tečaj sa bo vršil v lastnem delokrogu podružnice in se vanj lahko prijavi še vsakdo. Namenjen je predvsem delavstvu, da se seznani z dolžnostmi, ki jih nosi vsak društveni funkcijo-nar. Na dnevnem redu je tudi razprava o pomenu delavskih zaupnikov.
V nedeljo, dne 9. marca L L se bo vršil redni občni zbor podružnice. Občni zbor sei bo vršil popoldne, ker je večina delavstva dopoldne zaposlena na delu. Zato bo udeležba na popoldanskem zborovanju dolžnost vsakega zavednega člana.
Odbo*,
Maribor
V soboto, dne 1. marca t. L se je vršila tajništvu seja mariborskega okrožja NSZ. X® poročil zastopnikov vseh podružnic je bila razvidno uspešno delo, ki ga vrši Narodna strokovna zveza v obmejnih krajih Slo venijo) na strokovnem, prosvetnem in nacionalnem! polju.
Dramatski odsek podružnice priredi v nedeljo, dne 9. t. m. ob 5. uri popoldne v veliki1 dvorani Narodnega doma Standekerjevo tro-dejanko »Prevara«. Vabimo vse člane in prijatelje našega pokreta, da polnoštevilno obiščejo prvo uprizoritev našega dramatskegS odseka.
Loke pri Zagorju
Naša Bratovska skladnica je delila pretekli mesec izkaznice za moko. Vsak ruda® je dobil izkaznico za 1 kg moke, po katera je moral priti vsak sam po 2 uri ali še ved ur daleč. Ne vemo, od kod izhaja ta šikana« Mnogo rudarjev je raje pustilo izkaznico, kakor pa da bi napravilo tako dolgo pot za 1 kg moke. Nekateri so mislili, da so tega krivj zaupniki, kar pa ne odgovarja resnici. Zato. bodo zaupniki že napravili korake zaradi teh' šikan na merodajnih mestih. Prav po nepotrebnem delajo nekateri' gospodje nevolja med rudarji.
Jesenice
Razpis nedeljske zdravniške službe. Z a
mesec marec se odreja sledeči vrstni red zdravniške slube ob nedeljah in praznikih,, veljaven za vse družinske člane in zavarovane člane brez razlike njihovega bivališčaf 2. 19. in 30. marca g. dr. Hafner Jože, 9. xk]
23.	marca g. dr. Keržan Bartolj, 16. in 25* marca g. dr. Čeh Milan.
plače inozemskih strokovnjakov večje ko| plače domačih strokovnjakov v kmetijski industriji za 63 odst., v industriji kamenja iz® zemlje 15 odst., v kovinski industriji 26 odst« v kemični industriji 120 odst., v tekstilni industriji 86 odst., v usnjarski industriji 33 odst., v papirni industriji 73 odst., v električni industriji 139 odst. in v rudarstvu it odst. Pri nas v Sloveniji podobna statistika gotovo ne bi pokazala boljše rezultate zajt domače nameščence, kot jih je na Hrvat* skem.
Tujec je vedno boljše plačan
V industriji imamo še vedno zaposlenih mnogo tujcev. Dovoljenje za zaposlitev tujcev si izposlujejo industrije z utemeljitvijo, da so nepogrešljivi strokovnjaki, brez katerih se ne bi moglo obratovati. Res je pa, da imamo zaposlenih mnogo »takozvanih inozemskih strokovnjakov«, ki ne znajo več kot domači strokovnjaki, mnogokrat pa še manj. Posebno one industrije, ki delajo s tujim kapitalom, imajo inozemske strokovnjake zaposlene iz čisto drugih razlogov, kot pa da jih potrebujejo vsled njihovih posebnih sposobnosti.
Priznati moramo, da se je število tujcev v naši industriji že precej zmanjšalo. Vztrajati bo, da izginejo iz naših podjetij še vsi tisti, ki jih v resničnem interesu obratovanja ne
potrebujemo. Tembolj moramo na tem vztrajati, ker imamo že vse polno domačih strokovnjakov, ki so brez posla in ki bi prav radi zasedli mesta, ki jih imajo še danes tujci.
Nedvomno so tujci v industriji mnogo boljše plačani kot pa domačini. Delo tujca se vedno bolj ceni. Tudi če naš delavec dobi mesto, ki ga je preje opravljal tujec, je vedno slabše plačan, kot tuji prednik. Prav zanimivo bi bilo, če bi se sestavilo statistiko, kako so plačani tuji strokovnjaki. Na Hrvat-skem je Ekonomski institut ugotovil, da je znašala povprečna plača domačega industrijskega nameščenca — strokovnjaka 2386 din, dočim je znašala povprečna plača tujega strokovnjaka 3860 din. Po strokah so bile
Važna uredba za rudarje
Dne 19. oktobra 1940 je izdala Nemčija uredbo o izvedbi socialnega zavarovanja v Alzaciji in Loreni. S to uredbo je socialno zavarovanje nemške države razširjeno tudi na Alzacijo in Loreno.
§ 14 dopolnilne uredbe k prvi uredbi z dne 5. 12. 1940 določa, da se smatrajo ohranjene do 31. decembra 1940 vse pričakovane pravice, ki so bile pridobljene pri nosilcu alzaško-lorenskega rudarskega pokojninskega zavarovanja. Po § 15 iste uredbe se pa računajo leta, za katera so plačani prispevki rudarskim zavarovalnicam v Alzaciji-Loreni, kot da so plačani po nemškem zakonu o »-udarskem zavarovanju.
Ta uredba je zelo važna za naše rudarje, ki so zaposleni v Alzaciji in Lorenu V smislu Čl. 1 pogodbe o socialnem zavarovanju med
Jugoslavijo in Nemčijo z dne 5. avgusta 1929 — v veljavo je stopila 3. oktobra 1929 — so namreč naši državljani v Nemčiji izenačeni z domačimi delavci v pogledu dajatev iz socialnega zavarovanja.
Za rentnike, ki že prejemajo rente iz alzaško-lorenskega nezgodnega invalidnega ali pa rudarskega zavarovanja, pa velja naslednje: Od 1. januarja 1941 dalje se bodo vse rente in pokojnine preračunale na novo. Dokler se ne ugotove proračunski zneski, bodo koristniki prejemali primeren predujem, jem.
Uredba z dne 19. oktobra 1940 nudi prizadetim zelo koristne ugodnosti, zaradi tega naj se jih poslužijo takoj, da ne bodo pozneje trpeli sami.
V idno težje se živi
u- 1	>	'	'	’	■	-■>.•«■
met.—asssaa«raKaBBHBfe*«£i: ^ ^r^vaa
Mitični pregled
Dne 27. februarja sta bila v Budimpešti
na svečan način izmenjani ratifikacijski listini prijateljske pogodbe med Jugoslavijo in Madžarsko.
V slavnostni dvorani predsedništva madžarske vlade je naš zunanji minister dr. Cin-car-Markovič v navzočnosti madžarskega ministrskega predsednika Telekija in drugih odličnih predstavnikov podpisal zadevni protokol, nato pa ga je podpisal madžarski zunanji minister Bardossy. Po podpisu protokola je bilo slavnostno kosilo na jugoslovenskem poslaništvu. Popoldne je zunanji minister Cincar-Markovič sprejel novinarje in jim dal obširno izjavo o pomenu pogodbe, ki bo še bolj okrepila sodelovanje obeh narodov. Zvečer je na večerji govoril madžarski zunanji minister. Na njegovo zdravico pa je odgovoril dr. Cincar-Markovič. Obe zdravici sta bili dokaz iskrenega razmerja med Beogradom in Budimpešto. Poročila o obisku jugo-slovensikega zunanjega ministra dr. Aleksandra Cincar-Markoviča so zavzela v madžarskih listi cele strani. V uvodnikih naglašajo madžarski listi pomen končnega uveljavljenja pogodbe o prijateljstvu, ki je velik prispevek k miru v tem delu Evrope.
V dvorcu Belvederju na Dunaju je 1. t. m
Bolgarija svečano pristopila k trojnemu sporazumu (med Nemčijo, Italijo in Japonsko).
Bolgarski ministrski predsednik Filov je v prisotnosti zastopnikov vseh držav trojnega sporazuma podpisal pristopni zapisnik. Ot tej priliki je prispel na Dunaj sam nemški kancelar Hitler in sprejel po podpisu zastopnike držav trojnega sporazuma in manjših zavezniških držav.
Spričo pristopa Bolgarije k trojnemu sporazumu
je vkorakalo v Bolgarijo nemško vojaštvo.
Po nemških in italijanskih vesteh je naloga nemškega vojaštva v Bolgariji v zaščiti bolgarskih koristi in v ohranitvi miru na tem področju. Po raznih vesteh nemško vojaštvo že zmerom prihaja v Bolgarijo.
Iz Carigrada poročajo, da je turška vlada že storila primerne ukrepe, čeprav je Turčija šele te dni sklenila nenapadalno pogodbo z Bolgarijo. Turške vojne ladje
so že položile mine v Dardanelah in v vseh dostopih do Dardai.cl
ter so neprestano na straži. Na turških odločujočih mestih naglašajo, da s tem Dardanele ^ še niso zaprle za promet, ker se po posebni mednarodni pogodbi ne smejo zapreti, razen če je Turčija sama v vojni, toda treba je za prevoz skozi Dardanele potrebnega dovoljenja.
Moskovska agencija Tass javlja: Dne 1. t. m. je Altinov, zastopnik bolgarskega zunanjega ministrstva, sporočil Lavriščevu, poslaniku Sovjetske zveze v Bolgariji, da je bolgarska vlada pristala na prihod nemških čet v Bolgarijo z namenom, da se ohrani mir na Balkanu. Dne 3. t. m. je Višinski, pomočnik sovjetskega ljudskega komisarja za zunanje zadeve, dostavil bolgarskemu poslaniku v Moskvi Stamenovu odgovor, v katerem pravi med drugim:
Sovjetska vlada ne soglaša s stališčem bolgarske vlade, ker to njeno stališče ne vodi k utrjevanju miru, temveč k razširjenju vojnega področja in zapletu Bolgarije v vojno.
Sovjetska vlada, zvesta svoji mirovni politiki, ne more iz teh razlogov nuditi nobene pomoči bolgarski vladi v izvajanju njene zdaj-Sne politike. Sovjetska vlada smatra, da je dolžna podati tako izjavo zlasti zaradi neoviranega širjenja glasov v bolgarskem tisku, ki povsem svojevoljno tolmačijo politiko Sovjetske zveze. Moskovski radio je 3. t. m. poskrbel za čim večje razširjenje niškega uradnega sporočila o stališču sovjetske vlade do prihoda nemške vojske r Bolgarijo. Sporoči-
lo je bilo po radiu javljeno v ruščini, nemščini, francoščini in bolgarščini. — Londonski radio je rekel k uradni ruski izjavi, da je Rusija prvič, odkar je bila podpisana rusko-nemška nenapadalna pogodba, javno nastopila v smislu, ki Nemčiji ne more prijati.
Reuter poroča:
Angleški zunanji minister Eden in načelnik angleškega generalnega štaba Dill sta se pred dnevi posvetovala s turškim ministrskim predsednikom Saidamom, zunanjim ministrom Sarad-zoglom in šefom turškega generalnega štaba maršalom Čakmakom.
Na odločujočih mestih označujejo te razgovore kot zeio uspešne. Trdi se, da se je na posvetovanjih ugotovila popolna istovetnost koristi obeh držav.
Ruski časopis »Miro vo j e hoz jajstvo i miro-vaja politika« objavlja članek o mednarodnem položaju, v katerem piše tudi o trojnem sporazumu in pravi me ddrugim: »Posebna točka sporazuma govori o tem, da se trojni sporazumu in pravi med drugim: »Posebna Troini sporazum je očitno naperjen proti Zedinjenim državam.« Glede Jugoslavije piše
Jugoslavija se drži nevtralnosti in je tudi izjavila, da je pripravljena braniti svojo nevtralnost.
Potrebno si je zapomniti, da Jugoslavija ni majhna država, temveč ima 16 milijonov prebivalcev Njena vojska nikdar ni bila slaba in Jugoslavija ima ugodne možnosti za obrambo v primeru napada nanjo.
Francoski list »Candide« poroča: Na francoskih odločujočih mestih sodijo,
da bosta Nemčija in Italija v polni meri spoštovala jugoslovensko nevtralnost.
Tako zagotovilo da je dobil jugoslovenski ministrski predsednik na nedavnem sestanku z nemškimi državniki.
Zadnje dni se opaža
večja delavnost nemških podmornic,
ki skušajo potopiti čim več angleških ladij. Ker se je vreme izboljšalo, je bila na obeh straneh večja delavnost letal. Nemci v glavnem s prejšnjo silo napadajo večja industrijska mesta v Angliji, Angleži pa Porenje, Porurje in vdorna pristanišča ob francoski in belgijski obali. Baje so angleška letala z uspehom bombardirala rumunsko petrolejsko ozemlje okoli Ploestija. V sredo so opazili prva angleška letala tudi že nad Bolgarijo.
Iz Sofije poročajo.
da je Anglija prekinila državniške od-nošaje v Bolgarijo
in da bo angleški poslanik v Sofiji Rendell odpotoval te dni z vsemi angleškimi državljani, ki še bivajo v Bolgariji, v Turčijo Vojne pa Anglija zaenkrat še ne namerava napovedati Bolgariji.
Po vesteh iz Aten in Rima
na albanskem bojišču ni večjih dogodkov.
Vrste se le krajevni spopadi, ki pa ne spremene položaja. Italijanske čete se držijo tu zelo krepko. Angleži bodo baje v Solunu izkrcali svoje čete, da priskočijo na pomoč Grčiji, če bi bila od nemškega vojaštva napadena preko bolgarske meje.
Iz Kaira poročajo,
da so Angleži zadnje dni na afriških bojiščih dalje napredovali.
V Libiji so angleški zavezniki, de Gaulleovi Francozi zavzeli zelenico Kufro, a zelenico Džarabub napadajo Angleži. V Italijanski Somaliji so Angleži po zavzetju glavnega mesta Mogadiscia dalje napredovali. Zavzeli so med drugim kraje Duco degli Abruzzi, Iscio Bai-doo in Bulo Burti. V Abesiniji uporni Abe-sinci po malem napredujejo. V Eritreji oblegajo Angleži Keren, ki so ga že na treh straneh obkolili. Angleži javljajo, da so doslej v Afriki ujeli že nad 140.000 italijanskih vojakov in zajeli velikanske množine orožja. Itali-
Zenska hvala
razkraja čez noč nesnago v perilu!
janske ujetnike odpravljajo po večini v posebna taborišča v Indijo in Avstralijo.
V ameriškem Senatu
se zaključuje razprava o ameriški pomoči Angliji in bo po vesti iz Washing-tona zadevni zakon v nekaj dnevih sprejet
z znatno večino. Med drugim nameravajo Zedinjene države dobaviti Angliji letos 16.000 letal raznih vrst.
Na Da>jnem vzhodu
se bo menda spor med Siamom ln Francosko Indokino po posredovanju Japonske mirno poravnal,
ker je francoska vlada na pritisk Japonske pristala na odstop večjega ozemlja ob reki Mekongu Siamu.
gospodarstvo
Sejmi
10. marca:	Kapele pri Brežicah	(tudi	za
konje),	Št. Jurij	ob Taboru,	Stari	trg,
Raka, Hrastnik-Dol;
11. marca:	Blagovica	(živinski);
12. marca:	St. Jurij	ob južni železnici-trg,
Turjak, Drenovo, Vesela gora - St. Rupert, Radovljica;
13. marca: Loka pri Zidanem mostu;
14. marca: Crensovci (le za živino), Muta, St Vid pri Grobelnem;
15. marca: Zdole-Pleterje, Semič, Lož, Prosenjakovci.
