CITATEUT! Prosimo, poglejte na Itevilk« poleg naslova u dan. ko Vili naročnina poteče. V teh časih splošnega povišanja cen, potrebuje list Vaše sodelovanje. Skušajte imeti nsročnino vnaprej plačano. GLAS Lisf slovenskih delavcev v Ameriki. Reentered a» Second Class Matter September 2T»th 1940 at the Post Office at New York, N. ¥., under A«t of Congress of March 3rd. 1879. No. 193. — &tev. 193. NEW YORK, WEDNESDAY, OCTOBER 6, 1943. — SREDA, G. OKTOBRA, 1943 VOLUME LI. — LETNIK LI. -L- = Cff**m'm*x JUGOSLOVANI SO ZAVZEU LOSIN J Jugosl. partizani vpadli na otok Lusfrino (Losinj) ob dalmatinski obali in so ga zajeli. — Jugoslovanska Osvo bodilna armada je sedaj založena z orožjem in živili, katere so menda dostavile zavezniške bojne ladje. — Poro čilo Vse slovanske novinarske službe v Moskvi. ALI BO RIM GOREL? London, 3. okt. — Jugoslovanske mornariške cd i nice s« priskočile na pomoč borilcem, tki skušajo očistiti dalmatinsko obalo Nemcev in so •zavzele o-t"k l»šinj na Jadranu, kakor se glasi jugoslovansko porinilo. 'Zavzeti otok se nahaja kakih 50 milj južuovzhoduo od Pulja (Pola). .Jugoslovanski vladni krogi v Londonu, ki nimajo zveze z Osvobodilno vojsko, so dejali, da zavzetja »toka ne nitrditi uradno. Medtem, ko partizanske vete |»od vodstvom Tita napredujejo v v (v sektorjih in so jm> zadnjih poročilih zavzele kraj Prijepolje, se pa nadaljuje tu-kaj obtoži*. da je Mihajlovič v sodelovanju 7. Nemci. Skupina, Ivi se naziva Zveza jugoslovanskih novinarjev, je (v Londonu) jwxlala izjavo, ki trdi, da se vrši a se sulanje bojevanje na jugoslovanski ze-inlji proti nacijem izključno ]mh1 vodstvom Tita. ki je načelnik Osvobodilno vojske. Ta sknpina obdolžuje Mihajloviea. da še vedno sodeluje 7. t'slani iti Nemci, Jugoslovanski guerilci ujeli nacije v past London, 4. okt. — V jnjseb-in m poročilu glavnega >tana Tita, partizanskega vodja, je reeeuo, tla je Prvi bosanski ylwr p' (».'»-urnem bojevanju 7. Nemci zavzel Tuzlo, ki leži približno .10 milj na skoro direktni črti od Sarajeva. To je največja in najbolj utrjena trdnjava v vzhodnem predelu Bo-Mie. Droge partizanske ediniee so zavzele Bj<'l<» (»olje in Kolasin, ki se nahaja približno 42 milj v notranjosti od pristanskega »nest a Kotora. Jugoslovanski krogi v Londonu so dejali, da je zavzetje teh dveh postojank izredno važno, ker kaže, da so gerilei zajeli nemške čete v past, kajti njih čete držijo gorske predele na obeh straneh, tako v Vzhodni < 'rnj gori. kot v pre delju c*l> južnem jugoslovanskem ohrežju. 1-ti jugoslovanski viri so u-raduo izjavili, da se 180^000 partizanom dostavlja ijmmhoč v obliki materijala,' a oni prosijo za se izdatnejše zalogo, da bodo mogli vzdržati sedanjo Nemški radijski komentator-ofenzivo v tekočem tempu, ji so danes nagla sili, da so o-fenzivne operacije partizanov v Jugoslaviji i >o ve za ne z zavezniškimi "operativnimi na meni," proti južnovzliodni Ev-ro|)i. Poročilo Vse slovanske novinarske službe Moskva, if. okt. — Svetozar Milosevic pošilja po brezžičnem brzojavu sledečo depešo: "Ljudstvo v .Jugoslaviji je vzdradoščeno nad uspehi narodne armade. Po vaseh, mestih in trgih prirejajo ljiudje shode