DELAVSKA ENOTNOST GLASILO GLAVNEGA ODBORA ENOTNIH Poštnina plačana v gotovini Prišel je torej čas, ho zahtevajo tudi organizacijske oblike našega gospodarstva nadaljnje povečanje m kvantitativno razširjenje državnega gospodarskega sefe-torja, ' BORIS KIDRIČ SINDIKATOV SLOVENIJE Leto II., štev. 49 Ljubljana, 6. decembra 1946 Izhaja vsak petek — Cena Din 2.— Ljudska skupščina FLRJ je sprejela zakon o nacionalizaciji privatnih gospodarskih podjetij Beograd, 5. dec. (Tanjug). Danes do- * poldne je bil četrti redni sestanek drugega rednega zasedanja Ljudske skupščine FLRJ. V Zveznem svetu so ljudski poslanci oboje :n z dolgotrajnim burnim ploskanjem pozdravili prihod predsednika ministrskega sveta maršala Tita s podpredsednikom vlade Edvardom Kardeljem In člani vlade. Ko je predsednik Zveznega sveta Vladimir Simič otvoril sejo, je sekretar Voja Lekovič prečita! zapisnik zadnje seje, nas kar je predsednik Simič obvestil Svet, de je zvezna vlada poslala akt, s katerim ee podaja v hitro rešitev predlog zakona o nacionalizaciji privatnih gospodarskih podjetij. O tem zakonskem predlogu sta danes zjutraj na skupni seji obravnavala zakonodajna odbora obeh Svetov in sedaj se predlaga Zveznemu svetu v obravnavo. Glede na nujnost in na temelju člena 69 poslovnika se bo vršila, diskusija v načela ta v podrobnosti istočasno. Poročevalec ljudski poslanec Moča Pt-ja.de je nato prečital besedic predloga zakona o niateionalizacijdi privatnih gospodarskih podjetij, ki so ga ljudski posten-ti pazljivo poslušali in pozdrav® z dolgotrajnim ploskanjem. Obrazložitev zaSecma V obrazložrtvi tega zakonskega predloga je Moša Pijade rekel; »Tovariši ljudski poslane®! Narodnoosvobodilna borba na bojišču je zaključena, lahko rečemo, po vsem tem, kar sme od njenega, zaključka do danes storili in dosegli —- že zdavnaj. Toda narodno-osvo-bodilna borba, borba za osvoboditev naših narodov se nadaljuje v razvijanju eko-nemsko-družbenega in kulturnega življe. nja naših narodov. Ta zakon, ki sem ga vam imel čast prečitati in ki ga tukaj zastopam v imenu zakonodajnega edbora, predstavlja nadaljevalce največjih tradicij naše osvobodilne borbe. Ta zakon predstavlja veliko Hz,polnitev teste družbene vsebine narodno-osvobodilne borbe, ki je vzidana v temelje naše države in označena v ustavi v njenih družbeno-ekonomskh odredbah. Ker bo min ster za industrijo in predsednik gospodarskega sveta obširneje navedel motive, M so vodili vlado, da predloži ta zakon, nimam osebno povedati ničesar drugega. Zakonodajni odbor je sprejel ta zakon z navdušenjem in jasno je, da ga bo — kot se je že pokazalo z vašim polnim odobravanjem pri samem črtanju besedila zakona — z navdušenjem sprejela tudi ta skupščina., kakor tudi, da ga bodo prav tako sprejele delovne množice vseh naših narodov po vsej državi. V fenem zakonodajnega odbora priporočam skupščini, da ta zakon v celoti sprejme.« (Dolgotrajno ploskanje.) Nato je predsednik Vladimir Simič dal besedo iniutelru ra industrijo in predsedniku Gospodarskega sveta Borisu Kidriču, k$, je podal naslednjo obrazložitev predlaganega zakona: skupščina izglasovala zakon o nacionalizaciji, bodo odšli delegati naših gospodarskih ministrstev v tovarne, v nacionalizirane tovarne, tejer se bo še bolj razplamtel delovni polet in utrdila zavest, da so najvažnejša sredstva proizvodnje, ki je nekdaj služila eksploataciji, prešla v ljudske roke. Naša država stoji pred neposrednimi nalogami elektrifikacije in industrializacije. Popolnoma jasno je, da si je brez odločno kvalitativno in kvantitativno okrepljene občeijudske tmovine skoro nemogoče zamisliti začetek izvajanja naših načrtov glede elektrifikacije in industrializacije niti v letu 1947., niti v naslednjih letih. Tovariši, naša sedanjost in naša najbližja preteklost dokazujeta polno življenjsko sposobnost državnega sektorja našega gospodarstva kot glavne opore gospodarskega razvoja na eni strani, na drugi stranfi pa naši načrti zahtevajo, da ta sektor odločilno okrepimo ne samo kvalitativno, ampak tudi kvantitativno, tako da bti lahko pod enotnim vodstvom mobilizirali posamezne panoge našega gospodarstva za izvedbo naših načrtov. Višje organizacijske oblike naših industrijskih podjetij — glavne, zvezne in federalne uprave, predstavljajo nov tip gospodarske organizacije, ki odgovarja družbenemu značaju občeijudske imovine, ne pa kapitalističnemu značaju privatne lastnine nad proizvajalnimi sredstvi. Prišel je torej čas, ko zahtevajo tudi organizacijske oblike našega gospodarstva, ki so sedaj v skladu z novim značajem našega državnega gospodarstva in s političnimi spremembami družbe v deželi, nadaljnje povečanje in kvantitativno razširjenje državnega gospodarskega sektorja. Nacionalizacija, ki jo predlagamo, je dejanski izraz tega dejstva. Tovariši, že večkrat smo poudarili, da so naše delovne množice, ki so pričele hoj za nacionalno osvoboditev, pravilno slutile, da J»o pomenila resnična nacionalna osvoboditev tudi uvod v njihovo osvoboditev od izkoriščanja. Ko so vzele v rodoljubnem boju za nacionalno svobodo usodo naših narodov v svoje roke, so konkretno pokazale, kako sta nacionalno vprašanje v naši deželi in njena neodvisnost ozko povezana s socialnim vprašajem. Danes vidimo to že v drugič. Z današnjim aktom nacionalizacje ne utrjujemo samo našega državnega gospodarskega sektorja in njegov družbeni značaj, ne ustvarjamo samo novih možnosti za osvoboditev delovnega ljudstva od eksploatacije, ne izboljšujemo samo njegovega življenjskega standarda in ne polagamo samo temeljev za uspešnejše izvajanje naše elektrifikacije in industrializacije, ampak nadaljujemo neposredno ono delo, ki smo ga pričeli, ko smo zgrabili za orožje v boju za neodvisnost svoje domovine. Z današnjim aktom nacionalizacije, ki' izroča- končno podjetja, ki so bila nekoč v rokah tujega kapitala, naši nacionalni državi, utrjujemo svojo neodvisnost, utrjujemo pa tudi ekonomsko podlago svoje suverenosti. (Burno odobravanje v vsej dvorani.) Naša dežela ne bo nikoli' več predmet tuje eksploatacije, nikoli več ne bo dopustila, da bi jo poceni izkoriščali finančni magnati z najprimitivnejšimi metodami izkoriščanja, in bj tako istočasno zavirali razvoj njenih po prirodi izredno bogatih gospodarskih sil. (Burno ploskanje). S tem zakonom, tovariši, predlagamo odškodnino za nacionalizirana podjetja, istočasno pa poudarjamo, da je ustvarilo bogastvo, ki ga je že dala ta zemlja, delovno ljudstvo te dežele in da so to ljudstvo pri tem strahovito izkoriščali, ne saimo domači, ampak predvsem tudi tuji kapitalisti. (Ploskanje). Lahko M navedel številke, k$ dokazujejo, da so imela nekatera tuja podjetja v Čestitke gemeralisima Stalina maršalu Titu ob priliki obletnice proglasitve FLRJ Beograd, 1. dec. Predsednik ministrskega sveta ZSSR generalisim Stalin je čestital maršalu Titu ob dnevu republike z naslednjo brzojavko: »Vam in bratskim narodom Jugoslavije čestitam k obletnici ustanovitve FLRJ. Želim nadaljnjih uspehov in procvit vaši deželi! J. V. Stalin.« Poleg drugih je prejel maršal T to brzojavne čestitke tudi od predsednika poljske vlade Boleslava Bieruta, predsednika bolgarske vlade Georgija Dimitrova, predsednika albanske vlade Enverja . Hodže, generalnega sekretarja. Kompart je Madžarske Ma.gyas.ai Rakoszya, cd CK Kom-partije Rumuinije, prezidenta Brazilije En-rica Maslara Dutra ter od Jugoslovanov v Lyonu. Predsednik Prezidija ljudske skupščine dr. Ivan Ribar pa, je prejel brzojavne čestitke od predsednika Prezidija Vrhovnega Sovjeta ZSSR, M. švernika, predsednika češkoslovaške republike dr. Edvarda Be-neša in čestitke egiptskega kralja Faruka. enem letu štirikrat totiko dobička, kakor je znašal ves osnovni kapital. Lahko M navedel konkretne dokaze, kako so name. nonia zavirali razvoj produktivnih sil naše dežele iz monopolističnih razlogov nekaterih tujih finančnih magnatov. Lahko bi navajal primere, kako so trošili velikanske vsote, da hi dokazali, da v Jugoslaviji ni nafte, čeprav je Jugoslavija na nafti zelo bogata, (Ploskanje). Danes ne bom navajal številk, ker bo kmalu končana znanstvena raziskava, pri kateri sodelujejo tovariši iz našega ekonomskega instituta, ki bo jasno in precizno osvetlila gospodarski razvoj stare Jugoslavije. Tovariši ljudski poslane'! Pri načelni razpravi se ne bom spuščal v pravne hi druge podrobnosti, katere bom navedel pri razlagi zakonskega predloga o nacionalizaciji. Rad bi poudaril dve stvari: 1. Zakon zajema podjetja, ki so bila proglašena do današnjega dne kot podjetja zveznega, odnosno republiškega značaja. S tem je izključena možnost, da bi bil delovni privatni la stri k kakor koli oškodovan, kar bi bilo v nasprotju z našimi nameni. Ponovno poudarjamo, da daje državni sektor našega gospodarstva vse poroštvo delovnemu privatnemu lastn im, da. ga ne bodo izkoriščali in uničevali, kakor ga jie izkoriščal in uričeval kapitalistični sistem, ampak da mu daje državni sektor poroštvo tudi za njegovo srečnejšo bodočnost. Tako ojačan državni sektor našega gospodarstva bo še v večji meri kakor dosedaj zbiral okoli sebe najširše množice delovnih privatnih lastnikov, predvsem delovne kmete. » 2. Za nacionalizirano imovino določa zakon odškodnino v vrednosti čistih ^ktiv na dan prevzema nacionalizirane imov ne, v kolikor ne gre za lastnike, ki so zagrešili dejanja, ki imajo za posledico zaplembo imovine. Zaradi tega ne more. nihče trditi, da nismo šl' do skrajnih mej, ko smo priznali odškodnino za imovino, ki so jo ustvarile v prsi vrsti delovne roke. ne pa njeni desedanj' privatni lastniki. Odškodnina se daje po zakonu o državnih obveznicah, ki se glasijo na prinosnika. Istočasno ustvarjamo pravilen sistem, po katerem lahko 'zrla vlada FLRJ podrobnejša predpise za u,pravo fondov, za nacionalizirano imovino, za upravo obveznic, ki so v prometu, za oceno vrednosti naeional tirane imovine in za vse, kar se tiče izplačila obveznic. S tem v zvezi moramo omeniti ČL 11, po katerem lahko vlada FLRJ določi, da se izplača odškodnina v gotovini, ht to celotno ali pa v obrokih. Tovariši ljudski poslanci! NadonaJIzar-cija privatnih gospodarskih podjetij, ki jo predlaga ta zakon, bo odprla novo pot v razvoju našega gospodarstva. Naše delovne množice bodo z novim še sijajnej-šim delovnim poletom dokazale svojo zavednost, svojo polno in visoko zavednost, da ustvarjajo v naši deželi zares svojo bodočnost in sedanjost in da gre pr nas za razvoj, ki osvobaja človeka izkoriščanja, in da sta tak razvoj in taka dežela zares vredna največjih naporov in žrtev. Prosim vas, tovariši ljudski poslanci, da sprejmete predlagani zakon o nacionalizaciji privatnih gospodarskih podjetij v imenu naših delovnih množic kot njihovi predstavniki in za njihovo srečno bodočnost. (Splošno burno odobravanje v skupščinski dvorani). Nato je govorilo še več ljudskih poslancev, med njim"- tudi podpredsednik zvezne vlade Edvard Kardelj in predsednik vlade LRS Miha Marinko. Po končani diskusiji je bil zakon soglasno sprejet. Sovjetski sindikati pozdravljajo delovno ljudstvo Jugoslavije ob obletnici proglasitve republike Beograd, 28. novembra. Centralni odbor Enotnih sindikatov Jugoslavije je prejel naslednjo brzojavko predsednika Vsezveznega centralnega sveta sindikalnih zvez: »Ob obletnici proglasitve Federativne ljudske republike Jugoslavije pošilja Vsezvezni centralni svet sindikalnih zvez v imenu delavcev in uslužbencev Sovjetske zveze plamteče pozdrave delovnemu ljudstvu in bratskim jugoslovanskim narodom. Občudujemo herojsko delo jugoslovanskih narodov in iskreno želimo nadaljnje uspehe pri izgradnji nove Jugoslavije. Naj žive jugoslovanski narodi! . Naj živi sovjetsko-jugoslovansko prijateljstvo! Z bratskim pozdravom — V. Kuznječo v, predsednik. Vsezveznega centralnega sveta sindikalnih zvez.« Gsver zveznega ministra za industrijo ter predsednika Gospodarskega sveta tov. Borisa Kidriča »Tovariši ljudski postaneš! Današnja seja Ljudske skupščine predstavlja brez dvoma zeio pomemben dan. Danes sprejemamo zakon, ki ga že dolgo pričakujejo naše delovne množice, ki ga že dolgo pričakujejo vsi pravi rodoljubi te države. Danes sprejemamo zakon o nacionalizaciji privatnih .gospodarskih ppdjetlij. S tem zakonom postajajo naše delavne množice v še popolnejši meri gospodarji svoje usode. To postajajo v dveh smislih. To postajajo v socialnem smislu, ker postaja naša država, to je država novega tipa — ljudska država lastnik vseh osnovnih sredstev proizvodnje, ki so nekdaj služiila nezaslišanemu izkoriščanju našega delovnega ljudstva. To postajajo tudi v nacionalnem smislu, ker prehajajo sredstva proizvodnje v roke nacionalne države, skupnosti svobodnih in enakopravnih jugoslovanskih narodov, medtem ko so bila nekdaj v veliki meri v rokah tujega kapitala ter so služila za iztiskanje ogromnih dobičkov iz zaostale stare Jugoslavije, za vzdrževanje polkolo-nialnega značaja stare Jugoslavije. Današnji dan, tovariši ljudski poslanci, predstavlja torej člen v onem razvoju naše dežele, ki se je pričel tedaj, ko je na Titov poziv počila prva partizanska puška, v kar terem so naše ljudske množice pod slavnim Titovim vodstvom izvojevale nacionalno osvoboditev, obenem z nacionalno osvoboditvijo pa taidi novo oblast, svojo oblast, ljudsko oblast, ki jim nudi vse pogoje, da se v polnem smislu besede osvobodijo tudi eksploatacije. Današnji dan spada med dneve velikih zmag naših narodov, velikih zmag naše domovine, velikih zmag našega delovnega ljudstva in na ta način tildi med velike dneve progresivnega človeštva sploh. Današnji dan bo še bolj pritegnil delovne množice naših narodov k njihovi državi, še bolj bo dvignil v njih delovni polet. Kot za vse svo je velike in pomembne zmage, tako bodo naši narodi, naše delovne množice tudi za današnji dan izražale svojo zahvalo v prvi vrsti inidiatorju in organizatorju vseh naših zmag tovarišu Titu. (Dolgotrajno ploskanje. — Vsi ljudski poslanci vstanejo in burno ploskalo. Navdušenje traja nekaj minut.) Tovariši ljudski poslanci! Poudaril sem, da predloženi zakon o nacionalizaciji privatnih gospodarskih podjetij predstavlja žilen v tistem razvoju naše države, kB se je pričel, ko je počila prva partizanska puška, katerega pridobitve je v celoti potrdila prav naša ustava in katerega nadaljnjo smer je morala prav tako predvideti naša ustava. Ustava FLRJ izrecno poudarja načelo pra- vilnega izkoriščanja vseh obstoječih gospodarskih sil dežele, načelo, da daje država smer gospodarskemu življenju in gospodarskemu razvoju s pomočjo splošnega gospodarskega načrta, načelo splošne ljudske lastnine nad proizvajalnimi sredstvi kot glavne opore države v razvoju narodnega gospodarstva, načelo obrambe delovnega ljudstva pred eksploatacijo. V smislu teh načel predvideva ustava FLRJ tudj nacionalizacijo posameznih podjetij in posameznih gospodarskih pUnog. Zakaj nastopa prav sedaj čas, da izvedemo nacionalizacijo privatnih gospodarskih podjetij ? Zakaj tega nismo izvedli takoj po osvoboditvi? In zakaj jo z vso odločnostjo izvajamo sedaj ? Državni sektor našega gospodarstva, torej sektor obče ljudske imovine, ki jo naša ustava označuje kot glavno oporo v razvoju našega gospodarstva, se od osvoboditve naprej utrjuje tako rekoč iz dneva v dan vedno bolj in bolj. V tem je dokazal polno življenjsko slilo, toda polno življenjsko silo je tudi moral dokazati. V naši državi