Vrednost denarja
Na naših borzah smo dobili 4. t. m. v devizah (prve številke službeni tečaji, druge t oklepajih tečaji na svobodnem trgu):
1 angleški funt za 174.57 do 177.77 (za 215.90 do 219.10) din;
1 ameriški dolar za 44.25 do 44.85 (za 54.80 do 55.20) din;
1 švicarski frank za 10.29 do 10.39 (za 12.71 do 12.81) din.
Nemške klirinške marke so se trgovale po 17.72 do 17.92 din. Vojna škoda je bila s Beogradu po 477.50 do 478 din.
Tedenski tržni pregled
GOVED. Za kg žive teže so se prodajali: t Ptuju: voli po 7.50 do 9, krave po 4.25 do 7.50, junci po 6 do 7.50, telice po 7 do 10, v okolici Ljubljane: voli I. po 8.75, II. po 7.75, III. po 6.75, telice I. po 8.25, II. po 7.25, III. po 6, krave I, po 7, II. po 0, III. po 4, teleta
I. po 13, II. po 11 din.
SVINJE. Za kg žive teže so se trgovali: ▼ okolici Ljubljane: Špeharji po 14, pršutarjl po 11, v Murski Soboti: pršutarjl po 9 do
II, v Ptuju: debele svinje po 13.50 do 15, *vi-nje za pleme po 10 do 11.75, pršutarjl po 11 do 13 din.	_j
KRMA. V Celju: seno 115 do 120, slama 65 do 70, v Murski Soboti: seno 100 do 120, slama 60 do 70 din za 100 kg.
ZABELA. V okolici Ljubljane: slanina 26, svinjska mast 32, v Murski Soboti: slanina 26, svinjska mast 30 do 32, v Trbovljah: sveža slanina 27 do 28, prekajena 34, svinjska mast 30, v Celju: slanina 26, svinjska mast 32 din za kilogram.
MED. V okolici Ljubljane 35 do 38 din za kilogram.
SIROVE KOZE. V Murski Soboti: goveje 26 do 30, telečje 28 do 30 din za kg.
KROMPIR. V Murski Soboti 150, v Trbovljah 250, v Celju 275 din za 100 kg.
FIŽOL. V Murski Soboti 6, v Celju 7 do 9 din za kg.
JAJCA. Zaradi bližajoče se pomladi cene popuščajo. Povprečno se trgujejo po en dinar za kos. Ponekod so cene že padle pod en din.
SIROVO MASLO. V Murski Soboti 50 do 56, v Celju 48 do 64 din za kg po kakovosti.
Drobne vesti
= Posvet o gozdnem gospodarstvu v Sloveniji. Kmetijska zbornica v Ljubljani je priredila tridnevni posvet o stanju gozdnega in lesnega gospodarstva v Sloveniji in o smernicah za njegovo izboljšanje. Posvet je bil v dvorani Delavske zbornice. Na posvetu so gozdarski in drugi strokovnjaki podali poročila o vseh važnejših gozdarskih vprašanjih Slovenije.
*= Zaposlenost v Jugoslaviji. Osrsdni urad za zavarovanje delavcev prinaša svoje mesečne podatke o gibanju članstva. In sicer za november. V tem mesecu je bilo pri vseh okrožnih uradih zavarovano 756.333 delavcev in nameščencev, to je za 29.179 mani kakor v oktobru in za 21.386 več kakor v novembru prejšnega leta. Od skutinega števila zavarovancev pride na dravsko banovino 119.965 zavarovancev, na banovino Hrvatsko 244.197 in na ostale banovine 392.171. Od oktobra do novembra je število zavarovancev nazadovalo v dravski banovini za 2.3 odstotka, v banovini Hrvatski za 1 odstotek in v ostalih banovinah za 5.7 odstotka. Celotni zavarovani zaslužek je znašal v novembru 633 4 milijona dinarjev (v prejšnjem novembru 454.4), od tega v Slovenili 108.9. v Hrvatsiki 214.6 in v ostali državi 310.0 milijona dinarjev.
= Plačevanje kmečkih dolgov v Sloveniji se vrši v redu. Vsa vplačila kmečkih dolžnikov v letu 1940. so znašala po službenih podatkih 78.4 milijona dinarjev nasproti 73.3, 430.4 in 143.5 milijona dinariev v prejšnjih
'T tlrnidr
»Rekli sle«, mu je s prisiljenim smehom ■egla lepa vdova v besedo, »da ste občutili simpatijo do nje ... Ali merite na markizo Barancosovo?«
»Motite se. Markiza ni nikogar umorila . .. jToda čudne misli se mi zbujajo... Ta žen-aka, ki je jaz morda niti ne bom izročil pra-yici v roke, bi se utegnila omožiti s kakšnim mojim prijateljem, poštenjakom od nog do glave, pa se vprašujem ... ali smem dovoliti, da moj prijatelj zveže svojo usodo z žensko, ki si je s krvjo omadeževala roke ... s krvavim umorom ... čeprav se najdejo za ta umor morda lahko olajševalne okoliščine.«
»Ne«, je s težavo odvrnila gospa Cambry-jeva.
»Ttidi jaz mislim tako. Toda kako naj se izvlečem iz te zagate? Ce vzamemo, da bi bil — na primer — ta bodoči mož sodnik, ki mu je zaupana preiskava o umoru v operi, — kaj bi potem še preostalo? Mislim, da bo najbolje. če se o tem pomenim z žensko, ki je tu prizadeta, in ji pokažem pismo, ki ga je ona pisala Goliminu in ki ga imam pri sebi v žepu.«
»Kako?« mu je segel Gaston v besedo. »Stricu si pa rekel, da si pismo pozabil doma.«
»Zmotil sem se. Pismo je tu pri meni!«
Gospa Cambryjeva je z drgetajočim glasom .vprašala:
»Kaj bi rekli tej ženski?«
, »Tole bi ji rekel: Gospa, vaša usoda je v
treh letih. V štirih letih je bilo vplačano 425.7 milijona dinarjev medtem ko bi morali kmečki dolžniki po uredbi v teh štirih letih plačati 720 milijonov dinarjev. Zanimivo je, da so lani kmečki dolžniki v Sloveniji plačali celotni dolžni letni obrok in celo nekoliko več, namreč čez sto odstotkov, medtem ko so znašala plačila na področju osrednjega zavoda Privilegirane agrarne banke v Beogradu le dobri dve petini dolžnega letnega zneska, na področju podružnice v Zagrebu slabo četrtino in na področju podružnice v Sarajevu komaj eno sedmino.
= Naš minister za trgovino in industrijo na velesejmu v Leipzigu. Te dni je odpotoval na velesejem v LHozigu naš minister za trgovino in industrijo dr. Ivan Andres. Hkratu bo stopil v stik z več ^frnvomimi zastopniki nemškega -"spodarstva in bo z niimi Dreučil razna gospodarska vnrašania, ki se tičejo obeh držav.
“ Banovina Hrvatska ne bo ustanovila sladkorne tvornice. Oddelek banske oblasti za kmetijsko gospodarstvo zanikuje vest. po kateri naj bi skupina hrvatskih industrijcev ustanovila s sodelovanjem banske oblasti novo tvomico sladkorja.
Novice
I 91
* Trboveljski rudarji zahtevajo lazsodišče v vprašanju poviška plač. Med delavskimi združenji in Trboveljsko premogokopno družbo je prišlo do nesoglasja glede določitve pravilnega, dejanskemu porastu draginje ustrezajočega odstotka poviška plač in akordov v smislu kolektivne pogodbe. Ker pogajanja niso dovedla do sporazuma, zahtevajo rudarji sestavo razsodiščnega odbora. Delavska združenja so izdala te dni leiak in v njem upravičujejo svoje zahteve Dokazujejo, da je draginja narasla za 54.7, akordan-ti pa so prejeli le 44 poviška, in še to vselej pozneje, kar pomeni za delavstvo izgubo šestih do sedmih milijonov dinariev.
* Prepoved povišanja cen nadzorovanemu blagu. V zvezi z objavo novega seznama blaga, ki spada pod nadzorstvo cen in ie bil objavljen v »Službenih novinah« od 20 februarja, je zdaj urad za nadzorstvo cen v Beogradu izdal odredbo, po kateri je *a vse blago, ki je pod nadzorstvom prepovedano povišanje cen brez prp^?verta odobrenia. ki ga
na plesu
mojih rokah. Tu je nepobiten dokaz o vaši krivdi! Toda jaz vas ne sovražim in rad imam človeka, ki ga nameravate vzeti. Ce vas ne prijavim, postanem vaš sokrivec. Ce vas prijavim, ubijem vas in vzamem njemu čast. On je poštenjak in tega ne bi preživel. Kaj naj storim? Povejte mi to vi, ki ste zakrivili, da je nastal tak položaj!«
Gospa Cambryjeva je molčala.
»Upoštevam«, je nadaljeval stotnik, »da umor ni bil premišljen Upoštevam, da se ta ženska ni zaročila s sodnikom, da bi se izmaknila kazni. Naposled upoštevam tudi to, da se je ta ženska pokesala svojega dejanja in da želi za vsako ceno popraviti greh svoje preteklosti.«
»Da se je pokesala?« je govorila gospa Cambryjeva kakor odmev njegovih besed. »O, nedvomno se je hudo kesala.«
»Tudi to verjamem, kakor vi, gospa. Drugače ne bi plačala grobnice za svojo žrtev in ne bi nad njenim grobom jokala. Vem, kako je moralo to biti. Ona je šla v strahu po pisma v ložo ... Vedela je, koliko jih je pisala... in ugotovila je, da eno izmed pisem manjka. Mislila si je, da je Orcivalka pismo nalašč zadržala za pozneje... Vrnila se je v ložo, sporekla se je z žensko, ki se je morda iz nje norčevala ... iztrgala ji je bodalo in jo z n jim zaklala ...«
»Dovolj!« je zajecljala gospa Cambryjeva.
»Kako te more zabavati ta žalostna zgodba?« je nejevoljen vzkliknil Gaston.
bodo izdajala pristojna oblastva le v izjemnih in opravičljivih primerih.
+ Petdesetletnica »Ammii/tega Slovenca«. Naši rojaki v Zedinjenih državah imajo močno razvito društveno in kulturno življenje, o čemer pričajo številni dnevniki in drugi časopisi, ki prihajajo k nam. Nekateri njihovi listi so že zelo stari. Tako je prav te dni slavil 501etnico »Amerikanski Slovenec«, ki izhaja v Chicagu.
Tekme v smučarskih skokih v Planici. Vi nedeljo je bila mednarodna tekma v smučarskih skokih na orjaški skakalnici v PlanicL Tekme se je udeležilo osem nemških in devet naših skakalcev, izmed katerih je nekaj zaradi poškodb med tekmo odstopilo. Najbolje se je izkazal Nemec Gering, ki je letel po zraku 118 metrov daleč. Dva naša skakalca sta letos prvič prešla mejo 100 metrov, in sicer Albin Novšak iz Naklega, ki je skočil 103 metre, in Rudi Finžgar iz Krope, ki se je pognal 101 meter daleč.
* Smrt vrlega moža. V Škofji Loki je umrl priljubljeni posestnik in mesar g. Karel Rot-tenbiichler. Zadela ga je bila možgansk kap. Pokojnik je bil doma iz Devečerja na Slovaškem. Med svetovno vojno pa ga je zaneslo k nam in v Kranju se je kot podoficir spoznal s svojo bodočo ženo gospo Franjo. Pred 20 leti so se preselili Rottenbuchlerjevi v Škofjo Loko. Vrlemu pokojniku, ki ga objokujeta soproga in sin, blag spomin!
* Gostovanje dresdenske opere v Beogradu V beograjskem narodnem gledališču je bila nedavno zvečer prva predstava opere iz Dresdena. Nemški gostje so uprizorili opero »Kavalir z rožo«. Predstavi je prisostvoval tudi predsednik vlade Dragiša Cvetkovič s mnogimi drugimi ministri. Gledališče je bilo nabito polno. Po predstavi je priredil upravnik gledališča Momir Veljkovič gostom na čast pojedino . Drugi večer je z enakim uspehom uprizorila dresdenska opera v Beogradu Beethovnovno opero »Fidelo«. Drugi predstavi sta prisostvovala tudi Nj. Vis. knez namestnik Pavle in kneginja Olga s spremstvom. Občinstvo je visoka gosta toplo pozdravilo. Med odmorom sta knez namestnik' in kneginja Olga sprejela glavnega intendanta dresdenske opere Gottschalka in ravnatelja Bohma. Ob zaključku predstave je ravnatelj beograjske opere Lovro MataStč izročil članom dresdenske opere lep lovorjev venec.
* Zdajšnost in bodočnost. Pod naslovom »V časih usodnih odločitev« objavlja beograjski »Napred« članek, v katerem razpravlja o
»Upam, da mi gospa tega ne bo zamerila. Se celo vprašal jo bom: kaj bi storili vi. gospa, če bi bili namesto nje?«
»Ne vem. Ce bi bila v koži tiste nesrečne ženske, bi rekla: Ne bojte se, ne bom pognala v pogubo človeka, ki mi je hotel dati svoje ime. Ne bom ga vzela in vaša tajnost pojde z menoj v grob.«
»Kdo bi meni jamčil, da bo ženska držala svojo besedo?«
»Če bi vas ogoljufala, bi jo lahko takoj kaznovali. Naj pa še jaz nekaj vprašam vas: Kaj bi storili vi, če bi ta nesrečna ženska izginila kam daleč ali pa bi se zaprla v samostan?«
»Iz tujine bi se lahko vrnila, iz samostana odšla «
»Prav ste rekli, gospod. Samo mrtveci se ne vračajo«, je mrtvo odvrnila vdova.
»Ne mislim tako. Zadovoljil bi se s tem, da se razveže za zmerom zaroka.«
»Ali bi potem sežgali tisto pismo?«
»Morda.«
»Pozabljate, da ste pismo obljubili gospodu Rogerju Darcyju. On vas pričakuje.«
»Rekel bom, da sem ga izgubil ali pa, da so mi ga ukradli.«
»To je vaša reč. Prosim vas samo, da greste h gospodu Rogerju in‘mu rečete, da sem sklenila še za naprej ostati vdova.«
»Gaston bi to lahko bolje opravil.*
»Ne pristanem na to«, je vneto odvrnil Gaston.