in demonstracije in to posebno v osvobojenih krajih Slovenije. Iz teh sestankov naroda se NEMCI SE UMIKAJO PROTI RIMU Iz zavezniškega stana v voditeljem pozdrave. V osvobojene kraje prihajajo iz po Nemcih zasedenih predelov u-metniki, zdravniki, profesorji in drugi javni delavci. Ti ljudje delujejo med ljudstvom za nadaljno aktivno lxjrbo v svr-ho narodnega osvobojenja. "(Jerilski oddelki se jačajo z novodošlimi borci, ki pristo- j(. pojavila nemške čete pa jo v vrste partizanov. Tisoči varnost, ko,- m-oti i.n>r<» Vojna poročila ... j veru pixlrle ruske čete | daleč, da se nahajajo sedaj le .. . - še 2!) milj o0 Muslimanov za pristop v armado partizanov. "Idrijski rudarji so formirali poseben bataljon v Osvobodilni armadi in so re je trdno usidrana v ■zavzetem! Termoliju. Turški radio je preteklo nedeljo dejal, da bo Rim najbrž zadela ista usoda, kakor vsa mesta, katera morajo naciji zapustiti. Hitler je izjavil, da ta ko I bo Italija bolj krvavo bojno polje, kot katerokoli drugo zato, ker so Italijani izdali Nem ce in se podali zaveznikom, je bilo rečeno po turškem radiju. Nemci, je poudaril ta radio, požgo iii uničijo vse kraje in mesta, ki ne pripadajo njim in tako bo tiali z Rimom. Kjerkoli se Nemci umaknejo, naj-prej vse uničijo — Rim ne more pričakovati ka j boljšega. Zavezniški lM>mbniki so včeraj "tvorili zračne napade na nacijske obrambne in letališke }K>stojjuike na Balkanu. Bombardirano je bilo veliko letališče pri Airgosi na (irskem. (Argosa je najstarejše grško mesto.) Francozi so naznanili. d;i so docela okupirali Korsik«. — Nemci pravijo, da >0 srečno u-makniii vse svoje Čete na italijansko cel'110. preden «> jih mogli dobiti v roke zavezniški vojaki. S seboj so vzeli tudi italijanske vojne ujetnike in menda nekaj zavezniških. "Ljudstvo pa je vzljubilo svojo osvobodilno armado, ki se že nad dve leti bori junaško pr<>ti močnejšemu in številnemu sovražniku, ter ne bo nikdar odpustilo izdajalcem, ki nl<'če armade napredovale ta- RUSI 15 MILJ OD DNJEPRA London, (i. okt. — Kakor glase poročila iz Moskve, 1 »omagajo Nemcem usužnjeva-ti in iztrebljati jugoslovansko ljudstvo." MORALA V AVSTRIJI Bern (ONA). — Nacisti prirejajo sirom Avstrije slwde, na katerih svare prebivalstvo, naj ne kaže nobenega (slabljenja nacistične' morale, zvestobe in vere. Gauleitr dr. Jury je dejal na enem tehshodov, da je vlada trdno odločena, boriti se proti defetlstom z vsemi sredstvi, prav kot proti vsem pesi-inistein, ki nočejo slejv> zaupati oblasti in oboroženim silam Nemčijo. Nacistični uradnik je izjavil: "Nobene slabosti ne bomo trpeli. Proti onim, ki izdajajo deželo, pripravljamo kar najstrožje protiukrepe." ko dobro vkljnb deževju, da so zavzele točke oddaljene samo 15 milj od reke Dnjeper. ■Eno poročilo pravi, da je rdeča vojska očistila kraje na -100 milj dolgi Črti ob vzhodnem liregu Dnjepra, dočim >0 na se- 111 nogo o bojih na sredn ji dnje-perski fronti, tt«ln polkovnik Vassiljev, ki j«' moskovski radio komentator, je dejal, da ruske čete očiščujejo kraje ob tej fronti Nemcev. Dejal je, da ni več n:i jeprojH'trov.