so bili po osvoboditvi brez dvoma skeptiki, ki so računali, da novi način gospodarjenja z državnim gospodarskim sektorjem kot oporo našega narodnega gospodarstva ne bo dokazal svoje življenjske sile, ampak nasprotno, da se bo zrušiti Prav tako je bilo-dejstvo, da takoj: po osvoboditvi naše ljudske množice še niso imele, zlasti glede državne-imovine, novega odnosa do države, torej odnosa, ki ga morajo imeti delovne množice glede na državno imovino napram svoji ljudski državi, V naših najširših delovnih množicah je moralo na temelju njihovega lastnega izkustva dozoreti spoznanje, da je državna imovina, to je ob-čeljudska imovina, prav njihova imovina v najpopolnejšem in najdoslednejšem smislu besede, če bi torej takoj po osvoboditvi izvedli nacionalizacijo, bi glede na dejstvo, da se državni gospodarski sektor še ni zadosti utrdil niti pri samem delovanju niti v zavesti najširših množic, ogrozili našo uspešno gospodarsko dejavnost. V specifičnih razmerah našega razvoja je bilo potrebno predvsem s politične strani okrepiti novo oblast, ki je kot taka že sama po sebi zahtevala in zagotavljala nov družbeni in gospodarski razvoj. V vsakem obdobju obnove in izgraditve naše dežele se je državni gospodarski sektor krepil tako rekoč iz dneva v dan. Z vsakim dnem je vedno bolj dokazoval, da predstavlja tudi v ekonomskem pogledu tisti način gospodarjenja, ki lahko doseže ne samo to, kar je zmogel stari način, ampak tudi mnogo več, ki lahko s silnim poletom rešuje tudi vas tista protislovja in vse tiste težave iz slepih ulic, katerim stari kapitalistični sistem nikoli ni bil sposoben najti pravega in polnega izhoda. (Odobravanje.) Danes lahko mirno 6n ponosno ugotovimo, da se moramo za največje gospodarske uspehfe v naši državi zahvaliti prav državnemu gospodarskemu sektorju. Inozemstvo se divi hitremu tempu naše obnove. Mnogi v inozemstvu si postavljajo vprašanja, zakaj se prav v Jugoslaviji razmere tako hitro urejajo 6n zakaj se nasprotno v številnih drugih državah, kljub večjim materialnim sredstvom, ki so vložena v obnovo, ta proces razvija mnogo, mnogo počasneje. Odgovor na to je jasen. Pri nas se razmere urejajo tako hitro — prvič zaradi tega, ker imamo ljudsko oblast, in drugič zaradi tega, ker imamo državni sektor našega gospodarstva, ker so ob ljudski oblasti in ob-državnem, to je občeljudskem sektorju gospodarstva, naše delovne množice zares pripravljene, da dajo od sebe vse za obnovo naše dežele. Mi niismo imeli inflacije, ampak imamo nasprotno solidne finance 6n solidno valuto, ki se vedno bolj utrjujejo. Inozemstvo se temu mnogokrat čudi, toda mi lahko spet poudarimo, da bi biifl v inflaciji in v strahotnem skoku cen ter da se' naša obnova ne bi razvijala v znaku graditve mladinskih prog in drugih gospodarskih objektov, če ne hi imeli ljudske oblasti in če ne bi imeli državnega sektorja našega gospodarstva. Ugotovitvi, da se moramo za največje gospodarske uspehe naše države zahvaliti prav državnemu sektorju našega gospodarstva, je treba dodati še eno ugotovitev. S temi uspehi je povezano Izboljšanje življenjskega standarda naših širokih ljudskih množic, standarda našega delovnega ljudstva. V vsaki državi, kjer se nahajajo komandni položaji gospodarstva v rokah privatnih kapitalistov gre in mora iti vsaka obnova na račun delovnih množic, in tako tamkaj delovne množice nimajo nobenih koristi niti za časa obnove, pa tudi pozneje ne, ampak postajajo s tem še bolj siromašne. Naša obnova pa gre nasprotno v korist najširših množic delovnega ljudstva. To množice občutijo že danes — zaradi tega so pripravljene na nove napore in na nove žrtve, in to bodo še bolj občutile, ko bodo s svojim delovnim poletom, z novimi napori, En če treba tudi z žrtvami postavile še trdnejše temelje svojega bodočega blagostanja. Ko torej danes izvajamo nacionalizacijo privatnih gospodarskih podjetij, ne obstoja nobena nevarnost in sum, da bomo zmedli gospodarsko življenje. Danes, ko bo ta (-- ŽIVELI NAŠI NAJBOLJŠI DELOVNI KOLEKTIVI - Zmagovalci posameznih zvez Zveza: j L mesto: ZL mesto: UL mesto: Zveza rudarjev . .... Rudnik Zagorje Rudnik Hrastnik Rudnik Trbovlje BpmBi kovluzjiT * § ■ * KZD, Jesenice Jeklarna GuStanj »Veriga«, Lesce železniška delavnica, Maribor železniška posta, ja Ljubljana železniška postaja Zalog — Renati. Duplica Sv. Katarina nad Tržičem Tovarna meril, Zvem gradbincev . . . . Preserje — Borovnica Hldrocentrala Moste—Žirovnica »Gradis«, Vrhnika Zveza tekstilcev .... Hutter, Maribor , Intex, Kranj Predilnica Tržič Predilnica Maribor Zveza 21 vtičev Pivovarna »Union«, Ljub. ljana Mleko-pramet, Ljubljana Tovarna sadnih sokov, Ljubljana Zveza usnjarsko - predelovalne stroke ..... »Pelko«, Tržič >Indus«, Ljubljana Zorn, Domžale Zveza poljedelskih delavcev »Ustroj«, Maribor Drž. posestvo Rakičan Drž. posestvo v Gornji Radgoni Zveza grafi Carjev.... GraflčarJI, Celje Bonač, kartona-ža, Ljubljana — Zveza denarnih, trgovskih In zadružnih podjetij in ustanov PoStna hranilnica, Ljubljana DOZ, Ljubljana »Navod«, direk. d ja, Ljubljana Zveza obdntildh podjetij ln ustanov EC8, Ljubljana Nctoanja oprava MLO, Ljubljana TroSarinskl urad, Ljubljana Zveza kemičnih delavcev . Tovarna' za dotik, Rože Jugoslovansko tvomlce guma, Kranj Tovarna Ideja, Ljubljana Zveza socialno - "zdraatro-nih ustanov Umobolnica, Studenec teta, Ljubljana • »Jugi**«, Ljubljana Zveza poStnih izrtnfTininsc — otj. Zveza gospodarsko,upravnih ustanov ..... T« — M mm i:OuD u* fctCai pri MEB Podružnice pari min. za TP Uprava rodi, Celje Zveza finančnih uslužbencev Maribor okolica Carinarnice. Gornja Radgona Podružnica Ministrstva za finance, Ljubljana Rudnik Zagorje — zmagovalec med slovenskimi premogovniki V- nov-embrEfcem tekmovanju so v rudarski stroki zopet zttoagalj, zagorski rudarji Poleg tega je bil njihov delovn;, kolektiv proglašen kot drugi najboljši delovni kolektiv v LR Sloveniji. Glavni odbor enot- Dfagram tekmovalnih uspehov inaj Junij julij avgust sept oktober Senovo ----------- Laško 'f--------- Kočevje fv------->i Trbovlje------—■ Zagorje --------- Hrastnik.-------- nih sindikatov Slovenije jim je v znak priznanja za dosežene uspehe poklonil lepo knjižnico. K vsem dosedanjim uspehom zagorskih rudarjev pa moramo pripoimiti, da je njihov delovni kolektfv odnesel prvo mesto že v prvomajskem tekmovanju. Zagonlri rudarji so v novembrskem tekmovanju pridobili skupno 5592 točk. Storitev deda so presegli za 20 odstotkov na-pram prvomajskemu tekmovanju. Poleg tega so protj. koncu novembrskega tekmovanja dvignil] tudi kvaliteto premoga, ker eo potogalj večjo pažnjo na izbiranje premoga v sami jami. V sindikalno podružnico je vključenih približno 05 odstotkov vseh zaposlenih delavcev. Vamostno-zaščitni' aktivi, v katere so pritegnjeni tehnični strokovnj;i;; in obratni zaupnici, redno tedensko pregledujejo vsa delovna mesta in sproti javljajo vse nedo- etatke, ki se po možnosti takoj odpravijo. Diagram tekmovalnih uspehov zagorskega rudnika lepo kaže, da je bilo najmanj nihanja v tekmovanju baš v tem delovnem kolektivu. Posebna značilnost zagorskega rudnika je, da predstavljajo dobro organiziran delovni kolektiv, kjer teče delo disciplinirano, racionalno, solidno in z neprekinjenim napredkom. Ko so zagorski rudarji v mesecu septembru prevzemali prehodno zastavo Zveze rudarjev Slovenije od trboveljskih rudarjev, so izjavljali, da nikakor nimajo namena tako brž izpusti tj iz rok tega dragocenega priznanja, priborjenega pri izvrševanju nalojr na fronti dela. Izkazalo se je, da to niso bile le prazne besede jn njihov delovni kolektiv je res obdržal prehodno zastavo tudi ob koncu novembrskega tekmovanja. Na dvig storilnosti v zagorskem rudniku je v odločilni meri vplivala uvedba novih, povprečno 12 do 15 cdstoifeov višjih delovnih norm, ki so bile uvedene s 15. julijem. To jo bil pomemben dogodek, kj hi ne bil mogoč brez predhodno dosežene stopnje proizvodnje, kakor tudi ne brez izboljšanja delovnih pogojev. Večina rudarjev je brž spoznala, da so nove norme osnova za hitrejše izboljšanje življenjskih pogojev ter osnova za nadaljuj, večji razmah produktivnosti dela. In res so te norme imele za posledico nov raizvoj, postale so dejansko osnova za nove uspehe, zrasla je nova vrsta udarnikov. Z uvedbo ter z (izpopolnjevanjem norm se je pravilno rešilo tudi marsikatero tarifno vprašanje. Pri vsem tem pa moremo mimo trditi, da takega napredka, lci se izraža v doseženem stanju proizvodnje, ne bi bilo, če bi. ne bilo razgibanega .sindikalnega dela, k; je bilo tesno povezano s produktivnim delom. Na obratnih konferencah so se reševala vsa važna vprašanja sporazumno z Upravo rudnika in sindikalno podružnico. Pri ocenjevanju uspehov ne smemo prezreti dejstva, da so posledice vojne baš pri rudarskem delu nadvse občutljive in dolgotrajne. zato je bilo za dosego teh uspehov potrebno požrtvovalno in vztrajno obvladovanje vseh težkoč. Zaradj teh dejstev nam doseženi uspehi zagorskega rudnika še bolj kažejo visoko strokovno usposobljenost in politično zrelost zagon rudarjev — zmagovalcev med slovenskimi rudniki v novemfoerskem tekmovanju. Jesenice - najboljši delovni kolektiv kovinske industrije Jugoslavije V novembrskem tekmovanju jugoslovanskih kovinarjev je zasedel prvo mesto jeseniški delovni kolektiv. Glavni odbor Enotnih sindikatov Slovenije je v znak priznanja poklonil jeseniškim kovinarjem zastavo ter jih proglasil za najboljši delovni kolektiv vseh strok v Sloveniji. Jeseniški kovinarji' smatrajo tekmovanje ' kot osnovo, na kateri gradimo našo bodočnost, kot polet delovnih množic, ki spreta napredne sile. da ju stvar jaj v sept je stal 51.60 din Z dvigom storilnosti ee je iprtoranilo v: junija 96-986.80 din juliju 487.850.40 din avgustu 1,119.846.— din septembru 1,439.802.-- din skupno prihranka 3,143.485.20 din V primeri s storilnostjo v maju se je prihranilo na času v: juniju 7.998 ur juliju 40.654.20 ur avgustu 93.320.50 ur septembru 119.983.50 ur skupaj prihranka na času 261.956.20 ur Poleg tega so sj zadali deavci nalogo, da bodo delali 10 ur, vsoto 50 odstotkov za nadure pa prepustili za obnovo, kar znese skupaj na 2000 delavcev od začetka maja do zaključno oktobra din 120.000.—, kar je bilo oddano v sklad za obnovo. Delavci se trudijo in delajo nad vse požrtvovalno, da si pribore prehodno zastavico, ki jo je nabavila podružnica. V septembru si je priboril prehodno zastavico 7. usek I. območja, dočim je dobil zastavico za največjo storilnost 2. usek I. območja, kjer so izkopali 1 kub. m v 2.54 urah, prepustiti pa jo je moral 8. useku II- območja, kjer izkopljejo l kub. m dolomitske štale celo v 2.34 ure. Pri vseh teh uspehih je treba omenit; trudi veliko delo zidarjev, ki Ogromne delovne napore je zahtevala gradnja proge Preserje—Borovnica. Izkopati je bilo treba velike useke In graditi visoke nasipe. Pri tem so požrtvovalno sodelovale tudi mladinske delovne brigade. Sredi oktobra je bil dograjen 80 m dolg predor pri Borovnici, ki Je po profilu največji v Jugoslaviji. Upoštevana je že bodoča elektrifikacija Mamice, zete jo prodor grojee v vUnu g m, Ožina pa ustreza dvojnemu tiru. Pozdrav In V'-V1 n .tke predsednika vlade LRS trboveljskim rudarjem Tovariši radarji! V imenu vlade LRS to svojem tmero vam prisrčno čestitam k velikemu uspehu, ki ste ga dosegli v tekmovalnem dnevu, posvečenem proslavi državnega praznika, dneva proglasitve ljudske republike. S tem uspehom ste se pokarali vredne svoje pobude, dane z napovedjo tekmovanja vsem rudarjem Jugoslavije. S svojim uspehom se postavljate v prvo vrsto tekmovalcev vse države, vaš uspeh je dokaz velike skupne volje in harmoničnega sodelovanja z organizatorji in tehničnimi voditelji, inženirji in upravniki. Vaši napori in uspehi vaših naporov so ogromen prispevek h gospodarskemu dvigu naše resnično ljudske države. Vaša velika dela In ustvaritve vsega našega delavskega ljudstva so potrdilo in dokaz, da naša svoboda in ljudska družbena ureditev tvorita pogoje za ogromno povečanje ustvarjalnih možnosti ter delovnega elana. Osvoboditev naših narodov od podjarmljenja in gospodarske odvisnosti o-’ izkoriščevalskega inozemstva kakor tudi odstranitev domačih izkoriščevalcev, ki smo ju izvo-jevali pod vodstvom našega velikega maršala Tita, sta predpogoj za dosego teh in takih uspehov. Vaša globoka zavest, da vse, kar ustvarjate, zdaj ne gre več v žep tujih in domačih kapit&Mstov-IzkoriščevaJeev, marveč da delate za sebe, za svojo državo, za ljudsko skupnost, je vaša vzpodbuda k naporom in doseženim uspehom. Vaši uspehi so merilo vaše zavesti. S tako visoko zavestjo naših delavskih množic bomo hitro napredovali v dviganju gospodarske moči naše države FLRJ, bomo hitro odstranjevali ostanke izkoriščanja človeka po človeku In dvigali pogoje za obče blagostanje delovnega človeka. Vaš podvig je najlepša manifestacija ob praznovanju zgodovinskega dne porajanja naše državnosti v Jajcu in prve obletnice proglasitve ljudske republike, s katero je postavljen temelj našemu novemu, resnično svobodnemu ljudskemu sožitju. K temu velikemu prazniku, Id ga spričo vaših uspehov lahko praznujete s ponosom, tople pozdrave in čestitke vsem tekmovalcem rudarjem in tehnično-upravnemu osebju. MIHA MARINKO, predsednik vlade LRS Ljubljana, 29. novembra 1946. so samo na prvi sekciji položili 1501 kub. m betona j,n pa delavce v strojni delavnici, kji popravljajo vse okvare vseh vrst strojev, posebno pa vrtalnih ter omogočajo nemoteno delo. V kul tumo-prosvetnem delu so delavci na tej gradnji kljub napornemu delu dosegli pozitivne rezultate. Ker so na to gradnjo prihajali delavci iz raznih krajev naše države, med njimi tudi nepismeni, s; je sindikalna podružnica zadala nalogo. da tudi tem tovarišem nudj svojo pomoč. Tako se je v prostem času organiziral analfabetskJ tečaj, v katerega so pritegniti vse nepismene delavce. Uspeh tega tečaja je. da marsikateri od njih že piše pisma svojim domačim. Organizirali so več kulfurmo-prosvet-nih prireditev. Najvažnejša prireditev pa je bila proglasitev 32 udarnikov jn razvitje sindikalnega prapora. Dalje so imeli različne proslave, kakor proslavo 1. maja, obletnico Oktobrske revolucije itd. Proslavljali so tudi uspehe svojega dela. Za vs: f- do-gotovljen usek so priredili zmagoslavno proslavo. Proslavo delovne zmage «o priredili tudi, ko je bil končan 80 m dolg predor, ki je po profilu največ>i v Jugoslaviji. Na svojih proslavah in prireditvah so nastopali z govori, recitacijami, Imštur-no-umetniškimj nastopi, z . mladinskim pevsk:m zborom, s soiopetjem, orkestrom itd. Tudi v sindikalno-političnem delu so doseglj. velike uspehe. Ce računano, da je bilo v mesecu maju .organiziranih komaj 15 odstotkov vseh zaposlenih delavcev, ter da je v. mesecu oktobra naraslo njihovo število na 90 odstotkov, je te brez dvoma ogromen uspeh političnega dela sindikalne podružnice. Da pa tudi ostali odstotek delavstva ni organiziran, je vzrok v -tem, da je na naših gradnjah zaposleno veliko _ število kmetskih delavcev, takozvanih pol-proletarcev, ki so navezani še na svoj dom, katerega zapuščajo . le od časa do časa. O tekmovnju govore povsod. Na sestankih pa s® poudarjali, da je to njihova predvolilna agitacija- Poudariti je treba tudi, da iie ruprava železniške sekcije, k; vodi igradnjo, v najboljšem soglasju 'm tesnem sodelovanju s sindikalno podružnico. Vse to