Amerik an ski Slovenec Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo Družbe sv. Družine. ŠTEVILKA 65. JO L LET, ILLINOIS.-U. JULIJA 1916 LETNIK XXT. vstrijci se uspešno ustavljajo Rusom. maSali v več bojih v Bukovini in drugod. Vkljub temu Rusi še vedno napredujejo. Tudi na zapadu ljuti boji. °b Soči vsi laški napadi odbiti,\ vendar poroča Rim uspehe. Rim, 6. jul., čez London. — Današ-naznanilo vojnega urada se glasi: -™ed Lagarinsko in Sugansko doli-n° se je naša ofenziva včeraj nadalje-aia. V Adiški dolini in v zgornji "Ski krnici je naš pritisk prisilil sodnika k umiku. ^a Asiaški visoki planoti je naše ^Pnistvo obstreljevalo sovražne linije. st'1 do'ini Je sc>vražnik zapu- 11 Postojanke, ki jih je še obdržaval Prima-Lunetti. ostali fronti do morja so bili gvPn'ski boji s prestanki. V odseku • Martina je sovražnik podjel napad Plinom brez uspeha. Vzhodno od k Ca smo odbili napad proti postojan-arn' ki smo jih nedavno zavzeli." 7 Avstrijcev ujelo 266 Lahov. (brezžično v Sayville), 7. jul. "T ^aznanilo avstro-ogrskega vojnega rada z dne 3 julija se glasi: . Laška fronta: Sovražno topništvo m«tavci min so bili izredno delavni ■J01' višinskim postojankam pri Do- «rdobu, zlasti v odseku južno od M c lat jejo napadi 20. in 22. laškega vojnega zbora proti naši fronti med Cimadici in Monte Zebio." Ruska fronta. °nte Deisidusi. V odseku Marmo-se pripetili posanini boji z roč-granatami. Kakor v odseku Mar- limi ^olate, tako so bili ob celi fronti od rente do Adiže sovražni napadi od-"ti. y odseku Monte Interrotto je po-stro ^ ^aiser s šestimi vojaki 26. av-Jel brambovskega polka u- naliai rhaHian°V' med kateriml so se tresen Vrtlrje častnikL Avstriici s0 elek 6 v' Sovražen strojnopuškni odbile • " 3 nekem drugem mestu je vojakov''^ UJCtih 13 častnikov in 366 Lahi ob Soči odbiti. J^naj, 8. jui. (Cez London, 9:40 zv.) avstr°C0:l ot,jav'jeno uradno poročilo o-ogrskega vojnega urada pravi: bii to - f!"0nta: V soškem odseku je in 0pniski boj raztegnjen do Gorice 'opniV081^ Pd Tolminu- Po m0Čni veju 5 1 Pripravi so Italijani ponoči Žič„ 7* "apadli višinske hrbte pri Tr-?natn:pnmorskem). Napadi so bili z b;tl„llmi izgubami za sovražnika od- Dunaj, 6. jul. (Čez London.) — Zadnje poročilo avstro-ogrskega vojnega' vodstva se glasi: "Blizu Sadzadke se je posrečilo močnejšim četam sovražnikovim prodreti v naše postojanke. Sedaj obdržujemo linijo raztezajočo se kakih pet milj zapadno, kjer smo odbili vse napade. "Jugozapadno in severozapadno od Kolomeje smo obdržali naše postojanke proti vsem sovražnim naporom. "Jugozapadno od Buczacza smo po ljutem boju ob potoku Koropice vzeli nazaj našo linijo. Obupni boji so bili včeraj ob kolenu reke Styr, severno od Kolkov, s premenljivimi uspehi." Hindenburg ujel 50 Rusov. Berlin, 6. jul. — Vojni urad je naznanil danes med drugim sledeče: "Armadna skupina feldmaršala von Hindenburga: Jugovzhodno od Rige in na mnogih točkah fronte med Po-stavy in Višnjevom so bili nadaljnji delni ruski napadi odbiti. Jugovzhodno od Rige je bilo petdeset Rusov ujetih med protinapadom. Ljuti boji na jugu. "Armadna skupina princa Leopolda: Skrajno ljuti boji, zlasti v okraju vzhodno od Vorodiša in južno od Darova, so bili povsod nam v prid. Ruske izgube so bile znatne. "Armadna skupina generala von Linsingena: Bitke pri Koscziuchnowki in v bližini Kolkov še niso končane. "Armadna skupina generala grofa von Bothmer: Na fronti odseka Ba-rysz je bila obramba po odbitju ponovnih sovražnih napadov deloma premeščena v odsek Koropjec. Ruski naskoki so se večkrat zlomili pred nemškimi linijami na obeh straneh Cho-cimirza, jugovzhodno od Tlumacza." Rusi poročajo uspehe. Petrograd, 6. jul. — Skoro pol milijona Avstrijcev in Nemcev je bilo u-smrčenih, ranjenih in ujetih, odkar je general Brusilov začel svoj veliki pogon dne 4. junija. Vojni urad je naznani! danes, da so včeraj Rusi ujeli več nego 10,000 Avstrijcev in Nemcey, od katerih je bilo 5,000 ujetih na fronti ob Dnjestru. Skupno število ujetnikov do danes je v okroglih številkah 235,000 ,od katerih je 4,500 častnikov. Skrbne cenitve po vojaških veščakih, utemeljene na najboljših virih, navaja- jo število usmrčenčev in ranjencev od 200,000 do 230,000. Avstrijci prevladujejo med ujetniki, a med mrtvimi in ranjenci je baje prav velik odstotek Nemcev. Vojni plen je neizmeren. Po nizki cenitvi znaša 250 topov raznih velikosti in nad 700 strojnih pušk. Poleg tega so ogromne množine streliva, zalog in vozil prišle v roke Rusom. Ogrožajo celo avstro-nemško linijo. Uspeh generala Lečickega zapadno od Kolomeje, kjer je prerezal železnico na Ogrsko pri Mikuliczynu, pomeni nov udarec za avstrijsko obrambo v vzhodni Galiciji. Severozapadno od Kolomeje so njegove čete deset milj daleč od Nadvorne, precej v ozadju avstrijskega desnega krila nasproti Tarnopola med rekama Stripa in Zlo-ta Lipa. Na skrajno desnem krilu Brusilovo-ve fronte Rusi ljuto napadajo Nemce pri Czartorysku in Kolkih. Predrli so več linij sovražnih utrdeb tamkaj in ogrožajo stran nemških postojank pred Lutslcom. Ti uspehi so znatno zmanjšali pritisk na rusko središče v tistem okrožju. Drug zanimiv položaj se razvija pri Baranovičih, kjer so se ruski težki topovi približali temu važnemu železniškemu vezišču. Avstrijsko vojno naznanilo. Berlin, 7. jul. (Brezžično v Sayville.) — Naznanilo avstro-ogrskega vojnega urada z dne 3. julija se glasi: "Ruska fronta: V Bukovini se ni pripetilo nič važnega. "Boji blizu Kolomeje v Galiciji so se razširili. Močan sovražnikov sunek zapadno od mesta je bil s protinapadom -ustavljen. Jugovzhodno od Tlu-macha so nemške in avstro-ogrske čete odbile sovražen napad na fronti poldrugega kilometra. Sovražnik je napadel predvsem z ogromno množino konjištva. "V okrožju južno od Lutska v Vol-hiniji sta nemška (!) zaveznika s svojimi napadi pridobila nadaljnjega o-zemlja. Silni ruski napadi zapadno od Lutska so bili odbiti. Ruski konjiški naskok v odseku Zloczevka se je tudi izjalovil. "Severozapadno. od Baranovičev so močni nemški in avstro-ogrski oddelki odbili velike sovražne napade, pripravljene po močnem topniškem streljanju. Boji tu se še vrše." Nemško uradno poročilo. Berlin, 7. jul. (Čez London.) — Po danes objavljenem poročilu nemškega vojnega urada so se na vzhodni fronti v odseku nemških postojank v Volhi-niji, raztezajočem se proti Czartorysku, Nemci pod pritiskom ruske premoči umeknili v novo obrambno postojanko. Poroča se, da so bili Rusi ob obeh straneh Sokula v Volhiniji potisnjeni nazaj. I Težki ruski napadi na čete feldmar- NEMŠKI PODMORSKI ČOLN DOPLUL V Z. D Kljuboval vojni nevarnosti na morju ter dospel po 16dnevni vožnji v Norfolk, Va. Zasledovan po križarkah. Na krovu 750 ton dragocenih barvil in Viljemovo pismo na Wilsona. Norfolk, Va., 9. jul. — Nemški pod-mor.ir-i čoln "Deutschland" je dospel davi ob 1. uri 45 minut v Norfolk. Sprejela ga je ob pristanskem vhodu ladja vlačivka "Timmins", ki ga je vzela takorekoč v zaščito, nakar je bil ob 4, uri 45 minut še po kapitanu Cocke spremljen v Baltimore. Podmorski čoln "Deutschland" je zapustil dne 23. junija neko nemško luko s posadko 29 mož. Na krovu ima naklad 1,000 ton, med drugim poštnih stvari in poslanico od nemškega cesarja na predsednika Wilsona. Strogo zastražen. Kmalu po 10. uri je odplula obrežna ladja "Quandago" s pristanskim kolek-torjem N. Hamiltonom na krovu navzgor, po zatoku proti podmorskemu čolnu. Niti kolektor, niti