-kom iu izlivom rek Dnjepei- in pa Sož. Na b<'h»niski fronti so rdeče čete zavzele nadaljnih 4T> krajev in še vedno napredujejo. Božičnih zavojev voja-kom v tujih deželah ni moč registrirati Lz urada |M>štncga u)»ravite-Ija A. fiohhnana naznanjajo, da se zavojev, ki se jih sedaj pošiljaj našim vojakom preko morja, ne more registrirati ali zavarovati — izjema so samo pisma, ki vsebujejo vrednostne ali dragocene papirje. Pošiljke za člane mornarice, ali mornariškega zbora ter o-Ibrežne straže je mogoče registrirati ali zavarovati, ako so te narejene v smislu pravil •dede teže in velikoseti zavojev. Rim je bil požtran za časa rimskega cesarja Neroiia, o katerem j<* rečeno, da je bren-kal na godalo medtem, ko je Rim gorel. Kljrtb temu pa je zapisano, da je Neron dal |>o-klati mii'tgo kristjanov, na katere je vrgel krivdo požiga Rima, katerega je dal potem nanovo pozidati. — Morda 1*. to pot Kampanja Narodnega Vojne?a Sklada (NATIONAL WAR FUND) Prvi * I«* 11 kampanje za zbira-] ne v svojo odločnosti za izvoje-nje 17-milijonsfcega sklada Za* vanje te vojne. Našim zavezni-vojni relief, kateri deljen kom s tem pokažemo, da smo meti L'« različnih narodnih in pripravljeni na žrtve in na ra lokalnih organizacij, se je pri-i dodamo pomoč, ki obljublja čel včeraj zvečer v New Vor-ku s slavnostno večerjo v hotelu Waldorf-Astoria. zmago. To naj vedo tudi ovražniki Ob tej priliki so nastopili, N,arodlu VOJ,u sklad' kat;" razni znani in odlični govorni-! rtfl'kf,n',anJa se l,n?ue v uI;' ki in prisotnih je bilo reč kotit,'bru- kaŽf' < a zt,ru"^m v 15U0 vodilnih ošeJmosti iz po-jliaseI" zadevanju nudenja profesi jonalnega ^T0'', mi*un ^veziukom ter našim lastnim vojnim silam. s lovnega iu sveta v tem mestu. Predsednik Roosevelt je govoril j »o radiju in del ostalega, programa j«' bil tudi oddajan na nekaterih postajah od devete ure do četrt na enaj-t zvečer. kakor tudi na domači fronti, kjer je treba pomagati družinam službujočih vojakov, da jim zagotovimo zdravje ter potrebno blagostanje. "Kot vrhovni poveljnik na Predsednik Roosevelt jp i 11-[ prošam naše ljudstvo, da pod dorsira! kupen vojni relief z pre Narodni vojni sklad, kaj naslednjimi značilnimi i>escda-i ti imeti delež v našem Naro mi: i dnem vojnem skladu pomeni i , "Vsi Američani in vse a-'meti delež v izvo je vanju zrna brenkal na kako ^dal0| Wleri^e institnci jt. zdrnže-l ge." Mussolini, ce bo Hitler dal za-j_________' žgati Rim. odkoder so Mosso-1 linija spodili njegovi nekdanji 30 nemških divizij v Italiji BIVŠI ANGLEŠKI prijatelji in sodelavci. Kot pravi švicarski j;>t KRALJ JE ZA ZVEZO ___ "Suiss" l>il<» i>i*!i'oa dvakrat toliko, k«»likor so jih zavezniki izkrcali v Italiji. List pa pravi, da "JO divi- Newjwrt. R. 1. — Bivši angleški kralj Edward VIII.. sedaj vojv(Kla Windsorski, ki jt-pet s svojo ženo na obisku ga generala Marka W. Clarka,! zij l>0<1 poveljstvom feldmar-i Ameriki, je ]>oveala Krwiua Roinmela lenari v| «keinu poročevalcu, da on zelo škili armad v okolici NajioljaJ >«*vorni Italiji in opravlja sn-j želi videti ]>o tej vojni trdno je v veliki zadregi, kaj bi na-|mo garnizi.jsko službo. ' zvezo med Amerik<» in Angli- redila z darilom, ki ji ga je dal JJst pravi, da so