»To sem tudi pričakovala«, se je nasmehnila vdova. »Dobro veste, da se je stric sklenil oženiti z menoj, če se vi ne bi. Toda zmeraj je sanjal o tem, da bo svoje imetje pustil nečaku, če se bo ta oženil. Zdaj se bo
trenutkih, ki lahko odločijo o usodi kakega naroda za več rodov. Posebno velja to za majhne narode, medtem ko lahko veliki narodi sčasoma popravijo tudi naj več j e pogre-Ske in prebole najhujše poraze. Na koncu pravi članek: »So trenutki, ko je treba za pra-ivice naroda v bodočnosti žrtvovati zdajšnost. Narodi, ki tega ne morejo razumeti, morajo često žrtvovati zdajšnost in bodočnost. Država ki se ni sposobna braniti in se ohraniti, ni država v pravem smislu besede. Dva osnovna življenjska pogoja vsake države sta sposobnost obnavljanja in sposobnost obrambe. Brez sposobnosti obrambe in odločne volje za n j o.narod nima možnosti in pravice do življenja, posebno ne do srečnejšega in boljšega življenja.«
* Električna luč na Čatežu. Te dni je v
Čatežu prvič zasvetila električna loč. Boji za pridobitev električne rasvetljave so trajali več let. Velike zasluge za elektrifikacijo Čateža imajo mnogi ugledni posestniki, med temi trgovec in gostilničar g France Les. Predvsem pa je treba poudariti veliko razumevanje čateškega občinskega odbora, ki je določil znatno vsoto za izvedbo elektrifikacije. ’
* Novice s Koroškega. Izreden dogodek se je pripetil v Bajlišah lOletnemu sinu tamo-toijega lovca Rohra, ki stanuje v Babučniko-vem grabnu med skalovjem pod Javornikom. Po naročilu očeta, ki je pri vojakih, je fant pavi! na skobce, ki so bili nastavljeni za lisice. Nekega dne pa je našel fant ujeto veliko ptico in meneč, da je jastreb, vzel kol in ptico ubil. Sele, ko je prišel domov in pokazal nenavadno veliko ptico domačim, sc ugotovili, da gre za velikega planinskega orla, ki je meril z razprostrtimi krili skoro £va in pol metra. Dva dni nato se je v istem kraju ujel v nastavljeni skobec drug orel. Tokrat pa je fant ptico že poznal in jo spustil spet na svobodo. — V Dobu pri Pliberku je tovorni avto povozil do smrti malo Turn-kovo Nežiko. — V Podgori je v visoki sta-ros.i 91 let umrl France Fehr. Pokojnik je b’l velik ljubitelj slovenske knjige in slovenskega gtiva sploh. Zaradi svojega mirnega značaj* je bil splošno priljubljen. — V Selah je umrl žagar Miha Užnik, ki zapušča ženo" in pet nedoraslih otrok. — Na Plešivcu je odšel v večnost 821etni Doniž Strugar. Pokojnik je bil dolgoleten sodelavec v slovenski posojilnici in poštenjak od nog do pete. — Elektrifikacija podjunskih vasi tudi v vojnem času dobro napreduje. Te dni so priključili na električno omrežje vas Dob pri
njegov sen uresničil. Zadovoljen je, da boste .vzeli Berto.«
»Toda midva ne čakava na stričevo imetje. Berta in jaz bi bila najsrečnejša, če bi se *udi najin stric oženil in bil srečen.«
►To so bile tudi moje sanje.*, je otožno rekla gospa Cambryjeva. »Toda zbudila sem se in sanje so izginile. Gospod Nointel, prosim vas, opravite vi to nalogo!«
Siotnik je že vstal.
»P.ačunam na vas«, mu je rekla, »a vi računajte name.«
Potem je dejala Gastonu:
»Recite Berti, da bi rada tudi umrla za njeno srečo, če bi bilo to potrebno. Zbogom, gospoda!«
G as ton je ostal kakor okamenel. Nointel ga je odvedel iz palače.
»To komedijo mi moraš razložiti,« je dejal Gaston, ko sta sedela v vozu.
»Kakšno komedijo?«
»Tista smešna vprašanja... «
Dragi moj, gospa Cambryjeva je istega mnenja kakor jaz. Tisto žensko je treba pustiti, da se sama dovolj skesa.«
»Toda stric bo zahteval od tebe pismo«
( »Pretrpel bom posledice... «
] »Pazi, s\ric te čaka!«
»Vem Toda najprej moram še zvedeti, kaj 3e z gospo Barancosovo.«
Nointel je zapustil Gastonov voz in poklical drugega. V vozu je vzel iz žepa pismo in zamrmral:
»Tole pismo je njeno! Ljubka in krepostna vdova je bila Goliminova ljubica in morilka Julije Orcivalove! Če bi bil trenutek pozneje videl pismo, ki ga je ona pisala Gastonu, bi bila izgubljena. Sodnik bi bil spoznal nje-
Pliberku, kar pomenja za vaščane lep napredek, posebno zdaj, ko je za petrolej in bencin precej trda.
* Velike količine skritega žita. Subotici, ki je središče najbolj žitorodnih krajev v naši državi primanjkuje moke. Nedvomno je, piše časopisje, da je povsod okrog žita dovolj, toda pridelovalci so ga skrili, da bodo pozneje dosegli mnogo višje cene, kakor zdaj. To so storili navzlic grožnjam oblastev, da bodo vsi skrivalci hudo kaznovani. Toda zaenkrat ni bilo storjeno še nič takega, kar bi spravilo prizadetim veleposestnikom strah v kosti. Zato poziva časopisje oblasti, naj začno odločneje preiskovati skrivališča.
* Mariborski mestni proračun, ki ga je te dni sprejel mestni svet, znaša za devet mesecev (od aprila do konca leta) 56,666.810 dinarjev. Tekoči proračun, ki velja za redno enoletno poslovno dobo <12 mesecev), znaša le 48,265.140 dinarjev.
* Kaj mora vsaka hiša v Ljubljani imeti za primer ognja. Dolžnost vsakega ljubljanskega hišnega posestnika je, da v svoji hiši stori vse, kar more preprečiti požar. Zavarovanje hiš proti ognju je potrebno že v mirnem času, še bolj pa v vojni. 2e 70 let stari gasilski red določa, da mora vsaka hiša imeti primemo število gasilnega orodja Ze po tem, še zdaj veljavnem gasihkam redu morajo hiše imeti pripravljene sode za vodo, kadi, strešne lestve, ročne brizgalne, sekire, krampe, lopate, svetilke na palirah in ročne svetilke. Razen tega pa poseben pristavek določa, da lahko mestno poglavarstvo, kadar okoliščine terjajo, zahteva še nabavo drugega gasilnega orodia. Take posebne okoliščine so tudi v Ljubljani nastopile z izrednimi časi. Mestni zaščitni urad j° zato predpisal poleg navedenih priprav za vse hiše še tisto gasilno orodje, ki ga zahtevajo navodila bana za zaščito pred letalskimi napadi. Ta navodila so dobili vsi ljubljanski hišni posestniki in moraio biti do vs^h hišah vidno nabita. Navodila predpisujejo nabavo maihne vstavliive ročne brizgalne ?li ustrezajočih kemičn;h gasilnih sredstev, odnosno nanravo, (»no oosodo za vodo s prostornino 100 do 200 litrov, dve vedri za vodo, en oožami kavelj (lahko tudi lesen drog z močnem ž^bliem). eno do dv° 'opati, r-eki-ro. pesek v zaboju ali na kunu (da s noskom zasipamo vžigalne bombe, ker jih z vodo ne srnemo nolivati). gasilno metlo za pobiianie tlečih i^kpr (to je dva metra d o1''o tiaMco s ori+rieno krpo) in eno lestev. Gajski red r>nr?oiio	nii o«	poglavarstvo
no pisavo in to bi ga bilo ubilo. Toda kako naj se izgovorim pri njem? Ce mu rečem, da so mi bila pisma ukradena, mi ne bo verjel. Se kakšen paragraf bi v tem primeru lahko uporabil proti meni... No, videli bomo, kako se bo vse končalo!«
XX.
Ko je Nointel stopil v palačo markize Barancosove, mu je vratar povedal, da je gospodarica odpotovala v Sandovil, kjer je bil pred nekaj dnevi lov in da jo je spremil njen oskrbnik.
Nointel se je potem odpravil naravnost na postajo. Toda v Sandovilu markize tudi ni bilo več. Odpotovala je in oskrbnik ni vedel povedati kam. Njemu je poverila varstvo nad vsem svojim imetjem, dokler se ne vrne.
Nointel je prenočil v majhni gostilni in se drugo jutro vrnil v Pariz. Tu je dobil dve pismi. Prvo je bilo Gastonovo. Prijatelj mu je pisal:
»Stric te je ves dan čakal v sodni palači. Zelo se jezi. Pojdi hitro k njemu in mu izroči pismo morilke. Ce bi tisto pismo uničil, bi si utegnil nakopati neprijetne posledice.
Gaston.«
»Bog naj mu odpusti, ko ne ve, kaj dela,« je zamrmral Nointel. »Ne bi mi bil tako pisal, če bi vedel, da gre za gospo Cambryjevo. Sodnik naj stori, kar hoče, toda pisma ne bo dobil!«
Drugo pismo mu je pisala markiza. Prav kratko je bilo:
»Ljubim vas, trpim največje muke in zapuščam Francijo.
Carmen.«
po komisijah prepriča, ali se predpisi gasilnega reda izpolnjujejo. Dodatek k temu gasilnemu redu določa, da se v hišah ne smt-jo zraven dimnikov, ognjišč ali na podstrešjih spravljati reči, ki se rade vnamejo. V hišah z velikimi podstrešji in v onih, kjer ni mogoče priti iz enega dela v'drugi del podstrešja, so potrebne v vsakem delu vse te priprave. Tudi dvoriščna poslopja morajo imeti na podstrešjih svoje popolno hišno gasilno orodje. Stopnišča in veže morajo biti prazne, da prehod ni oviran. Proti onim ki teh zahtev ne bi upoštevali, določa gradbeni zakon stroge kazni, ki jih pa doslej obla-stvo ni izvajalo. Zaradi izrednih časov bo pa mestno poglavarstvo prisiljeno poslužiti se kazenskih določil proti vsem, ki bi ta opozorila omalovaževali. Mestni gasilni urad zdaj že strogo pregleduje vse hiše.
* Madžarska mladina in madžarski tisk ▼ Jugoslaviji. Novosadski madžarski list »Re-geli Ujsag« prinaša članek o časopisju in njegovem pomenu za narodno vzgojo naroda. Zato list naglaša. da se iz vrst madžarske narodne manjšine čedalje pogosteje slišijo pri-tožbe, da madžarska mladina v Jugoslaviji Is slabo in malo prebira madžarsko časopisje. Mnogo je madžarskih izobražencev, Id prihajajo iz srednih šol, pa ne znajo dovolj svojega maternega jezika. Zato je treba skrbeti, izvaja list. da se bo ta mladina v svojem jeziku sama izobraževala. Dolžnost madžarskih izobražencev je, da bodo kdaj imeli vodilno vlogo v življenju svojega naroda. Zato pa morajo dobro znati svoj materni jezik in njihova društva naj skrbe, da se bo madžarska mladina v madžarskem jeziku dovoljno izobraževala in brala madžarske knjige in liste.
* Po 26 letih se je vrnil k svojcem. Ko so leta 1914. besnele bitke okrog Sabca. se j« med drugimi srbskimi junaki boril Mihajlo Majer. Krogla ga je ranila v glavo in prepeljali so ga na Madžarsko. Leta so minevala, Mihajlo Majer se je preživljal po raznih krajih na Madžarsikem. Pogosto se je spomnil svoje sešstre in se je nekajkrat hotel vrniti v domovino. Toda madžarska oblastva ga nikoli niso pustila čez mejo, ker ni imel nika-kih listin. Mihajlo je postal dninar in si je služil kruh zdaj na tej zdaj na oni madžarski kmetiji. Tako je učakal letošno leto, ko je bilo sklenjeno prijateljstvo med Jugoslavijo in Madžarsko. Po 26 letih je tudi Mihajlo Majer dobil svojo pravico, da se je smel vrniti v domovino. Tik pred letošnim pravoslavnim božičem je prispel v Beograd. Napotil se je na upravo policije, kjer je preživel
Nointelu je zastala kri v žilah. Poiskusil je doumeti pravi zmisel pisma, ki mu ga je bila poslala markiza, žena, ki jo je tako ljubil, toda dolgo ni utegnil pomišljati, kajti spet je stopil v njegovo sobo sluga in mu povedal, da prihaja neka črno oblečena ženska na ukaz gospe Cambryjeve.
To ga je zelo presenetilo. Velel je slugi, naj žensko takoj spusti k njemu, še bolj pa se je začudil, ko je v tej ženski spoznal gospo Jacinto.
Stopila je k njemu in mu brez besede izročila zapečateno pismo.
Nointel ga je odprl in prebral:
»Včeraj ste rekli: Iz tujine se človek lahko vrne, iz samostana odide. Na to vam bom dala pravi odgovor: Samo mrtvi se ne vračajo. Umrla bom. — Oprostite mi, kakor jaz oproščam vam. Moje pismo sežgitet« »Umrla!« je vzkliknil stotnik.« Usmrtila se je!«
»Nocoj ob treh,« je povedala Jacinta. »Toda kako?«
»Izpila je najstrašnejši strup, ki ne pušča sledov. Ce boste vi molčali, ne bo nihče zw del, da je šla sama v smrt.«
»A gospod Darcy?«
»Zvedel bo, da je gospo zadela srčna kap. Od vas je odvisno, ali jo bo objokoval ali preklinjal.«
»Kar sem obljubil, bom tudi držal.«
»Kaj torej še čakate, gospod?«
Nointel je razumel te besede. Odprl je listnico, vzel iz nje pismo, ga pokazal gospa Jacinti in vprašal:
»Ali je prava pisava?«
»Da.«
Nointel je stopil k sveči, ki je gorela na
BTitAN 6
sveti dan. Policija je med tem poiskala njegovo sestro, poročeno z obrtnikom Komne-novičem. Svidenje je bilo na moč presenetljivo. Brat in sestra se nista spoznala. Seveda je bil pred 26 leti Mihajlo krepak junak, zdaj pa je skoro že starček. Sestra se je bridko razjokala in povedala, da so že nekajkrat dali za zadušnice in prižigali svečo v njegov spomin. Zdaj bo Mihajlo Majer do nadalj-nega ostal pri sestri in svaku.
* Žalostna usoda ruskega izseljenca. V ruskem sirotišču v Kikindi je umrl v visoki starosti ruski begunec Arister Rezi kov, ki je bil nekoč eden izmed najbogatejših ljudi v carski Rusiji .Bil je lastnik velikih industrijskih podjetij, rudnikov in več sto hotelov. Prav tako je bil lastnik cele vrste letovišč. Po boljševiški revoluciji je pobegnil v Nemčijo, kjer je vodil v Berlinu veliko rusko restavracijo, ki pa mu ni povoljno uspevala. Z ostankom svojega premoženja se je preselil v Jugoslavijo, kjer je čisto obubožal.
+ Plaz je prekinil promet med našo državo in Nemčijo pri Pliberku. V noči na prejšnji četrtek se je na železniški progi, ki veže našo obmejno postajo Prevalj e-Homec z nemškim Pliberkom, zgodila neprijetna nesreča, ki je za 24 ur prekinila promet med našo državo in Nemč.ijo. Okoli tri kilometre zapad-no od postaje Prevalj se je vsul na progo plaz, ki se je utrgal v hribu nad tirom in zasul tračnice. Okoli 80 progovnih delavcev je V 24 urah očistilo progo.
* Smrtna nesreča v Selški dolini. Nedavno je vozil 301etni Janez Kloboves, uslužben pri industrijcu Dolencu v Škofji Loki, iz Selške doline proti Škofji Loki voz ,naložen s hlodi. Ko se je pomikal dvovprežni voz proti Stu-denemu, je privozil za njim avtomobilski prevoznik Kosec iz Železnikov s tovornim avtomobilom. Ceste so zdaj izredno slabe in je tudi umikanje zelo težavno. To je spoznal tudi Kosec sam, ki je pristopil k Klobovsu in mu svetoval, naj pelje z vozom kar naprej, češ da se bosta že potem ognila, ko pridete na primerno mesto. Kljub temu je prišlo do nesreče. Počasi ste vozila drug za drugim, spredaj voznik in za njim Kosec kakih dve sto korakov, ko je zavozil Kloboves s svojim vozom na desno, misleč da se bo lahko dovolj izognil. Z vozom je zavil preveč na desno, kajti voz se je prevrnil in hlodi so pokopali nesrečnega Klobovsa pod seboj, da je kmalu izdihnil.