kapitan Chadwick nista hotela ničesar povedati o. namenu svoje vožnje. Splošno mislijo, da bo podmorski čoln strogo zastražen, že zato, da se nevtralnost ne prekrši. Podmorski čoln, ki je namenjen v pristanišče tvrdke A. Schumacher & Co., je dospel v carinišče z barvili in zdravili na krovu. Schumacher & Co. so agentje Severnonem-škega Lloyda v Baltimoru. Predsednik tvrdke H. G. Hilken je izjavil, da je podmorski čoln trgovska ladja in ne-oborožen. Kaj mislijo v Washingtonu. Wa-hington, D. C., 9. jul. — V ne-uradt:;h krogih tukaj mislijo glede nemškega podmorskega čolna, ki je davi doplul v Chesapeake Bay, da je podmorski čoln neoborožena trgovska ladja, ne pa vojna ladja. Ali bodo ravnali z ladjo kakor z vojno ladjo, ali kakor s trgovsko ladjo, bodo odločili, ko jo preiščejo zavezni in carinarski je nove postojanke. Sovražnik jih je stiskal samo ponekod. Na tisoče mrtvih Rusov. "Včeraj je sovražnik podjemal zopet razne napade na nemške in avstrijske čete severovzhodno od Baranovičev. Vsi napadi so bili odbiti. Naši sedmo-graški polki' so se bojevali v popolnoma razdejanih jarkih in so ponovno v krvavem spopadu odbili Ruse. Več nego tisoč mrtvih Rusov se je nakopičilo pred našimi jarki." Petrograd poroča uspehe, Petrograd, 9. jul. — Važne pridobitve po Rusih naznanja vojni urad danes. V južni Galiciji so osvojili železniško mesto Delatyn. V prodiranju proti Kovelu so Rusi zavzeli dve nadaljnji vasi. Ob dolnjem Stokhodu se avstro-nemške čete umikajo v velikem neredu. GARRANZA ZA MIRNO PORAVNAVO. Upati je, da vsa sporna vprašanja med Mehiko in Zdruz. Državami rešijo diplomati. Villovci baje vzeli Jimenez. Porazili Carranzove čete kar trikrat tekom enega tedna. Zapadna fronta. London, 6. jul. — Vsled odločnega odpora in enako odločne zavezniške o-fenzive ni bilo danes na nobeni strani nobenega važnega uspeha, dasi je prišlo do številnih napadov in protinapadov v okrožjih rek Somme in Aisne. Britanski vojni urad je naznanil nocoj, da so Britanci napredovali na gotovih točkah glavnega bojnega ozemlja vsled silnih bojev z bombami. Francoske linije se držijo pretrdno, in se Nemci obračajo bolj proti britanski fronti. Britanci stiskajo Nemce. London, 7. jul. — Britanske čete so danes napredovale na skoro vsaki toč ki fronte severno od reke Somme, in i nocojšnje poročilo o današnji bitki kaže, da so dosegle največje pridobitve izza pričetka "velike ofenzive". Današnji napadi so bili ovirani po nevihtah, ki so zadnja dva dni premočile vse bojno polje in poplavile zako-pe, tako da so morali polki Angležev, Škotov in Ircev gaziti po blatu. Naskočili važno reduto. / Ena najvažnejših pridobitev je bila naskočitev redute Leipzig^ južno- od vasi Thiepval. Ta postojanka je tvo rila enega glavnih branikov nemških ob reki Somme v zadnjih dvajsetih mesecih. Dalje južno so Britanci naskočili nad 500 metrov nemških zakopov, li-uradniki. Mogoče je, da spravi slučaj za '"»jo, in osvojili večji del vasi na dan vprašanja, ki so mednarodnemu pravu popolnoma tuja. Vsi presenečeni. Pri- Washington, D. C., 9. jul. hod nemškega podmorskega čolna j labirint zakopov, 5,000 metrov 'Deutschland" v vodovje Združenih Držav po samo 16dnevni vožnji smatrajo pomorski veščaki za najznamenitejši dogodek v zgodovini pomorskega brodarstva. To je bil prvi podmorski čoln, ki je preplul Atlantsko morje, in j danes iztrgali Nemcem dva iicer v vojnem času varno, vkljub dej- gozda in tri linije zakopov. Oviller Mnogo zakopov osvojili. Vzhodno od vasi La Boisselle so britanske čete danes popoldne osvojile dol gosti in nad 500 metrov v širini. Po leg tega so britanske čete koj v začet ku bitke zjutraj zavzele 1,000 metrov nemških zakopov. Severno od Fricourta so Britanci utrjena stvu, da so ga zasledovale angleške in francoske križarke. Preplul je 4,180 milj, od teh kakih 1,800 pod vodo. Zasledovan, a utekel. New York, 9. jul. — Nemški podmorski čoln "Deutschland" je imel štiri dni zamude, ker je bil zasledovan po britanskih in francoskih križarkah ter se je moral potapljati in pluti po ovinkih. Na krovu je imel naklad 750 ton dragocenih kemičnih tvarin in barvil. Washington, D. C., 6, jul. — Mehiška dejanska vlada je bila danes po svojem tukajšnjem diplomatskem a-gentu Eliseo Arredondu obveščena, da ameriška zavezna vlada prijazno sprejema Carranzov predlog, poravnati sporna vprašanja med vladama potom neposrednih diplomatskih pogajanj. G. Arredondo je prejel to obvestilo naravnost od državnega tajnika Lan-singa, ki se je prej posvetoval s predsednikom. Najnovejša nota. Washington, D. C., 7. jul.—Državni tajnik Lansing je v današnji kabinetni seji predložil načrt nove note, ki je bila odposlana v Mehiko kot odgovor zavezne vlade Združenih Držav na zadnji Carranzov dopis. Nobenega odgovora. Washington, D. C., 8. jul. — Iz Mehike ni dospela danes nobena nadaljnja omemba o tem, kaj namerava general Carranza predlagati glede načina za mirno poravnavo spornih vprašanj ob meji. Uradniki državnega de-partmenta pa mislijo, da bodo tekom prihodnjega tedna zaznamovati znatni napredki v odstranjevanju vseh obstoječih težav. V vojnem departmentu upajo, d^ se nad devetdeset odstotkov sklicanih 5,-000 rezervistov regularne armade takoj zglasi. Kdor se ne odzove osebnemu pozivu, ima pričakovati, da bo postavljen pred vojno sodišče. Villovci osvojili Jimenez? El Paso, Tex., 9. jul. — Uradno nepotrjena poročila so se raznašala nocoj na obeh straneh reke (Rio) Grande, da so Villovci, nastopajoči jugozapadno od Jimeneza, v tretjič v enem tednu porazili krdela mehiške dejanske vlade in zopet osvojili Jimenez. AMERIŠKI ZRAKOPLOVI IN TOPNIŠTVO V MEHIŠKI PUSTINJI šala von Hindenburga jugovzhodno od Naroškega jezera so bili odbiti. Nadaljnji ruski uspehi. Petrograd, 7. jul. — Nadaljujoč svoje prodiranje v krajini dolnjega Styra, so Rusi osvojili vasi Komarov in Grady ter železniško postajo Maneviči, kakor je naznanil vojni urad danes. Te tri točke so v krajini zapadno od Czartoryska, kjer je bilo ljuto bojevanje več dni, ko so Nemci doposlali mnogo pomočnih čet, da ustavijo rusko prodiranje proti važnim strategič-nim postojankam proti Kovelu. Po-' staja Maneviči je 14 milj zapadno od Czartoryska, ob železniški progi med mestoma Sarny in Kovel. Vasi Komarov in Grady sta jugozapadno od Czartoryska. Nemški umik v tem o-kraju je bil naznanjen danes. Avstrijci odbijajo Ruse. Dunaj, 8. jul, (Čez London, 9:40 zv.) — Nocoj objavljeno uradno poročilo avstro-ogrskega vojnega urada pravi: "Ruska fronta: V Bukovini so naše čete odbile sovražnika v dolini zgornje Moldave. Ob zgornjem Prutu in južno od Dnjestra je bilo včeraj le malo delavnosti. Zapadno in severozapadno od Buczacza se je več silnih sovražnih napadov izjalovilo. "Južno od Lutska so bile sovražne linije ponovno potisnjene nazaj, čete, ki so se umeknile v odseku ob Sty-rti severno od Kolkov, so zavzele svo- Pri Contalmaisonu so Britanci od bili več obupnih protinapadov po so vražniku, ki je bil pod vodstvom pru ske garde, cveta nemške armade. Koncem boja je' ostalo 700 nemških ujetnikov v britanskih rokah. Ljuti boji pri Verdunu. Nobenih pehotnih spopadov ni bilo na francoski fronti ob reki Somme danes, ali bojevanje na verdunski frontj se je zopet začelo z vso silo, z Nemci v ofenzivi. Več nemških napadov je bilo naperjenih proti francoskim postojankam pri Thiaumontu, severovzhodno od mesta. Eden izmed njih se je posrečil, in vkljub francoskim protinapadom Nemci