imsk^lnji |ni za kako svetovno zve-njen mož k njenemu rojstnemu trije v/rok i, zakaj se Ronnne- 70 naro(h»v. ker bi to bilo ]»re-dnevu. lova armaria ne more združiti! zamotano in težavno za i/. To darilo je Napol j, kate- 7 arn,a<1° feldmaršala AH»ert| vajatii toda zveza m«l oVma rega si je general Clark osvo- Kesselringa v južni Italiji: .angleško govoreč,ma deželama 1. odpreti bi bilo treba ce- I>a bi ]»«» njegovem mnenju 1110-ste in železninee, ki peljejo čez Ape ni ne v osrednjo Italijo. -. Nemci mora j ogledati da ie pokrajina. na kateri se seda i na- jil v petek. Toda Mrs. Clark, ki tehta komaj 105 funtov in je visoka le malo nad pet čevljev, je časnikarjem to pojasnila z naslednjimi besedami: DR. JOS. GOEBBELS PRETI S SMRTNO KAZNIJO Nemški progagandi i SABOTAŽA V RUMUNIJI Bern, 4. oktobra (ONA) — Od konca septembra sem se je začela v Rumimiji širiti sal jota ža — tako poročajo vesti, ki prihajajo v Švico. Med drugim je bila uničena tovarna zaiisnje neka kemična tovarna, orožarna in več večjih industrijskih podjetij, pri čemer je bilo ubitih mnogo ljudi. Rumunska vlada je zategadelj postavila vsa industrijska podjetja pod vojaško kontrolo. Vsi nastavljenci stoje jwxl najstrožjim nadzorstvom in mnogo med njimi jih je bilo aretiranih. Vsa vojaška posestva pa so bila evakuirana iz takih krajev, ki so gosto naseljeni, ter minister dr. Joseph (ioebhcls je .eeraj posvaril Nemce, da bo dežela, ki ne stori vsi ga kar je v njih moči za svojo totalno vojno, lahko premagana. Kavno tako je posvaril, da je nemška v'»da pripravljena odsekati glavo vsakemu N< ;ik-u, ki bi skušal izpodkopavati vero v zmago. Dr. Goebbels je govo-lil v Sportpalastu ob ])i*iliki obhajanja i)razni!:a žetve. Njegov govor jo bil razposlan po vsom nemškem radijskem omre-,'žju In ameriški monitorji so na sporočili uradu za vojne informacije. Tropagandni ravnatelj je rekel, da širijo po Nemčiji d°-fetizem simo posamezniki, vslen česar se bodo sovražniki Nemčije zelo varali, ako lxnlo smatrali to z«, kako posebno c-viro vojno. Pri \ stm telil |«a j«' (Joeb-bels s poisrbnim zatrdilom, da je življenje naroda v cdoto. pošilja ljudski vojski in njenim odnesena neznano kam. ko dolino trpljenja iu bolečin. V svojem govoril se je vedno zaletaval z dvojnim zatrjeva nj«-m: tla mor«.jo prenesti večje žrtve, da pa je zrnata gotova iu drugič: da bo prišlo nad nje Še večji' trpljenj, četudi sta nemška zračna 111 mor nariš&a sila |»ripravljeni zadati odločilne vdarce. "Kdorkoli ])0štavlja v nevarnost svobodo in bodočnost svojega naroda, zasluži smrt!" je rekel Gebbtls, "In ta ga bo v resnici tudi zadela!" "Kapituacija Italije ne more biti nikd;>r j>oaov!jcna v Ncniči.fi, kajti: "Od njega sem prejela pismo, ki je bilo pisano 21. septembra. Rekel je: Napol j lx>m vzel in ga poklonim Tebi za Tvoj rojstni dan. Kaj pa hočem sedaj napraviti ž najini.' Rojstni list je v torek. Na polj pa je ze zavzet. Mogoče bom morala vzeti še kaj več mest!'' gla zagotoviti svetu mir. Rusije vojvoda ni omenil niti z besedo, čeprav ve danes vsak otrok, da so !KK; l»oje-najajo varna pred vsakim pre-fvanja na kopnem doztlaj v tej senečenjem; in zagotoviti bi vojni vršili Rusi, ki ne bodo bilo treba vsakdanje dovažanje vojnega matorjala veliki armadi. Investirajte v Ameriko, kupujte I'. S. War Savings Stamps oziroma Bolide redno. 