* Gospodarsko poslopje je zgorelo. Te dni
je ogenj uničil gospodarsko poslopje Francu
kaminu dvignil papir nad njo in počakal, da je pismo zgorelo.
»Hvala!« je rekla Jacinta. »A drugo pismo?«
Mislila je pismo, ki ga je napisala gospa Cambryjeva, preden je izpila strup. Nointel je tudi to pismo sežgal nad svečo.
»Jaz sem svojo dolžnost opravila. Gospod... z bogom ... «
Obrnila se je in odšla.
»Sirote!« je pomislil Nointel. »Sama si je •odmerila kazen. Če bi bil včeraj to samo slutil, bi ji bil pismo vrnil... Sodnik ne bo nikoli zvedel, iz kakšne nevarnosti sem ga rešil... K njemu pojdem zdaj... Najbrž je že zvedel, kaj se je zgodilo. Preveč bo potrt, da bi me zaradi tega pisma prijel... «
Dobil je strica in nečaka skupaj.
»O, gospod!« je vzkliknil preiskovalni sodnik. »Ali ste zvedeli strašno novico?«
»Zvedel sem jo.«
»Potem mi oprostite. Danes vas ne morem uradno sprejeti. Včeraj sem vas iskal in čakal, pa vas ni nikjer bilo. Ali imate tisto' .pismo s seboj?«
»Ne, gospod, ukradli so mi ga.«
Sodnik se je zdrznil, rekel pa ni ničesar.
»Tista dva tujca,« je nadaljeval Nointel. »Povedal sem vam že, kakšna človeka sta. Hotela sta spraviti s sveta dokaze svojega delovanja v zvezi z Golirninom. Posrečilo se jima je vdreti v moje stanovanje in odnesti vse, kar sem dobil v Goliminovi suknji.«
Sodnik se je priklonil in šel.
Gaston je molčal. Potem je prijatehu stisnil roko in rekel:
»Strašna katastrofa je to!«
»Strašna in nepričakovana.«
»In vendar je morala gospa Cambryjeva z
■nannn»HB^tDHORsnai
Cvetkoviču v Rigoncih. Gasilci iz Rigoncev, Loč in Velikega Obreža so obvarovali blizu stoječe hiše.
* Oprostitev zdravnika, obtoženega zaradi smrti bolnika. Na okrožnem sodišču v Celju je bila kazenska razprava, kakršne so prav redke. Pred sodnikom poedincem se je zagovarjal 38-letni zdravnik dr. Svptolik Božino-vič, vodja zdravilišča v Topolščici pri Šoštanju, ki je bil obtožen, da je s svojo malomarnostjo povzročil smrt bolnika Mihajla 2i-votiča. Obtoženca je zagovarjal odvetnik dr. Jože Goričar iz Šoštanja. Kot izvedenca sta bila pri razpravi zaslišana zdravnik dr. Robert Neubauer, zdravnik vodja državnega zdravilišča na Dolniku, in primarij dr. Franc Debevc iz Ljubljane. Na podlagi zbranih podatkov sta izjavila, da je bilo ravnanje dr. Božinoviča v skladu z zdravniško znanostjo in prakso. Dr. Božinoviču ni mogoče očitati malomarnost, temveč gre za nesrečno naključje. Na podlagi izjave izvedencev je bil dr. Svetolik Božinovič oproščen.
* Slaboumni sin je umoril očeta. Ljubljanski mali kazenski senat je te dni razpravljal o usodi, ki naj jo sodišče prisodi 301etnemu posestnikovemu sinu Antonu D. z Gorenjskega, ki je tam v avgustu na okruten način s samokresom ustrelil svojega očeta Prvotna je bila proti Antonu vložena obtožnica zaradi zločinstva umora. Anton je krivdo priznal. V svoj zagovor je navajal, da se je na očetov umor že dolgo pripravljal. K temu da so ga zavedli stalni spori z očetom baje zaradi tega, ker se je oče nesmiselno pravdal s svojim sosedom in ker je on stalno imel vt'sk, da bo oče njega zavrgel in izročil posestvo bratu Jožetu. Ta misel da ga je tako mučila da je že dolgo koval načrt, kako bi ga usmrtil Ker je storilec kazal znake duševnega razkroja so ga preiskali zdravniki za duševne bolezni (psihiatri) in ugotovili, da je Anton že dolgo let bolehal na počasi se razvijajoči duševni bolezni shicofreniji. ki je povzročila- duševni razkroj. Zaradi te ugotovitve je državno tožilstvo obtožnico umaknilo. Na razpravi so sodniki sklenili oddati Antona v zavod za zdravljenje in očuvanje, ker bi mogel biti nevaren za življenje svoje okolice.
* Trije nevarni tatovi obsojeni. Pred velikim kazenskim senatom v Ljubljani so se zagovarjali 211etni mehanik Leopold Omejc s Toškega čela, 261etni kovaški pomočnik Ivan Hrome iz Podgorice in 301etni soboslikar Viktor Zajc. Obtožnica je navajala dolgo vrsto tatvin, vlomov in eno razbojstvo Omejcu sa-
B—MMMPMBMP— BMBB
njo računati, ker je napisala oporoko in v njej zapustila vse svoje imetje meni.«
»Ali ga boš sprejel?«
»Bom, da ga v njenem imenu razdelim med siromake.«
Prijatelja sta se razšla. Gaston se je odpeljal s stricem, ki ga je čakal v vozu, Nointel pa se je vrnil v svoje stanovanje.
»Mislim, da sodnik ne bo nikoli več omenil tega pisma,« je rekel stotnik sam pri sebi.« Zdi se mi, da je uganil, kaj se skriva za smrtjo gospe Cambryjeve... «
Minilo je pet mesecev, a skrivnost umora v pariški operi je ostala še zmerom zastrta s plaščem teme. Preiskavo so ustavili in kmalu je bil krvavi dogodek čisto pozabljen.
Smrt gospe Cambryjeve ni zbudila presenečenja. Ljudje so jo pozabili, kakor pozabljajo vse drugo, prijetno in neprijetno.
Gospodična Lesterelova še zmerom objokuje svojo nesrečno prijateljico, !• o je teko nepričakovano za zmerom zapi	».
Gaston je z velikim premoženju, ki mu ga je bila zapustila gospa Cambryjeva, ustanovil bolnišnico, ki je nosila njeno ime, in zavetišče za siromašna dekleta. Za mesec oktober je določena njegova poroka z gospodično Berto Lesterelovo.
Njegov stric je pustil službo, kakor se je bil že prej odločil. Njegovo mesto bo kmalu zasedel Gaston, čeprav mu sodniški poklic ni prav pri srcu.
Najbolj so se ljudje čudili temu, da je markiza Barancosova tako nenadno izginila. Na vse mogoče načine so si razlagali njen beg. V začetku sploh ni bilo mogoče najti sledi za njo Pravili so, da se pojavlja zdaj tu zdaj tam, da pa nikjer ne ostane več kakor dan ali dva. Potem so zvedeli, da si je na
memu je pripadala obtožba za tatvino 11 koles. Hromcu je obtožnica očitala predvsem tri vlome. Kakor sta glavna obtoženca Omejc in Hrome vsak na svojo pest kradla, tako sta včasih tudi skupaj delala. Obtožnica je navajala štiri skupne vlome. Enega izmed teh pri Ivani in Mariji Bregar v Brinju sta opravila prav na razbojniški način. Obsojeni so bili vsi trije in sicer Leopold Omejc na štiri leta robije in 41etno izgubo častnih državljanskih pravic, Ivan Hrome na pet let robije in 51etno izgubo častnih državljanskih pravic, Viktor Zajc na šest mesecev strogega zapora in enoletno izgubo častnih državljanskih pravic.
* Dva pobegla zločinca so prijeli. Nedavno smo poročali, da je iz zaporov v Murski Soboti pobegnilo pet zločincev. Dva izmed njih so te dni ujeli. Sta to Peter Križanič s Cvena pri Ljutomeru, in Ciril Cajnkar, ki so ga izsledili v Slatini Radencih.
* _ Sprejem mladeničev v inženjersko podoficirsko šolo v starosti od 18 do 21 let in vojaško podkovsko v starosti od 17 do 21 let. Rok za prijavo je do 15. marca letos. Vsa zadevna pojasnila dobite ustno ali pismeno v koncesionirani pisarni Franca Pera, kapetana v p., Ljubljana, Maistrova 14. Za pismeni odgovor pirložite kolek ali znamko za 10 dinarjev.
* Dolžnost vsakega kmetovalca je, pomagati ponesrečenim živalim. Kako se pomaga, imate natanko popisano v knjigi »Prva pomoč ponesrečenim živalim«, ki jo je spisal dr. Ferdo Kern. Knjiga stane s poštnino vred samo 26 din in se naroča v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani, Šelenburgova ul. 3,
* Sprejem mladeničev v inženjersko podoficirsko šool v Sabcu, konjeniško v Zemunu, artilerijsko v Čupriji in avtomobilsko podoficirsko šolo v Beogradu, starost od 18 do 21 let. Rok za prijavo je kratek. Vsa zadevna pojasnila dobite ustno ali pismeno: Koncesionirana pisarna Per Fran, kapetan v; p., Ljubljana, Maistrova 14. Za pismen odgovor priložite znamke ali kolek za 10 din.
* Šest zabavnih knjig dobe čitatelji »Domovine« za 40 din (s poštnino vred za 49. din), in sicer: Goncourt Edmond: »Dekle Eli-za«, Cervantes: »Tri novele«, Anatole France: »Pingvinski otok«, Leonid Andrejev: »Plat zvona«, Andrej Strug: »Jutri«, Leonid Andrejev: »Povest o sedmih obešenih«. Naročajo se v knjigarni Tiskovne zadruge v. Ljubljani, Šelenburgova ulica 3.
Angleškem kupila veliko ladjo, s katero križari po Sredozemskem morju. Velikonočne praznike je prebila v Jeruzalemu, julija meseca so jo pa videli v Carigradu. Naposled se je razvedelo tudi to, da si je kupila Fazkošno vilo v Palermu na Siciliji in da misli tam ostati sama. brez velike družbe, neodvisna od sveta.
Nointel je tudi zapustil Pariz. Šel je za markizo. Večkrat je pisal Gastonu, zdaj iz tega, zdaj iz drugega kraja. Naposled je nekega dne prejel Gaston* pismo iz Palerma. Nointel mu je sjroročil, da je našel edino ženo na svetu, ki jo res ljubi in da zdaj prvič spoznava; kaj je prava ljubezen. Vzela se bosta kmalu. In potem je še povabil svojega prijatelja na svatbo na solnčni Siciliji...
Simancas in Galmier sta se vrnila v novi svet, v Ameriko. Vse kaže, da o njima ne bo mogoče prav kmalu kaj slišati. Oba sta pohitela na postajo takoj po jx)govoru s stotnikom, ko Simancas ni mogel kupiti Golimi-nove suknje ...
Klavdina Risslerjeva je šla v Rusijo s svojim Vladimirom. Vzela je s seboj tudi Marico. Za grob Julije Orcivalove se ne briga nihče razen Berte Lesterelove. Ona ga pogosto krasi s cvetjem in moli za mir Julijine nesrečne duše.
Moli pa tudi za svojo dobrotnico, rajno gospo Cambryjevo in blagoslavlja njen spomin. Moli za svojo nesrečno sestro, ki jo je življenje strlo. Njeno hčerko vzgaja kakor svojo.
Kapitan Crozon je prevzel poveljstvo velikega tovornega parnika in se potika nekja po daljnih morjih.
Naj se ga boje kiti in morski psi!
KONEC
Zanimivosti
X Novi angleški bombniki znamke »Stirling« imajo, kakor piše angleško časopisje, štiri motorje in se ponašajo z doslej naj-etrahovitejšo vojaško oborožitvijo, ki je znana v letalstvu. Pred nekaj dnevi so bili ti bombniki prvič poslani nad Nemčijo.
X Nemški ukrepi radi nemirov in stavk v severni Holandiji. Nemški poročevalski urad javlja, da so v severni Holandiji, kjer so nastali neki nemiri in stavke, prepovedani vsi shodi. Ljudstvo je bilo poklicano, naj se takoj vrne na delo. Izvrševalna oblast v severni Holandiji je bila prenesena na vojaštvo. Odgovornost za te nemire pade po tem poročilu zlasti na židovske in druge protinemške elemente.
X Novi ameriški poslanik za Anglijo. Iz
Amerike je odpotoval z letalom v Evropo novi poslanik Zedinjenih držav za Anglijo Wi-nant. Pred odhodom je dejal novinarjem^ da se z Rooseveltom docela strinja o popolni pomoči za Anglijo, ki pa je odvisna od delovnih naporov vsega ameriškega ljudstva.
X Kitajski vojaki bodo pomagali Angležem v Singapuru. 20.000 kitajskih vojakov je po časopisnih vesteh na poti v angleško Burmo, da bodo ojačili obrambo angleških postojank v Singapuru in drugod.
X Angleška letala so metala letake na Poljskem. Reuter poroča: Angleška letala so v nedavni noči preletela do Krakova in Katovic na Poljskem, kjer so metala letake. Letala so bila v zraku nepretrgoma devet ur in so preletela 3400 km poti.
X Angleži ne priznavajo tolikšne izgube trgovskih ladij. Glede na nemške trditve, da je bilo v zadnjih dneh potopljenih za četrt milijona ton angleških trgovinskih ladij, izjavljajo v Londonu, da ni bilo zadnje dr;i nobenih posebnih izgub in da so take trditve neresnične.
X Id irskih mest se selijo ženske in otroci. Na odgovornih mestih Irske prevladuje čedalje bolj prepričanje, da vojna tudi tej deželi ne bo prizanesla. To dokazujejo med drugim tudi ukrepi, izdani za preselitev žensk in otrok iz glavnega mesta Dublina in drugih večjih mest v varnejše kraje, kjer sovražne bombe ne bi mogle terjati toliko človeških žrtev. Po prvem načrtu, ki ga je izdelala irska vlada, naj bi se iz mest preselilo 70.000 otrok. Irci so pokazali veliko razumevanje za ta vladna prizadevanja in so sami začeli pri-
glašati, kam mislijo izseliti svoje otroke in ženske, če bi sovražnik začel z letali napadati tudi Irsko.
X Američani pravijo, da Nemci ne bodo mogli potapljati njih orožja, namenjenega za Anglijo. »New York Herald Tribune« odgovarja na nemško napoved o potapljanju ameriških ladij, ki bi vozile orožje, tole: »Mi ne delamo svojih topov zato, da bi jih Nemci sredi poti v Evropo pošiljali na dno morja, in bomo poskrbeli, da se kaj takega ne bo zgodilo.«
V	»
. V* A.	I	-	•
*Jft, „	^	f	,<•*&-"!