še obdržujejo Thiaumont-sko utrdbo. Zopet poštna zaplena. New York, 6. jul. — Parnik "Nieuw Amsterdam", prihajajoč iz Rotterda-ma, Falmoutha iij Kirkwalla, je dospel danes semkaj s 534 potniki. Pri Kirk-wallu so zaplenili Angleži 369 vreč s poštnimi stvarmi, določenimi za Ameriko. Samo za holandsko poslanstvo v Washingtonu določena poštna vreča je bila puščena na krovu, poleg tega ena poštna vreča za Montreal in ena paketna poslatev za neko ekspresno družbo v New Yorku. Otroška mrtvoudnost. New York, 7. jul. — Čeprav poskušajo zaireti otroško mrtvoudnost (in fantile paralysis) mestna, državna in zavezna oblastva, se bolezen še vedno razširja. Med zadnjimi 24. urami je umrlo nadaljnjih 22 otrok. Devetnajst teh smrtnih slučajev je odpadlo na Brooklyn. Skupaj je doslej umrlo za mrtvičnostjo 196 otrok in nanovo zbolelo 87. Veščaki odposlani. Washington, D. C., 7. jul. — Šest najboljših veščakov z ozirom na otroško mrtvoudnost je zavezni zdravstveni urad odposlal danes v New York, da pomorejo tamošnjim oblastvom v boju proti epidemiji. V državi Illinois. Springfield, 111., 7. jul. — Državnemu zdravstvenemu oblastvu sta bila danes zglašena dva nova slučaja mr-tvoudnosti dojencev. Skupno število obolenj v državi, izven Chicaga, znaša zdaj 9. Danes naznanjena slučaja sta se pripetila v Kankakee in blizu Ore-gona, Ogle Co. BREZ SKRBI pošljite denar skozi naše posredovanje v staro domovino," ker kljub vojnim zaprekam, se naše pošiljatve izplačajo vedno točno. Kljub temu, da ne dobite pisma od svojcev iz stare domovine, ker je bilo morda isto na onem parniku, ki je prišel v roke Angležem ali Francozom, se *ii treba bati, da denar ni na varnem. Bodite brez skrbi! Dokler vidite naš oglas v listu, ni nobene nevarnosti. Če bi bila kakšna nevarnost, bi mi to v listu objavili. Mi garantiramo vsako pošiljatev, da bo sigurno sprejeta, ali pa vrnemo denar, kadar se nam dokaže, ali če se sami prepričamo, da denar ni bil izplačan, radi enega ali druzega vzroka. Ako slučajno ne dobi pošiljatelj nobenega obvestila o denarju, in tako ne ve, če je bil prejet ali ne, mu mi na zahtevo izposlujemo izvirno potrdilo, opremljeno s poštnim pečatom, katero je prejemnik lastnoročno podpisal, ko mu je c. k. pošta izplačala denar v stari domovini. Mi imamo v tem oziru najboljšo zvezo in najstrožji sistem, ker naš namen je zadovoljiti vsakogar, ki se posluži našega posredovanja. Danes pošljemo v staro domovino: 5 K za. .$ 10 " 25 " ... 50 " . 75 " . 100 " . Denar "Draftu", .75 1.50 3.70 7.10 10.00 13.75 250 K za..$ 34.50 500 " 750 " 1,000 " 5,000 " 10,000 " .. 67.50 .. 101.50 .. 137.50 .. 675.00 .. 1350.00 nam pošljite po bančnem ki ga dobite v vsaki banki skoro popolnoma zastonj, poštnem ali ekspres Money Order-om, ali pa v priporočenem pismu kar gotov papirnat denar. AMERIKANSKI SLOVENEC bančni oddelek, 1006 N. Chicago St. JOLIET, ILL. Amerikanski Slovenec Ustanovljen 1. 1891. Prvi, največji in edini slovenski-katoliški list za slovenske delavce v Ameriki ter glasilo Družbe sv. Družine. Izdaja ga vsaki torek in petek Slovensko-Ameriška Tiskovna Družba Inkorp. 1. 1899. ▼ lastnem domu, 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Telefoni: Chicago in N. W. 100. Naročnina: Za Združene države na leto.....$2.00 Za Združene države za pol leta.$1.00 Za Evropo na leto..............$3.00 Za Evropo za pol leta...........$1.50 Za Evropo za četrt leta..........$1.00 PLAČUJE SE VNAPREJ. Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois. Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV. Popise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila btez podpisa se ne oziramo. Rokopisi se ne vračajo. Cenik za oglase pošljemo na prošnjo. AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891. Entered as second class matter March 11th, 1913, at the Post Office at Joliet, 111., under the act of March 3rd, 1879. The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper for the Slovenian Workingmen in America, and the Official Organ of Holy Family Society. Published Tuesdays and Fridays by the SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Incorporated 1899. Slovenic-American Bldg., Joliet, 111. Advertising rates sent on application. seržant v Stric Samovi službi. Potopis je prav zanimiv, kakor je bil tudi daljši spis istega pisatelja pod naslovom "Življenje na Filipinih in njihova zgodovina", objavljena v A. S. 1. 1911. — Rural Mail Carriers of Illinois bodo imeli svojo konvencijo prihodnje leto (1917) v Jolietu. — Žalosten slučaj. Deklica Elizabeth Durschell, 6 let stara, je šla v petek v neko lekarno za svojo mater po neko zdravilo proti glavoboli. Njena mati je izpila žličko tistega zdravila. Bil je strup. Ko je hčerka slišala, kako njena mati stoka, je poklicala sosede. Našli so ženo mrtvo. Policija preiskuje prodajo strupa otroku. — Boj proti nečistemu mleku je začel zdravstveni komisar E. J. Higgins z vso strogostjo. Zasledil je zadnje dni več konvic nečistega mleka in pozval dotične mlekotržce na odgovor. — G. Frank Završnik, potovalni zastopnik za Slovenian Liquor Co., se je podal danes po svojih poslih v Penn-sylvanijo in New York za mesec dni. — Slovenska cerkev v New Yorku je bila blagoslovljena in izročena svojemu vzvišenemu namenu dne 4. t. m. Iz slovenskih naselbin. Joliet, 111., 10. jul. — Doba piknikov prinaša mnogo veselja vsem tistim, ki znajo ta čas prav uporabiti. Lepo vreme zadnjih dni že samo po sebi vabi človeka v zeleno hosto, ali v hosti je še vse lepše, ako si tam v lepi družbi svojih prijateljev in znancev. Vse to naši rojaki predobro vedo, in zato prirejajo skupne piknike. Nekaj jih je že bilo, a še več pa jih bo, kajti doba piknikov se je komaj začela. — Društvo Vit. sv. Jurija št. 3 K. S. K. J. se pripravlja na primerno proslavo 251etnice svojega obstanka, ki se b Peoria, 111.: M. R. Papich. Pittsburgh, Pa.: Anton Snellen Pittsburgh, Pa.: Urh R. Jakobi Pueblo, Colo.: Mrs. Mary Bub; Rock Springs, Wyo: Leop. Sheboygan, Wis.: Jakob Prest«" So. Chicago, 111.: Frank Goreli Springfield, 111.: John Peternel' Soudan, Minn.: John Loushta' So. Omaha, Neb.: Frank KomPl! Stambaugh, Mich.: Aug. Greg0' Steelton, Pa.: A. M. Papich. St. Joseph, Minn.: John PogW St. Louis, Mo.: John Mihelci^ Valley, Wash.: Miss Marie T°r Waukegan, 111.: Matt. Ogrifl', West Allis, Wis.: Anton Skerja"' Whitney, Pa.: John Salmich. Willard, Wis.: Frank Perovšek Youngstown, O.: John Jerma"' V onih naselbinah, kjer zdaj mo zastopnika, priporočamo, zglasi kdo izmed prijateljev nase"f;( sta, da mu zastopništvo P°ve.: Želeli bi imeti zastopnika v vsa" venski naselbini. , Uprav. S' p Zi si te b, ■ ip St W S S ffi SfiS SK SSS 9K S ** Buchanan-Daley O Desplaines and Allen Sts. JOLIET, ILLrf0 Les za Stavbe in Prem0 Največja zaloga v mestu predno naroČite dobite našo ceno TELEFONI 597 Square Deal Vsakemu Union Coal & Transfer C' 616 ca88 street, joliet, ill. Piano and Furniture Moving Chicago telefon 4313. Northwestern tele'0" Prvi in edini slovenski pogrebniški yois S že J "i«, H , »i >n , V,. *Vij I (THE HOLY FAMILY SOCIETY) V ZJF.DINJENIH DRŽAVAH Oprto?. Tfll TFT TIT Inkorp.v drž.111., 14. maja 1915 SEVERNE AMERIKE. UDUUi' JULIIil' ILL. Inkorp. v drž. Pa„ 5. apr. 1916 Vstanovljena 89. novembra 1914 ORU2BINO GESLO: "VSE ZA VERO, DOM IN NAROD." "VSI ZA ENEGA.IEDEN ZA VSE." GLAVNI ODBOR: Predsed. —Geo. Stonich, Joliet, 111. Podpred.