je pripeljalo do tako vidnih uspehov, da nas loči le še kratek čas od trenutka, ko bo 00 novi progi stekel prvi vlak. Da bi se to č:m preje dogodilo, sta delavcem na borovniški progi te dni ponovno priskočili na pomoč dve mladinski brigadi. Glavni odbor Enotnih sindkatov Slovenje je delovni kolektiv na progi Preserje— Borovnic« odlikoval za njegove uspehe v novembrskem tekmovanju z diplomo. Delavnice državnih železnic v Maribora - najboljši delovni kolektiv državnih železnic Jugoslavije Za praznik naše Federativne ljudska republike Jugoslavije, 29. november, Je delavni kolektiv Delavnice državnih železni c v Mariboru podaril naši državni skupnosti neprecenljiv dar. Do tega dne je bila v delavnici odstranjena poslednja sled fašističnega divjanja ter so biB obnovljeni vsi delavniški objekti. Delovni kolektiv Delavnice državnih, železnic v Mariboru je v času tekmovanja dosege® najboljše uspehe Izmed šestih že- Da til v eetotl spoznati to vetooo delo, moramo vedeti, da je bilo zaradi bombardiranja popolnoma porušenih več kot 41o/, delavniških objektov, popolnoma ali delno poškodovanih pa je bilo tudi 80»/0 delavniških naprav in strojev. Vendar vse to ni oplašilo delavstva, ki Je 20. junija 1945. leta pričelo z načrtnim obnavljanjem vseh porušenih objektv ter je do da-neg vse to obnovilo. Ta obnova ni bila lahka. Zidanje ni bilo enostavno, ampak To Je kratko poročilo o delu ta uspehih Delavnic. Taki uspehi so možni samo v državi delovnega ljudstva, v taki državi kot je naša ljudska republika Jugoslavija. Mi imamo tako državno ureditev, kjer pravice delovnega ljudstva niso fraza, ampak dejstvo. Najboljši dokaz 2» to so uspehi delovnega ljudstva širom naše domovine. Kot znak prinzanja je zvezni minister za promet poklonil železniškim delavni- j______j-t —j«,' m, j________________~a popravilo potniških vagonov v Delavnicah državnih železnic v Mariboru takoj po OTOboditvt leta 1945, Delavstvo Delavnic drž- železnic v Mariboru je žrtvovalo 824.300 prostovoljnih delovnih nr za obnovo poleg - * f je "vstalo novo, ekonomično zgrajeno poslopje, M bo omogočilo požrtvovalnemu delavstvu, da bo Se višjo dvignilo proizvodnjo. Hromega ministrstva. Obnovitev svojih, delavnic ite prMdti^Mri ■EBzhr najboljšega delavnega, kolektiva ao dete vel 30. novembra, prosieeelU na svečan način. Proslava se je vršil« v novo obnovljenih prestarih delavnice za. popra vflo potnišk i! vagonov. 6e pred 20 dnevi je bila ta delavnica nepokrita, notranjost vsa razmetana, zidovi brez ometa, odprtine za vrata in okna pa še brez obojev. Okoh poslopja bo stale nepotrebne barake ta barakice, manjkal je tudi prepotrebni uvoz. ta tir. Delavci se ntso strašila, vsem je bilo razumljivo, da mora biti na država* praznik celotna delavnica obnovljena. NV bo se ozirali na znak sirene ob zaključku rednega delovnega časa, ampak so vztrajali na svojih mestih. Tovariši iz vseh ostalih oddelkov so jim v prostem času priskočiti na pomoč. Tako je bito 29. noveta-bra vse pripravljeno, okrasitev pa je Izvršite) mladina, ki je naplela okoli 2 km vencev, šest do sedem tisočglava množica je prišla na dan proeflave v delavni 00; da skupno z najboljšim delovnim kolektivom proslavi veldk praznik Delavnic državici železnic. Med pavtmi Je »pregovoril (ndnkft ■tadikalne podružnice, tov. Ternovšek, tel Je pozdrava goste iz Beograda; Zagret«, Ljubljane in Sarajeva, ter prečita* razna pozdravna pisma, med njimi pismo predsednika načrtne komisije pri Zvezi* vladi tov. Andrija Helhranga. Tovariš Stepančič Rado Je nato v svojem referatu podal kratek pregled velikega dete delavcev Delavnice državnih železnic. Je morate duterotivu |«gmratt| največjo požrtvovalnost, pa tudi pogum. Deteli So v višini nad 10 metrov, kjer so z varilnimi aparati rezali železno konstrukcijo, v stalni življenjski nevarnosti, ge težje Je bilo opravljati delo v zimskem času, ko je bila železna konstrukcija vsa zaledenela. Delavstvo je premostilo vse te težkoče z voljo ta zavestjo novega človeka, ki ga je ustvarite in izklesala narodno osvobodilna borba. Pri tem je Izkoristilo tudi ves star uporabljiv material, med drugim 185 ton starega železa in 240.000 komadov starih opek. Zaradi obnovitvenega) dete pa ni trpela proizvodnja, saj so delavci v času tekmovanja prekoračili delovni program v vseh oddelkih povprečno za 13.65*»/,. Pri teh uspehih imajo precej zaslug tudi miadinci-gojenci obrtne šole v Delavnici državnih železnic. Učni načrti obrtnih šd r novi Jugoslaviji usmerjajo namreč svoja gojence k praktičnemu delu, tako da v polni- meri sodelujejo prt proizvodnji. Nov delavski kader se pridno udejstvuje pri delu ms kriltraroojprosvetnem polju, na katerega tudi ostalo delavstvo kljub velikim nalogam v proizvodnji ne pozablja. Ko pregledujemo veliko delo, ki so ga tovršBi delavci to nameščenci v Delavnicah državnih železnic v Mariboru, ne smemo pazebitl, da Ima mnogo zaslug pri uspešnem deta sindikalni odbor, Id je preko svojih pododborov znal zainteresirati večino delavcev itn nameščencev za politični študij. V novembrskem tekmovanju Je Mk> več množičnih sestankov ta stalna predavanja po raznih oddelkih, na katerih eo delavci to nameščenci dobili odgovore na razna politična to gospodarska vprašanja. eten r Mariboru prehodno zastavico kot najboljši železniški delavnici v Jugoslaviji. Upravnik delavnice tov. inženir Jože Podboj je nato že proglašenim udarnikom povedat vidno nagrade, ki jo bo vsak dobil po vrednosti svojega diete. Proglasil pa je še večje število novih udarnikov, med njimi vso skupino skupinovodje Vaj-nert Mirka, ki je skozi vso dobo vodil obnovitvena dela vseh železniških konstrukcij v montaži, kotlarni in novi delavnici. Ta skupina je s svojim Iniciativnim delom izgotovila vso strešno konstrukcijo nove delavnice za 13 dni pred določenim rokom. Njegovi efleuprn* Je upravnik kot najboljši skupini delavnice predal prehodno zastavico, trajno udarniško zastavico pa je prejel odsek 3 F, ki je s svojo požrtvovalnostjo izgotovil svojo delavnico 45 dni pred določenim rokom in s tem prekoračil delovno normo za 83,7H>/0. Pohvaljeni so bili tudi: upravnik delavnice inženir Uran Dobromil, ki Je dal pobudo za gradnjo nove kotlarne ln je pripravil načrte za splošno obnovo delavnice, ki ni več neekonomično grajena, kot je bila prejšnja:; zdaj je izrabljen sleherni kotiček in se pri prevozu materiala iz oddelka v oddelek po nepotrebnem no izgublja čas. Pohvaljena sta bite tudi Inženir Podboj Jože in tov. Jože Fišer. Po proglasitvi udarnikov in razdelitvi nagrad ta »pohval je sledil kulturni ta fiz-knltumt del proslave. Delavci Delavnic državnih železnic v Mariboru so s svojim požrtvovalnim delom dokazali, da premaga trdna volja vse ovire ln doseže tudi dlje, ki so se zdeli nedosegljivi. Delovni kolektiv tvomfce dušika v Rušah je pravilno razumel potrebe naše proizvodnje Industrija predaprlilslzs Jugoslavije je temeljila na dobičkarstvu, ne pa m osnovi potreb. To kapitalistično nenačrtne«* je naša industrija najbolj občutite po osvoboditvi, ko je bilo nujno potrebno dobaviti obratom potrebni material, Idi naj bi omogočil delovnemu ljudstvu obnovo dežele. Posebno težak je bil v tem pogledu položaj za kemično Industrijo, M je bila pred vojno večinama v rokah tujega kapitala. 2e v prvomajskem tekmovanju so delavci ruškega kolektiva v tesni povezavi e svojim vodstvom uvideli nujno potrebo reorganizacije proizvodnje. Sklenili so, da bodo začeli izdelovati predmete, zaradi katerih je bila stara Jugoslavije, izključno navezana na uvoz iz inozemstva, že takrat so dosegli naslov prvega kolektiva v Zvezi kemične industrije Slovenije. Brez tekušenj in brez potrebnih tehničnih pripomočkov so postavili obrat za izdelovanje telkrcmaita, ter po večmesečnem napornem raziskovanju itn prečzkušamju, v novembrskem tekmovanju dosegli cilj — tetielovanje bticramata. Ruškemu kolektivu je prvemu uspelo tehnično izdelati bikromat. S svojin* malimi napravami so krili vse potrebe oko-BSoe čevljarske in tekstilne industrije. Z Izkušnjami, ki so si jih pri tem delu pridobil, pa so omogočili kemični tovarni Moste veleprolzvodnjo tega izdelka, ld. bo krite vse potrebe v državi. Podobne težave so imeli tildi a produkcijo amon-sulfata, ki je nujno potreben ra proizvodnjo kvasa. Prozvodnjai amon-sulfata krijte sedaj vse potrebe v državi. Med drugim izdeluje ta tovarna tudi tekoči žveplov dioksid, ki je rešili naši prehrambeni Industriji ogromne količine sadja. Največ zaslug a» to ima delavec tov. Golob Franc, čigar obrat je dvignil tudi proizvodnjo ogljikove kislnne za 100®/*. Bna največ jih težav ▼ novembrskem tekmovanju je bilo katastrofalno nizko stanje Dnave v letošnjem poletju. Tovarna Je v prvi vrsti navezana na dobavo električne energije iz elektrarne Fale, katera pa zaradi suše ni mogla dobaviti Rušam potrebne količine električne energije. Najbolj je občutil to pomanjkanje obrat karti da ter apnenega dušika.. Poleg te energetske težkoče so se borili še e težkočanti pri kvaliteti surovin, vendar so s skupnimi napori dosegli sledeče rezultate: . Na podlagi najvestnejšega opazovanj* to študiran ja dela v posameznih obratih po strokovnjakih mo se uvedle normo ta določile akordne postavke ter je na ta, način uspelo doseči celokupno povečanje storilnosti za 25.5e/e. , Kljub že preje omenjenemu pomanjkanju električne energije je temu kolektivu z racionalnim delom uspelo kritni potrebe vse Jugoslavije po karbidu in apnenem dušiku ter sl pri tem ustvariti še zaloge do pričetka nove proizvodne periode. K temu pa je treba pripomniti, da so brez škode na kvaliteti znižali cene apnenemu-dušiku za ll°/o> karbidu za 35.40/g, amonjačnl vodič« za 35o/„, amon-sulfalu za 28.50/«, amonjaku aa 32.8o/„, ogljikovi kislini za 69.70/g, kisiku za 49.7«/o, dissous. plinu zla 444°/». Pri tem so dvignili proizr vodnjo ogljikove kisline za več kot 1000/, in amonjaka za več kot 100o/, na predvojno proizvodnjo. IzpJen so povečali za 6o/„. Produkcijo amon-sulfata. pa za 30"»/*, ter krijejo, kot je že navedeno, potrebe vse države. Metalurški obrati so pričeti g samostojno proizvodnjo oglja. Obrat kisika so v novembrskem tekmovanju tako izpopolnili, da danes krije vse potrebe v državi. S tem se je proizvodnja in prodaja povečate zai preko 500«/» v primeri s predvojno produkcijo. Vsa dela, ki so bila izvršena v novembrskem tekmovanju, t. j. nove konstrukcije in velika popravila, so bila izvršena v rež ji tovarne same in z domačimi strokovnjaki. Kot primer inlcteitivnooti tega kolektiva lahko navedemo njihovo proizvodnjo zapornih ventilov za jeklenke, ki jih proizvajajo v taki količini, da krijejo vse potrebe tor so z njimi opremili tudi velike množine jeklenk državnih železnic, katerim bi te posode nič ne koristile, ker se teh ventilov ne dobi. Posnemanja vredna je tudi njihova Skrb za vzgojo novih kadrov. V tem pogledu je važna ustanovitev vajeniške šole, v kateri so strokovno Izobrazili 24 mladincev, M ao položili pomočniške izpite iz ključavničarske, eieiktričarske tn železo-strugarske stroke. Tehnična pisarna je iz kaosa, ki ga je zapustil okupator, uvedla vzoren red. Uredila je strojne kartoteke in kartoteke za risbe, poleg tega pa eo v izdelavi načrti za izvršitev vseh v obratu potrebnih obnovitev, odn. povečav. V računovodstvu so v eašoti eiefll poenoteno knjigovodstvo in pogonski obra- čunski listi Odpravili so vse zaostanke v delu, talko da je danes računovodstvo popolnoma na tekočem. \ V splošnem pogledu je vsekakor razveseljiva sprememba, ki so jo uvedli v zadnjem času v pogledu splošne discipline, posebno v pogledu čistoče, kar v kemični industriji mnogo pomeni. Od razmeroma velikega števila uslužbencev je sindikalni podružnici uspelo vse delavce in nameščence vključiti v sindikat. Znatno se je dvignil tudi obisk članskih sestankov, ki se vrše vsak teden in je udeležba skoraj vedno 100o/0. Podružnica je dala sorazmerno največje število aktivistov. V novem odboru KSS-a, ki obsega celo Dravsko dobmo, so skoraj izključno vsi člani ruške podružnice, ki predavajo tudi na tečajih, prirejenih v svrho izobrazbe članov sindikata. Tudi v krajevnih odborih -ter množičnih organizacijah v Rušah ln bližnji okolici sodelujejo člani ruške podružnice kot aktivisti in funkcionarji. V okviru ruške podružnice se je organiziral dober moški pevski zbor in godba na pihala, ki nastopata na vseh manifestacijah in proslavah. S prostovoljnim delom in prispevki so člani ruške podružnice v zadnjem času prispevali v razne socialne namene 119.610 dinarjev. Poleg navedenega vzdržuje delovni kolektiv vajenca, ki je izgubil roditelje, kar predstavlja 1600 dinarjev mesečno. Znatne podpore je ruška podružnica izplačala tudi počitniškim kolonijam v Rušah in okolici ter svojcem tečajnikov. V ruški kemični tovarni obstoja poleg navedenega tudi poseben socialni fond, ki črpa sredstva izključno iz prostovoljnih prispevkov čtafistva in je marastel že na preko 200.000 dinarjev. Ta fond se uporablja izključno za podporo najrevnejšim, predvsem sirotam padlih partizanov, njihovim vdovam in onemoglim delavcem ruške tovarne. Za velike uspehe, ki Jih je ruški delovni kolektiv dosegel v novembrskem tekmovanju, je imenovan za prvi delovni kolektiv kemične zveze Slovenije V tem tekmovanju ter se je uvrstil med najboljše kolektive v Sloveniji. S ponosom stopa celotni delovni kolektiv v novo tekmovanje. Delavci in nameščenci so pripravljeni z zavednim in požrtvovalnim delom doprinesti svoj delež k načrtni pno-kBvodnjti Tovarna Hutter v Mariboru si ie priborila naziv naibonšega delovnega kolektiva tekstilcev Jugoslavije in 3 zmagovalne zastave Tovarna Hutter v Mariboru triumfira nad svojimi uspehi v novembrskem tekmovanju. V času novembrskega tekmovanja je predilnica dvignila proizvodnjo za 21% ter je s tem presegla proizvodnjo iz leta 1939 za 46%. Sitroške proizvodnje pa so zmanjšali za 16-5%. V tvomici šivalnega sukanca so dvignili proizvodnjo za 34% in zmanjšali stroške za 34%. V tkalnici se je dvignila proizvodnja za 44%. stroške pa so zmanjšali za 22.4%. Obnovljena je bila tkalnica ev*e. od bomb razrušena skladišča in celotni strojni park ter kalorična centrala. Delovni kolektiv tovarne Hutter .p na državni praznik 29. novembra dostojno proštov#! te svoje velike uspehi v proizvodnji in obnovi tovarne- V veliki, v osmih dneh obnovljeni sindikalni dvorani se je tega dne zbralo okrog 2500 ljudi, delavcev, nameščencev in g-ostov. Proslavi velikega praznika zmage, dela m obnove so prisostvovati najvišji predstavniki ljudske oblasti iz vseh krajev naše države, med njimi tudi minister za delo tov. Tomo Brejc, predsednik Glavnega odbora Enotnih sindikatov tov. Tone Dolinšek in predsednik Centralne uprave tekstilcev Jugoslavije tov- Panč. Svečanost se je pričela z otvoritvijo razstave partizanskega tiska in spominov v mati klubski dvorani, kjer razstavljajo bivši borci in aktivisti, sedaj člani delovnega ko. ltektiva, bogato gradivo iz časov osvobodilne borbe- Po ogledu razstave so se gostje podali v veliko dvorano, kjer. je direktor podjetja podal sliko velikega dviga proizvodnje in uspehov obnove, ki ao prinesli delovnemu kolektivu tovarne Hutter naziv najboljšega delovnega kolektiva tekstilcev v Jugoslaviji. Po pozdravnih govorih predstavnikov oblasti, JA in sindikatov je sledila svečana predaja državnega prehodnega zmagovalnega prapora, ki ga je predal predsednik Zveze tekstilnih delavcev pri Centralni upravi tov. Panč udarnici tov. Ergauer, kot zastopnici delavstva. Nato je predal tov. Bogdanič. tajnik Zveze tekstilcev pri. Centralni upravi, krasno izdelan bolgarski prapor — darilo bolgarske zveze tekstilnih delavcev in nameščencev — v stalno posest najboljšemu jugoslovanskemu delovnemu kolektivu tekstilcev. Sprejela ga je mladinka tov. Lašičeva kot zastopnica mladine. Sledila je izročitev prehodnega prapora tajništva za Slovenijo, ki ga je izročil zastopnik delovnega kolektiva »Rotexa« preko zveznega tajnika tiov- Galiča v roke udarniku tov- Slavcu kot zastopniku nameščencev delovnega kolektiva. Vsi, ki so prejeli prapore, so se zahvaliti in zagotovili v imenu vsega delovnega kolektiva, da bodo prav tako uspešno delali tudi v bodočem tekmovanju. Pri proslavi so bale prečitame tudi brzojavne čestitke ministra za industrijo tov-Leskoška, pesnika Otona Zupančiča in delovnega kolektiva »Tivar« iz Varaždina. . Svečanost se je nadaljevala z akademije; 'fe katere je bilo razvidno, da je delovni kolektiv Hu-tter tudi v organizacijskem m kultumo-prosvetnem pogledu marsikaj izboljšal od prvomajskega do sedanjega tekmovanja. Podružnična pododbora, ki sta delovala od 1. maja dalje, Sta uvidela potrebo široke aktivizacije po oddelkih. Le na ta način je btio mogoče pravi'no organizirati študij in zbrati 1,400-000 dinarjev — zaslužek prostovoljnega dela — za obnovo stanovanj. 