1. Na čelu nemške države je j ena največjih nemških podmor-fuehrer, m pa i/dajsilee kot jo!skill |K)stojank na Norveškem Badoglio: lin katerega >'e Nemci še pose POSADKE NEMŠKIH PODMORNIC V PRISTANI ŠČU TROMSOE NA NORVEŠKEM SE PUNTAJO Nova poročila iz Norveške|" " ~ * potrjujejo jjrejšuja poročila o' poletja prejele ]K>velje, da zo-pojeniaj«č-i morali in o npor-l pet zašledujejo zavezniške la-nem nagli jen ju med nemškiini! dje po Atlantiku, poilmorskiini častniki in mor-j 1K> več uporov mornarjev narji na Norveškem. nemških podmornic na Norve- Prebivalei Tromsoe. ki jc škem je prišlo spomladi in v zgodnjem poletju, ko so pričela prihajati poročila, da zavezni- samo v pi Nemčija je republikanska fue-rerjeva država: .'i. Nemški narod je |>olitično prezrel in prestar, da bi ga mogle zapeljati hinavske laži nje-kot življenje posameznika v nih sovražnikov, zlasti po gren 2. Pri nas nastopajo kraljij'bno poslužujejo, odkar ?o a-j d v pravljicah iu opere* ill. lneriške leteče trdnjave 24. ju-, nevarnosti, potrdil govorice zadnjih dni, ki pravijo, da je gestapovski načelnik in notranji minister »Teinrieh Himmler poostril svoje delovanje ter snuša narodu zabiti v glavo vero v koneeno vojno. Dr. Goebbels je rekel, da je pot do zmage tekla skozi globo- ki preiskušnji v novembru leta 1918." V zaključku je pa Goeibbels rekel naslednjo: "To vojno je mogoče primerjati z brzovlakom. ki vozi z največjo hitrostjo. Kdor se lija bombardirale podmorsko mornic ni hotelo odpluti na postojanko Trodheim, pri pove- j morje, vsUmI cesar je bilo 2tK) dujejo, da je med nemškimi; častnikov in mornarjev j»osla-momarji morala skrajno nizka, nili v zapor v Oslo. in da svojim častnikom javno' Nemški častniki so podvzeli kljubujejo, kanlar so na ko-, izvanredne korake, da zdržijo pnem. ; moralo med mornarji ter več- hoteli biti prezreti v zadevah povojnih zvez. Tudi je vojvo-dova trditev, da bo že sama sila i 1. moč ter vpliv obeli združenih sil zadostovala za brzdanje bojevitežev, nekam medla spričo dejstva, da -e >csla nji gangsterji. ki vinlijo v«»jn<» proti našim zaveznikom, iu-strašijo vseli zaveznikov in njihovih sil. ter upajo vkljnb porazom na končno zmago — če ne zdaj. pa v dmgi vojni. T" seveda pomeni, da bodo tudi drugi na nasprotni liani plota delali zveze, ako sedanji zavezniki demokracije ne bodo dobili in vključili v svojo povojno zvezo vseh narodov, ki so izrecno proti vsaki vojni, todmomic in mornarji," je nekdo pravil. Poročila o uporih mornarjev v Tromsoe so pričela prihaja- drzne izstopiti na potu, si bo ti kmalu zatem, ko so podmor-zlomil vrat." nice po odmoru skoro celega krat pošljejo mornarje v služIjo na lxvjne ladje, toda ker iNemčiji zelo primanjkuje iz-vežbanih častnikov in mornarjev za podmornice, zato morajo oni. ki so na razpolago navadno ostati zelo dolgo na morju. si je zlomila kost v kolkn in sta obenem seveda poselila družJbo bogatincev v New Por tu, kjer so jima priredili par tije in jv vojvoila