—John N. Pasdertz, Joliet, 111 Tajnik—Josip Klepec, Joliet, 111. Zapis,—A. Nemanich, Jr., Joliet, 111. Blagajnik—John Petne, Joliet, 111. NADZORNI ODBOR: 1. Anton Kastello, La Salle, III. 2. John Stua, Bradley, 111. 3. Nicholas J. Vranichar, Joliet, 111. FINANČNI IN POROTNI ODBOR: Stephen Kukar, Joliet, 111. Josip Težak, Joliet, 111. Math Ogrin, N. Chicago, 111. Glasilo: AMERIKANSKI SLOVENEC, Joliet, 111. KRAJEVNO DRUŠTVO ZA D. S. D. se sme ustanoviti s 8. člani(icami) ▼ kateremkoli mestu v državi, Illinois in Pennsylvaniji z dovoljenjem gl. odbora. Za pojasnila pišite tajniku. Vsa pisma in denarne pošiljatve se naj naslove na tajnika. — Vse pritožbe se naj pošljejo na 1. porotnika. OB DNJESTRU. (Iz "Slovenca".) Tiha, avgustova noč. — . Globoko pod nami šepeče Dnjester ln se izgublja liki širok, srebrn pas v daljini. Bukov gozd na levi spi tiho ^Panje in le v semtertja se zgane listje zašumi kot v težkem snu. Na des-pa razprostira širna ravan, ki je Pac ne preseže človeško oko. Sto zvezdic je nasejal Vsemogočni n°coj na sinje nebo, med katerimi pla-ya mogočno svojo pot bleda luna. Vse mirno, niti najmanjšega šuma ni futi nikjer, le zdaj pa zdaj se oglasi lz,yasi onstran srebrnočiste reke ne-PriJ'etni pasji glas. O kako je lepa ukrajinska noč! Kakor da je vtaknil Mart v nožnice Sv°j krvavi meč, tako mirno so nam Potekali zadnji dnevi. Rusi so se bili skopali onostran, a mi tostran Dnje-stra in skoro cel dan ni bilo čuti strela. In res je moštvo počivalo in spalo er snažilo svoje obleke. Drugače je 0 seveda zvečer. Noč ima svojo smo' b kd° bi ji zauPal- Preskrbeli nad S-V1««*® in se splazili prav straže 3ester ter Postavili poljske cejw°i.sem jmej trj nlože. maj0 sj_ smeje^0 in •Sr-kranj'5ki fantje' ki 56 'tteteiu sallJ° v najhujšem bojnem VineSet korakov pred nam ije stal koš T'0 Z nasaien»m bajonetom pri . atei« grmu in zrl kot sokol čez reko. 4 toen- oda je vel topel vetrič in O k tUhajale misli "a dom. , ako lepa in bolesti polna je misel vKoc° v poljani! ' "StK°^lu na levi zašumi listJ'e-Mir°J Se oglasi straža. ' Pra5d° J"e tu-" Ponovi Vincenc in pri-^Puško za strel. ski. ' se odzove neznanec sloven- Jaz'? Ponoči je vsak 'jaz', «n "eumni. Kdo si?" "p 0nanc." VelevCt korakov naprej na rob gozda!" PostStr0g0 m°j Vincenc. "St0p v g0zdu st°P' naprej. ,^«anec obstoji. tih0i 11 klic?" vpraša Vincenc bolj "Puška" , ' °ugovori vojak in vpraša "T , 1U sem " "k' '- Se °8'asim in stopim pre-"G0Sp a, ne noyice?" 8(>sPou ° korPoral, pokorno javljam, 2°riiost s'otn'k naroča najstrožjo pojave 'k*er (lc,ajo Rusi levo od nas ni, lcio. ,1,1,1 je naznanjeno telefo-v«ak s alc°j stotn"%?Um^'v P°Jav naznanite f odšei- ame. bal'r sem vprašal svoje tri "aročal, saj so °ro p02nali oni mene .n jaz Stal kot «kl«an in zrl Pr«1 "a ,Ji? reko> a meni je ušla L>ti ° kak" težko je ■iir tai^Tečlt;,o-s t! t n"siiti na »• • aalec v koči na po- < t j " t«.- k rnZavo »t*.n sem otresel misli na av, n*Dr.,'i c otrcseI n " SSL'1 nckai korakov ter po- Nr> puv „l,ncenc'"sem deial- "j je!" Ic z»»P»n, kop roll In ^tl**!.!,, Sai V n»k ja., . nioram poleg ftra- K S C g* 11 se ozrl ,e vcdno P°lc8 . ^oa . zdaipazdaj čez tiho I? Snik''':,ir"0- Tu in tam > n>tila J .nc,bu "veti!,,:, raketa fn niti' "ckai 1'ipov okolico " «"a p0-. e streli na«ni in letele Bog ve kam nazaj. Rusi so streljali takrat zlasti ponoči skoro izključno z dum-dum-patroni, ki se prav lahko spozna jo po dvakratni eksploziji. "Plink plink, plink-plink" je udarjalo ob bukovo vejevje in listje. Levo od nas so otvorili naenkrat peklenski ogenj. "Ta-ta-ta-ta-ta-ta-tata ta" se je oglasila naša strojnica in ruska ji je odgovarjala v malo višjem tonu: "Tr-tr-trtrtrtrtrtr". Vmes so pa regljale puške in salve: Drrr, drrr-drrrr—. Vincencec je napel ušesa, iztegnil vrat in nepremično zrl v noč, njegova desnica se je pa oklenila puške. "Rusi napadajo, koprol!" "Mogoče; ali pa streljajo tja v en dan, kar se zgodi ponoči sto- in stokrat." In res je ponehalo peklensko streljanje v dobrih desetih minutah in potem je zavladal spet mir, le rakete so razsvetljevale in motile pogosteje nočno tmino. Straža je stala kot izklesana na svojem mestu in zrla čez reko. Mislil sem izrfted sto stvari na svojega Vin-cenca, ki sem ga imel izmed vseh fantov najraje. Bil je to mlad dečko, do ma tam nekje z moravških hribov, pravcati Gorjanec, ki je govoril tudi v neposredni bližini sovražnika tako glasno, da mu je že marsikateri podčastnik prikopal zaušnico za to. A jaz sem ga imel grozno rad, ker je bil zvest v službi do smrti, v boju srčen nad vse in sploh za vsako rabo. Jesti je moral imeti pač malo več kot drugi, kar sem mu pa tudi zlahka preskrbel. Če sem šel jaz na patruljo, je ^il Vincenc pri meni vedno, kakor tudi na poljski straži. Ni čudo, da sva se imela rada kot brata. Stražnik pred nama se je zganil. "Kaj je?" "Ali slišite, koprol?" Posluhnil sem in zadržal za hip sapo, a pri najboljši volji nisem mogel slišati ničesar . "Plnsk, plusk, plusk! se sliši iz Dnje stra kot udarci veselj," odgovori straža ln res je bilo slišati vedno pogosteje: "Plusk, plusk, plusk, plusk." "Jaz stopim k vodi, koprol, pa bom videl, kaj je," se oglasi Vincenc in že se je plazil 's puško v roki po bregu navzdol in se vrnil v dobrih desetih minutah. "Kaj si videl?" "Nič ni, koprol! Le ribe se premetavajo; odtod pljuskanje." Mesec je prevozil že veliko pot po bliščečem obzorju in šlo je že na polnoč. Naenkrat se oglasi iz vasi neznansko svinjsko cvilenje: Rusi so klali prašiča. "Dobra misel jim je padla v glavo," se oglasi Vincenc. "Ni napačna svinjska pečenka v fronti, ne!''. • "Le počakajte, da pride prilika in tudi mi se bomo gostili z mastinom!" In res nam je privlekel čez nekaj dni z nekim Hrvatom Nikolo rejeno ščene ki je teknilo vsem izvrstno. Cvilenje je ponehalo in noč nam je potekala hitro dalje. Spet je prišel na vrsto Vincenc za stražo. "Pa pazi, Vincenc, jutranje ure so so nevarnejše." "Ne bojte se, koprol!" in njegove oči so se zapičile v noč. Ni stal pet minut in že me pokliče s pritajenim glasom: "Koprol! "Kaj je?" "Ali vidite?" me vpraša it\ pokaži prstom na reko. Vprem oči in gledam. "Ničesar ne vidim." "Tisto-le črno na vodi?" "Kje?" "Poglejte naravnost čez moj prst!" In res zapazim nekako sredi reke črn predmet. "To bo bruno," pravim. "Ne vem, koprol! Bruno bi plavalo naravnost naprej, a to gre proti naše mu bregu." "Torej je Rus?" "Najbrže, a razloči se še ne." "Če je Rus, poslušaj! Če ima puško streljal, če ne, ga ujamemo." "Dobro!" Oba sva zrla v polmesečno noč, kajti nad reko se je začela dvigati polagoma megla. Postava plava bližje in bližje in že razločiva rusko čepico in posamezne sunke z rokami v vodo. "Puško ima na hrbtu!" vzklikne Vin cenc in se pripravi za strel. In res razločim v mesečini tisti značilni ruski bajonet, ki je segal Rusu čez glavo. "Pomeri in streljaj!" Vincenc nasloni puško k licu, pomeri, napne — pok! "Ma-a-a-tka!" zakliče Rus, izgine pod vodo, se še parkrat sunkoma požene na površje in —: Potem pa vse tiho je bilo — 'Ta ne bo. plaval več," pripomni Vincenc in straži mirno naprej kot da se ni pripetilo prav nič. Meni pa šumi še danes po ušesih tisti žalostni, bolestni Rusov vzklik: "Ma-a-a-tka!" Srce se mi stisne bolesti ob misli nanj. Moral je biti še mlad in ko ga je zadela krogla je vzkliknil tako bolesti polno: "Ma-a-a-tka!" Človek je kot mi, zato se mi smili še zdaj kot v onem trenutku, ko ga je zagrnilo valovje srebrnega Dnje-stra. Pravijo, da človeku