100-000 din za KP in 140.000 din za stavkujoče v Trstu. Tako je delovni kolektiv tovarne Hutter dosegel na vseh poljih velike uspehe, zaktavizAral je delavstvo. ki zdaj odtočno in ponosno pričakuje novega tekmovanja, v katerem bo zastavilo vse sile, da bo obdržalo »roje prve mesto med tekstilci vse Jugoslavija Učimo se na napakah novembrskega . tekmovanja Te dni se dodeljujejo nmagovatne zastave, nagrade, diplome ln priznanja najboljšim ln zmagovitim delovnim kolektivom v novembrskem tekmovanju. Prav je, da naše podružnice pregledajo dosežene uspehe, da tako vidimo, če smo storili vse, kar moremo in kar smo dolžni storiti. Mnoge podružnic, oziroma delovnih kolektivov je upravičeno ponosnih na dosežene rezultate, kajti njihova zasluga je, da je leto 1946 postalo res leto obnove in delovnega poleta. Poleg doseženih uspehov Je bilo v novembrskem tekmovanju tudi dokaj napak, ki dokazujejo, da se naše sindikalne podružnice, uprave in vodstva podjetij niso v polni metri okoristili z izkušnjami prvomajskega tekmovanja. Povsod nilso odpravili napak, na katere so bili opozorjeni, kar jo oviralo še večji delovni polet 'n napredek. Vsa podjetja so imela tudi v novembrskem tekmovanju svoj proizvodni načrt, toda dogajalo se je, da so ga izpolnjevala z detlom v nadurah. Sindikata' funkcionarji so bili prepričani, da je najboljše, da dajo delavci ta zaslužek za razne fonde, premalo pa so ceniK njhovo dragoceno delovno silo ln se niso zavedali, da je preobremenitev delavcev skupnosti škodljiva, ker so nujno naslednji dan manj produktivni). Druga napaka jle bila, da so celo vodstva podjetij gledate tekmovnje kot neko »časovno dirko za prvenstvo«, namesto da bi pojasnjevala, da je tekmovanje nov način dela, s katerim delovn) kolektivi na najhitrejši način pripravljajo pogoje za obči državni gospodarski načrt. Poleg teh je bilo še več drugih napak, ki jih je treba odpraviti. V Kolinski tovarni v Ljubljani tekmovanja niso pravilno vodili, niti dovolj kontrolirali njegovih uspehov. Razni spori med delavstvom ln odborom pa n hi ja jo delovni elan. Delavci zahtevajo uvedbo delovnih norm, podjetje pa 'se Izgovarja, da preprečujejo njihovo uvedbo višji forumi, kar pa nikakor ne drži. V Francovem mlinu v Mariboru pa izvajata uprava podjetja in podružnica postavljeni tekmovalni načrt s pritiskom od zgoraj, delavstvo pa gre svojo pot, ker ni dovolj odločno, da bi zamenjalo. odbor. V »Tovarni sadnih sokov« v Celju ne smatrajo za važno, da bi pravočasno pošiljali poročila, ker se ne zavedajo, da delajo s tem veliko krivico vsemu delovnemu kolektivu, ker doseženi uspehi ne pridejo v javnost. Uprava tovarne prav tako ni predložila delavstvu načrta proizvodnje. V kamnolomu v Kamniški Bistrici trdijo, da nimajo časa tekmovati, kar dokazuje, da tekmovanja sploh ne razumejo. V vsej gradbeni stroki so vse glavne težave posledica tega, ker pač ne izvajajo delovnih norm. Preveč je skupinskih al» zgolj časovnih norm. Delovnega programa delavci sploh niso poznali in tako niso vedel«, v čem naj tekmujejo. V opekarnah so Interno uspešno tekmovati, niso pa medsebojno menjavali tekmovalnih načrtov. Vzorno Je Mio organizirano tekmovanje pr| gradnji proge Preserje—Borovnica, kjer je bila uvedba delovnih norm uspešna, saj so visoko dvignili proizvodnjo tn s tem tudi zaslužke. Redno so podajali prehodne zastave najboljšim skupinam. V gradbeni stroki so pričeli z delom v juniju, ne v marcn, niti ni btio pravočasno načrtov, zato niso dosegli takih uspehov kot bi jih sicer. Tudi v železniški stroki so delovne norme šele v razvoju, zato je nujno, da se člroprej uvedejo, pri čemer mora sindikat aktivnejše sodelovati, železniška uprava Je Izdelala, tekmovalni načrt, ld pa je mnogo preobširen. Ker podružnice niso Imela tevotg vpsgio** v oam, niti notranje tekmovnje. Deta*; so vse preveč od zgoraj. Resna zavora tekmovanja je tudi sedanje računovodstvo. Dogajalo se je, da so dobavitelje plačevali šele približno po šestih meseeih. Zaradi takega plačevanja se mora često čakati na material in ga je celo težko dobiti. Razumi j1. vo je, da na tak način tekmovalni etan pada. Kakor povsod, teko Je b*o toffl pri radar j h premalo drobnih skupinskih sestankov glede tekmovalnega proizvodnega načrta; V novem brskem tekmovanju niso objavili rezultatov v diagramih, procentih ali točkah kot v majskem tekmovanju. Po obratih so se premalo posvetoval* z udarniki, da bi povedali, kako so dosegli uspehe in da bi dajali tekmovalne nasvete sodelavcem. V Mež ci so to pravilno upoštevati. Razen pri Savskem bazenu (prej TPD) vodijo vse tekmovanje podjetja, (ločim daje podružnica vse premalo iniciative. Vodstva premalo skrb jo, da bi bile rudniške naprave dobre ln v redu. Tekmovalne linrnkdje nfeso dovolj tl matične te povezane z delavci ter opravo, Sani oprava h komisij pa so v glavnem neaktivni. Podrunžkse pri D ES pa sploh niso imele tekmovalnega načrta. Vso dobo niso vedele, kaj je dllj njihovega tekmovanja. Uprave DES J m niso dale proizvodnih nalog, zato tekmovanje ni imelo uspehov. Samo Guštanj ln Jesenice sta si medsebojno dopisovala In dosegata vedno večje uspehe. Notranje tekmovanje je btio pravilno uvedeno na Jesen ca h, v Guštanju ln Štorah. Mariborska splošna stavbna, Slovenska Bistrica ln Cinkarna Celje, pa so pošiljale zelo slaba aH pa sploh nlkakh poročB. Večina tesnih podružnic, kot Bled, črna, Sevnica, Brežice Itd., še vedno nima tekmovalnih komisij. V Ljubnem pa so slabi odnosi med podjetjem to delavci, za kar nosijo krivdo delavci. V Nazarjlh tn Lipnici bi blo treba voznike lesa usmeriti v tekmovanje za čim hitrejši tn cenejši prevoz lesa, ker hočejo, da j ten podjetje odproda avtomobile, da bi san* Aten ^eč zaslužili (500—800 din). Tudi gozdne uprave ne dajo za tekmovalni načrt proizvodnih nalog, ampak zastopajo stališče; tia se pri nj h ne more tekmovati po tekmovalnem načrtu to da se delovne norme ne dejo uvesti kot želijo člani sindikata. PravSno sodelujejo pri tekmovanju podjetja Peko, Trio, Krišper, Slov. Konjice, (ločim »Indns« ne pošilja podatkov o rezultatih. Nobeno podjetje v usnjarski stroki nima prehodnih zastavic po oddelkih, niti za najboljše delavce. Tekmovalna poročila so sl Izmenjali samo Peko, Prešeren to Ješe, niso pa se z njimi dovolj okoristili Nameščenci pa so tekmoval) samo pri Peko. Vse tri slovenske plinarno sicer tekmujejo med seboj, niso pa poslale podatkov o rezultatih niti v prvi polovici decembra, kljub temu, da Imajo lepe uspehe. Ostati komunalni nameščenci imajo zlasti v Ljubljani dobro organizirano poimensko tekmovanje. Ni pa pravilno, da tekmujejo ramo v kulturnem ln organizacijskem pogledu, treba Je tekmovati tudi za čim boljši aebnrkufctrativnf red, proti birokraciji, da bodo Izginile vrste čakajočih strank pri stanovandMdh ki preskrbovalnflh urad h tor drugod. Pri PTT tekmujejo po dveh Onfljnh. Delovni program sestavi uprava, ošteto pa slnd kat, prav tako pošiljajo tudi poročila. Jasno je, da teko tekmovanje rti uspešno, ker nima, nihče splošnega pregleda mgts- (Nadaljevanje na 4. strani) Živeli naši udarniki ” revolucionarji (jela UDARNIKI — AVANTGARDA V GOSPODARSKEM BOJU ljudstvo je Izkazalo hvaležnost u In izumiteljem ikom Prva faza narodiio-osvx)bodilnsga, boga Je zmagovito zaključena. Osvobodili smo se okupatorja m domačih tlačiteljev. Sedaj si gradimo svojo novo državo — ljudsko republko. Dediščina stare Jugoslavije, zapuščina okupatorjev in nasprotovanje tuje reakcije krepijo našo voljo do napredka in nas silijo v novo borbo — v gospodarsko borbo. Stara Jugoslavija nam je zapustila neizgrajeno in breznačrtno gospodarstvo, gospodarsko odvisnost od pohlepnih tujčev tn svojo staro miselnost: lagodnost, sa-mcpašnost in sebičnost. Od okupatorja smo prevzeli ruševine, Id deloma še vedno kličejo po obnovi. Tuja reakcija bi tri-tmrfirala. — o domači sploh ni vredno govoriti — če bi mogla izrabiti naše gospodarske težave v svoje sebična namene, če bi mogla zavrati naš razvoj. Toda dogodilo se je drugače. Minula vojna — poiboj deset in deset milijonov ljudi za odločitev, ali naj anglo-amer’škl ali nemški kapital dobi pravico izkoriščanja vsega sveta, poleg nenapetega poizkusa, da bi uniči H trdnjavo delovnega ljudstva— Sovjetsko zvezo — je za naše ljudstvo mejnik med starim in novim. Brez kolebanja je ljudstvo stopilo v novo borbo, v borbo za obnovo, na pat' gospodarske izgradnje, nove organizacije dela In k ustvaritvi svojega lastnega načrtnega, od nikogar odvisnega gospodarstva. S tekmovanjem ter s prostovoljnim delom se je ljudstvo lotilo vse prej kot lahke naloge: obnoviti in na novo izgraditi železnice, mostove, ceste, domove, tovarne itd. ■— takorekoč z golimi rokami, ob pomanjkanju potrebnega materiala. Za rešitev te naloge je bilo treba izredno trdovratnega in upornega junaštva vsega ljudstva, to vendar je ljudstvo zopet zmagalo. Obnova se s hitrim tempom bl'-ža svojemu zaključku ter bo predvidoma že v letu 1948 popolnoma zaključena, d očim bo v mnogih, manj porušenih deželah trajala še dolgo vrsto let. Toda mi gremo naprej! Ne moremo se zadovoljiti s tem, da bi obnovili le to, kar je bilo v stari Jugoslaviji, temveč gremo pod modrim vodstvom naše voditeljice Ko. munistične partije in našega maršala Tita. v načrtno gospodarstvo, ki bo iz zaostale dežele napravilo najmodernejšo državo ta postalo baza našega neslutenega materialnega in kulturnega napredka. že dosedanji uspehi našega dela nam pr čaj o, da se nahajamo na začetku prevrata, ki ne bo nič manjši in nič manj pomembnejši od zmage na bojnem polju. Obenem pa so ti uspehi zmaga nad miselnostjo stare Jugoslavije, To je zmaga ideje skupnosti nad sebičnim egoizmom. Tovariš s tovarišem, skupina s skupino, podjetje s podjetjem, kraj s krajem, republika1 z republiko, ves narod se je združil v veličastnem tekmovanju. Delavec z delovnim Intel' gentom, kmet z nameščencem in delavcem, so se s fizičnim in umskim delom, polnim zagona in s trdnm zaupanjem v končno zmago, lotili izgradnje svoje domovine. Rušijo se stare norme, delavec m delovni inteligent sta združila svoja izkustva', združila sta teorijo s prakso. Novi izumi nastajajo. Uvajajo se novi nač ni dela, dviga se storilnost dela tn kakovost izdelkov, pristopa se k racionalizaciji proizvodnje. Rezultati vseh teh »»♦♦♦♦♦♦♦♦♦»»♦««♦«♦»»♦♦♦♦»«♦•♦♦<»»»«*♦♦+»» (Nadaljevanje s 3. strasti) hov. Samo podružnica Kranj in Maribor IT. sta podali celotno poročilo. Podružnica v Litiji ter delavnica in garaže PTT v Ljubljani so neaktivne in brezbrižne. Poročil sploh ne pošiljajo, v Trbovljah pa je vse delo pretežno na predsedniku. V gostinski stroki so se podružnice preveč vtikale v zadeve uprave podjetja, n. pr. v ljubljanski kolodvorski restavra-ciij in delno v Unionu. Tovarišice premalo sodelujejo pri kolektivnem delu, vse Jelo je le na odboru. Tudi tekmovalni načrt gostincev je preobširen — zato ni zaželjenih rezultatov. V kemični stroki se tekmovanje težko organizira, ker delajo manjše delavnice le po naročilu in z ozirom na količino surovin. Tako zatiranje tekmovalnega elana je treba čimprej odpraviti, zlasti v tovarnah barv, kemičnih barvarnah in čistilnicah. Zaradi raznolikosti stroke in potreb so v podjetjih večkrat menjavali delovni načrt, niso pa istočasno spreminjali tekmovalnega načrta, češ, da se ne da več tekmovati, namesto da bi iniciativno obvladal} nastali položaj. Iz navedenih napak se morajo sindikalne podružnice in uprave podjetij učiti, kako se mora in kako se ne sme delati pri organiziranju, tekmovanja. Omenjene napake, ne veljajo samo za navedena podjetja, ampak se pojavljajo več ali manj povsod. V bodoče bo treba organizirati notranje tekmovanje med oddelki in med posameznimi delavci. Delavcem bo treba dokazti, da je tekmovanje važna in koristna naloga smdikatov, oziroma njih samih. Podjetja ne smejo ljubosumno čuvati gospodarsko-proizvodnih načrtov kot je to bilo ponekod doslej, da delavci niso vedeli za c/lj svojega tekmovanja. Nujno je, da po vseh podjetjih uvedejo ■orme in plačujejo delavce po njih. O uspehih tekmovanja poroča le 40 do 60»/„ podružnic, kar je krivda uprav podružnic. Isto velja tudi za mesečna in polletna poročila. Glavni odbor ES bo tmel pregled in. točno statistiko le tedaj, če bodo vse podružnice i»ošiljale svoja poročila (pozitivna ali negativna). Prihodnjič bomo obravnavali vprašanja našega tekmovanja v bodoče ter dali zanj tudi konkretne in enotne smernice. Vse tekmovalne komisije, zlasti uprave podjetij in podružnic morajo na skupni seji premotriti svoje napake In pomanjkljivosti ter ugotoviti, kaj naj še izpolnijo, da bo načrt za leto 1947 čm boljši. Pred nami so nove, težke in važne obveze ___ industrializacija in elektrifikacija dežele, s katerimi bomo šil, kot je rekel maršal Tito, s kilometrskimi koraki k blagostanju. Mavricij Bore naporov niso izostali. Z racionalizacij o in z dvigom storilnosti padajo čeme produktov. Dvigajo se realne mezde — splošni standard delovnega ljudstva neprestano raste. Istočasno pa raste tudi naš narodni dohodek im daje možnost vedno novih investicij v nove in nove gradnje. Tako je ljudstvo postavilo temelj naši pn$ petletki. Naša ljudska oblast je izdala pravilnik, s katerim daje največje priznanje našrm najboljšim borcem v boju na gospodarskem polju. Ta pravilnik določa delavcem in nameščencem, ki se izkažejo s posebno požrtvovalnostjo ali iznajdljivostjo časten naziv »udarnik«. N} lahko postati udarnik. Pogoji eo težki Udarnik mora združevat} to združili v delu teorijo s prakso, vzdržljivost s strokovnim znanjem. To dokazujejo zopet številke. Skoro tri četrtine udarnikov je v starost} 30 do i® let, t j. v dobi največje fizične zmogljivosti z že pridobljenimi delovnimi izkušnjami. O potrebi strokovne izobrazbe za dosego častnega naziva »udarnik« pa priča dejstvo, da je več kot 6tM petine udarnikov kvalificiranih delavcev in nameščencev. Toda visoko to vedno višje