L- r 1» A \	"*■	_i
*
i *
\ y v j -(	^	^	v	’
i* pi
X Repatice so ined zvezdami nekaki potepuhi. Zvezdoslovci so letos odkrili že tri repatice. .Repatice so nebesna telesa, ki sestoje iz prasnovi in potujejo v bolj ali manj svojevrstnih tirih okrog sonca, zaradi česar jih imenujejo potepuhe. Večina repatic je vidna le z daljnogledom. Neredko se notranja snov repatic zgosti v jedro, od katerega molijo pahljačasti žarki proti soncu. Včasih se ti žarki uklonijo tudi v nasprotno smer in tedaj nastanejo znani, kdaj pa kdaj izredno
krasni barvni repi. Ti repi držijo lahko v več smeri. Tako je imela repatica 1. 1908. obliko zasukane palice, repatica iz 1. 1848. pa je vlekla za seboj 200 milijonov kilometrov dolg rep. Letos odkrite tri repatice so majhna nebesna telesa, ki jih je opaziti le z daljnogledom.
X .Kuski obrambni proračun znaša nad 70 milijard rubljev. Te dni je bila druga seja sovjeta narodnosti. Na dnevnem redu je bilo poročilo proračunskega odbora in razprava o državnem proračunu za leto 1941. Med razpravo so govorniki zlasti poudarjali, da je popolnoma upravičen predlog osredne vlade, naj se v proračun za leto 1941. vnese vsota 70 milijard 300 milijonov rubljev za narodno obrambo, ker se bo na ta način precej okrepila obrambna sala Sovjetske zveze.
STRAH GA JE POSTALO
Miha: »Kako je bilo na letovišču, Bolte-žar? Kje si stanoval?«
Boltežar: »Pri nekem posestniku.«
Miha: »Ali si imel dobro hrano?«
Boltežar: »S hrano je bila pa čudna. Naj-i prej je poginil prašič in smo pet dni jedli svinjino. Nato je poginila krava in smo teden dni mlatili govedino. Ko pa je naposled zbolela še posestnica, me je obšla groza in sem jo naglo odkuril.«
Kmetijski svetovalec
Ravnanje z drevjem, poškodovanim od snega
Nedavno je južni sneg polomil mnogo sadnega drevja. Nalomljene veje je potrebno gladko ob deblu odžagati, z ostrim nožem obrezati in dobro s cepilno smolo zamazati. Če pa je drevje toliko polomljeno, da kazi krono, ga bo pač kazalo precepiti ali pomladiti. Tudi če je sneg prelomil deblo, bi pri mladem drevesu kazalo deblo nanovo cepiti. Stara drevesa, če so preveč polomljena, je najboljše odstraniti. To delo naj se opravi takoj, ko bo sneg skopnel in bo delo v sadovnjakih sploh mogoče.
Preceplja pa se običajno nekako sredi meseca marca s sedlanjem ali pozneje, ko bo drevje že muževo, s podkožnim cepljenjem, ki je zlasti pri starejših drevesih in debelej-
ših deblih priporočljivo. S pravilnim ravnam njem bo mogoče marsikatero drevo obvarovati.
Izkoplje in odstrani naj se le tako drevje, ki ga ne kaže več precepiti. Precepljeno drevo, ki je v zemlji že dobro ukoreninjeno, se bo pri dovolj gnojni zemlji in dobrem oskrbovanju hitro opomoglo.
Ne nastiljajte prascem s plesnivo ajdovico (ajdovo slamo). Ce ajdove slame jeseni niste spravili prav suhe, ne smete zdaj z njo, ko je zatohla in plesniva, nastiljati prascem. Živalce se z njo igrajo in jo poskušajo jesti, s čimer dobe v sebe trose plesnobe. To pa povzroča želodčne in črevesne bolezni. Naposled tudi ni priporočljivo drugim živalim nastiljati s tako steljo. Dobro je, če pustite plesnivo ajdovico vsai dva dneva temeljito pre-sušiti na soncu. Zal zdaj še ni dovolj sonca. Treba ip pač počakati na lepe dni.
Zuchhold:
Ol> DOM
Kriminalni roman
Nato je šel domov in napisal pismo. Nič ni imenoval imen, samo pozval je barona, naj pride drugega dne popoldne ob sedemnajsti uri k grobni kapelici. Gre za čast viso-košolke, s katero je pred božičem začel razmerje, je zapisal. Ce ne pride, bo moral nositi posledice.
Takšna grožnja, če se je tikala dame, je navadno zalegla, zakaj mladi plemiči se niso ničesar bolj bali kakor javnega škandala, ki bi pred svetom omadeževal rodbinsko čast.
Leon je sam ponesel pdsmo v poštni nabiralnik in se je v trenutku, ko je zaslišal padec pisma na pločevinasto dno nabiralnika, začutil bolj sproščen. Prvi korak k maščeva-vanju je bil storjen. Maščevanje samo mu bo spet vrnilo notranje ravnotežje, njegovi živci se bodo spet pomirili.
Toda temu dnevu sledeča noč je bila hujša od vseh prejšnjih.
Sedel je vzravnan na svoji postelji in vse ga je bolelo. Prižgal si je bil svečo, ker ni mogel prenašati temnega molka noči.
Spet in spet si je zastavil vprašanje, ali bo baron Schmeling prišel. Ali ne bo morda poslal kakšnega zastopnika, ki si bo prej ogledal neznanega pisca pisma? Kaj naj stori, če baron ne pride?
Da bi ga poiskal na njegovem domu, bi zbujalo preveliko pozornost. Sestrična, o kateri je baron govoril pred dnevi slaščičarju, ali kakšen drug sorodnik bi ga spraševal po gostu in ba^on bi se morda izdal, da se bo
dvoboj eval. Zadeva bi prišla na sodišče, dvoboj bi bil preprečen. S tem bi nastala le sodna razprava, v kateri bi sam igral smešno vlogo.
Samo skrivaj se mora vršiti dvoboj, ne gre drugače.
Ko se je začelo daniti, je bil od razmišljanja ves zbit. Ne da bi bil prav spal, je ležal ves zmučen. do poldneva v postelji.
Nato se je oblekel. Zaužil ni ničesar drugega kakor črno kavo. Potem je sedel v svoji sobi in zdaj zdaj pogledal na uro. Ko je ura kazala šestnajst je vstal in šel.
Ko je bil že v veži, je šele opazil, da je imel na sebi le domači jopič. Vrnil se je in oblekel suknjič.
Korakal je proti stari kopalnici. Na starem lesenem mostu je otipal v žepu revolver, čeprav je bil sklenil, da ga zdaj k razgovorom o dvoboju, ki naj se vrši pozneje, ne bo vzel No, morda bo prišel z orožjem tudi baron Schmeling. Na ta način se bosta mogoče kar lahko dvobojevala.
Deset minut pred sedemnajsto uro, ki je bila v pismu določena za sestanek, je stopil čez prag v kapelico.
Ves presenečen je obstal. Včeraj ni bil opazil lepote v kapelici, ni bil videl krasote kamnite ženske postave. Stopil je k sarkofagu, v katerem je počivala pred davnimi leti umrla mlada žena. Prav tiho se je približal kamniti ženi, kakor bi se bil bal motiti jo z glasnimi koraki. Pogledal ji je v obraz in omahnil. Saj
ta kip predstavlja vendar njegovo ljubljeno dekle. Zamolkel vzdih se mu je prikradel iz ust. Sesti je moral na kamnito klopico, ki je stala tam blizu.
Zazdelo se mu je, da se ga loteva blaznost in da dobiva privide.
Ko se je nekoliko pomiril, je še enkrat stopil h kamnitemu kipu. Ne, le malo je podobna njegovi izvoljenki. Samo izmučeni živci so mu jo bili prej zaigrali, da je dobil privid.
Zdajci se je zdrznil. Zaslišal je bil neki šum. Strašen nasmeh je spačil njegova usta. Orožje ima s seboj, ne bo se dvobojeval, temveč ga bo takoj ustrelil ko steklega psa. Za vrat mu je spet sedla neznana pest in ga začela porivati naprej. S krvavimi očmi je pogledal proti vhodu v kapelico. Zunaj po pesku je nekdo stopal. Leon je privlekel revolver iz žepa. Vse njegove misli so prežale na človeka pred vrati.
Vzdignil je roko z revolverjem. Nenadno pa se je spomnil, kako je pred dnevi prežal za grmom na barona. Spomnil se je tudi, kako veselje ga je takrat prevzelo, da ni postal morilec. Kakor v prividu se je gledal za grmom.
Kakor takrat se je zagabil samemu sebi. Odvrgel je revolver, da je trdo padel na kamnita tla. Toda v trenutku se ga je spet lotila besnost in hotel je revolver pobrati.
»Ne«, je z muko izdavil iz sebe, »moril ne bom. Ce zdajle poberem revolver, bom kljub vsemu streljal. Ne bom se mogel premagati, če bom videl pred kipom, podobnim njej, roparja svoje sreče ...«
Na begu pred f arnim seboj je naglo odprl majhna stranska vrata in zdirjal v gozd, n«
 iiiiMiMiiimit • ,«rw.aiimmWHnn,M ‘MUH
Popotnikom toiiD
Smrt uglednega gospodarja
Vodice, marec.
Na svojem posestvu na Selu pri Vodicah je preminil ugledni kmetovalec g. Franc Kristan. Pokojnik je bil eden izmed tistih redkih kmečkih mož, ki je budno zasledoval dogodke okoli sebe. Zavzemal je vidno mesto v Samostojni kmetijski stranki, od ustanovitve Jugoislovenske nacionalne stranke pa je bil njen vidni somišljenik in odbornik sreskega odbora v Kamniku. Pridno se je udejstvoval tudi v raznih gospodarskih zadrugah in društvih v domači občini, kjer je užival naj večji ugled Ln se je marsikdo v stiski obrnil nanj za dober svet.
Kljub temu vsestranskemu javnemu udejstvovanju, ki mu ga je omogočil njegov pri-rodni razum, ni nikdar zanemarjal svojega posestba. Bil je skrben in vzoren gospodar in je. svojo malo kmetijo s pridnostjo dvignil v ugledno domačijo.
Pokojnik je že dolgo let bolehal na želodcu. Pred dnevi je šel v bolnico, da bi ga operirali, žal pa je bilo prepozno in ugotovili so, da je zahrbtni rak že bolj ali manj opravil svoje uničujoče delo. Le svojemu zmernemu življenju se mora zahvaliti, da ga zavratna bolezen ni pobrala že prej. Stel je šele 59 let. Njegova smrt je hudo prizadela niegove sinove in vzbudila obžalovanje pri vseh, ki so ga poznali. Ohranili mu bomo časten spomin. Njegovim svoicem naše iskreno sožalje
Mater izvoljenke ranil, sebe pa usmrtil
Dravograd, marca.
V soboto popoldne so bile Trbonje pri Dravogradu pozorišče krvave žaloigre, ki jo je zakrivil ljubosumen mladenič iz Labudske doline na nemškem Koroškem. Bil je to 27-letni delavec Marko Tajzel. Ta je omenjenega dne prišel k 571etni kočarici Mariji Sag-meistrovi, ki je bila mati njegove izvoljenke Julijane. Bil je zelo razburjen ter je pri prihodu vprašal, kje je Julijana, h;p nato pa je f.e potegnil iz žepa velik samokres in oddal na Sagmeistrovo tri strele. Vse tri krogle so jo zadele Sagmeistrova se ie nevarno ranje-
da bi se bil ozrl na levo in desno. Vso oot do svoje tesne sobice je tekel.
Tretje poglavje
Zunaj je tresel vihar drevje. VlaK je sopihal skozi noč. Bergmann se je vozil v prvem razredu, da je bil lahko sam. Stal je ob oknu svojega kupeja in gledal v dež isker, ki jih je -bljuvala lokomotiva nazaj na vagone. Iz sosednega kupeja sta se kakor iz velike daljave slišala klepetanje in smeh potnikov.
Čedalje večja je postajala razdalja med njim in usodnim krajem, kjer bi bil skoraj postal morilec. Zavedal se je, da ga kljub begu pred zapeljivo priložnostjo misel na maščevanje ne bo zapustila.
Dva dneva je že bival v vili »Gozdnem miru«. Zaklenil se je bil v svojo sobo in se ni prikazal na svetlo. Ponoči je pustil goreti luč, kajti zdelo se mu je, da stalno stoji nekdo pred njim in ga gleda.
Zločin, pred katerim je bil zbežal, neizvrše-ni zločin je stal velik in strašen pred njim ter ga opominjal. Če je ne pol spal, si je domišljal, da je bil vendarle izvršil zločin. Cisto razločno je videl ležati poleg sarkofaga barona Schmelinga. Obraz je imel obrnjen navzgor, čelo mu je bilo razstreljeno in v široko razprtih očeh je ležala okamenela smrt na groza.
Podnevi so bile njegove misli bistrejše. Čisto jasno mu je bilo, da v takem razrvanem živčnem stanju ne more dvobojevati. Njegova roka ga ni več ubogala, kadar se ga je loteval bes. Počakati mora, da se nekoliko umiri, ker bo sicer postal še navaden morilec.
Ko je vse to jasno spoznal, je zložil svoje reči v ročno torbo. Gospodinja ga je prestrašena gledala.
na zgrudila nezavestna. Prepeljali so jo takoj v bolnišnico.
Tajzel je po usodnih strelih izginil v bližnji gozd. V soboto in nedeljo so ga iskali orožniki. Ker pa ga niso našli, so bili ljudje prepričani, da je pobegnil v Nemčijo. Iskali so ga dalje in so ga v ponedeljek dopoldne našli v omenjenem gozdu mrtvega. Pognal si je bil tri strele v prsi in enega v možgane. Poleg njega so našli samokres velikega kalibra in naboje, katere si je napravil sam.
Tajzel je imel dve leti razmerje s hčerko obstreljene Sagmeistrove, 321etno šiviljo Julijano. Nameraval se je z njo poročiti in je bilo že vse dogovorjeno. Zadnje čase pa je med obema nastal spor. Ko je izvedel, da si njegova izvoljenka že dopisuje z drugim, je sklenil, da bo z njo in s seboj obračunal. Prišel je k Sagmeistrovim. Ker pa Julijane ni bilo doma, je streljal na mater svoje bivše izvoljenke in jo močno ranil, nato pa je ustrelil še sebe.
Ii Prekmurja
Prekmurski delavci za državno posestvo Belje. Na državno veleposestvo Belje odpotuje v aprilu 1.600 sezonskih delavcev iz Prekmurja. Te dni je bila za toliko število sklenjena pogodba med upravo Belja in med vodstvom Zveze sezonskih delavcev v Murski Soboti. Letošnje dnine bodo za rroške po 20 in za ženske po 17 din ob hrani in stanovanju. Za akordno delavce bodo zaslužki za 50 do 80 odstotkov višji od lanskih.
im%kl vestnik
Kalc© msffaS ravnati z rokavicami
Če imaš tesne rokavice, jih nekaj ur prej preden jih natakneš na roke, zavij v nekol ko vložno č:sto krpo.
Bele usnjene rokavice, ki so le malo umazane. očstiš t?ko, da jih odrgneš z radirko. Če so nekoliko fcoli umazane, jih oč'stiš z mlekom, ki mu dodaš nekaj kipliic etra ali pa sslmiakovca. Potrebuieš le malo teke tekočine. Rokavice razprostre* kolikor mogoče
»Ne morem ostati tukaj. Vsak dan slabše se počut.m. Podnebje mi ne prija. Seveda Vum plačt.m najemnino za ves mesec, da na boste imeli škode.«
Gospodinja ie zmajala z glavo, a rekla ni ničesar.
Leon je nato šel na železniško postajo, ^učno torbo je stisnil k sebi, ker se zaradi pokvarjene ključavnice ni dala v redu zaproti.
Ko je vlak prispel v Johannis.al, je moral prestopiti. Stopil je v gostilno. Bila je že pozna ura. V lokalu mu je natakar odvzel plašč.