v boju srce okameni, pa ni res, le otrpne mu spričo toliko mrtvih in težko ranjenih, a po boju se joka za padlim itovariši kot tudi za sovražniki, ki so ljudje kot mi in ki vrše voljo in povelje svojih višjih kot mi. Če bi se človek ravnal po svojem srcu, bi si v boju podal s sovražnikom roko in ga v pomilovanju poljubil na izmučeno lice. A poleg srca ima človek tudi pamet, ki mu je vsikdar najboljša voditeljica, zato se bije včasih kot zver in pozabi trenutno na vse, vse, in n'e ve, da ima mehko srce v prsih. A po boju se mu oglasi srce in človek bi jokal, jokal--- Kakor tančica je ovila megla šepe-tajočo reko in. zvezde so začenjale u-gaševati. Tudi luna se je bližala zatonu. Vincenc je stal in pazil. Levo od nas je počila včasi mina ali pa je bilo čuti eksplodiranje ročnih granat. Tudi streljanje se je pogostilo, čemur pa ni bilo pripisovati nobene važnosti. V meglenih urah je bilo pač vedno tako. Mi smo se bali nenadnega napade od ruske, a sovražnik od naše strani, zato so poljske straže streljale v takih slučajih vedno živahneje — tja v en dan seveda. Megla se je začela dvigati, bližal se je dan. "Še pol ure, pa gremo s straže," pravim Vincencu. "Do trdnega dne ostanemo danes, potem pa gremo. Premagoval me je spanec in tudi hladilo me je, zato sem hodil semtertja in mislil na dijaška leta, ko sem ležal do tričetrt na sedem v mehki postelji, dokler mi ni prinesla gospodinja kave. In še tisto sem spil v postelji, pokadil cigareto ter še zadremal četrt ure. Tempora mutantur: Časi se iz-preminjajo! Naredil se je dan. "Koprol," se oglasi Vincenc. "No?" "Glejte, na onem bregu pere neka žfcnska perilo." In res! Moral sem se smejati. Tu mi, tam Rusi, a vmes ti pere ženska perilo. Hitro pokličeva še tovariša in smejali smo se vsi trije. "Ali streljam?" vpraša Vincenc. "Lahko je preoblečen Rus, ki bi rad izvohal postojanko naše straže." "Vsekakor imaš prav! Civilistov nimamo v naši bojni črti nič, Rus jih tudi ne rabi. To je predrznost, ki naj jo plača, ali je Rus, ali ne." In Vincenc nameri. Pok! "Jej, jej, jej!" se začne dreti ženska v pravem ženskem glasu in se zvrne ter vpije na vse pomaganje in svetce. Vidno jo je zadel Vincenc v nogo. Hitro pobere perilo in se vleče med groznim vpitjem liied vrtove po vseh štirih. "Ej, zlodej te vzame, kako ti pa rjove in kriči," pravi Vincenc. "Saj jo mora slišati cela gališka fronta! Tri babe med naš polk, pa nam pokvarijo ves okus in pogum pred bajonetnim napadom." Šli smo in še daleč za sabo smo slišali njeno vpitje. Naznanil sem dogodek poveljniku stotnije, ki se je prav iz srca smejal in dejal: "Ja, Janez je Janez in ostane vedno Janez." Krog devetih je dobil gospod stotnik telefonično naznanilo, da je prinesel Dnjester k mostu mrtvega Rusa. Skoro gotovo je bil to tisti, ki ga je ustrelil moj Vincenc in ki je tako bolestno zaječal "Ma-a-a-tka", izginil pod vodo, se še parkrat sunkoma pognal na površje, potem pa utihnil in valovje ga je neslo proti jugu. precej na debelo, a vanj dež, tako da je postalo vreme neznosno, in nehote splavajo človeku misli v strelske jarke. — Ta trenutek, ko to pišem, se sliši ddljna detonacija topov izza belega o-brisa jugozapadnih gora. Na gosto padajo streli — nocoj še bodo morda metalci svetlobe naznanili, da se bije boj s prsi ob prsi, deli plačilo za ju-dežev greh. Lep prizor sem videl oni dan. Po strmem klancu,\ki drži k cerkvi, ležeči visoko v hribu, je korakala gosta dolga vrsta vojakov. Sami mladi, simpatični fantje z ognjem v očeh, z nasmehom, polnim življenja na licih in na ustnicah: Siva uniforma se komaj loči od kamenja. Vsi so brez orožja, nekako lahki in svobodni. Kam gredo? K izpovedi. Vsa ta množica? Da, vsa ta množica. Z vseh vetrov, različnih mater ih različne vzgoje. Ta pot jih je združila. Tik pred pragom slutnje negotovega zgane človeka. Vsuli so se v božji hram in se razdelili po klopeh, pokleknili po tleh. In najbolj mirne ustnice so šepetale v mislih najglobljo molitev in spoznanje, v kraju, kamor za trenutek ni segalo grmenje topov. Pa se čudite njih dejanjem? * * * Nekaterim družinam ob fronti se je naložilo, da se morajo zaradi šole izseliti z otroci, ali pa vsaj otroke oddati, da se jih pošlje na Moravsko kam, da tam pohajajo v šolo. Dasi se je naše ljudstvo precej rado izseljevalo, ima poseben strah pred tujino, in Tol-minec čudovito ljubi svojo zemljo, za katero je neštetokrat prelival kri. In pustiti še otroke po svetu, v razmere, v katerih je že umrlo na stotine naših malčkov? Ali pa pustiti zemljo, iz katere upajo še vedno iztrgati tisti bori živež. Jokale so matere in prosile stanovanja v zaledju v bližini šol za otroke, tekale pred oblasti. Zdaj se je baje zavzelo par gospodov za to, da se o-snuje za te otroke na mirnem in pripravnem kraju v zaledju (na Tolminskem) šola, združena z nekakim zavodom za silo, za katerega bi prispevali tudi starši z najpotrebnejšim in tako ostali v medsebojnem stiku. To je edino pametno. * * * Pisalo se je že mnogo o draginji in aprovizaciji. Znano je, da so bila pri nas v hribih svojčas živila, kar se tiče domačih pridelkov, najcenejša. A danes? Maksimalne cene ne držijo in ne držijo! Pravijo celo, da jih ni več. Maslo je kilogram pet kron in više. Eno jajce 20 vinarjev, in vojaki jih baje plačujejo že do 40 vin. komad. Kmetje prodajajo žito kilogram 1 K, tudi ječmen in ajdo. Pšenico pa po 27 K za mernik. Ne poudarjam krivičnih besed, če trdim, da je v tej vojni padla krščanska ljubezen do bližnjega po nekaterih krajih in pri nekaterih ljudeh do ostudnosti najnižjega samoljubja. In s tem — konec.—Fric. JAMES J. HILL S SINOM IN NA LOKOMOTIVI. James J. Hill, železniški magnat ameriški, graditelj mnogih železnic po severozapadu in eden prvih kapitalistov v deželi, je umrl v St. Paulu, Minn., dne 29. maja t. 1. Na sliki je videti s svojim sinom Louis W. Hillom in na lokomotivi stoječ. Uncle Sam zagrozil Turčiji. Washington, D. C., 6. jul. — Ameriški opravilnik v Carigradu je prejel danes od državnega urada naročilo, iznova opozoriti turško vlado na dejstvo, da ni doslej storila ničesar glede zahteve Združenih Držav, dovoliti nevtralnim deželam podpiranje stradajo-čih krščanskih prebivavcev v Siriji. Če se bo turška vlada še nadalje upirala izpolniti zahtevo, pride do resne napetosti med porto in Združenimi Državami obstoječih prijateljskih odno-šajev, tako ima opravilnik izrečno poudariti. Po poročilih, dospelih v, državni u-rad, je baje od 50,000 do 80,000 Sircev že umrlo od lakote, dočim turška vojaška oblastva še vedno zabranjujejo dovoz živil v deželo. Na tozadevna protesta z dne 24. maja in 21. junija ni prejela zavezna vlada še nobenega odgovora. ali v ponajveč slučajih manjša nego lani, bode letošnja, kakor naznanja poljedelsko ministrstvo. Cenitev je u-temeljena na izkazih z dne 1. julija. Najbolje kaže tobačna letina. Koruzni pridelek utegne biti srednji. Ovsu je bilo hladno vreme ugodno. Število akrov krompirjevega nasada je nekoliko manjše, za kake 3 do 4 odstotke, nego lansko. 