število udarnikov priča, da se naše ljudstvo ne boji naporov, kar vidi uspehe svojega dela. Cesto nepravilno uporabljamo naziv »udarnik« ali »udarniško delo« za delavca-prostovOljca, oziroma za prostovoljno delo. Pod pojmom »prostovoljno delo« smatramo vsako prostovoljno opravljeno, neplačano delo v prostem času v obče ljudsko korist Osebo, ki to delo opravlja pa imenujemo »delovni prostovoljec«. Težke milijone je naše delovno ljudstvo prihranite im dalo s tem možnost investiranja prihranjenih vsot za druge potrebe. Vendar p* to ni udarniško delo, katero je točno naznačeno v uredbi. Cesar ni zmogla stara Jugoslavija v 29 letih, to je sedaj opravljeno v poldrugem letui To je zasluga naših udarnikov im naših prostovoljcev. Ni slučaj, da je često udarnik tudi »delovni prostovoljec«. V tovarni, podjetju ali ustanov"-, kjer je zaposlen, trdo dela in tekmuje. Utrujen se vrača domov. Vendar pa ga že kmalu zopet vidiš z lopato ali krampom pri obnovi tovarne, gradnji ceste, hiše, sploh tam, kjer je potrebno. Ko govorimo o delovnem poletu našega ljudstva, ne smemo pozabiti na našo mladino. Tudi ona je zastopam a med udarniki, čeprav ji na splošno manjka delovnih Izkušenj. Tembolj pa je zastopana na vsakem prostovoljnem delu. Proga Brčko— Banovič} je spomenik in dokaz delovnega elana naše mladine. Ni je gradnje, ni je obnove brez naše mladine. Iz te mladine vstajajo novi udarniki in postavljajo nove trajne spomenike dela. Kdo so til naši udarniki? Kdo so naši prostovoljci ? To so ljudje, ki do osvoboditve niso nikdar živeli v kakšnih posebno dobrih pogojih. To so delavci različnih strok, vključno tudi delavci nestrokovnjaki, težaki, M žive v navadnih, često še vedno težkih gmotnih pogojih. Ni še dolgo, kar je divjal po naših krajih okupator. Zapustil nam je ruševine, siromaštvo, utrujenost, bolezni, oslabelost in podhranjen ost. Iz vsega tega so izšli tudi naši udarniki in prostovoljci in vendar rušijo preizkušene norme, dvigajo produktivnost, obnavljajo, gradijo. S svojimi napori, predvsem pa s svojim umom dosegajo uspehe, ka jih občuduje ves svet. Udarniki in prostovoljci s0 zaradi tega, ker jim vsakdanje življenje vsak dan jasnejše kaže, da so na pravi poti, ker gredo v državi, kjer vlada ljudska oblast, vsi sadovi dela izključno le v korist ljudstva. In baš v tem je vzrok našega delovnega poleta. Baš v tem je vzrok, da v državah, kjer ni ljudske oblasti, ni mogoče ustvariti takega delovnega poleta. Danes ne delamo več za grabežljivega tujca ali za domačega izkoriščevalca, danes žrtvujemo z veseljem vse svoje delovne sile za boljšo bodočnost mas vseh, saij. s svojim delom ne polnimo več žepov ljudskim za-jedalcem, temveč gradimo svojo novo, veličastno stavbo, svojo novo srečnejšo skupnost — Titovo Jugoslavijo! r. r. V nedeljo so se v Ljubljani na Kongresnem trgu, okrog okrašene tribune, zopet zbrale množice ljudstva. Napisi na transparentih, ki jih je ljudstvo nosilo in navdušeni vzkliki, bi so neprenehoma doneli iz množice, so bili zgovoren in prisrčen pozdrav, namenjen najboljšim u delovnega ljudstva — našim udarnikom. Udarnike iz ljubljanskih tovarn tn podjetij^ ki so se zbrali pred slavnostno tribuno, so obkolile mladinske delovne brigade — takoj si jih spoznal po mladih, svežih in odločnih obrazih in po tem, da je vsak izmed njih držal lopato ali kramp v roki — in študentska mladina, k3 je tudi skupno-prikorakala, na Kongresni trg- Ostali del Kangrennega "tega.je napotit lo-detev-stvo in mmeSSto^vvttia^-iibtj^niskiih.. toaam in ustanov Na,' tribuni a» se zbrale delegacije udarnikov in iz kranjskih tekstilnih to- varn — .»Tekslal-i-ridMsa« ki iz »Jugobmne«-Tu je bil tovariš Smuč Aleksander, strafr- n~....... z dolgotrajnimi vzkliki potrdilo besede tov. ministra. Po njegovem govoru je čkm Krajevne medstrokovne zveze prečita! imen« dvainpetdesetih udarnikov in naglasil, da je bilo razen tega pohvaljenih okrog dve sto šestdeset delavcev Hjubljenskih podjetij. Pozdravil je novo .imenovana,udarnika dela, nato pa je spregovoril predisečtaik Glavnega odbora ESS Torte Dolinšek, Iti je-tie-jal med drugim: ».... Naši udarniki so s svojim delom utrdili ljudsko oblast Nikoli več se ne bo zgodilo, 'da bi bilo naše delovno ljudstvo izkoriščano, da bi se na račun njegovih žuljev drugi zabavali. Naše delovno ljudstvo je spoznalo, da dela z udarniškim delom zase, za,,-svojo ljudsko državo ...« »Stojimo pred \-eliko nalogo, izpolniti moramo sklepe IV. Plenuma Centralnega odbora Enotnih sindikatov Jugoslavije. Pri-hodm.je.ieto ibo prvo v naši prvi petletki. Čakajo nas velike naloge, ki nam jih je nakazal tov. Tito — elektrifikacija naše drža- Pred tribuno * Kongresnem trgu v Ljubljani w> » zvrst«! udarniki ljubljanskih podjetij. Mladinske brigade, študentska mladina in ostala množica je junake deta navdušeno pozdravljala. mak jz »TefcstM-tndusa«, ki je z odstranitvijo pomožnega ventilatorja prihranil 40% kurjave, proizvodnjo pa je dvignil z raznimi novimi načini dela' za 100%. Iz iste tovarne iie prišla na proslavo thdi tovarišica Kodrič Francka, ki je btia 29. novembra ponovno proglašena za udarnico. Vse mesec® novembrskega tekmovanja je delala 28 odstotkov nad normo. Jeseničani niso bili zgovorni. »Saj se ne more v nekaj minutah povedati, kar smo te mesece tekmovanja naredili. Uspehi jeseniških tovarn so najboljši dokaz, da smo delavci pošteno zavihali rok-3- "vr- -« katero delo se izvršuje na nov način in 163 jeseniških udarnikov je visoko prekoračilo normo,« pravi preprosto udarnik Barbarino Štefan, ki je uredil valjanje kotne"-- železa v javomiški valjarni. Poleg njega je stal tovariš Vizjak Franc, ki je bil pred kratkim proglašen za udarnika, k6octetističnoga tekmo, vajnja pa je-odkril delavec Aleksej Štahauov, ko je tako organiziral svoje delo, da ni le prekoračil norme, ki bi jo moral doseči, temveč je povišal tudi samo delovno nori n o-Taik uspeh je bilo seveda mogoče doseči le na osnovi nove tehnike. Kakor je poudaril tov. Stalin, je pomenilo stahanovsko gibanje kali kulturno-tehničnega dviga ^delavskega razreda v Sovjetski zvezi. Naglo širjenje sla-hamovstva pa je' bilo mogoče zato kakor je dejal tov. Slatin — ker se je temeljito izboljšal materialni položaj delavstva, ker ni bilo v Sovjetski zvezi več izkoriščanja človeka po človeku, ker je imela Sovjetska zveza novo tehniko in ker je imela končno tudi ljudi, ki eo bili sposobni obvladati to tehniko. Stahanovska oblika socialističnega tekmovanja je omogočila tolikšen polet sovjetskega gospodarstva, da se je Sovjetska zveza s tretjo petletko 1938 do 1943 pripravljala prehiteti najnaprednejše kapitalistične dežele tudi v ekonomskem pogledu. Hitlerjev napad p je preprečil, da ha to izpolnila že tedaj, zato se je lotite te natege znova sedaj, po toončaMi drugi svetovna vojni, in delovni zanos sovjetskega del ovnega ljudstva nam je porok, da bo Sovjetska zveza preg kot v pa. tih letih tzpoMta vse naloge, ki eo začrtane v aota petletki. KeS Udarniki — gostje Prezldija Ustavodajne skupščine 28. novembra, na predvečer državnega praznika, se je vršila po veličastnih manifestacijah na Kongresnem trgu slavnostna akademija v unionski dvorani, na katero so bili povabljeni tudi številni udarniki. Naši najboljši delavci, junaki dela, so prišli kot zastopniki delavstva iz vseh najvažnejših industrijskih centrov: iz rudarskih revirjev« iz Celja, Jesenic in Maribora, pa tudi iz manjših krajev, iz rudnika Kanižarice pri Črnomlju, iz tovarne Celuloze v Krškem, iz elektrarne y Rajhenbitrgu, ter iz tovarn v Škofji Loki in Domžalah. Po svečani proslavi v unionski dvorani, na kateri je govoril tov. Vidmar, predsednik Prezidija Ustavodajne skupščine o zgodovinskem 29. novembru, je Preridij Ustavodajne skupščine na čast udarnikom priredil sprejem v vladni palači. Poleg povabljenih udarnikov so se sprejema udeležili člani Prezidija, člani vlade, ljudskj poslanci, zastopniki JA in zastopniki množičnih organizacij. Predsednik Prezidija tov. Vidmar je pozdravil udarnike ter segel vsakemu pose-sebej v njegovo žuljavo roko, pa tudi pozornost vseh ostalih gostov je bila posvečena tem vzornim delavcem, ki se ponašajo s častnim naslovom udarnik. Na sporedu je bila tudi kulturna prireditev v stekleni dvorani. Tu je prišla povezanost predstavnikov naših oblasti jn JA z najboljšimi predstavniki našega delavstva še posebno do izraza, ko so udarniki tovariš Knez. rudar iz Hrastnika, t«v- Gril Marija, tekstil-ka iz Maribora ter tov. Erbelj, kovinar iz Javornika sedeli v isti vrsti s predsednikom Prezidija Ustavodajne skupščine, Vidmarjem, predsednikom Ustavodajne skupščine, tov. dr. Ferdom Kozakom, predsednikom vlade LRS, tov. Mihom Marinkom, predstavnikom JA general-poročnikomm Lekičem in s predstavnikom Rdeče armade. Večer je nato potekal v prisrčnih razgovorih udarnikov S tovarišem Tomom Brejcem in tovarišem Mihom Marinkom. Poseb-no pr‘srčen je bil razgovor predsednika vlade z udamikom-rudar jem iz Zagor ja. S katerim sta nekoč skupaj delala v rudniku. Obujala sta spomine, kj segajo več desetletij nazaj. Tovariš minister Tomo Brejc se je zanimal za razne podrobnosti, ki so povezane z delom naših udarnikov. Tako korakajo predstavniki ljudske oblasti m množice delovnega ljudstva skupno prf naporih za izgradnjo domovine, pri naporih, ki vodijo ljudstvo v lepšo bodočnost. »«»»99»»9 9 9994999fr99»99»491 MriMM 99 Rešem* je vpraša??ie bakrenih tesnil za dementne cevi pri iokomatlvah Zmotil bi se, kdor bi mislil, da je mš ndarnlk Peter škrlep orjaška postava. Prav nasprotno je, saj v stari Jugoslaviji. ni imel baš lahkega življenja, če se je še tako trudil, ni -dobil priznanja za svoje pošteno delo. Po osvoboditvi, za katero je °n kot zaveden Slovenec in zaveden delavec prispeval svoj delež, se je ves posvetil strokovnemu delu. Uvidel je veliko potrebo po izpopolnitvi strojev in ni odlašal z delom. Mnogo je bilo razmišljanja in truda, končno pa se mu je posrečilo izdelati prešo za izdelovanje bakrenih tesnil za ele-mentne cevi pri lokomotivah. Tovariš Peter pripoveduje o svojem delu takele: »Po pravici povedano sem bil tako vprežen v raznovrstno delo svoje stroke, da na kak izum tiiti mislil nisem. Pobudo za to mii je dali poslovodja kurilnice, saj veš tisti, ki se včasih tako zadere, srce pa ima dobro. VenomSr je jadikoval, da ni bakrenih tesnil za elementne cevi. Vso Jugoslavijo smo obredli, pa j-h ni bilo mogoče dobiti. Pričel sem s pripravami. Pri tem sem dobil vso podporo in pomoč od strani vodstva in tovarišev sodelavcev. Izdelal sem prešo za bakrena tiisnila. Pred mojim izumom je elementna tesnite na roko izdelovala kurilniška delavnica v šiški. Dnevno jih je bilo mogoče izdelati le 40 komadov. Za potrebe te delavnice je to seveda zadostovalo, ni pa bilo s tem rešeno vprašanje potreb ostati h železniških delavnic. S prešo, ki sem jo izdelal, se dnevno lahko napravi 150 komadov tesnil, ki so brezhibno izdelana, kar se ne da trditi za one1, ki so izdelana na roko.« Matična kurilnica s svojimi podružnicami v Jesenicah, Novem mestu, Zidanem mostu in s podružnicami v coni B, lahko s proizvodnjo bakrenih tesnil, ki jo je omogočil tov. škrlep, krije vse potrebe po tem predmetu. Uprava in sindikat sta tovariša škrlepa. predlagala za udarnika. Ta časten naslov tovariš Peter v polni meri tudi zasluži. P. f. Udarnik železniške, kurilnice v Ljubljani tov. Peter- škrlep Sprovedimo v življenje sklepe IV. plenuma mmm m» '"ww 1 mm m mi 1 ■■■'" IM" 999 1,1 — " ”"■■■ ' ■■■ mn — L. 9 im Pristopimo k izvajanja sklepov glede nove organizacijske strukture Enotnih sindikatov Tozadevni sklepi se tičejo več ali manj vseh podružnic obstoječih zvez. Sklepi so bili objavljeni v Delavski enotnosti št. 47 od 22. novembra t. L, prav tako pa so izšli tudi v brošuri, ki prinaša vse referate, skle-pe in važnejše govore s IV. plenuma Centralnega odbora Enotnih sindikatov Jugoslavije. Vse podružnične odbore in ostale forume Enotnih sindlikatov pozivamo, da čimprej pristopijo k uresničevanju organizacijskih sklepov, saj je nujno potrebno, da vsposta-vimo najprej organizacijo po zamisli zadnjega plenuma, s čimer bomo dalj.osnovo za nadaljnjo izvedbo vseh nalog, ki stojijo pred nami in ki so bile obravnavane s posebnimi članki v »Delavski enotnosti«. V tem sestavku bi hoteli okvirno na kazati najvažnejše sklepe, ki se tičejo novega organizacij skega sestava. 1. Podružnični odbor se preimenuje v upravni odbor podružnice. To preimenovar nje se lahko izvede takoj in ni treba čakati naslednjega občnega zbora. Kar se tiče štampiljke, ostane v veljavi isti format, besedilo pa je treba prilagoditi novemu naslovu, povsod tam pa, kjer je Zveza dobila nov naslov, je treba upoštevati tudi to spremembo. Kjer je dana možnost, da si morejo podružnice same nabaviti štampiljko, naj to izvedejo, vendar naj bi poprej dostavile besedilo v pogled svojemu zveznemu tajništvu. V nasprotnem primeru dostavite besedilo za izdelavo štampiljke svojeln zve®-nemi tajništvu. 2. Občni zbori podružnic, ki se po pravilih posameznih zvez vršijo v prvih mesecih novega leta, se bodo povsod tam, kjer štejejo podružnice do 1000 članov, izvedli na isti način, kakor doslej,-to je, da se zberejo na občni zbor vsi člani. Za višje število organiziranih je po sklepu določeno, da se vrši občni zbor ob udeležbi delegatov in sicer od 1001 do 2000 članov na vsakega pe-tega en delegat (pri podružnici z 2000 člani pride n. pr. na občni zbor 400 delegatov). Ce šteje podružnica 2001. do 5000 članov, pride na 10 članov en delegat. Delegati se izberejo na skupni konferenci in sicer na predlog podružnice, odnosno članov samih. 3. že na podlagi dosedanjih izkustev smo mogli ugotoviti, da podružnični odbor, posebno pri močnejših podružnicah, ne zmore vsega dela. Iz tega sledi, da sindikalno gibanje pri količkaj večjih podružnicah šepa, kar je nujno potrebno odpraviti. O tem je razpravljal tudi plenum in sklenil: a) da se v oddelkih podjetij, v katerih je najmanj 80 delavcev in nameščencev, voli pododbor podružnlice od 3 do 9 oseb. Ta se voli na splošnem občnem zboru in je pod neposrednim vodstvom upravnega odbora podružnice. Pododbor ima preusednika, tajnika in predsednike posameznih komisij. Priporočljivo je tudi, da lima pomožnega blagajnika, ki zbira vsak mesec članarino in ima tudi tozadevno skrb za znamkice, b) Člani sindikata, ' Iti delajo na enakem ali skupnem poslu, sestavljajo sindikalno grupo z največ 20 članov. Tej grupa načeltuje poverjenik, ki se voli enkrat na leto. Ta grupa je pod neposrednim vodstvom pododbora, če ta ne obstoja pa pod vodstvom upravnega odbora podružnice. 4. Posebno pažnjo smo doslej posvečati re. ferentom pri podružnicah in ostalih sindikalnih forumih. Odslej bo treba tozadevni sklep izvesti pri vseh sindikalnih forumih. Ne bomo ponovno navedli osem sektorjev dela ter sedem vrst komisij ki se bodo na-favno najbolj uveljavile pri močnejših po-družinicah. To je razvidno iz sklepov, posebne naloge pa, M jih bodo sektorji in komisije imele, so pravtako razvidne iz refe-ratov En sklepov IV. plenuma, V tej smeri bo treba razviti delo na vseh področjih udejstvovanja Enotnih sindikatov. Zavedamo se težav, s katerimi je povezana izvedba tega sklepa, vendar ne kaže v nobenem primeru odstopiti od tega navodila, nasprotno, potrebna je takojšnja izvedba te zamisli. 