Imel je prav. Gostilna je bila skoraj prazna. Le dva gosta sta še sedela v njej.
Naročil je pečenko in steklenico vina, kajti čutil se je čisto izstradanega. Ni se mogel prav spomniti, kdaj je zadnjič v redu jedel.
Dokler je čakal na jed, je prebiral šaljive liste. Gledal je slike, bral smešnice in se čudil, da se je spet zanimal za vse to.
Čisto drugačen človek je bil v tem okolju. Zdravnik bi ga ne bil smel poslati v samoto. Tišina ni za njegove živce. Čutiti mora okoli sebe hrupno življenje, ne sme se mu nuditi priložnost za razmišljanje, zmeraj mora biti okoli njega nekaj, kar mu ne dopušča ndslitl nase.
Jed mu je odlično teknila. Vino tudi. Prav čutil je, kako so se njegove mišice napele in kako so njegove oči postale živahnejše.
Po jedi je prijel v roko neki dnevnik. Zanimalo ga je izvedeti, kaj vse so ljudje doživeli v zadnjem tednu.
Njegov pogled je takoj v začetku obstal na debelem naslovu. Bral je=
»Umor v Braunsbadu. Zagonetni umor, izvršen nad baronom Schmelingom, je še zmeraj nepojasnjen...«
gladko na čisto cunjo. Nato vtakneš v mleko čisto krpico, podrgneš z njo nekajkrat po kosu mila in nato rokavice s krpico temeljito odrgneš. Umazanost se zelo naglo razkroji. Opozarjamo pa, da moraš krpico večkrat izmenjati. Kakor hitro je namreč krpica umazana, moraš vzeti drugo, jo pomočiti v mleko, podrgniti po milu in tako naprej. Če bi kar z umazano krpico drgnila rokavice, bi se na očistile. Ko so rokavice povsod čiste, jih obesi, da se posuše. Nič se ne boj, če so vlažna bele rokavice videti rumene. Ko bodo suhe, bodo spet bele.
Barvaste usnjate rokavice se perejo enako in se vidijo po pranju skoraj črne. Ko se posuše, so takšne kakor nove.
Črnim usnjatim rokavicam vrneš lesk, ča jih drgneš z nekaj kapljicami laškega olja, ki si mu primešala čisto malo črnila. Drgneš jih s črno krpico tako dolgo, da se posuše.
Svilene nogavice in rokavice iz sukanca sa najprej obrabijo na koncih prstov. Da jih čim dalje ohraniš, vtakni v konce prstov malo vate.
Za kuhinjo
Turščična pogača. Zdaj, ko primanjkuje bele moke, a turščičn;h izdelkov je za enkrat še dovolj, si lahko napraviš turščično pogačo. Trem četrtinkam litra mleka dolij malo vode in dodaj sladkorja po okusu, konček sirovega masla, dva rumenjaka, limonovih lupinic. nastrganih jabolk in toliko turščične-ga zdroba, da se tekočina zvrsti, a se še zmeraj da vlivati. Iz dveh beliakov napravi sneg in ga rahlo primešaj. To zmes vlij na obrobljeno pekačo, pomazano z mestjo in peci v prfv-ei vroči pečici.
Krompirjeva pogača. En kilogram opranega celega krompirja pari- nad krepom v cedilniku, ki naj bo pokrit. Ko je k-ompir mehak, vendar še cel, ga olupi, zreži na tarke ploščice, osoli in mu rahlo primešaj kakšne tri dekagrame masti, na kateri si opražila na drobno sesekljano čebulo in malo zelenega peteršilja. Nato naloži krompir v namazano, z drobtinami posuto kozo. Po vrhu vlij umetno testo iz enega jajca, mleka in potrebne količine soli. Peci naj dalje četrt ure v pečici.
Turščične rezine. Raztepi sedem dekagramov sirovega mssla s petimi rumenjaki in 16 dekagrami sladkorja. Primešaj malo vanilije, limonove lupine, štiri dekagrame zmletih orehov, nekoliko cimeta, eno žlico ruma in nekaj žlic mleka. Ponovno premešaj in dodaj sneg petih beljakov in 25 dekagramov presejane fine turščične moke, pomešane z
Bled ko zid je strmel v časopis. Dalje ni mogel brati. Le prvi odstavek je prebral dvakrat, trikrat.
To je čisto nemogoče! Planil ie pokonča in je bil že na tem, da bi se začel divje krohotati. Krč ga je lomil v čeljustih.
Vzel je še enkrat časopis v roke. Ted ij ja opazil, da se je natakar vstopil predenj. Ker je bil vstal, je natakar pač mislil, da hoče gost plačati.
»Povejte mi«, je rekel Leon koliokr mogjče mirno, »povejte mi, ali so včerajšnji listi kaj pisali o tem umoru.«
V Leonovi hočeh je gorela zadrega. Bil ja prepričan, da ga bo natakar začudeno vprašal, kakšen umor ima v mislih.
Natakar pa je mirno pogledal v časopis, videl debeln naslov in vljudno odgovoril: »Vsi listi so pisali o tem. Včeraj so prinesli piva poročila.«
Toda Leon Bergmann ni mogel verjeti. Iskaje je preletel njegov pogled tiskane viste, »Kako je že ime umorjencu?«
»Baron Schmeling, majoratni gospod na Zehlenu.«
Torej je res. Leonu se je zazdelo, kakor bi mu bilo zmanjkalo tal pod nogami. »Hvala«* /e rekel natakarju in spet sedel.
V njegovi glavi so se začele vrstiti slikaj Prizor za grmom, prizor v kapelici, njegov revolverja na kamnita tla... Kaj je motil beg, njegov strah pred Samim s seboj, pade« mir speče žene? Ali je morda vstala in pogledala svetlo orožje?
V njegove možgane se je zavrtela bolestna misel. »Ona je ptreljala. Bila je edina v: kapelici, ko je vstopil oni...«
Krčevito se je oprijemal te misli. Vedel je,
enim pecilnim praškom. Peci v dobro oma-ščeni pekači približno tri četrt ure v srednje-vroči pečici. Pečeno posuj s sladkorjem.
Mlečni ječmenček. V poltretjem litru vrele vode zakuhaj četrt litra ječmenčka in ga pusti, da počasi vre pol ure. Potem vodo odcedi in prilij toliko vrelega mleka kolikor si odlila vode ter pusti, da še počasi vre približno dve uri, da se čisto skuha. Naposled ga osoli, dobro zmešaj in daj na mizo.
Mlečni turščični zdrob. V poltretjem litru vrelega mleka zakuhaj med vednim mešanjem četrt litra turščičnega zdroba ali po-lentne moke. Ko si vse zmešala, pusti da počasi vre 10 do 15 minut. Nato dodaj za kavno žlico soli, dobro premešaj, stresi v skledo in daj na mizo.
Stara kokoš kakor divjačina. Očisti in dobro operi staro kokoš (petelina), položi jo v prostorno posodo in vlij nanjo vrelo kvašo, h kateri si prilila malo vina. V njej jo pusti en do dva dneva. Nato jo nasoli in prav na gosto pretakni s prekajeno slanino. Potem jo položi v globoko kozico ali lonec, prideni žlico masti, malo zelenjave in dišave, kakršne se dajejo h kvaši. V kozico prilij še malo kvaše, potem pa dobro pokrij. Pari naj se približno dve uri. Nato deni kokoš v dolgo ponev in jo postavi v pečico. Ko zarumeni, jo potresi z moko, in ko še ta zarumeni, jo polij s smetano, čez nekaj časa pa še s kvašo. Ko dobro prevre, razreži kokoš na koščke, zloži na krožnik in precedi nanjo omako.
PraUtlčssi nasveti
Za zdrave zobe. Ljudje, ki jedo mnogo presnega sadia imajo najbolj zdrave in najlepše zobe. Vsi južnjaki, ki jedo mnogo sadja, imajo dobre zobe. Pri žvečenju pride sadna kislina v vse kotičke okoli zobovja in uniči bakterije, ki se razvijejo v ostankih jedi med zobovjem.
Polže preženeš iz kleti, če več dni zapored nacresaš neugašenega apna po prostoru.
Papir postane negorljiv, če ga dvakrat vtakneš v močno galunovo raztopino.
Pravilno ravnanje z otročičem. Ko doseže otrok šest mesecev, noče več mimo ležati v zibelki. Radoveden postaja in vzdiguje glavico. Če ga pustimo, da dolgo leži, postane razdražljiv. V takem času lahko začnemo otroka pestovati, vendar moramo pri pestovanju paziti na pravo držo. Otrok ima še mehko hrbtenico in nepravilna drža ga pokvari za vse življenje. Cisto napačno je, če pestujemo dete le na eni roki. Če smo pol ure pestovali dete na desnici, ga preložimo potlej
na levico. Zmerom pa moramo gledati na to, da z drugo roko podpiramo otroka pod pazduho. Mati, ki otroka pri pestovanju sploh ne podpira, se hudo pregreši proti otrokovemu zdravju. Otrok ima še premehko hrbtenico, da bi se mogel sam dolgo časa ravno držati. Nehote zleze, če ga ne podpiraš, čez nekaj časa v dve gubi, zaradi česar mu pljuča ne morejo pravilno delovati, hkratu pa se začne poševno držati, Prav zaradi mehke hrbtenice je tudi prav, če spi otrok brez blazine. Tako ima vsaj v spanju hrbtenico v lepi ravni legi.
Ugankarski kotiček
Križanka
Pomen besed
Vodoravno: 1. del pohištva v šoli, pa tudi nadležna živalca, 4. roparica z dragocenim kožuščkom, 8. divja mačka, 9. del hiše, pa tudi predlog, 10. konec molitve, 12. kmetovo orodje, 13. znamenje slave, pa tudi začimba,
15.	evropska prestolnica, 17. del kolesa, 20 prebivalec evropskega otoka, 22. sorodnica,
24.	sukanec( 25. -prislov kraja, 26. nadležen plevel, 27. nevestino premoženje.
Navpično: 1. naša pokrajina, ki je zdaj pod Italijo, 2. reka na Balkanu, pa tudi domače ime za lepilo, 3. neumna domača žival, s katero včasih primerjajo človeka, 5. vstaja ali punt, 6. del glave, 7. prvi človek, 11. prismo-jenec, 12. del konjske opreme, 14. čut, 16. pijača, 17. del noge, 18. časovna enota, 19 del telesa.
da je ta misel neumnost. Toda bal se je, da ne bo zblaznel, če ne bo mogel njej, kamniti ženi, pripisovati dejanja.
Sam ni bil morilec. To si je spet in spet rekel. Toda kdo bi bil potem mogel izvršiti dejanje?
Nato je spet začel brati. Hotel je videti, kako se je umor izvršil. Kako je mogel v svoji bližini doživeti umor, ne da bi bil o njem kaj vedel?
Bral je dalje:
»Kaj je barona Schmelinga dovedlo do tega, da je obiskal kapelico, se še ni moglo dognati. Tudi se še ne ve, ali je imel s seboj kakšen večji denarni znesek. Smrt je morala po zdravnikovi ugotovitvi nastopiti skoraj 24 ur prej, preden je truplo našel gozdni delavec. Umor je bil torej izvršen ob petih popoldne. Doslej se ni javil še nihče, ki bi mogel dati verjetne podatke, ali je v tistem času kdo šel proti kapelici ali pa prišel iz nje. Oblastva prosijo, naj se javijo vsi, ki kaj vedo o umoru. Noža, s katerim je bil zadan smrtni vbod, doslej še niso našli. Biti je moralo fino, dvorezno bodalo. Morda bo revolver, ki so ga našli z izstreljenimi naboji, dovedel do razkrinkanja storilca. Preiskava se nadaljuje z vso odločnostjo. Policija ima baje že neko sled.«
Kakor bi ga bil kdo treščil po glavi, tako Je bilo za nekaj minut vse otrpnilo v njem. Nato je omahovaje vstal. Hotel je k vratom, na prosto, zunaj v vetru bo lahko bolje premislil vso reč. Zunaj bo slike, ki se vse križem vrte v njegovih mislih, laže spravil v pravilno vrsto. Prijel je za kljuko pri vratih.
»Gospod še ni plačal,« je rekel vljuden glas poleg njega.
Mehamčno je segel po denarnico in plačal
Čutil je, da ga je nekdo oblekel v plašč. Nekdo mu je hotel nekaj poriniti v roko. Ker tega ni vzel, so m utisto reč postavili na glavo. Omahujoč se je opotekel čez stopnico na cesto.
»Ali se želi gospod peljati z avtom?«
Prikimal je. Čutil je, da je bilo mrzlo. Moral je malo počakati.
»Naslov ... Povejte mi vendar svoj naslov, gospod!« mu je glasno kričal nekdo v ušesa
Moral je malo premisliti. Nato je nekaj rekel, nekdo ga je porinil prav za prav vzdignil in ga posadil v vozilo. Avtomobilska vratca so se trdo zaprla in avto je zdrdral. Peljal se je in peljal. Zdelo se mu je, da mora biti že blizu doma. Kje je neki pustil svojo ročno torbico? Tiščati jo mora, ker je ključavnica strta. Revolverja ne smejo najti pri njem. Ledeno mrzle šivanke so ga zbadale po hrbtu in slutnja velike nevarnosti se je porajala v njem. Nekaj mora skriti, da ga ne bodo aretirali in obsodili na smrt. Sedel je kakor v zanki, kričal je, hotel je dokazati, da ni morilec. Toda živa duša mu ni verjela. Samo divji posmeh se je slišal, kadar je hotel izreči kakšno besedo. Privezali so ga h kladi. Se sekundo, zaslišal je sik morilne sekire, nato je zaškrtalo... Hladen veter ga je pobožal po čelu.
Šofer je odprl vrata.
»No, ali boste lahko sami šli naprej?« je vprašal dobrohotno.
Leon Bergmann je omahoval od slabosti. Čista zmeda je vladala v njegovi glavi. Pravkar je bil doživel lastno usmrtitev na tesnem
Sestavljalnica	j
RZE - TAJ - HAO - JA - ODA - STA ■ JVS - AMU - KDO - KRU.
Uredi te skupine črk tako, da ti bodo dala znan pregovor.
Dopolnilnica
UGANOKASEREBESEVi
MOSASOSAHANASTDA’
Namesto črtic vstavi prave črke, da dobili v navpičnih vrstah besede, v prvi vodoravni vrsti pa pregovor.
Bratovsko deljenje
Karl, Emil in Pavel imajo vsi skupaj 241 jabolk, a vsak drugo število. Sklenejo jih deliti tako, da jih bo nazadnje imel vsak izmed njih enako. Karl, ki ima največ jabolk, da Emilu in Pavlu po toliko jabolk, kakor jih' vsak izmed njiju že ima. Tedaj pa vidijo, da delitev še zmerom ni pravična. Zdaj da Emil, ki ima trenutno največ jabolk, Karlu ln Pavlu po toliko jabolk, kolikor jih že imata. Po tem deljenju ima Pavel največ jabolk in da Karlu in Emilu po toliko, kolikor jih že imata. Tako ima zdaj vsak izmed njih enako število jabolk.
Zdaj pa uganite, koliko jabolk je imel vsak v začetku deljenja.
Rešitve je treba poslati do prihodnje srede na uredništvo »Domovine« v Ljubljani, Knafljeva ulica 5. Napisane naj bodo na dopisnici, ker drugih rešitev ne bomo upoštevali. V kotu dopisnice naj bo napisano »Ugankarski kotiček«.