300 žrtev potresa. IZZA FRONTE. (Izvirno poročilo z Goriškega "Slovencu".) Topovi zopet grmijo na celi fronti, a najhuje severno od Tolmina ob Krnu in Mrzlem vrhu. Strel se je držal strela in odmeval od gora, vmes se je v posameznih presledkih vmešal dvodelni mogočno bobneči glas našega možnarja. Zvečer ob deseti uri so se zabliskali čez nebo v veliko daljavo metalci svetlobe, ragljanje strojnih pušk se je $ulo kot krohotanje smrti. Skoprneče je to ragljanje, zato ker se mu vedno pridruži predstava, kako so se dvignile črne sence z zmago-žejnim krikom, bližajo se, napadajo, obvisevajo v žičnih ovirah, na železnih in jeklenih osteh in padajo pod jeklenkami. Griftenje topov niti na pol tako /le pretrese. Zdaj je zapadel sneg v gorah, sprva Letina ne preobilna. Washington, D. C., 7. jul. — Boljša letina nego v letih od 1910 do 1914, London, 6. jul. — Pri Caltanisetti na Siciliji se je pripetil hud potres, ki je zahteval približno 300 žrtev. Iz Rima brzojavljeno poročilo pravi, da so bili nesrečniki v žveplenih jamah pri delu, ko so bili zasuti. Med zadnjimi dnevi šo bili naznanjeni iz Italije razni zemeljski stresi. Na severni brežini Sicilskega otoka je moralo na tisoče ljudi vsled obnovljene delavnosti ognjenikov Stromboli bežati Po potresu prizadeto mesto Caltanisetta ima kacih 30,000 prebivavcev. Casementov priziv. London, 6. jul. — Priziv, ki ga je vložil sir Roger Casement proti smrtni obsodbi, izrečeni proti njemu, pride v razpravo pred peterimi sodniki pri-zivnega sodišča dne 17. julija. Velik napredek, Zapravljivec se pobaha pred svojim tovarišem: "Deset tisoč kron imam dolga, — Pa sem z nič začel!" Janponsko-ruska zveza. Tokio, 7. jul. — Glede rusko-japon-ske pogodbe, podpisane dne 3. julija v Petrogradu, je japonski urad za zuna-nanje stvari danes naznanil, da se je Japonija zavezala, da se ne udeleži nobene politijne ustanovitve, naperjene proti Rusiji, in drugič, če bodo^na daljnem vzhodu koristi enega naroda o-grožene ,po pripoznanju upravičenosti istih od strani drugega, da se imata potem oba naroda posvetovati o načinih, kako zaščititi ogrožene koristi. Tudi Rusija se ne sfne udeležiti nobene proti Japoniji naperjene politične ustanovitve. Naznanilo! Slavnemu slovenskemu in hrvatsk** mu občinstvu v Jolietu naznanjam, da sem otvoril svojo novo mesnico in grocerijo na vogalu Cora in Hutchins cest, kj«r imam največjo zalogo svežega in «u-hega mesa, kranjskih klobas, vse vrsM gsocerije in drugih predmetov, ki spadajo v mesarsko I in grocerijsko področje. Priporočam svoje podjetje vsem rojakom, zlasti pa našim gospodinjam. Moje blago bo najboljše, najčisteji* in tudi po zmerni ceni. Spoštovanjem John U. Pasdertz Chicago tel. 2917 Cor. Cora and Hutchins St., Joliet, II Vsakdo, ki je poslal denar v staro domovino POTOM NAŠEGA POSREDOVANJA, JE ZDAJ- POPOLNOMA PREPRIČAN DA DOSPEJO NAŠE DENARNE POŠILJATVE ZANESLJIVO IN TOČNO v roke naslovnikov, kljob vojnim zaprekam, v primernem času. V stari domovini izplača denar c.*k. pošta 100 kron pošljemo zdaj za $13.75 MI GARANTIRAMO VSAKO POŠILJATEV Pisma in pošiljatve naslovite na: AMERIKANSKI SLOVENEC BANK DEPT, JOLIET, ILL. Povest o dveh mestih. Napisal Charles Dickens. Iz angl. prevel Izidor Cankar. ' (Dalje.) Odšla sta ter pustila Lucijo in njenega moža in očeta in otroka ob svetlem ognju. Gospod Lorry je imel vsak čas priti iz banke. Gospodična Pross je bila prižgala luč, a jo postavila v kot, da morejo mirno uživati svetlobo ognja. Mala Lucija je sedela pri svojem starem očetu, oklepaje se njegove roke, in on ji je ravno začel pripovedovati z glasom, ki se je komaj dvigal nad šepetanje, povest o veliki in mogočni vili, ki je razmeknila zidove ječe in osvobodila jetnika, ki ji je nekdaj bil 'storil neko uslugo. Vse je bilo tiho in mirno in Lucija je bila bolj brezskrbna kot prej. "Kaj je to?" je zavpila naenkrat. "Draga," je dejal oče, ki je prenehal s povestjo in jo prijel za roko, "premaguj se. Kako si razburjena! Najmanjša stvar — vsak nič —> te plaši! Tebe, ki si hči svojega očeta!" "Zdelo se mi je," se je opravičevala Lucija, vsa prebledela in s trepetajočim glasom, "da 'sem slišala na stopnicah tuje korake." "Stopnice so mrtvaško tihe, ljuba moja." Ko je izgovoril te besede, je nekdo močno potrkal na vrata. "Ah, oče, oče! Kaj je to? Skrij Char-lesa! Reši ga!" "Otrok moj," je odgovoril doktor vstavši in položivši ji roko na ramo, "rešil sem ga. Kaka slabost je to, draga moja! Daj, da grem odpret." Vzel je svetiljko, šel preko dveh vmesnih sob in odprl. Po tleh so se oglasili trdi koraki in štirje možje sirovega obraza, v rdečih kapah in oboroženi s sabljami in pištolami, so stopili v sobo. "Meščan Evremonde, nazvan- Dar-nay?" je dejal prvi. "Kdo ga išče?" je odgovoril Darnay. "Jaz ga iščem. Mi ga iščemo. Poznam Vas Evremonde; videl sem Vas danes pred sodiščem. Zopet ste jetnik republike." Četverica ga je obkolila, kjer sta se ga oklepala žena in otrok. "Povejte mi, kako in zakaj sem zopet -jetnik?" "Dovolj je, da se vrnete naravnost na sodišče; drugo boste zvedeli jutri. Pozvani ste za jutrišnjo razpravo." Doktor Manette, ki je pri tem obisku okamenel od začudenja in stal s svetiljko v roki kakor kip, se je poteh besedah zgenil, odložil 'svetiljko, stopil k prvemu, ga prijazno prijel za prsa njegove rdeče volnene srajce in dejal: "Pravite, da ga poznate. Ali poznate mene?" "Da, poznam Vas, meščan doktor." "Vsi Vas poznamo, meščan doktor," so dejali ostali trije. On je raztreseno pogledal drugega za drugim in rekel po premolku s tišjim glasom: "Ali boste tedaj meni odgovorili na njegovo vprašanje? Kako se je to zgodilo?" "Meščan doktor," je dejal prvi obo-tavljaje, "toži ga oddelek Saint An-toinea. Tale meščan," pokazal je na drugega, "je iz Saint Antoinea." Označeni meščan je prikimal in pristavil: "Toži ga Saint Antoine." "Zavoljo česa?" je vprašal doktor. "Meščan doktor," je dejal prvi obo-tavljaje se kot prej, "ne izprašujte več Če zahteva republika od Vas žrtev, boste Vi kot dober domoljub gotovo srečni, da jih morete storiti. Republika nad vse. Ljudstvo je vrhovni zakon. Evremonde, mudi se nam.'* "Še eno besedo," je prosil doktor. "Ali mi hočete povedati, kdo ga je naznanil?" "To je proti predpisom," je odgovoril prvi, "a vprašajte tega-le iz Saint Antoinea." Doktor se je ozrl nanj. On se je v zadregi pre.-topal, se malo otrl po bradi in slednjič dejal: "Prav! Res je zoper predpise! Toda naznanila sta' ga — in ga težko obdolžila -a meščan in meščanka Defarge. In še nekdo drugi." "Kdo drugi?" "Ali vprašate Vi, meščan doktpr?" "Da." "Tedaj," je dejal mož iz Saint Antoinea s čudnim pogledom, "Vam bodo odgovorili jutri. Sedaj sem nem." VIII. POGLAVJE. Karte v roki. Gospodična Pross ni k sreči ničesar yedela o novi nezgodi na donnt in je šla po krivih, ozkih ulicah ter prekoračila reko po Novem mostu, preštevaje natihem neobhodne stvari, ki jih je še morala nakupiti. Gospod Cruncher je hodil s košaro poleg nje. Obadva sta gledala na desno in levo v prodajalne, mimo katerih sta stopala, pozorno .o pazovala vse večje gruče ljudstva in se ogibala vsake razburjeno govoreče množice. Bil je mrzel večer in meglena reka, ki se je stapljala v očeh s plapolajočimi lučmi in v ušesih s trdim strengetom, je kazala, kje stoje ladje, na katerih izdelujejo kovači puške za republikansko vojstvo. Gorje človeku, ki se je našalil s tem vojstvom ali ki je v njem nezasluženo napredoval! Bolje bi mu bilo, da mu ni brada nikoli zra- sla, kajti narodna britev ga je gladko obrila. Gospodična Pross je bila nakupila nekaj malih kuhinjskih potrebščin in mero olja za svetiljko in je sedaj mislila na vino, ki ga je potrebovala. Ko je pogledala v več krčem, je obstala pred znamenjem gostilne "Dobrega republikanca Bruta", ki ji je bila še dosti všeč, nedaleč od Narodne palače, ki se je imenovala prej (in pozneje) Tuilerie. Krčma je