ob tej priliki j»odal svoje mnenje o |»ovojnih načrtih. Letalec potaplja ladie »Stotnik George P. Dummore, ki se jt1 zavzel, da potopi čim več japonskih ladij, je potopil že 6 ladrj-. s čemur ne more postaviti noben drugi zavezniški letalec na Novi Guineji. "BLAB NAHODA" — NEW YORK "GLAS NARODA" (VOICE OF THE PEOPLE" '»Hd and PablMtfrS Hj SloTcai« PublltMn* Oompanf IA Corporation* 'rank Stkaar, President; Ignac Hade. Treasurer; Joseph Lapsha. Set. ' kiulM« of the corporation end addrewee of above officers 21« WEST 18th STREET, NEW YORK 11, N. Y. r .WEDNESDAY, OCTQBKK t>, 1943 ▼STANOVLJEN L. 18ft 51th Year "Glav Naroda" la issued every day except Saturdays. Sunday* and Holidays. .Subscription Yearly 87. Advertisement on Agreement. ZA CELO LETO VELJA LIST ZA ZDRUŽENE DBŽAVE IN KANADO: $7.— ; ZA POL LETA 8&50; ZA ČETRT LETA 82-—■ 'Glas Naroda" Izhaja vsaki dan IzvzemM sobot, nedelj ln praznikov. ti LAS NARODA" 216 WEST 18tb STREET. NEW YORK II. N, * Valepbone: CHelsea 2—1241 OSEBNOST GENERALA MARSHALLA General George. Cat loti Maiisliadl, šef ameriškega, ge--raliiega, štaba, je ua i*>ti do viška svoje karijere. V h urada Slovenskega ameriškega narodnega mta= 3935 W 26th St. Chicago 23 111. Slovenska osvobodilna vojska na Primorskem SAS je prejel sledeče poročilo: ",Ko je .slovenska partizanska vojska osvobodila največji dol Priinorja je Osvobodilna fronta v teh krajih izrekla ze-dinjenje Pri morja s Slovenijo. Izvoljen je bil Nar. svet, kateremu načehije dr. Jože Vilfan mL, podpredsednik je France Bevk, tajnik pa dr. Alozij Bebler. Bed je vzpostavljen v vseh osvojenih krajih. Prebivalstvo je z navdušenjem po zdravilo prihod osvobodilne vojske in po vseh mestih pa va seh razobesilo zastave. Italijanski manjšini, katera zastopa F;jrdraamlo Barega iz Tržiča. je obljubljena kulturna avtonomija in enakopravnost jezika. V Gorici so partizani dobili deset nepoškodovanih sovražnih k tal. ki so že iv službi naših leUlcev. Prebivalstvo mobilizira vse sile proti nacij-ski vojski." Naše eribanje V dobi od IG. do 30. septembra se je v ta urad prijavila nova podružnica številka 93 £AXS v Brooklyn it. X. Y.. nastala je \7. društva 50 ABZ. V istem razdobju so prispevale s-ledeve podružnico: Stev. 11 SANS Ambridge. Pa. $12.50 ■številka 24- SANS. Virden, lili. $4.19: številka SAMS, Salonu Ohio, $7.70: Številka 3] SANS, Pueblo. Colo.. $10,75; števi'ka 33 'SANS. Bridgeport, Ohio $21,25; št. vilka 40 SANS Kenuifrrer. AVvo., $20.50; <Št. 48 SANS. Cleveland. O. $200.00 številka 54 SANS, Chicago, Til. ^.00; štev. 57 SAMS L'An-Micb. $8,00; številka 69 SANS lit------. „ „ splošnem je L>il njegov napreddk poeaiseii, slednjič pa Imi vsakdo izprevidel, zaradi katerih svojih, lastiiiosti je prišel na svoje sedanje visoko ines>to. Nek iiodavaii dogodek jasno kaže njegov značaj in m jezove metode. General Marshall ise je \Tačal iz Alžira, bi -i ogleda wroplau, v katerem •*> 'bili razun nje^a še i.ekateri drugi visoki aniiadtii čast niki, opazi nekaj praznih sedežev. Rdkel je, da bi bil zločin, ako bi sedeži ostali prazni, ko se more kak lahko ranjen vojak prepeljati v Združene države, mesto, dalbi se peljal