Za današnje uganke razpisujemo tri knjižne nagrade.
Naše nagrade
Obljubili smo, da bomo nagradili nekaj pridnih reševalcev. Ker se jih je toliko oglasilo, smo po žrebu šestim prijateljem našega lista naklonili po eno knjigo. Srečni izžrebanci so:	l
Jože Glavač ml., Bukovnica 18, p. Dobrovnik v Prekmurju.	I
Anica Tacer, Sl. Javornik 52.
Vikica Šlenc, Steklarna 60, p. Hrastnik.
Marica Kukovič, Trnovlje pri Celju.
Marija Sušel, Zgerčevo 56, p. Črna pri Prevaljah in
Franc Štiglic, Ljubno 47 ob Savinji.
jetnišručnem dvorišču... Kako je zdaj mogoče, da stoji na tlaku berlinske ulice?
Vzel je iz žepa denarnico in izročil šoferju bankovec. Šofer mu je hotel dati, kolikor ja bilo preveč, toda Leon je zamahnil z roko. Šofer je strmel za njim. Ni se mu še pripetilo, da bi z eno vožnjo zaslužil kar dvajset mark* Sto vragov, res se je izplačalo voziti smešnega čudaka!
Četrto poglavje
Sest dni je minilo od skrivnostnega umora, ki je malo kopališko mesto Braunsbad tako silno razburil. Državno tožiteljstvo je truplo barona Ulriha Schmelinga naposled izročilo svojcem, ki so ga še istega dne pokopali. Sedaj je počival mladi gospod s Zehlena poleg očeta, ki ga je bila šele pred nekaj meseci spremila velika množica h grobu. Od tistega nesrečnega petka, ki je ugrabil zadnjega moškega potomca Schmelingove rodbine, je vladala v gradu mrtvaška tišina. Potrti so hodili delavci sem in tja, ženske so šušljale in se prestrašene spogledovale. Strašna je usoda, ki je ugonobila mladega gospoda. Ali se je morda zgodila ta nesreča kot božja kazen za skriven greh? Čudno, res čudno je, da sta oče ifl sin umrla tako hitro drug za drugim. Kaj bo zdaj s posestvom? Edina hči baronica Elizabeta Schmelingova ne bo ljubezniva gospodarica.
Preošabna je in preoblastna, a tudi pojma nima o gospodarstvu. Ulrih je bil zmeraj pravičen in dober. Pa tudi moder gospodar. Vsi so ga spoštovali in imeli radi. Njegove sestre pa ljudje niso marali.
(DiljeJ
mmm
1000 u
°KČija
--TUN'
d«. M
pgftA'J* *
rFHANCTl
0ELCUSM
KCMCiO
A N COLA \
POaTUGALjKA ZARAPftlKA I
Afriška kolonial na posest
Kaj terja Italija od svojih
državljanov neborcev
»Vedetta d’Italia« je priobčila članek, v katerem opominja narod v zaledju na njegove dolžnosti v tej vojni. List piše med drugim: »Borba, ki jo vodimo proti največjemu in najbogatejšemu cesarstvu sveta terja od vsega naroda čedalje večje napore, žrtve in omejitve. Skupina, ki je govorila o lahki vojni, naj se vendar že spametuje. Sovražnik je vztrajen, se bori za svoj obstoj in ima na razpolago mnogo človeških sil in gmotnih sredstev.
Glavna dolžnost vseh, ki se ne bore, je v nepogojni vzajemnosti z rodbinami vojakov. Podpirati morajo prizadevanja stranka zlasti v njenem podrobnem delu. Druga dol-tnost neborcev ja v tem, da se morajo pro-
stovoljno podrediti vojni disciplini. Količina hrane, ki odpada na vsakega posameznika, je gotovo zadostna, zlasrti ako vzamemo v poštev dodatke za ročne delavce. V drugih državah Evrope so omejitve hujše. Zato kopičenje živil ni umestno in se mora smatrati za zločin. Ker se pa mnoge vrste živil ne delijo na karte in nekatere rodbine ne porabijo vsega, kar odpade nanje, s tem ni rečeno, da ni treba varčevati. Prav nasprotno! Treba j« štediti, kajti to pomeni povečavati zaloge.
Tretja dolžnost je povečanje pridelovanja. Kmetje, ki s o steber naroda, vrše svojo dolžnost Vendar je še zmerom na milijone ljudi v mestih in po vaseh, ki bi lahko pomagali pridelovati Vodja (duce) Mussolini ja kot
primer navajal rejo kuncev, ki »tako sijajno predelujejo travo v meso«. Četrta dolžnost obstoji v izkoriščanju vsake pedi tal. Obla-stva so v tem pogledu Že dobila navodila in obširna pooblastila. S tem smo omenili samo nekatere dolžnosti tistih, ki se ne bore. So pa gotovo še druge, ki spadajo v ta okvir. Tudi neborci morajo doprinašati žrtve in sploh se mora vsakdo prilagoditi omejitvam, da se doseže zmaga.«
ZARADI VELIKE ZALOGE
raznega blaga še vedno najceneje lahko kupite v trgovini Ferdo Hrovat, Prekmurje.	7D
STOLE
vrtne, gostilničarske in vseh drugih vrst kakor tudi parkete Vam dobavljam najboljše in najcenejše. J. Pučko komisijska zaloga stolov in parketov Maribor, Tržaška 57.	—7C
Ta veliki del sveta je skoraj ves v posesti evropskih držav. Zemljevid prikazuje v glavnem angleške, francoske in italijanske kolonialne posesti. Angleška posest (z zavezniškim Egiptom) je črtana navpično, francoska vodoravno, italijanska pa poševno. Zdajšnji angl eško-ita lij anski boji potekajo v obmorskih krajih italijanske Libije na meji Clrenajke in Tripolltanije ter v italijanski Eritreji ob Rdečem morju, kamor so angleške čete iz Sudana vdrle že precej globoko in je njihov smoter zavzeti Masauo, to naj večje italijan-
sko pristanišče v Afriki. Angleške čete, podprte od čet Južnoafriške unije, de Gaulleovih svobodnih Francozov in abesinskih upornikov, ki jih vodi sam neguš Haile Sed asi, njihov pregnani cesar, pa pritiskajo počasi v Abesinijo, Italijansko Somalijo in Angleško Somalijo, ki so jo bili Italijani kmalu po začetku vojne ugrabili Angležem. Trenutno je vojna sreča na strani Angliežev, ki imajo uspehe na vseh afriških bojiščih. Nemci so poslali svoji zaveznici Italiji pomoč v obliki letal in čet. V zadnjih dneh so de Gaulleove
čete zasedle zelenico Kuiro, veiiko trgovinsko središče sredi Libijske puščave. V Italijanski Somaliji so Angleži zavzeli glavno mesto Mogadiscio in prodirajo še dalje. V Eritreji so obkolili utrjeno mesto Keren. V Abe-siniji so uporniki, ki prodirajo iz Kenije, oči? stili vse ozemlje okoli Tanskega jezera.
Čitatelj naj si velikanske razsežnosti afriških kolonialnih posesti predstavlja s primerjavo merila, zarisanega' v levem kotu zemljevida.
li naših delavskih krajev
Ljubljana
Življenje 'ljubljanskega stavbinskega delavstva poteka precej trdo, a mirno v nadi, da bo delo na stavbah zopet oživelo. Vse naše življenje je hrepenenje in upanje k solncu ln blagodejni pomladi, ker bomo prijeli za delo po 4-mesečnem počivanju. Stavbinsko delavstvo z veseljem pričakuje Domladi. Trdo je naše življenje, ko mora marsikateri stav-binec gledati razne stanove, živeče v izobilju. Pritegniti mora pas okoli trebuha kljub temu, ako je bil že zategnjen do skrajnosti. Vedno upamo na boljše čase in takrat bomo poravnali dolgove v trgovinah, ki smo jih napravili pozimi. Tudi trgovec z jestvinami pričakuje končnega obračuna, seveda če bomo v sezoni kaj zaslužili. Zadolžili smo se pri trgovcu z mastjo, pri prodajalki obutve (pri tem ne mislimo na božjo mast, ki nič ne stane, ampak na mast, brez katere ni življenja nobenemu živemu bitju. Ko bomo začeli z novim delom spomladi, pričakujemo, da bodo delodajalci upoštevali naraslo draginjo in tako regulirali naše skromne mezde, da bomo z njimi lahko čim preje poravnali dolgove. Mi, gradbeni delavci se ne moremo pohvaliti, da smo najbolje plačani; lahko pa se pohvalimo, da smo najbolj napredni v dolgovih. Teh pa nismo mi krivi, ampak kriv je premajhen zaslužek. Kadar ne delamo, se zopet sprijaznimo z našimi že nekoliko priučenimi dolgovi.
Pust je za nami, a ga nismo bili preveč veseli ln zato za njim ne žalujemo. Tudi na Borzi dela so veseli, da je izginil, ker dobro vedo, d az njim izginejo tudi delavci iz čakalnic na Borzi dela. Hvaležni Delavski dom, koliko brezposelnih te v tem času obišče! Tu se drug drugega sprašujemo, kdo je kaj dobil. Navadni odgovor: drugi, teden dobim; tretji pa odgovarja, da ne dobi ničesar, ker Je delal premalo časa v poletnih mesecih. Naše življenje je res trdo in že sedaj poleti * strahom pričakujemo zime, ko bomo zopet z uspehom ali neuspehom nadlegovali Borzo dela.
Medvode
Obširen spored delavske akademije, ki se Je vršila v nedeljo popoldne, je kljub izredno lepemu vremenu privabil v Sokolsko dvorano številno članstvo NSZ in prijatelje glasbe. Dvorana je bila napolnjena do zadnjega kotička in so poslušalci z največjo pozornostjo sledili izvajanjem pevskih, dra-in solo točk s spremljevanjem tam-buraškega orkestra NSZ iz Ljubljane. Med odmori je zabaval prisotne tov. Vozelj Milan s kupleti, za kar je žel pohvalo in prizna-nječ. Uspeh akademije je prav zadovoljiv, za kar gre zasluga agilnemu in požrtvovalnemu predsedniku podružnice NSZ tov. Ovnu, ki je s svojimi ožjimi sodelavci pripravil vse, kar je bilo potrebno k materialnemu in moralnemu uspehu.
Hrastnik
Občni zbor II. skupine rudarske zadruge se je vršil v nedeljo v Celju. Udeležili so se ga večinoma vsi delegati lokalnih odborov. Navzoč je bil tudi univerzitetni prof. g. ing. Gostiša in tajnik zadruge g. Cešmiga. Poročila načelnikov, revizorjev, odobrenje računskega zaključka in letne bilance za leto 1940 ter proračun za leto 1941 so bili sprejeti soglasno. Soglasno je bil sprejet tudi predlog, da se poviša članarina mesečno za din 0.50, kar znaša mesečno 1.50 din. Funkcijsko dobo lansko leto izvoljenih zaupnikov je oblast podaljšala še za 1 leto. Na občnem zboru je bila sprejeta resolucija, naslovljena na banovinski prehranjevalni urad za zvišanje količine pšenične moke za rudarje in družino. Predsednik Rudarske zadruge univ. prof, g. ing. Gostiša je v globoko zasnovanem govoru orisal težkoče, s katerimi se bore rudarji, zlasti v današnjih časih kljub zelo napornemu delu, ki ga voljno opravljajo in prenašajo
vsa bremena posledic razburkanih in nevarnih časov. G. prof. je vlil upa in poguma rudarskim delegatom z izjavo, da se mora najti pravični izhod, ki bo rudarsko delo pravilno ocenil in plačal. Rudarski delegati so vzeli izvajanja g. profesorja z zaupanjem na znanje v zavesti, da so še ljudje na svetu, ki poznajo težkoče rudarskega stanu in ki bodo podpirali upravičeno borbo rudarjev za zboljšanje gmotnega položaja. K besedi so se oglasili še nekateri delegati s predlogi za razne pritožbe in prošnje, na kar je bil občni zbor zaključen. Ta občni zbor je pokazal res strnjeno in solidarno voljo rudarskih delegatov.
Litija
V nedeljo, dne 23. februarja t. 1. smo imeli pri nas svojevrstno prireditev, ki jih enakih ne vidimo vedno. V dvorani na Stavbah je priredil dramatski odsek iz Ljubljane lepo uspelo akademijo pod vodstvom nadarjenega skladatelja in zborovodje tov. Karmelja A. Dvorana je bila polno zasedena. Akademije sta se udeležila skladatelja g. Jereb iz Litije in g. Kovačič iz Smartna. Vse navzoče je pozdravil predsednik naše podružnice tov. Tišler. Vse pevske točke so bile nagrajene z velikim odobravanjem. Tamburaški orkester NSZ iz Ljubljane je koncertne točke izvajal tako precizno, da je zadivil vse navzoče. Zelo je publiko razgibala recitacija: »Drejčnik Andrej govori«. Spevoigra »Kovačev študent«, za katero je vladalo veliko zanimanje, je uspela prav odlično.
S to akademijo je delavstvo zopet dokazalo, kako je v našem kraju potreben pokret nacionalnega delavstva v udejstvovanju na kulturnem in socialnem polju.
Na zadnji' odborov! seji sta bila navzoča tudi tov. Gradišek in Skubic iz Smartna, kjer sta dobila potrebna navodila za ustanovitev podružnice lesnega delavstva v Šmartnem in okolici. Na seji smo razmotrivali o vseh akcijah, ki so potrebne v borbi za zboljšanje položaja tekstilnega delavstva. Prepričani smo, da se bo naša podružnica prav krepko razvijala, kar bodo pokazale tudi volitve obratnih zaupnikov, katere pričakujemo v najkrajšem času.
Mežica
Občni zbor podružnice NSZ se bo vršil v nedeljo 9. marca t. 1. ob 14. uri popoldne.
Članstvo opozarjamo, da si za to nedeljo zagotovi prosto popoldne, ker bodo poročila odbornikov važna in tako zanimiva, da mora biti o delovanju odbora poučen vsak organiziran član; kajti potem bo šele lahko spoznal vrednost in znal ceniti delo strokovne organizacije.
Blagajnik naproša vse pomožne blagajnike, da takoj poravnajo članarino,'ker bo le na ta način lahko pravočasno zaključil knjige in obračun centrali. Na občnem zboru boste dobili jasno sliko o denarnem stanju podružnice. Odbor naproša vse, ki so obljubili prispevke za društvene prostore, da do občnega^ zbora izročijo končni iznos, ker bomo na ta način zadostili obveznostim napram odboru za zgradbo Sokolskega doma. Društveni prostori bodo predvidoma gotovi do meseca julija in nam bo skoraj omogočeno nemoteno delovanje na strokovnem in kultumo-pro-svetnem polju v lastnih prostorih. Prepričani smo, da ni med nami tovariša, ki se ne bi tega našega uspeha veselil in tako z majhnimi žrtvami pripomogel do napredka svoji prepotrebni strokovni organizaciji.
Odbor.
Novo mesto
Širša odborova seja bo v nedeljo, dne 9. marca t. L v prostorih Sokolskega doma. Pri-: nesite s seboj legitimacije.
Odbor.
V prihodnji številki »Nove Pravde« prične izhajali nov napet ljubezenski roman iz življenja naših ljudi
K novim zariam
Lakota v Belgiji
Hooverjeva komisija, ki je preučila razmere v zasedeni Belgiji, je prišla do zaključka, da bo na belgijskem ozemlju v kratkem nastopila prava lakota. Komisija pravi v svojem poročilu med drugim:
Po 15. februarju v Belgiji hudo primanjkuje moke in kruha, ker so zaloge pšenice in žita; sploh izčrpane. 2e doslej so bila mesta v Belgiji tri dni na teden brez kruha. Nemška: okupacijska oblastva so poslala v Belgijo le neznatne količine živil.