bila bolj mirna kot druge, ki sta jih bila videla, in kljub rdečim domoljubnim kapam ne tako rdeča kot ostale. Ko se je posvetovala z gospodom Cruntherjem in se prepričala, da je tudi on njene misli, je gospodična Pross v spremstvu svojega kavalirja stopila k dobremu republikancu Brutu. Postrani opazovaje zakajene svetilj-ke; ljudi, ki so s pipami v ustih igrali z umazanimi kartami in rumenimi domi nami; razgaljenega, golorokega in sajastega delavca, ki je glasno bral časopis, medtem ko so ga drugi poslušali; orožje, ki so ga nosili ali za tre nutek odložili; dvoje ali troje gostov, ki so naslonjeni na mize spali in v na rodnih visokoramnih, raskavih črnih suknjah bili podobni spečim medvedom ali psom, sta tadva inozemska gosta stopila k blagajni in pokazala, kaj želita. Ko je bilo vino izmerjeno, se je neki mož poslovil od tovariša v kotu in vstal, da -odide. Moral je mimo gospodične Pross. A komaj ga je ugle dala, je gospodična Pross zakričala in sklenila roke. * Naenkrat je bila vsa družba na nogah. Da je nekdo nekoga umoril, ker je bil drugega mnenja, je bilo najbolj verjetno. Vsi so pričakovali, da se kdo zgrudi, a so videli le moža in žensko, ki sta debelo gledala drug v dru gega; mož je bil ha videz Francoz in vrl republikanec, ženska očividno Angležinja. Kar so govorili razočarani učenci dobrega republikanca Bruta, razen da je bilo nekaj naglega in glasnega, bi za gospodično Pross in njenega variha ravAo tako lehko bila hebrejščina ali kaldejščina, če bi tudi kar najbolj napeto poslušala. Toda v svojem začudenju nista poslušala ničesar. Kajti treba je reči, da ni bila le gospodična Pross vsa prepadena in razburjena, marveč da je bil tudi gospod Cruncher — čeprav iz lastnega in zasebnega razloga — silito presenečen. "Kaj je?" je vprašal mož, ki je zavoljo njega gospodična Pross kriknila, z jeznim, osornim glasom (dasi tiho) in angleški. 'Oh Solomon, dragi Solomon!" je zavpila gospodična Pross in zopet skle nila roke. "Toliko časa te nisem videla in ničesar slišala o tebi in sedaj te najdem tukaj!" "Ne imenuj me Solomona! Ali mi želiš smrti?" je vprašal mož skrivnostno in boječe. "Brat, brat moj!" je vzkliknila gospodična Pross in zajokala. "Ali sem bila kdaj tako trdosrčna nasproti tebi, da me moreš kaj takega vprašati?" "Potem drži svoj gobezdavi jezik za zobmi," je odgovoril Solomon, "in pridi vun, če hočeš govoriti z menoj. Plačaj svoje vino in pridi vun! Kdo je ta mož?" Gospodična Pross je odmajala s svojo ljubečo in žalostno glavo nad bratom, ki ni bil nikakor prenežen, in je dejala v solzah: "Gospod Cruncher.' "Naj\gre tudi on vun," je rekel Solomon. "Ali mar misli, da sem duh?" Gospod Cruncher je očividno tako mislil, če smemo soditi po njegovih pogledih. A izpregovoril ni nobene besede in gospodična Pross je, prebr-kavši vsa objokana globine svoje torbice, z veliko težavo plačala yino. Solomon se je nato obrnil k pristašem dobrega republikanca Bruta in jim stvar s par besedami po francosko pojasnil, na kar so sfc ti zopet vrnili k vojim prostorom in opravkom. "Torej?" je dejal Solomon, obstavši na mračnem oglu ulice. "Kaj želiš?" 'Kako strašno grdo, da me brat, ki ga nisem nikdar nehala ljubiti," je ili-tela gospodična Pross, "tako pozdravlja in da mi ne kaže nobene ljubezni!" "Na. rag te vzemi! Na," je dejal Solomon in cmoknil gospodično Pross na ustnice.'"Ali si sedaj zadovoljna?" Gospodična Pross je le odkimala z glavo in tilio jokala. "Če si pričakovala, da se bom začudil," je nadaljeval njen brat Solomon, "si se motila. Vedel sem, da si tukaj; jaz zvem skoro za vse ljudi, ki pridejo sem. Če me resnično ne želiš spraviti v nevarnost — kar bi ti napol prisodil pojdi kar najhitreje po svoji poti in pusti mene, da grem po svoji. Jaz imam opraviti. Jaz sem uradnik." "Moj angleški brat Solomon," jc vždihnila gospodična Pross, dvignivši svoje objokane oči, "ki bi bil lehko postal v domovini eden izmed najboljših in največjih mož, uradnik med tujci in kakimi tujci! Rajša bi videla dragega dečka v —" "Saj sem rekel!" jo je prekinil njen brat. "Vedel sem. Ti mi želiš smrti. Lastna sestra me bo osumila. Ravno, ko se mi je začelo obračati na bolje!" "Milostljivi in usmiljeni Bog me obvaruj I" je vzkliknila gospodična Pross. "Rajša te ne vidim nikdar več, dasi sem te vedno zvesto ljubila in te vedno bom. Reci mi eno samo prijazno besedo ter povej, da nisi hud in da se mi nisi odtujil, pa te ne bom več zadrževala." Dobra gospodična Pross! Kakor bi ona bila zakrivila odtujitev. Kakor bi gospod Lorry v mirnem kotu v Sohu ne vedel že pred enim letom, da ji je ta dobri brat zapravil denar in jo pustil na cedilu! Kljub temu je izgovoril ljubečo besedo z veliko bolj nevoljnim zaščitniškim glasom, kot bi jo mogel izgovoriti, če bi bila v ravno obratnem razmerju (kakor se to vedno godi po vsem svetu), ko se je gospod Cruncher doteknil njegove rame ter hripavo in nepričakovano posegel vmes z naslednjim vprašanjem. "Saj pravim! Oprostite, kako je Vaše ime: John Solomon ali Solomon John?" Uradnik se je naglo in ezaupljivo o-brnil k njemu. Doslej še ni bil izgovoril besedice. "Dajte!" je dejal gospod Cruncher. "Odgovorite! John Solomon ali Solomon John? Ona Vas kliče za Solomona in mora že vedeti, ko je Vaša sestra. Jaz pa vem, da ste John. Katero ime je prvo? In kaj je ^z imenom Pross? Onstran vode se niste zvali tako." "Kaj- hočete reči?" "Jaz ne vem vsega, kar hočem reči, kajti ne moreni se spomniti, kako so Vas zvali onstran vode." "Ne?" "Ne. A prisegel bi, da je bilo dvo-zložno ime." "Res?" "Res. Drugo je bilo enozložno. Poznam Vas. Bili ste ogleduh Baileya. Kako ste se zvali takrat, pri očetu laži, ki ste mu Vi sin?" "Barsad," se je vmešal drugi glas. "To je ime, tisoč funtov!" je vzkliknil Jerry Cruncher. Mož, ki je posegel vmes, je bil Sydney Carton. Roke je držal zadaj pod škrici svoje jahalne suknje in stal tako malomarno ob gospodu Cruncherju, kakor bi stal v Old Baileyu. "Nikar se ne ustrašite, draga gospodična Pross. Prišel sem snoči h gospodu Lorryju v njegovo veliko začudenje; zmenila sva se, da se ne bom nikjer pokazal, dokler ne bo vse v redu ali dokler ne bom mogel s čim koristiti. Stopil sem k Vam, da poprosim Vašega brata za par besed. Želel bi, da bi se Vaš brat pečal s kako boljšo stvarjo kot gospod Barsad. Zavoljo Vas bi želel, da bi gospod Barsad ne bil jetniška ovca." Ovca je ob tistem času pomenila v narečju ključarjev ogleduha. Ogleduh, ki je bil bled, je še bolj prebledel in ga vprašal, kakor se upa — "Vam bom povedal," je odgovoril Sydney. "Pred eno uro sem Vas videl, gospod Barsad, da ste stopili iz sodišča, ko sem jaz ogledoval njega zidovje. Vi imate značilen obraz in jaz si obraze lehko zapomnim. Začudil sem se, da najdem Vas tukaj, in ker sem Vas iz upravičenih razlogov, ki Vam niso neznani, spravljal v zvezo v nezgodo sedaj zelo nesrečnega prijatelja, sem še! za Vami. Stopil sem tesno za Vami v tole krčmo in sedel zelo blizu Vas. Iz Vašega odkritosrčnega pogovora in iz tega, kar je javno krožilo med Vašimi občudovavci, mi ni bilo težko spoAigti vrsto Vašega poklica. In počasi se je to, kar sem storil na 'slepo srečo, izpremenilo v jasen namen, gospod Barsad." "Kak namen?" je vprašal ogleduh. "Bilo bi sitno in nevarno razlagati take stvari na ulici. Ali bi ne blagovolili govoriti z menoj nekaj minut zaupno — v pisarni Tellsonove banke na primer?" "Ali grozite?" "Oh! Ali sem kaj takega storil?" "Zakaj bi tedaj šel z Vami?" "Res, gospod Barsad, jaz ne vem, če Vi ne veste." "Ali mi nečete odgovoriti, sir?" je vprašal ogleduh neodločno. "Izvrstno me razumete, gospod Barsad. Nečem." Cartonova malomarna brezobzirnost je krepko podprla njegovo bistroumnost in spretnost pri delu, ki ga je namerjal izvršiti, in z možefn, '3 kakršnim je imel opraviti. Njegovo bistrovidno oko je to opazilo in kar najbolj izrabilo. "Saj sem ti rekel," je dejal ogleduh in očitajoče pogledal svojo sestro; "če bom imel zavoljo tega kake sitnosti, bo to tvoje delo!" "Pojdite, pojdite, gospod Barsad!" je vzkliknil^ Sydney. "Ne bodite nehvaležni. Če bi ne bil tako visoko cenil Vaše sestre, bi Vam ne bil tako prijazno stavil majhnega predloga, ki ga želim izvršiti v najino obojestransko zadovoljstvo. Ali pojdete z menoj v banko?" 