5. Da bo delo pri večjih podružnicah čimbolj uspešno, je bilo sklenjeno, da pride pri podružnicah, Id imajo nad 1000 članov, plačana oseba. Če šteje podružnica manj, kakor 1000 članov, se more sporazumno z Osrednjim odborom zveze nastaviti! tudi tam plačana oseba. Te osebe so plačane iz pozicije proračuna za organizacijsko-upravne stroške. Kazen teh oseb je dana možnost nastaviti tudi plačano osebo za fizkulturno in prosvetno delo, vse v sporazumu z višjim sindikalnim odborom. 6. Glede obstoja Krajevnih odborov zvez, je bil, storjen sklep, da bodo ti obstojali tam, kjer je za to dan pogoj. Kjer ne bodo več potrebni, bodo podružnice prišle pod neposredno vodstvo tajništva zveze, Osrednjega odbora in KSS-a. V tem pogledu se bo sporazumno s prizadetimi forumi uredilo to vprašanje, o katerem naj razpravljajo predvsem Krajevna odbori, ki morejo razpust tudi predlagati ali pa opravičiti njegov obstoj. 7. Krajevni medstrokovni sveti se po sklepu preimenujejo v Krajevne sindikalne sve. te. V ostalem so njihove naloge ostale iste, kakor doslej, le s to razliko, da bo moralo njihovo udejstvovanje biti mnogo bolj uspešno. To velja za dobro polovico KSS-ov v Sloveniji. Okrepitev se bo morala izvršiti predvsem s tem, da bodo Krajevni sindikalni svetfi docela razumeti vrednost in naloge KSS-ov. Najboljši funkcionarji se morajo posvetiti delu pri KS S ih in z ukinitvijo nekaterih Krajevnih odborov bodo tudi KSS-i v tem pogledu precej pridobili. Štampiljke ostanejo v isti obliki, besedilu pa se doda samo še kraj. štampiljke bo naročil Glavna odbor. 8. Na sedežih okrajev bodo ustanovljeni Okrajni sindikalni sveti, katerih naloga bo povezati sindikalne svete enega okraja. Razumljivo je, da bodo morali bita ti sveti šo posebno delovni, če bodo hoteli izvršiti svoje naloge, ki bodo prav gotovo odgovornejše od ostalih KSSov. 9. V pogledu plačevanja članarine je bilo sklenjeno, da jo zaradi evidence plačujejo tuda nezaposleni in bolni člani in sicer po 1 din na mesec. V kolikor bi imel kdo od teh na mesec večje prejemke kot 1000 din, plača po določenem razredu, vendar se k temu ne štejejo razne podpore. Toliko na kratko glede sprememb, ki se nanašajo na celotno organizacijsko strukturo. Glede ustanovitve novih zvez, kakor ukinitve nekaterih dosedanjih, prinaša »Delavska enotnost« štev. 47 in že omenjena brošura tozadevne sklepe. V kolikor so ti še pomanjkljivi, bodo prišli od Osrednjega odbora, kakor pd Glavnega odbora ter zvez. nih tajništev. V tem pogledu bo verjetno največ dela pri ustanavljanju iz izvedbe organizacije Zveze delavcev in nameščencev drobne industrije in obrti. Razen podružnic, M jih je doslej imela splošna zveza, se bodo vključile k tej zvezi še ostale manjše podružnice. V teni pogledu je storjen sklep, da bo organizacijo te zveze poleg Osrednje, ga odbora izvedel Glavni odbor s pomočjo Krajevnih sindikalnih svetov, razumljivo, v soglasju z Osrednjimi odbor}, odnosno tajništvi. V novo zvezo se vključijo tudi člani dosedanje Zveze brivsko-lasuljarskih in higienskih delavcev Jugoslavije. Glede vsega navedenega je pričakovati podrobnih pismenih navodil. Isto velja flidi za prizadete podružnice bivše Zveze gospodarsko upravni h in bivše Zveze pravosodnih ustanov, ki se vključijo v novo Zvezo uslužbencev držav-no-administrativnih in pravosodnih ustanov. Tudi vključitev nameščencev denarnih zavodov v Zvezo finančnih nameščencev Jugoslavije in dosedanje Zveze denarnih, zadružnih in trgovskih nameščencev, ki se je preimenovala v Zvezo delavcev in nameščen cev trgovskih podjetij Jugoslavije, n® bo delala posebnih težav. Priporočamo ponovno vsem' sindikalnim forumom, posebno vsem funkcionarjem, naj proučujejo vse tozadevne sklepe in jih, v kolikor je to možno, takoj Izvedejo. J. Organizacija službe posredovanja dela pri sindikalnih podružnicah V Eveaff g Tv. plenumom Centralnega odbora Bnotrih sindikatov Jugoslavije se je predhodno pri Centralnem odboru vršila posebna konferenca, zastopnikov sindikalne službe posredovanja dela, ki je podrobno obravnavala vse pereče probleme tega sindikalnega sektorja. Z ozirom na to je b i na zadnjem plenumu problem Službe posredovanj dela nakazan le v glavnih obrisih. Kot eden glavnih rezultatov omenjene konference je biilo postavljeno načelo: poživitev službe posredovanja dela z vključitvijo etadikalnih podružnic v to delo. K?t temeljni im dejanski nosilci posredovalne službe poslujejo krajevni sindikalni sveti, ki opravljajo to delo po svojem sektorju — posredovalnicah za delo. Dosedanja praksa in Izkustva pa so pokazala, da Služba posredovanja dela brez najtesnejšega sodelovanja med KSS-1 m ■tod kantoni podružnicami ne more uspeš-h® vršiti svojih nalekg. Posredovalci, M opravljajo svoje delo predvsem v uradu, nimajo in ne morejo imet1 točnega vpogleda ter pregleda nad prirodo in značajem dela, potrebami po delovni sili' m kvalifikacijami potrebne delovne sile v posameznih obrat h in podjetjih. Administrativno delo, statistika in poslovanje s strankami v tolikšni meri zaposluje posredovalce, da ne morejo redno in stalno obiskovati sindikalnih podružnic na terenu. Na ta način ne morejo imeti jasne el ke im predstave dejanskih potreb In zahtev posameznih podjetij in obratov po delovni sjM. Skoraj vse podružnice Imajo že danes Hame, ki m zadolžen* bodisi za politični, kultuimo-prosvetni, fizkultuml ali kak drugi sektor sindikalnega udejstvovanj a, Prav tako je potrebno, da imajo vise po-družn ce po enega člana, ki je zadolžen za posredovanje dela. Tj člani bodo predstavljali neposredno vez med sindikalno podružnico in pristojnim s ndikialnim svetom — posredovalnico za delo. Katere so konkretne naloge sindikalnih podružnic odnosno članov, kj so zadolženi za posredovanje dela? Ena prvih nalog teh tovarišev je, da skrbijo zato, da se vsa delovna sila sporazumno z vodstvi podjetij namešča preko sindikalnih organov posredovanja dela. Na te način bo zajamčeno, da bo podjetje dobilo delovno slo, ki bo odgovarjala tako v strokovnem, moralnem In političnem pogledu, od česar bo imelo korist. tako naše delovno ljudstvo, kakor produkcija sama. V marsikaterih podjetjih, obratih ln ustanovah je nestrokovno zaposlena kvalificirana delovna sla, kar predstavlja za našo produkcijo močno oviro, za delavca samega pa, ki je nestrokovno zaposlen, zmanjšanje njegove mezde, ker bi sicer, če bi bi zaposlen v svoji stroki, prejemal višjo mezdo. Tako Imamo še danes mnogo podjetij In obratov, v katerih so Izučeni zidarji, tesarji, mizarji, ključavničarji Itd. zaposleni kot nadzorniki, čuvaji ali pa opravljajo nekvalificirana tovarniška dela. Odkrivanje takih nestrokovnih zaposlitev in javljanje teh primerov krajevnim sindikalnim svetom je druga naloga, ki naj jo opravljajo sindikalne podružnice po svojih članih, ki so s tem zadolženi. Pripominjamo, da uprave podjetij in obratov, ki imajo pred seboj širše produkcijske naloge, ne morejo tako točno oceniti prave kvalifikacije posameznikov, kakor delavci sami, ki se nahajajo skupaj z njimi! pri vsakodnevnem delu. Zato je tu pomoč in podpora sindikalne podružnice tako podjetju, kakor krajevnim sindikalnim svetom meobhodno potrebna in koristna. Nadaljnja naloga sindikalnih podružnic obstoji v tem, da ugotavljajo možnosti zaposlitve ženske delovne sile na onih službenih mestih, ki jih danes opravljajo moški, pa bi jih z ozirom na kakovost in vrsto dela lahko opravljale ženske. Samo po sebi se raziume, da z nadomestitvijo moške delovne sile z žensko delovno silo Sklepi IV. plenuma o socialnem zavarovanju Po diskusiji, kj se je razvila po referatu o socialnem zavarovanju, je plenum izdal sledeči sklep: »Plenum ugotavlja, da rešuje nov! zakon o socialnem zavarovanju vprašanje popolne socialne zaščite delavcev, nameščencev in uslužbencev naše države v skladu z našimi družbeno-političniimi spremembami, ki so nastale z ustvaritvijo nove ljudske države in nove organizacije ljudske oblasti, Z izdajo novega zakona o socialnem zavarovanju postavljamo nove temelje socialnega zavarovanja. Novo državno socialno zavarovanje bo pričelo s svojim delom dne 1. januarja 1947 in zato je potrebna hitrejša izdaja ustrezajočih uredb in predpisov, lai bodo omogočili pravočasno organizacijo novih ustanov, s pomočjo katerih bo zaišon oživetvorjen. Posebno je potrebno, da bi bila v novih predpisih predvidena obveznost za izvajanje socialnega zavarovanja za stalne poljedelske delavce, pristaniške in obalske delavce, raznašalce časopisov in' druge. Potrebno je zaprositi ministrstvo za Mo. FLRJ, naj izda ukrepe za boljšo organizacijo izplačevanja doklad za Otroke, kii se lahko izplačujejo tudi preko podjetij. Dosedanja praksa dokazuje, da zdravstvena zaščita zavarovanih delavcev ni izvedena na zadovoljiv način, s čimer so nezadovoljni zavarovanci, izgubljajo pa tudi mnogo delovnih ur, ko čakajo pred ambulantami! Zaradi tega je potrebno pri ustanavljanju novih organizacijskih oblik in pri izvajanju socialnega zavarovanja načrtno izkoriščati razpoložljive možnosti. V bližini podjetij in delovnih prostorov je potrebno zgraditi dečje dcmove, zavetišča in zabavišča, v katerih bodo imeli delavski otroci potrebno nadzorstvo in lej ef bodo dobivali potrebno vzgojo in se pripravljali za bodoče naloge. Materialne izdatke morajo dati socialno zavarovanje in podjetja, a za del dnevnih potreb morajo skrbeti tudi sami starši. Plenum poziva vse naše sindikalne podružnice, sindikalne organizacije in forume, naj vpokličejo v komisijo za socialno zavarovanje pr.j podružnicah ter v zdravniško delavske strokovne komisije in v svete socialnega zavarovanja najboljše tovariše, ki bodo vsak dan delali z ustanovami socialnega zavarovanja za ustvarjanje najboljše organizacije zdravstvene službe 'in splošne zščite zavarovanih delavcev, kar tudii pri zgraditvi državnega zavoda za socialno zavarovanje. Proračun za leto Kot zadnjo točko dnevnega reda je obravnaval plenum proračun Enotnih sindikatov za leto 1947. Sklenili so. da naj prispevajo Enotni sindikati delavcev in nameščencev Jugoslavije v letu 1947: za pomoč brezposelnim in priložnostnim delavcem 41 milijonov dinarjev, •za gradnjo prenočišč, hotelov in delavskih stanovanj 140 milijonov dinarjev, za letni dopust udarnikov n zaslužnih delavcev 30 milijonov dinarjev, za gradnjo in popravilo delavskih počitniških domov in letovišč 60 milijonov dinarjev, kar znaša stopaj 271 milijonov dinarjev. Ljudska država — ljudsko socialno zavarovanje Delavski razred se dobro zaveda važne Vloge sev alnega zavarovanja, katerega naloga je, oskrbet; delavce in nameščence ter njihove svojce v času bolezni, poroda, nezgode, onemoglosti in smrti. Kakor je nujno naše Intenzivno delo v produkciji, tako nujna je naša br ga za čas, ko bomo bolni, onemogli, Izčrpani. Delavski razred je to skrb gojil v sebi! že dolga desetletja, o čemer nam živo priča zgodovina rudarskih bratovskih skladnic, ki je stara pred vsemi v Sloveniji že nad 100 let. Razvoj časa Im zavednost delavskega razreda sta te svoje prvotne socialne ustanove dvignila na precejšnji razmah, kolikor je bilo pač možno v bivšem kapitalističnem družabnem redu. Tako smo Imeti pred drugo imperialistično vojno preko 75 raznih socialnih zdravstvenih zavodov, uradov, blagajn in fondov z različnimi predpisi prispevkov ta dajatev. To, že Itak razcefrano socialno zavarovanje pa je okupator v letih 1941—45 skoraj popolnoma uniči 1. Vsi obstoječi rezervni fondi so šli v razna vojna posojila Nemčije In Italije. Ostale so prazne blagajne, desettisoči bolnih, ponesrečenih in upokojenih članov pa so čakali na pomoč Iz socialnega zavarovanja. Takšna je bila dediščina stare Jugoslavije ob osvoboditvi. Todiai položaj naše, od okupatorja opusi o-šene države, je bil sicer težak, nikakor pa ne obupen. Medtem, ko je bivša Jugoslavija rabila 4 leta za izdajo zakona o socialnem zavarovanju in 7 let za delno ureditev rudarskega zavarovanja, je naša ljudska oblast, kljub mnogo težji situaciji, v glavnem rešila to zadevo v dobi nekaj mesecev. Pio prvotno izplačanih akontacijah se je s 1. septembrom začelo izplačevanje minimalnih rent, pokojnin Ln otroških doklad. Urejeno je bilo izplačevanje hranarine yi izvedena zdravniška oskrba- S 1. januarjem 1946 je stopil v veljavo pravilnik, po katerem so dobili pravico do pokojnine tudj vsi tisti izčrpani delavci in delavke, ki zaradi zamikmosti bivše čairšijske Jugoslavije niso bili pokojninsko zavarovani, a so Imeli .od 1. 7. 1925 vsaj 260 tednov bolniškega članstva. Ti prejemajo onemoglostim pokojnino 700 din mesečno. Kdor pa je imel otl 1. 7. 1925 nad 520 tednov članstva v bolniški blagajni, prejema starostno pokojnino 900 din mesečino. To so sicer nizke vsote, ki ne dosegajo docela eksistenčnega minimuma, vendar je to mogoče izvesti le v državi, ki je ljudska in hoče deteti za ljudstvo. To je jasno, razvidno iz tega, da je država prvo modnost povišanja začasnih zakonitih minimajffliih rent in pokojnin predpisala že s 1. julijem 1946 im sicer: osebne onemoglostne pokojnine so se povišale od prvotnih 700 din na 1200 dim, osefone starostne pokojnine od prvotnih nikakor ne sme trpeti produkcija v dotič-n h obratih ali podjetjih. S pravilno premestitvijo moške delovne sile in nadomestitvijo z žensko bomo dosegli dvoje in sicer: zaposlili odvisno žensko delovno silo ter obenem na drugem mestu koristneje zaposlili moško delovno silo, ki nam dostikrat primanjkuje. Javljanje takih možnosti premestitve naj sindikalne por družnice vršijo sporazumno z upravo podjetij in obratov. Za pravilno razmeščanje je potrebno, da dajo sindikalne podružnice posredovalnicam za delo v primeru odpusta ali premestitve tovarišev svoje mnenje o primernosti njihove zaposlitve na drugem mestu, z ozirom na. njihovo dosedanje delovanje in uspehe. S terni se bomo mnogokrat ognili napačnim in nestrokovnim zaposlitvam. Ako bodo sindikalne podružnice tako povezane s krajevnimi sindikalnimi sveti, bo s tem posredovalna služba pridobite na tisoče novih posredovalcev, ter bo s tem sindikalna služba posredovanja dela dejansko predstavljala ono gibalno silo, ki bo pripomogla, da bo vsak tovariš in vsaka tovarišica našla ono zaposlitev, kateri strokovno najbolj odgovarja. S tem pa bo - imela korist tudi naša produkcija, ki bo črpala dragoceno delovno silo iz do sedaj še neodkritih virov. 900 din na 1400 din Im vdovske pokoju ne od prvotnih 450 din nai 800 din mesečno. Nezgodne rente so se istočasno po višini o/0 delanezmožnoistl prraemo povišale. To je bilo izvršeno g priznanjem posebne doklade do 31. 12. 1946, nakar stopi v veljavo movi, moderno prekrojeni zakon o socialnem zavarovanju. Od 1. 1. 