Količine živil, ki se odmerjajo v Belgiji, so danes najmanjše v Evropi in ljudje dobe komaj drobec tega, kar jim pripada na papirju. Krompir je mogoče kupiti le pod roko na tako imenovanem »črnem trgu«. V mestih ga sploh ni mogoče dobiti. Zaenkrat se še dobi malo sirovega masla, a kmalu bo izšla prepoved za izdelovanje sirovega masla, ker bo treba dajati mleko otrokom, da ne bodo začeli umirati od lakote. Jajca s« zelo draga, posušena zelenjava je razprodana* Tudi ostalih živil je v deželi zelo malo, predi vsem hranil, ki so potrebna za doraščajoča otroke.
ferfe
Italijanski listi so javili, da Je izšla v oblik] ljudskega koledarja knjižica z naslovom!
»Molči!«. V knjižici se italijanska javnosl opozarja na nevarnost vohunstva »Zasede vohunov« piše v tej zvezi »Corriere della Sera«« so na delu. da sovražniku sporoče vse, kar se zdi povprečnemu človeku nevažno. Zato 10 prva dolžnost vsakega domoljuba, da nikjer ne govori z neznanci o naši vojski, prehrani, prometu in drugih zadevah italijaskega živ1* ljenja. Neprijatelj ima povsod nameščene svoje zaupnike, ki love tudi najmanjše podrobnosti in jih javljajo naprej. Tudi poročila, ki so na videz čisto brez pomena, postanejo lahko dragocena, če jih dobi v roke sovražnik* Varujte se novih prijateljev in znancev, zlasti se varujte laskavih ponudb ljudi, ki jih ša ne poznate dolgo, in bodite zelo oprezni v svojih dopisih. Pazno prečitajte pričujočo knji-* žico in se v vsem ravnajte po njenih navodi-lih.«
Slike v omenjeni knjižici nazorno kažejo, kako lahko ničesar hudega sluteči človek izda po nevednosti in lahkomiselnosti važno skrivnost, ki je za nasprotnika zelo koristna.
Lepota na vzhodu
Pri nekaterih narodih se je ohranil do danes običaj, da prodajajo neveste. Pri teh narodih mora mladi mož plačati nevesto njenim staršem. Cena je seveda različna. V mohamedanskih deželah so se združili nezaposleni bivši pazniki haremov in ustanovili pisarne, kjer določajo cene hčerkam mohamedancev (muslimanov). Veljajo za prave strokovnjaka in njihove cenitve se zmerom upoštevajo.
Zelo krasno dekle stane nad 8000 dinarjev. Kot zelo krasno velja na vzhodu dekle, ki ima velike oči, dolge lase, belo polt obraza in majhna usta. V nekaterih primerih je cena lahko tudi višja, nikdar pa ne sme presegati 12.900 dinarjev po naši vrednosti. Manj lepa dekleta, ki imajo na primer rjavo polt obraza ali pa slab značaj, veljajo okoli 4000 do 5700 dinarjev. Dekle, čigar lepota je sporna, se mora podvreči ocenitvi posebne komisije, ki jo sestavljajo trije takšni bivši haremski pazniki.
STRAN 12
gPp WW—
Uubliana
od 9. do 16. marca
Nedelja, 9. marca. 8.00: Jutrnji pozdrav. — 8.15: Ruski sekstet. — 9.00: Napovedi, porodila. — 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz frančiškanske cerkve. — 9.45: Verski govor (dr. Gvido Rant). — 10.00: Franz Schubert: Nedokončana simfonija v h-molu (plošče). 10.30: Tamburaški septet (Kahne). — -11.1®: Fantje na vasi, vmes plošče. — 12.30: Poročila, objave. — 13.00: Napovedi. — 13.02: Radijski orkester. — 17.00: Oddaja za našo vojsko (ob 251etnici prve jugoslovenske dobrovoljske divizije). — 19: Napovedi, poročila. —19.30: Ura slovenske pesmi in besede: Pesmi Zorka Prelovca (pel bo Slovenski vokalni kvartet) in branje Marije Kmetove. — 20.30: Bučarjevi napevi (sodelovali bodo Mija Vidičeva, Avgust Berlot, Kazimir Drašler in radijski orkester). — 22.00: Napovedi, poročila. — 22.15: Za oddih (plošče).
Ponedeljek, 10. marca. 7: Jutrnji pozdrav.
— 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 12.00: Za veselje in zabavo (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13.00: Napovedi. — 13.02: Jugoslo-venski spored (radijski orkester). — 14.00: Poročila. — 17.30: Pester spored radijskega orkestra. — 18.10: Duševno zdravstvo (dr. Anton Brecelj). — 18.30: Plošče. — 18.40: Gostota in razporeditev prebivalstva v Sloveniji (dr. Svetozar Ilešič). — 19 00: Napovedi, poročila. — 19.25: Nacionalna ura: Zagreb govori. — 19.40: Plošče. — 19.50: Hudomušnosti (Fran Lipah). — 20.00: Rezervirano za prenos.
— 21.30: Naši mladinski zbori (plošče). — <— 22.00: Napovedi, poročila
Torek, 11. marca. 7.00: Jutrnji pozdrav. — i7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 12.00: Godba na pihala (plošče). — 12.30: Poročila, objave.
— 13.00: Napovedi. — 13.02: Radijski orke-6ter. — 14.00: Poročila. — 14.15: Soiska ura: Abecede — Janko rad v šolo gre. Dvogovori 8 petjem (vodil bo Janko Sicherl). — 17.30: Iz čeških operet (plošče). — 18.10: Koncert na flavti (Slavko Korošec) ob spremljevanju klavirja (profesor Marjan Lipovšek). — 18.40: Rusko carstvo pod Romanovi (Fran Terseglav). — 19.00: Napovedi, poročila. — 19.25: Nacionalna ura: Fran Maselj Podlimbarski — pripovednik in narodni mučenik (Rudolf Do-stal). — 19.40: Plošče. — 19.50: Vzgojna posvetovalnica (Vida Peršuhova). — 20: Koncert radijskega orkestra. 21.15:	Klavirski koncert Marte Osterc-Valjalo ve. — 22.00: Napovedi, poročila.
Sreda, 12. marca: 7.00: Jutrnji pozdrav. — ,7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 12.00: Nekaj lahke orkestralne glasbe (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13.00: Napovedi. — 13.02: Šramel »Štirje fantje«. — 14.00: Poročila. — 17.30: Balalajke in mandoline (plošče). — 18.00: Za nravni preporod naroda (Janez Kalan). — 18.20: Pevske vaje: Pojte z nami (vodil bo prof. Luka Kramolc). — 19.00: Napovedi, poročila. — 19.25: Nacionalna ura: Vojaška oddaja. — 19.55: Uvod v prenos. — 20: Prenos iz opernega gledališča (v 1. odmoru glasbeno predavanje Vilka Ukmarja, v 2. odmoru napovedi in poročila).
Četrtek, 13. marca: 7.00: Jurtnji pozdrav, i— 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 12.00: Iz raznih oper (plošče). — 12.30: Poročila, napo-jave. — 13.00: Napovedi. — 13.02: Domači trio. — 14.00: Poročila. — 17.30: V razvedrilo bo igral radijski orkester. — 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. Rudolf Kolarič). 19: Nacionalna ura: Beograd govori. — 19.40: Plošče. — 19.50: Deset minut zabave. — 20: Klavirski koncert Dore Gušičeve. — 20.45: Radijski orkester. — 22: Napovedi, poročila.
Petek, 14 .marca: 7.00: Jutrnji pozdrav. — i7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 11.00: Šolska ura: Slovenski narodoslovci (prof. Rafael Ba-
čar). — 12.00: Iz naše narodne zakladnice (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13.00: Napovedi. — 13.02: Radijski orkester. — 14: Poročila. — 14.10: Tujskoprometno poročilo: Pokljuka in Komna, ponosni planinski postojanki. — 17.30: Vsakemu nekaj (radijski orkester). — 18.10: Zenska ura: bodočnost (Cilka Vračkova). — 18.30: Plošče. — 18.40: Francoščina (dr. Stanko Leben). — 19.00: Napovedi, poročila. — 19,25: Solun in zapadna Tra-kija (dr. Roman Savnik). — 19.40: Plošče. — 19.50: Planinec ljubi gorske cvetke (Pavel Kunaver). — 20.00: Rezervirano za prenos. — 22.00: Napovedi, poročila.
Sobota, 15. marca: 7.00: Jutrnji pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan ven-
Nedavno je v londonskemu radiu govoril poznavalec naših razmer Lackin o Jugoslove-nih in o njihovih vojaških vrlinah. Med drugim je rekel: »Jugosloveni so resnično najboljši vojaki v Evropi. Vse države se zavedajo nevarnosti, v katero bi prišli, če bi si nakopale to odlično državo borcev za sovražnika, zato tudi nihče ne dreza vanjo s prenaglimi in trdimi vzpodbudami«.
Znani angleški novinar Garvvin pa je rekel: »Jugosloveni, to se pravi Srbi, Hrvati in Slo-
2e prejšnji teden so zavzeli Angleži glavno mesto Italijanske Somalije v Afriki Moga-discio (izgovori Mogadišo), od koder držiio v notranjost dežele vse važnejše ceste in tudi edina železnica. Iz Mogadiscia prodirajo angleške čete dalie ob obali. Razen tega so se angleške čete izkrcale nepričakovano tudi na skrajnem severu te italijanske kolonije uri Guardafuju. Ti oddelki bodo. kakor kaže. prodirali nasproti južnim angleškim četam Italijanska Somaliia se razprostira na skrainem vzhodnem koncu afriške celine in obsega 200 do 400 km širok obmorski pas. Dolga je 1600 km, torei približno trikrat toliko, kolikor znaša razdalia med Ljublipno in Beogradom. Skrajna severna točka ie Gu-ardafui. ki so ga te dni nenadno zasedle angleške čpf.e. Italijanska Somalija meri približno 600.000 kvadratnih kilometrov, torei nekoliko manj kakor dve in doI Jugoslavije I ji udi pa živi tam le nekai nad en milijon
Ze leta 1939. sta državici Zapadna Virginija in Pensilvanija, ki spadata med Zedinjene države, ustavili izplačevanje odškodnine izven ozemlja Zedinjenih držav bivajoč'm svojcem delavcev, ki so se ponesrečili v teh dveh državicah. Ker je prav v teh dveh državicah zaposleno na tisoče naših izseljencev v rudnikih, tvornicah in drugod, kjer so pogoste nesreče, je ta ukrep za nas gotovo zelo škodljiv. Mnogi svojci, katerih redniki so dali življenje za bogastvo tujcev so zdaj brez sredstev, in mnogi milijoni, ki so prej prihajali v Jugoslavijo na račun odškodnine, so izostali.
Ni treba razlagati, da so taki ukrepi skrajno krivični. Kakor poročajo zagrebški listi, so zanimanci najeli več odvetnikov, ki naj bi skušali v omenjenih državicah doseči ponovno uveljavljenje prejšnjih zakonskih določb ali pa vsaj preprečitev podobnih sprememb v zakonodaji ostalih državic, pripadajočih Zedinjenim državam.
Po prejšnih določbah je dobivala vdova našega rudarja, ki se je ponesrečil v Zapad-ni Virginiji po 30 dolarjev na mesec do smr-
ček veselih zvokov (plošče). — 12.00: Plošča za ploščo — pisana zmes, godba vesela in pesmice vmes. — 14: Poročila. — 17.00: Otroška ura: Nastop otrok (vodila bo Slavka Vencaj-zova). — 17.30: Od bajke do bajke (plošče). — 17.50: Pregled sporeda. — 18.00: Radijski orkester. — 18.40: Kako se ubranimo učinka zažigalnih bomb (inšp. inž. Dolenc). — 19 00: Napovedi, poročila. — 19.30: Naše budnice in koračnice (plošče). — 20.00: Zunanji pregled (dr. Alojzij Kuhar). — 20.30: Mirko Ljubič: Obleka ne dela človeka. Pisan večer. Izvajali bodo člani radijske igralske družine; vmes nekaj plošč. — 22.00: Napovedi, poročila. —* 22.15: Radijski orkester.
venci, so znani po svojem zgodovinskem junaštvu in po svoji ljubezni do rodne zemlje. Zgodovina dokazuje, da so vselej smatrali vsako zahtevo po njihovi zemlji za neoprostljivo žalitev in ponižanje, ki jih ne smeš prezreti za nobeno ceno. Jugoslovani spadajo v prvo vrsto naj bojevitejših in najodločnejših narodov na svetu. To so tudi v pretekli svetovni vojni dokazali. Zlasti so dokazali to Srbi. Ljudstvo je nad vse svobodoljubno, vojska pa je prežeta z istim duhom.«
Dežela je torej zelo redko naseljena Niti dva prebivalca ne prideta povprečno na en kvadratni kilometer Italijanska Somalija ie vroča in suha dežela, ki jo v glavnem namakata reki Džuba na zapadnem koncu in Šebeli nekako .na sredi
Somali, ki žive v tej deželi, so zelo bojeviti mohamedanci Žive kot pastirski narod, ki s svojimi čredami potuje iz kraia v kraj po tem precej pustem svetu. S kmetijstvom se bavijo le ob večjih rekah, kjer ie svet še kolikor toliko rodoviten čeprav je podnebie tod precej nezdravo. Tu pridelujejo tudi bombaž. V vsej deželi pa je najvažnejši vir dohodkov živinoreja
Glavno mesto Italijanske Somalije je Mo-gadiscio, ki je zdaj tudi že v angleških rokah. Tu je imel svoj sedež italijanski Guverner* Mogadiscio je obenem tudi glavno somalijsko oristaniSče s približno 30.000 prebivalci.
ti ali do nove poroke. Razen tega je prejemala še za vsakega otroka posebej po pet dolarjev. Še ugodnejši zadevni predpisi so veljali v Pensilvaniji. Ker se prav v Zapad-ni Virginiji in v Pensilvaniji ponesreči največ naših ljudi, si lahko predstavljamo, za kako težke milijone so svojci v domovini oškodovani.
V zagrebških »Novostih« piše Lunis-Vukič, da omenjeni odvetniki ne bodo zlahka usne-li s svojim posredovanjem. Treba bi bilo poznati vzroke, ki so dovedli omenjeni državici do takšnih ukrepov. »Treba se je vprašati,« izvaja pisec v »Novostih« ali Jupo^laviia v svojih socialnih zakonih priznava iste pravice državljanom Zedinjenih držav kot svojim. če jih priznava, ali dovoljuje, da se izplačuje brez ovir odškodnina svojcem ameriških državljanov ki se nonesrečijo Dri delu v Jugoslaviji? če jugoslovenski zakoni tega ne priznavajo, ali potem ni morda to vzrok, da sta ameriški državici vzeli našim državljanom le tisto, česar mi njihovim ne dajemo?«
RADIO
Jugosloveni so najboljši
vojaki v Evropi
Italijanska Somalija
šteje komaj milijon duš
Ustavitev izplačevanja odškodnine svojcem delavcev, ponesrečenih v Amerik!
Izdaja za konzorcij »Nove Pravde«: dr. Jota Bohlnjeo — Urednik: Ivan Tavčar — Za Narodno tiskarno Fran Jeran — Vsi v Ljubljani.