'Hočem izvedeti, kaj mi imate povedati. Da, pojdem z Vami." 'Predlagam, da najprej varno spremimo Vašo sestro do ogla njene ulice. Dovolite, da Vam primem pod pazduho, gospodična Pross. Za Vas ni dobro hoditi sedaj brez variha po mestu: in ker Vas spremljevavec pozna go-poda Barsada, bi ga tudi povabil h gospodu Lorryju. Vsi gotovi? Pojdimo torej!" Gospodična Pross se je spomnila kmalu pozneje in se je spominjala do konca življenja, da je bila v Sydneyevi roki, se je je oklenila in mu pogledala v obraz, proseč ga, naj ne stori Solo-monu nič hudega, trdna odločnost in v njegovih očeh neka navdušenost, ki ni le nasprotovala njegovemu lehkomi-elne mu obnašanju, marveč tudi vsega moža izpremenila in dvignila. Preveč je skrbela za brata, ki je tako malo zaslužil njeno ljubezen, in preveč poslušala Sydneyevo prijateljsko tolažbo, da bi mogla misliti na to, kar je videla. Poslovili so se od nje na oglu in Carton se je obrnil proti stanovanju gospoda Lorryja, ki je bilo 'oddaljeno kakih pet minut. John Barsad ali Solomon Pross je šel poleg njega. Gospod Lorry je bil ravno povečer-jal in je sedel pri ljubem majhnem ognju — morda gledaje v njegovem plamenu podobo onega mlajšega postar-nega gospoda iz Tellsonove banke, ki je pred mnogimi leti zrl v rdečo žerjavico hotela v Doveru. Ko so vstopili, je obrnil glavo in se začudil, da je z njimi prišel tujec. "Brat gospodične Pross, sir," je dejal Sydney. "Gospod Barsad." "Barsad?" je ponovil stari gospod, "Barsad? To ime mi je znano — in obraz tudi." "Saj pravim, da imate značilen o-braz, gospod Barsad," je hladno pripomnil Carton. "Sedite, prosim." Ko je sedel tudi sam, je spomnil gospoda Lorryja s tem, da mu je rekel z nagubanim čelom: "Priča v tisti p&ay-di." Gospod Lorry se je takoj domislil in je pogledal svojega novega ob-iskovavca z neprikritim zaničevanjem. (Dalje prih.) Rojakom priporočamo sledeče blago. Kranjski Brinjevec, zaboj (12 steklenic) za ......................$12.00 Kranjski Slivovec, zaboj (12 steklenic) za........................$10.50 Baraga, zdravilno grenko vino, zaboj (12 steklenic) za.............$5.08 Ravbar Stomach Bitters, zaboj (12 steklenic) za...................$7.00 Kentucky Whiskey, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za $10.58 S. L. C. Monogram, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za $10.00 Cognac Brandy, zaboj (12 steklenic) za ...........................$9.00 Holland Gin, zaboj (15 steklenic) za.............................$12.00 Rock and Rye, Quarts, zaboj ^12 steklenic) za ...................$6.00 Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za .......................$7.00 Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za .......................$6.00 Domače Vino, v sodih po 6 galonov, 10 galonov, 25 galonov in 50 galonov, galon po..............................................75c Z naročilom je poslati Money Order ali Bank Draft. — Pišite v slovenskem jeziku na: Slovenian Liquor Co., Joliet, Illinois. Ljudje brez žeje. Nov pojav bolezni, o kateri se doslej ničesar ni vedelo, je odkril ino-moški profesor dr. Schmidt in jo krstil z imenom oli^odysie, to je brez-žejnost. Pri neki bolnici, ki mu je pravila, da že dalje časa ne občuti nobene žeje več, je postal pozoren in kmaju je našel med svojimi klijenti več oseb, ki so imele tako malo razvit čut žeje, ne da bi se zavedale vedno tega svojega stanja. Gre skoro vedno za nevrastenike, ki ne morejo izkazati nobenega dokazljivega znaka bolezni v organih. Tudi pri veliki vročini bolniki ne občutijo žeje, se tudi ne pote, niti v parni kopeli, niti po aspirinu. Kakih neprilik zaradi tega po njihovem zatrdiju nimajo. Vsled pomanjkljivega sprejemanja vode se nagibajo ti bolniki k tvorbi mehurnega in žolč-nega kamena. PIVO V STEKLENICAH, si Cor. Scott and Clay Sts.....Both Telephones 26.....JOLIET. ILLINOl* Rojaki in rojakinje širom Amerike ! Pristopajte k največjemu slovenskemu podpornemu društvu. DRUŠTVO SV. DRUŽINE (The Holy Family Society) štev. 1 D, S. D., Joliet, Illinois. Geslo: "Vse za vero, dom in narod." "Vsi za enega, eden za vse." Odbor za leto 1916. Predsednik...........George Stonich. Podpredsednik........Stephen Kukar. Tajnik...................Jos. Klepec. Zapisnikar..............John Barbich. Blagajnik................John. Peiric. Reditelj...............Frank Kocjan. Nadzorniki: Nicholas J. Vranichar, John N. Pas-dertz, Joseph Težak. To društvo sprejema rojake in rojakinje iz vseh krajev od 16 .do 55. leta in izplačuje bolniške podpore $1.00 na vsaki delavni dan za 50c na mesec. Zavarujete se lahko za $500.00 ali za $250.00 pri D. S. D. Redna seja se vrši vsako zadnjo nedeljo. Kdor želi pristopiti v naše veliko in napredno društvo naj se glasi pri podpisanem. Če mu ni mogoče osebno priti, naj mi piše za podrobnosti in navodila in pošlje $1 (en dolar), ta vsota se potem vračuna za pristopnino, da mu pošljem zdravniški list, pravila in drugo. Če ni kandidat sprejet, razun lastne krivde, mu vrnem vplačani denar. Pisma naslovite na: JOS. KLEPEC, JOLIET, ILL. J. C. Adler & Co. priporoča rojakom svojo Mesnica Telefon 101. JOLIET, ILL Dr. Richter's Pain Expeller zoper rermati-zem in trganj« bolečine in o-trpnelost členkov in mišic. Pravo zdravilo Je v zavoju, kakorJnega vidite mi sliki. Zavrnite vsak zavoj, ki ni zapečaten s An-hor Trade Mark. 25c in 50c vseh 1»-knrnah ali pa piSite ponj naravnost na L & Co. 74-80 Wash-ington Street New York. STENSKI PAPIR Velika zaloga vsakovrstnih barv, olj« in firnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskeg« papirja po nizkih cenah. A lexander Chi. Phone 376 120 Jefferson St N. W. 927. JOLIET, ILL POZOR ROJAKINJE! \ Ali veste, kje je dobiti najboljše ** so po najnižji ceni? Gotovo) V me>°^ Anton Pasderti Rir *nanj ^sscal "ji A Selug "V Eoite lili 2n V|šinai Janko toož, "Pleni se dobijo najboljše sveže in P1"'" rjCe jene klobase in najokusnejie ^"iu Vse po najnižji ceni. Pridite tore) poskusite naše meso. Ob °ji in "Na Je Nizke cene in dobra postrežb* naše geslo. Ne pozabite torej obiskati našej mesnici in groceriji na voR*" lu Broadway and Granite Str'®*' H & na 'Janje Vražnii Jonetn takih Kv. |v"Sov Vnbe °b dol, "sprav ]e zbil 5,0 kra, Chic. Phone 2768. N. W. Phone l1'' _ Luka Pleše HRVATSKO-SLOVENSK* gostilna kjer točim najokusnejše pivo, j . . . . • ;n V i maca in importirana zganja >B p <1111, ter prodajem dišeče smodke. Se vsem priporočam v obil«° 0 1014 North Chicago St., JoI'etl Naročite zaboj steklenic novega piva, k! se imenuje EAGLE EXPORt ter Je najboljša pijača E. Porter Brewing Company S. Bluff St.. Joliet, lb Ota telefona 405