1947 se bodo vse dajatve izplačevale po predpisih novega zakona in na osnovi tozadevnih uredb, ki bodo izdane v teku meseca decembra tega 'leta. Novi zakon o socialnem zavarovanju ni rezultat kakšnih pogajanj, kot smo jih bili vajeni v bivši Jugoslaviji, ki so jo vodili kapitalisti, ampak je sestavni del ljudske države. Zarod tega je socialno zavarovanje postalo državno in država jamči zavarovanim. članom vse pridobljene prav -ce. Ono zajema poleg delavcev in nameščencev tudi vse državne uradnike m uslužbence. Poleg tega se pripravljajo socialno-/''.varovalni predpisi za vključitev poljedelskih delavcev, ohajskih delavcev, kolporterjev, nosačev Itd., skratka novo socialno zavarovanje hoče in mora zajeti vse, ki so kakor koli v delovnem razmerju. Pravice zavarovancev se po novem zakonu regulirajo na osnovi vrednosti, značaja to težine dela. Z«a več dela ln za težje delo, več pravic iz socialnega zavarovanja. Zaradi tega je novo socialno zavarovanje res ljudsko zavarovanje, ki jamči visakemu zavarovancu bodisi v primeru bolezni, nezgode ali onemoglosti im starosti, kakor tudi svojcem ob -zgubi hranilca, dostojno lin odgovarjajočo materialno pomoč. Dajatve Iz bol niške blagajne so podaljšane (hranarina.) od prejšnjih 6 mesecev na 1 leto odnosno 18 mesecev. Brezplačno zdravljenje v bolnišnicah, sanatorij h, zdraviliščih in gorskih okrevališčih traja, dokjer ima član pravteo do hranarine. Družinski člani (svojci) imajo po novem zakonu pravico do 6 mesečnega brezplačnega zdravljenja v bolnišnici, medtem ko so imeli do sedaj pravico samo aa 4 tedne. Dosegljivost starostne pokojnine je razdeljena v 3 grupe in sicer; 1. za najtežja dela je predpisana ria-rost 55 let, 2. za težka dela je predpisana starost 60 let, 3. za lahka, običajna dela je predpisana starost 65 let. Vsi podrobnejši predpsi o izvajanju omenjenega zakona bodo izdani s posebnimi uredbami, o katerih bomo podrobneje poročali in seznanjali naše članstvo. Podčrtati pa moramo nujno potrebo, da se s proučevanjem tega, za, delavstvo tako važnega zakona, čim več bavijv tudi naše sindikalne podružnice. Treba je ustvariti med zavarovanci pravilni odnos do novega socialnega zavarovanja. Posvetiti je treba vso pažnjo bolnim ln pomoči potrebnim, simulamtom in škodljivcem ljudske skupnosti pa. napovedati najostrejši boj. Dolžnost naših s ndikalnih forumov kot članov samih je, nuditi državnemu zavodu za socialno zavarovanje vso pomoč. Vzgajati je treba nov kader sodelavcev ter s tem omogočati hitri razmah in brezhibno funkc oniranje poslovalnic, filial itd. Sindikalne podružnice so dolžne iz svoje srede določiti komisijo, ki naj naloge socal-nega zavarovanja podrobno prouči, ter o vseh važnih predpsih pouči tudi ostalo članstvo. Iz navedenega zakona o socialnem zavarovanju je razvidno, kako napredni so njegovi predpisi in kakšna pridobitev je to za vse državljane, ki spadajo pod obvezno socalno zavarovanje. Smelo lahko trdimo, da smo v tem pogledu na prvem mestu za veliko Sovjetsko zvezo. Da pa bo zakon resnično dosegel tudi svoj smoter, je dolžnost nas vseh, da kot člani sindikata, funkcionarji sindikate h forumov In obratni zaupniki vestno skrbimo za njegovo pravilno izvajanje. S tem bomo nudili veliko pomoč naši ljudski oblasti ter utrdili njene pozicije, poleg tega pa ogromno pomagali celotnemu delavskemu razredu, ki je v osvobodilni borbi pod modrim vodstvom Komunistične partije največ žrtvoval za našo skupno nacionalno m socialno osvoboditev, Alojz Diacci Ureditev pokojninskega vprašanja državnih uslužbencev V skladu s čim večjim izenačenjem državnih uslužbencev z ostalimi delavci ta nameščenci je novi zakon o državnih uslužbencih . uzakonil tud' pravico državnih uslužbencev do državnega socialnega zavarovanja in to za vse primere izgube delovne sposobnosti, za katere so zavarovani delavci in nameščenci po zakonu o socialnem zavarovanju. Seveda, velja to te za one državne uslužbence, ki bodo stop il v pokoj potem, ko bo izvedeno socialno zavarovanje za državne uslužbence. Za, upokojence, ki so že upokojeni odnosno še bodo do nastopa omenjenega trenutka, je bilo treba izdati posebne predpise, hkrati pa revid rati vse doslej priznane pokojnine glede na to, da so jih izdajala v veliki mer; okupacijska oblastv-a in da je bila priznana pokojnina mnogokrat tudi narodnim izdajalcem in drugim ljudskim škodlj vcern. Že lansko leto je izdala naša vlada dvoje uredb, ki sta uredili te vprašanja, in sicer uredbo o ugotovitvi pravice do pokojnine državnih uslužbencev ter uredbo o upokoj tvi državnih uslužbencev, ki je bila dopolnjena s pravilnikom za izvajanje te uredbe. Obe uredbi sta stopili v veljavo 6. novembra 1945. Vse te predpise sta letos zakonodajna odbora zveznega sveta in sveta narodov Ljudske skupščine FLRJ o pril ki vsklajevanja z določbami ustave in ostalih naših novih zakonov združila v en sam enoten zakon, ki nosi ime: zakon o ugotovitvi prav ce do pokojnine in o upokojitvi državnih uslužbencev. Zakon je stopil v veljavo 19. novembra t. 1. ln vsebuje torej vse pokojninske predpise, ki so veljali za dosedanje državne upokojence in za one, ki bodo upokojeni do izvedbe socialnega zavarovanja državnih uslužbencev. Zakon prinaša nekaj mačfSlmih, bistvenih sprememb nasproti prejšnji ureditvi tega vprašanja. Predvsem postavlja kot načelo za. odmerjanje pokojnine dobo dejanske zaposlitve, tudi v samoupravni in drugih javnih službah, brez ozira na to, ali je dajala takšna služba po prejšnjih predpis h pravico na pokojnino a'i ne. 9 tem bodo prišli do pokojnine zlasti 'dnev-mičarji to jim bo tako popravljena velika kriv oa, storjena jim v stari Jugoslaviji. Na drugi strani pa se zahteva spet aktivna služba, torej dejansko število let, M j h je težavni uslužbenec prebil v službi, to niso več priznani itekiaikršni privilegiji iz časov stare Jugoslav je, kakor so to bila vojna leta, služba v Makedoniji te slično. Tudi ministrom to bivš m banom se šteje le čas, ki so ga dejansko prebili v službi in so odpravljen- vsi njihovi privi-leg ji. Zakon pa zahteva poleg tega, da je prizadet®, oseba dovršila- na dan 6. novembra 1945 petdeset let starosti (za osebno pokojnino) odnosno 40 let za rodbinske upokojence, če so sicer sposobni za pridobivanje. Te omejitve ni za pridobitno nesposobne, če imajo 10 let dejanske službe. Višina pokojnine sie odreja tako, da se prizna za deset let službe — kur predstavlja minimum ■— SO*1/« pokojninske osnove, za vsakega nadaljnjega pol leta pa po lož, več. Za eksekutivno prometno osebje znaša te procent 1%«/» z oz ram na, napornost njihove službe. Zakon odreja 18 pokojninskih razredov ln je skušal pri tem doseči največjo*"mož-no pravičnost. Največ ja osnova je po zakonu le dva in pol krat večja od najnižje, tako da ni več on h ogromnih razlik med najvišjimi in najnižjimi državnimi uslužbenci ki so bile značilne za državni aparat stare Jugoslavije. Poleg tega je odrejena pokojninska osnova pri najvišjih Skupinah z manj kakor 100% njihove zadnje plače, pri nižjih ta najtežjih pa s polnimi 100»/», tako da ao gospodarsko šibkejši favorizirani v primeri z gospodarsko močnejšimi. Podobni smoter je skušal doseči zakon tudi pri rodb trikih pokojninah. Vse rodbinske pokojnine so namreč razdeljene le v štliri razrede, da se tako čim bolj zabriše razlika med rod.bim.rrv najvišjih in najtežjih uslužbencev. Večji poudarek je nasprotno dan na število družinskih članov, kar je brez dvoma pravičnejši kriterij za določevanje rodbinskih pokojnim. Novi zakon upošteva žrtve onih rodbin, katerih hranilci so padli v mrodno-osvo-boditai vojni po odpustu iz državne službe ter uzakonjuje fikcijo, da So ti hranilci imeli pet let službe, čeprav so Imeli v resnici manj. Podobno priznava rodbinsko pokojnino rodbinam ortlh državih uslužbencev, ki so bili odpuščeni zarad svetega naprednega prepričanja za časa stare Jugoslavije, pa so pozneje padli v osvobodilni vojni, če so 7meli le vsaj pet let službe. S tem hoče zakon vsaj deloma popraviti krivico, ki je bila storjena doslednim borcem za napredne, svobodoljubne Meje v stari Jugoslaviji in v času okupacije. Podpore uesposohmtm uživalcem — M , nimajo pravice do pokojnine — so z zakonom dvignjene na višino,, ki omogoča vsaj zadovoljitev najosnovnejših človeških potreb. Glede na zve,nje uživalcev podpor (uradnik, poduradmfik, ahižltelj) so določeni zneski tak h podpor s 1250, 1100 ta 1000 dinarji. Z novim zakonom je jasno urejeno tudi vprašanje, ki je doslej povzročalo nemalo sporov, namreč, kako obravnavati upokojenca, ki po upokoj tvi stopi v drugo službo. Tu je treba razlikovati primer reaktivaetje (ponoven vstop v Isto ati podobno državno službo), ko pravica do pokojn ine ugasne. Drugače* je v primeru, ko vstopi upokojenec V kako drugo službo (bodisi državno, ki ne pomeni reaktiva-eije, bodisi v zasebno): tu je odločilno, ali presega kosmati dohodek te nove službe pokojn nsko osnovo tistega razreda, v katerem je dotični upokojen, če novi dohodek presega pokojninsko osnovo, se pokojnina ustavi, če pa ne, *e izplačuje nadalje od pokoja ne samo razlika, ki nastane, če odštejemo znesek novega dohodka od zneska pokojninske osnove. Drugače obravnava zakon primer, ko ima upokojenec kak drag vir stalnh mesečnih dohodkov, ta ne dohodkov iz službe. Tu postavlja zakon kot načelo, da skupna vsota pokojnine ln mesečnih dohodkov ne sme presegati najvišjega zne- (Nadaljevanje na 6. strani). „Most Rdeče armade* — sSmSbol zismemli naporov sovjetskih in jugoslovanskih delavcev Ohrohne pripombe k delu Organizacije Združenih narodov Kolokotov gneeti o prfflM svečane otoimdfcBe 29. novembra. na dan tretje dbtetofloe EC zasedanja AVNOJ-a in otietok;® proglasiti® Mprutotike; je bil na svečan način iz-ročen prometn ve®fe5 most čez Doamo P$S Pančevu. Most je izročit prometa predsednik 'vSade FLRJ maršal Tito. ob navzočnost visokli predstavnikov Sovjetske zveze to predstavnikov naše ljudske oblasti. Po otoo ričvF se je vršil veličasten miting, ki je mati$estaic$o bratstva sovjet-sfcfh. m jugoslovanskih narodov, kateremu je prisostvovalo preko 100.000 ljudi. Obnovljeni pančevski most predstavlja sfaibol združenih naporov sovjetskih in jugoslovanskih delavcev. Zato je na predlog maršala Tita dobil ime »Most Rdeče armade«. Romansko ljudstvo Je glasovalo za demokracijo Romunsko ljudstvo je na volitvačh 2L novembra odločno glasovalo za blok demokratskih strank. Po uradnih rezultatih je bBo na vottt-vab vpisanih vsega skupaj 7,859.212 volivcev. glasovalo pa je 6,934585 volivcev. Blok demokratskih strank je dobil 4,766.630 glasov. Madžarska narodna zveza, ki sodeluje z vlado, pa m v bloku, je dobila 569.651 glasov. Glede na to sta blok demokratskih strank in madžarska narodna zveza (Mados) dobila 5,336.281 glasov. Ostanek glasov mo dotiCte stranke. Posebno visok odstotek oddanih glasov je dobil blok demokratskih strank v industrijskih centrih. Predstavniki bloka demokratskih bo soglasno dMenili, da bodo podlptrelj novo vlado, ki edina lahko uresniči program obnove to demokratizacije dežela Delavci in nameščenci grafične ilndustrije, Ljubljana 8.432 Maribor 10.000 Slovenski sindikati za Albanijo Kaže stodikatoe organizacije so od prejšnje ?srede do danes prispevale za al-'aranske ponesrečence še sledeče znesi®; din Predilnica Tržič 35.060 EtidražaBca tovarne kos, TtiSK 135933. fSnri TTnffa jam® 21000 Delavci sekcije za gradnjo proge Preserje—Borovnica 20ss800 Zvezal del in nam. kemične strete 20.000 Zveza žel to prev. del to nam. 50.000 Tajništvo Zveze delavcev in meščencev rudarske stroke 20.000 (Nadaljevanje s 5, sfca osebne pokojnine po tem zakona (5000 din); sicer se izplačuje od pokojnine samo razlika med to skupno vsoto to med 5000 dinarji. Za rodbinske upokojence je postavil zakon načelo, da kosmati dohodek nove službe ne sme presegati zneska, ki je za 50«/o večji od kosmate pokojnine; v tem primeru se izplačevanje rodbinske pokojnine ustavi. V nasprotnem primeru pa se izplačuje od pokojnine le razlika; med navedenim zneskom (kosmata pokojnina jt-f-500/o) in novim dohodkom. Zakon je torej upošteval, da se rodbinske pokojnine znatno nižje od osebnih. Med prehodnimi določbami tega zakona je posebno važna ona, ki se tiče onih državnih uslužbencev, ki bodo upokojeni — odnosno jim bo kako drugače prestala služba v smislu zakona o državnih uslužbencih — v času od uveljavljenja obrav. navanega zaJtbna do Izvedbe obveznega socialnega zavarovanja državnih ustužben. cev. Tu postavlja zakon pogoj 10 let dejanske službe in starost 60 let za moškega ta 55 za žensko. Kdor pa ima izpolnjenih 35 let dejanske službe, se mu prizna po-« trojnima tudi brez ozira na starost, še povoljinejša izjema velja Za one, ki telesno ah duševno niso več sposobni za opravljanje svoje službe: v tem primeru zadostuje za priznanje pokojnine zgolj 10 let dejanske službe. Ker prinaša novi zakon v marsičem po-voljnejše določbe od poprejšnjih predpisov, bodo morale biti te povoljnejše pokojnine ponovno priznane; ostale; ki so ble že revidirane, se ne bodo znova priznavala Pokojnine pa, ki po prejšnjih predpisih sploh niso bile priznane, tečejo po novem zagonu od prvega dne naslednjega meseca po uveljavljenju tega zako-na, to je od 1. decembra 1946. Navedli smo samo nekaj najvažnejših določb to načel, ki jih prinaša novi zakon. Videli smo, da je zakon uresničil osnovna načela pravičnosti glede določevanja pokojnin, upoštevajoč kot glavni kriterij delto posameznika, zaslužnoisfc V narodnoosvobodilni borbi to — zlasti pri rodbmskh pokojninah — tudi socialne momente. S tem je poudaril zakon obenem vse glavne momente, na katerih počiva danes naš cel-okupni politični, zlasti pa družbetnio-go&podarskj red. - Dr. Lev Svetete. Zveza delavcev in kovinske industrije 25.000 Tajništvo Zveese prosv. defamoev 10.000 Tajništvo Zveze tekstilne stroke 20.000 TZDN tekstilne stroke 20.000 Tajništvo Zveze gradbene tod. 35.000 Nameščenci Narodnega gledališča v Ljubljani 10.006 Predilnica ta tkalnica, Maribor 30.000 Ostale s&ndška&ne organizacije so prispevale 236.950 Sindikalne organizacije bo doslej prispevale preko 2,545.000 Prispevki vse LR Slovenije pa znašajo do- srede, 4. t. m, 5,792<328 Sindikalne organizacije naj pošiljajo svoje prispevke direktno Odboru za pomoč ponesrečenim v Albaniji, * na čekovni račun Poštne hranilnice št. 14.870. V Organizaciji Združenih narodov so še vedno nia dnevnem redu zelo važna vprašanja, predvsem vprašanje o tem, koliko čet nekaterih članic Organizacije ZN je na ozemlju zavezniških držav, in pa vprašanje splošne razorožitve. V obeh vprašanjih sta le predstavnika Sovjetske zveze . — tov. Molotov in Višinski — formulirala svoje predloge tako jasno in določno, da hi bilo mogoče hitro in brez vsakega dvoma sprejeti ustrezajoče sklepe. Predloge sovjetske delegacije so podprli predstavniki vseh resnično demokratičnih, resnično miroljubnih in naprednih dežel, t. j. predstavniki naše jugoslovanske republike, Češkoslovaške in še nekaterih drugih držav. Kljub popolni jasnosti — ali bolje povedano: baš zaradi popolne jasnosti sovjetskih predlogov, pa ti predlogi nso bili všeč anglo-saksonskim predstavnikom v Organizaciji ZN. čeprav je tov. Molotov neštetokrat podčrtal, da sta vprašanje splošne razorožitve to vprašanje o številu čet na zavezniških ozemljih dve popolnoma različni vprašanji, pa vse to vendarle ni moglo preprečit, da ne bi bil sprejet angleški predlog, da. je treba govoriti o obeh vprašanjih v Mi sapi. Na ta načto je izgubil prvotni sovjetski predlog, naj vse članice Organizacije ZN objavijo podatke, koliko njihovih čet je na ozemlja zavezniških držav, svoj pravi smisel m zato je sovjetska delegacija seveda glasovala proti takemu predlogu. Anglo-sakson-ski nazadnjaški krogi so sicer res lahko slavili novo zmago, toda še celo ameriško in angleško časopisje je poudarjalo, da je bita sleparska diplomatska igra ob tej priliki tako groba in, da je bilo podtikanje popolnoma novega smisla kot sonce jasnim predlogom tako očitno, da je vsakdo lahko nehote občutil, kako prav so ravnali sovjetsk; predstavniki v vseh teh važnih vprašanjih. Vsi! pošteni ljudje so videli, da so le sovjetski predstavniki branili resnične interese miru to varnosti, zato je celo anglo-saško reakcionarno časopisje moralo priznati, da so moralnopolitično zmagali sovjetski državniki. Prav enako sleparsko igro so zaigrali anglo-saksonsiki diplomatje tudi s Svetovno sindikalno federacijo. Sovjetski predlog, ki so ga podprle tudi druge napredne, resnično demokratične sle, o pritegnitvi Svetovne sindikalne federacije k delu Ekonomskega sveta Organizacije ZN je bil sprejet im tako se je izpoln -la stava zahteva, naj delavski razred soodloča v mednarodni politiki. Sedemdeset milijonov organiziranih delavcev ho imelo sedaj možnost, da spregovori v mednarodni organizaciji, ki ji je po pravilih glavni namen, zagotoviti svetu mir in varnost. To je važen napredek in važen uspeh mednarodnega delavskega gibanja in delavskemu razredu bo treba še odločneje korakati po tej poti ter izkoriščati vsako najmanjšo možnost za sodelovanje v mednarodnem političnem dogajanju. Toda tudi ta uspeh mi mogel in ni dal miru nazadnjaškim krogom v Organizaciji ZN, zato so se oglasili ljudje, ki so predlagali, naj se omogoči sodelovanje v Ekonom- ■ skem svetu tudi Ameriški federaciji dela in Mednarodni trgovinski zbornici. Ameriška federacija dela slovi po svoji nazadnjaški politiki v ameriškem delavskem gibanju, Mednarodna trgovinska zbor n'ca pa ima za člane tudi Francovo fašistično Španijo. Tako skušajo torej neki lažni borci za demokracijo in mir vtihotapiti v organizacijo ZN predstavnike fašističnih dežel to to pod prelepo krinko enakopravnosti med raznimi organizacijami. Enakopravnost naj bi bila tem svetohlinskim reakcionarjem sredstvo, s katerim bi hoteli izenačiti resnično demokratične in napredne sile z nazadnjaškimi fašističnimi silami. Jasno je torej, da skuša mednarodna reakcija na vsakem koraku ovirati in otežkcčaiti delo za ostvaritev trajnega in trdnega miru. Zato bodo morale miroljubne demokratične sile še nadalje budno paziti, kakšna sleparska sredstva bodo uporabljali sovražniki demokratičnega miru, da b; uresničili svoje mračne, za vse človeštvo škodljive naklepa Košir Mi Poraz reakcionarnih opozicijskih strank na volitvah dokazuje, da je romunsko ljudstvo Za vedno prelomilo s preteklostjo to s tako imenovanimi »zgodovinskimi strankami!. 29. novembra se je vršila konferenca predstavnikov vseh strank demokratičnega bloka, na kateri so razpravljali o položaju, Ig je nastal po volitvah. Po razpravi to stavljenih predlogih je til sprejet sklep o reorganizacij} vlade, katere predsednik je še nadalje ostal dosedanji ministrski predsednik dr. Peter Groza. Kolonialne metode anglo-ameriške vojaške uprave v Julijski krajini Ostanki sežganih slovenskih knjig, brošur in časopisov, kj so jih zavezniške oblasti zaplenile v Ljudskem doma v Gorici, jasno prikazujejo zapadno »kulturo«. V Italijo že deli časa odvažajo razno gradivo in stroje iz cone A. Čeprav se to godi pod okriljem anglo-ameriških vojaških oblasti, ki bi to morale preprečiti, so fašistične tolpe kljub protestom Vojaške uprave JA za Julijsko krajino, pričele razstavljati posamezne stroje do zadnjega vijaka, ter jih tako razstavljene odvažajo v Italijo z motivacijo, da odvažajo staro železo, ne pa strojev. Vse to se vrši, kot je že omenjeno, pod okriljem zavezniške vojaške uprave, ki ni niti poizkusila preprečiti odvažanja imovine, ki bi morala po pogodbi po priključitvi Pulja, iz katerega se odvažajo stroji in drugi materija!, pripasti Jugoslaviji. V noči od 27. na 28. november, so močne skupine vojaške in civilne policije blokirale Skedenj in Sv. Ano, ter vdrle v škedenjski Ljudski dom in v urad IV. okraja SIAU-a pri Sv. Ani im v Mitjah. Povsod so povzročili pravo razdejanje. Policija se je pri tem početju sklicevala na smešno pretvezo, da išče orožja, ter je na-migavala na zarote, ki se porajajo le v fantaziji tistih, ki .se bore proti demokraciji. Zaradi tega barbarskega postopka je Mestni odbor SIAU za Trst poslal Svetu zunanjih ministrov v New Yorku protestno resolucijo, v kateri prikazuje poizkus uvajanja kolo-nijalnih metod proti slovenskemu in italijanskemu demokratičnemu ljudstvu. Obenem obvešča v resoluciji Svet štirih ministrov, da se antifašistično ljudstvo Trsta in Julijske krajine ne bo nikdar in pod nobenim pritiskom odreklo svoji svobodi in neodvisnosti, ter poudarja potrebo, da se v interesu miru v tem predelu Evrope umaknejo zasedbene čete iz Trsta in Julijske krajine. SOVJETSKA ZVEZA. — Šolanje novih strokovnih kadrov. V Sovjetski zvezi se vrši te dni redni vpis v tovarniške, obrtne in že-lezničarske šole. Letos bodo šole ministrstva za delovne rezerve sprejele 216.000 mladincev in mladink. V novi petletki je namreč predvideno izšolani e 4,500.000 strokovnih delavcev, POLJSKA. — Sporazum med komunisti in socialisti. 28. novembra je bil v Varšavi podpisan sporazum med poljsko delavsko partijo (komunistov) in poljsko socialistično stranko. V sporazumu je navedeno, da bosta obe stranki težili za tem, da zmaga na bližnjih volitvah demokratični blok. ČEŠKOSLOVAŠKA. — Nova ustava. Pododbor češkoslovaške narodne skupščine, kateremu je poverjena izdelava načrta nove ustave, je predlagal, naj se izdela popolnoma nova ustava, ne pa samo izmenja sedanja ustava. Direktni železniški promet s Sovjetsko zvezo. V Pragi so objavili uradno poročilo, da je bil v Moskvi po uspešno zaključenih pogajanjih podpisan sporazum o direktnem železniškem prometu med ZSSR in ČSR.' ROMUNIJA. — 1. decembra se je sestal parlament. 1. decembra je bila v Bukarešti svečana otvoritev novega romunskega parlamenta. BOLGARIJA. — Grška letala kršijo bol. garsko suverenost. Grška letala sistematično kršijo nedotakljivost bolgarskega nacionalnega zračnega prostora. Samo od 10. oktobra do 23. novembra letos so bolgarska obmejna oblastva ugotovila nad 10 preletov preko bolgarskega ozemlja s strani grških letal. Nova vlada pripravlja amnestijo. Predsednik bolgarske vlade Georgii Dimitrov je zahteval v predložitev seznam interniranih in obsojenih oseb, ki bi lih lahko izpustili brez nevarnosti za red in mir v deželi in ki bi po svoji kvalifikaciji ter dobri volji lab ko koristili narodnemu gospodarstvu. GRČIJA. — Izredni proglas Polit-biroja komunistične partije Grčije. V zveži z izjavo predstavnika britanskega zunanjega ministrstva, da poseg britanskih čet v grško državljansko vojno ni izključen, če bodo te čete napadene, je izdal Polit-biro Komunistične partije Grčije izredni proglas, v katerem pravi med drugim, da razpolaga Polit-biro z overovljenimi informacijami, da Angleži sL mutirajo- atentate na svoje vojake v Zapadni Makedoniji in valijo krivdo na makedonske avtonomiste. Pri. item jih podpirajo renegati ter izdajalci. Ti atentati naj bi bili Britancem pretveza za še bolj aktivno vmešavanje v grške notranje zadeve. Partizani razširjajo operacije do turške mejo. Operacije demokratične armade Grčije so se razširile na Zahodno Trakii-o prav do tonske meje. Monarho-fašistične čete se na številnih krajih umikajo pred napredujočimi partizanskimi odredi. ALBANIJA. — Proslava droge obletnice osvoboditve. V Tirani so veličastno proslavili drugo obletnico osvoboditve Albanije izpod italijanskega in nemškega okupatorja. AVSTRIJA. — Avstrijski uradi — leglo nacističnih častnikov. Na Koroškem se še vedno čuti pruski militarizem. Medtem ko delajo avstrijske oblasti stalne ovire antifašistom, so v uradu za deželno varnost usluž- berri , na •vodoiniti mestib tofvSi -rrzrrki tu***— stični oficirji. ANGLIJA. — Angleške banke se pogatoio s Francom za, nabavo vojaškega materiala. Kapetan G. S. Shaker, direktor velike britanske firme za instalacijo radarjev, ki se je pravkar vrnil iz Španije, je izjavil, da želi Franco za vlada naročiti' v Veliki Britaniji velike količine opreme za radarje na letališčih. +»**Mttttt*ttf**»**»****l***«*****»»*»+ OBJAVE Udamttou tovair&u VS&om&tai Matom Je titU pri proslavi 29. oktofora v tfeiocsfci dvorani v Ljuroijani v četrtek zvečer pomotama zame n j ac a suknja. Brosi, da se mu ta vrne na- naslov: Vrhovnik Maks, tovarna Krisper, Ljubljana, Vodnikova 42. VSEM KRAJEVNIM SINDIKALNIM SVETOM 9poroč»mo vsem KSS-om, da bo Glavni odbor BS Slovenijo naročil za vse KSS-e enotne Štampiljke, ki jih bo dostavil s priloženim računom, čim oodo izdelane. Iste štampiljke nad uporabljajo tudi p osredo* valnice za dedo. GO ES Slovenije L Loginovt VELIKO MESTO (Črtice o Moskvi) Zgodovina, pozna primere, da so začeti graditi mesto na osnovi skrbi za zdravje prebivalstva. Toda ni mesta, prt čigar zgradnji bi skrbeli za lepoto, obenem bi pa, podredili ves načrt glavnemu cilju — to je skrbi za ljudi in za njih udobnost. Jasno je, da tako resne naloge, kakor je bilo sestavljanje načrta za rekonstrukcije Moskve, ne bi bilo mogoče rešiti, če bi tisti, ki so izdelovali ta načrt, gledali samo nazaj. Kajti v sovjetski državi sta dobili arhitektura in stavbarstvo nov so-cialno-političen pomen. Izkušnje drugih velikih mest na področju gradbene tehnike in izpopolnitve mestnega gospodarstva so seveda zelo dragocene, vendar pa te izkušnje ne morejo odgovoriti na vsa vprašanja. Najti pravilno pot za rekonstrukcijo Mo. ekve je bilo zelo težavno. Sovjetska vlada je dobila veliko število raznih načrtov za preureditev prestolnice. Eden izmed načrtov je predlagal, naj bi zakonzervirali staro Moskvo in pustili vse njene stare cerkve, graščine, poslopja Kremlja in drugo kot neke vrste muzejski kombinat, dočim bi se moralo novo mesto širiti Izven meja starega. Drugi so predlagali naj bi ustvarili gigantsko mesto, kjer bi 4 lilijoni prebivalcev naseljevali 200.000 ha, to je površina, ki bi Mia Škrat večja, kakor teritorij, ki ga je obsegala Moskva 1. 1932. Tretji, kakor n. pr. francoski arhitekt Cbrbusier, so predlagali, naj bi porušili staro mesto in zgradi li namesto njega same izoBrane nebotičnike, ki bi jih pred bombami varovali oklepi. Nekateri sa poslali načrt mesta, M hi ga tvorila sama ogromna poslopja, kjer bi lahko stanovalo to—12 milijonov prebivalcev. Neki arhitekt je pcediagai, naj bi zmanj- šali prebivalstvo Moskve do 2 milijona to v ta namen izselili iz prestolnice nekateranrai de in industrijska podjetja. Nekdo je predlagal, ustvariti na jugoza-padu Moskve neke vrste Benetke: namesto-ulic naj hi bili kanati. Avtor tega načrta pa m upošteval enega dejstva: namreč da je jugozapadni del mesta najvišji to da vode tam sploh ni. Predlagali so še niz drugih načrtov: Moskvo naj bi razbili to jo spremeniti v skupino 30-—35 mest; spremenili naj bi sistem obročev, ki je tako značilen za Moskvo, v sistem pravokotnih ulic; Moskvo naj to zgradili v obliki kometa, katerega rep bi tvorila cesta, ki vodi v Leningrad, itd. V vprašanje izgradnje Moskve je posegel tovariš Stalin. -To se je začelo tako« — piše tov. L. M. Kaganovič — da je tovariš Stalin v zvezi z nerodnostjo v preskrbi prebivalstva s kurivom načel na seji Politbiroja vprašanje o preskrbi prebivalstva s kurivom in vodo, o stanovanjskih razmerah in o tlakovanju Arbatskega trga. Posebna komisija je dobila nalogo proučiti vprašanje Moskovskega mestnega gospodarstva. Tovariš Stalin je predlagal, povabiti na seje komisije strokovnjake, ki dobro poznajo mestno gospodarstvo. S temi strokovnjaki se je večkrat pogovarjal to proučeval vprašanja preskrbe z vodo, tlakovanja ulic, regulacije to izgradnje stanovanjskih hiš. Iz vprašanj preskrbe z vodo in kurivom so nastala vprašanja kanala Moskva-Volga, gradnje novih vodovodov, regulacija reke Jauze, gradnja novih mostov in podzemne železnice ... In končno generalni Stalinski načrt za rekonstrukcijo Moskve.« Poleti 1. 1934 je tov. Stalin skupaj z drugimi člani vlade sprejel veliko skupino ar. hitektov in inženirjev, ki so. mu poročali o napredovanju del za sestavljanje enotnega načrta rekonstrukcije mesta. Na tem posvetovanju so bila rešena vsa nejasna vprašanja. Tokrat so se odločili za izbor načrta. »Stališče tistih« — je rekel tovariš Stalin — »ki pobijajo samo načelo mesta in ki zahtevajo od nas, naj ostane Moskva večno le dolga vas, je za nas nesprejemljivo prav tako kakor stališče tistih, ki hočejo zgraditi mesto po vzgledu kapitalističnih mest z nebotičniki to prenatrpanostjo prebivalstva«. Desetega julija 1935 sta Sovjet ljudskih komisarjev SSSR in CK VPK(b) sprejela generalni načrt rekonstrukcije prestolnice. »Ko ustvarjamo načrt Moskve« — pravi ta sklep — »moramo ohraniti zgodovinsko nastale , osnove mesta, obenem pa ga temeljito preplanirati tako, da bomo dosledno uredili njegove ceste in trge. Najvažnejši pogoji tega preplaniranja so: pravilna raz-mestitev stanovanjskih hiš, industrije, železniškega prometa in skladišč, ureditev vodnega omrežja, razselitev in pravilha organizacija stanovanjskih predelov z ustvaritvijo normalnih in zdravih življenjskih pogojev za prebivalstvo mesta ... Pri delu za preplaniran j e mesta moramo doseči, da bodo dobili trgi, magistrale, nabrežja in parki zaključeno arhitektonsko podobo; pri gradnji novih javnih in stanovanjskih poslopij pa je treba izkoristiti najboljše primere klasične in nove arhitekture, prav tako pa tudi vse pridobitve arhitekturne in gradbene tehnike. Hribovit reljef Moskve, reki Moskva in Jauza, ki presekata mesto v različnih smereh, zelo bogati mestni parki... vse to nam’ dovoljuje, da združimo raznolike posamezne mestne dele v celoto to ustvarimo resnično socialistično mesto. Kakšen obseg in značaj mestne izgradnje je določil Generalni načrt ? Ne sme se dopustiti neskončno naraščanje mesta, kjer to bila nakopičena številna industrijska podjetja in kjer bi število prebivalstva lahko poljubno rastlo. Zato je Generalni načrt odredil obseg »Velike Moskve« in določil, da število njenega prebivalstva ne sme presegati približno 5 milijonov ljudi. Stare meje ovirajo Mcskvo. Številne mestne četrti so prenatrpane s poslopji in pre-naseljene. Načrt predvideva, da bo področje mesta postalo sčasoma dvakrat večje. Nova področja se ne smejo avtomatsko to enakomerno dodajati vsem mestnim periferijam. Načrt odreja, naj se mesto širi v smeri jugo-zapada ter preko reke Moskve to Leninskih gora, to je. v smeri, ki je nasprotna prejšnji. Jugozapad in planota Leninskih gora tvorita najboljši teren za nove mestne dele. Globeli in doline, ki sekajo juge-zapadni ' predel, bodo zasajene s parki in vrtovi. Senčnati drevoredi bodo vodili skozi te parke v predmestne gozdnate masive. Položna pobočja in gorske planote bedo pokrile stanovanjske hiše. Skozi okna bo razgled na vse mesto. V tem slikovitem predelu Moskve, ki ga gozdovi ščitijo pred severnimi vetrovi, bo pozneje stanoval poldrag milijon Moskovčanov. široke utice, ki se bodo širše v obliki pahljače, bodo vezale jugo-zapad z ostalimi mestnimi predeti. Iz globine parka na Leninskih gorah bo vodil V center mesta razkošen prospekt Dvorca Sovjetov. Skoraj z vseh strani obdajajo Moskvo parki in gozdovi. Ko se bo Moskva širila, se bodo priključili mestu mnogi izmed teh krasnih gozdnih masivov. Načrt predvideva, da se bo okrog Moskve raztezal gozdni pas, ki bo segal deset kilometrov v globino. Ti gozdovi bodo neizčrpen vir svežega zraka za prebivalce prestolnice, pregrada za vetrove in filter za prah. (Dalje.) : Ljubljana, Dom sindikatov, Miklošičeva cesta 22-IL, teL-št, 45-- 38 — Tisk Tiskarne »Slovenskega poročevalca«