s kakim počasnim pa mikom. V treli minutah je bil nek štabni častnik — general Marshall nima nikdar svojega adjutauta — na poti v bolnišnico z narurilom, <3a naj hitro izberejo dva ranjenega vojaka, ki bi mogla sede potovati. Častnik se vrne z dvema ranjenima pnastakom. eden je imel roko v obvezi, drugi pa je imel obvezano glavo. Ko sedeta, pristopi k njima general in pravi: "'Jaz sem general Marshall in me veseli, da vaju imam s seboj." Na prihodnjem letališču izve. da je tam nek ranjen poročnik in čaka na ladjo; general Marshall tudi njega vzame v acroplan. Ko so dospeli v Washington, so-bili ranjenci prepel jani v Walter Reed Hospital. Cez tri dni, ko je bila Marshallova glava polna načrtov, kaiko bi bilo mogoče Nemcee vreči s Sicilije, je naročil štabnemu častniku. da naj gre v bolnišnico, |>oizve o troji, ranjenih in tuli naj prinehe izročilo. Tak je general Marshall, mož močne postave, ki bo • ;1. d^c»»nibm star Cxi let. More biti Hl>at kot jeklena plošča naj n ločno jšega tanka; če s čim ni zadovoljen, more silno majati s svoj« glavo, pa pri vseim tem je najbolj skr- >w>.ma o:» '►en no »ž v armadi za dobrobit svojih jwxlloziiili. Njegova * York. N. V. $50,00; šte-glava je velikanska -hramba teimičnili in osebnih vpra-' vilkn 78 SANlS, BridSeville, Pa aiij. pi Jbleinov in naglih rešitev. In vsak dan je tako in 988.60; številka 83 SANS, Wa! general Marshall nikdar ne zmeša svojih rnifcli. General Marshall je v celi armadi tudi najmanj tea- T^^ J^r. X" Y tralen mož. Za svoje b^ede nikdar ne išče olepšav in svo- VnrV v v iir - »• •li i - • . • i i - ' -. i ork. i$16.75 stovdka 87 ,e mogočnosti nikdar ne kaze. Oni, ki delajo z njim, pra- SANS Brook'vn N Y iiono. njb, da naravnat >ovraži javin»st. da nikak dobro," je rekel nekoč. Njegove navade na njegovih mnogoštevilni^ nadzo-vovajnih potovanjih tudi kažejo njegov značaj. Častne straže in parade sovraži; razun če je kdaj neobh(xlno 1 »»trebno. .Vko nui hoče kak divizijski general pokazati \ak nov top iii kako daleč strelja, ga general takoj vpraša, ako kih> strelja ž ujmi. AJko ni še liikdo streljal, tedaj M a rs hali Ogovori: "Hudiča — takih topov sem videl že na tisoče; videti hočem moža, ki strelja ž njim." General Marshall ima "lielepo" navado, da nepričakovano pride v vojaško kuhinjo in v kantini ne čaka, da odvedejo nu določeno mesto, temveč *ode. kjer se mu (Hiljubi. (ire tudi v kuhinjo, da vidi, koliko hrane je za-v azeue, ali koliko jQ pride nazaj. Nato pa pofekittyi. da je }»opravljeno, kar ni bilo prav. K., je v Afriki o^iazil, njegov jeep nekom ]joča.si »•»a, je vprašal šoferja, kaj je. Povedal je. da nekega ko-ne morejo dobiti. General Marshall je naročil preisko-ati po vseh ameriškimi taborih tpo celem svetu, ako kaka potrebna stvar o pravem čaisu lie )>ride. Kadar general Mai*shall obišče kako vojaško bolnišnico, skoi » vsakega vojaka %i>raša, 'kdaj je bil ranjen in kateri sitotniji prij>ada. Ln Mai^iall mu takoj jxyve. na :<-ni in tem kraju, za tem hribom in v tej deželi. General Marshall je zelo redkobeseden. Kadar mu kak poroča, mu samo odgovori: "Napravite to," ali pa: • Tega ne sinete napraviti." In ne pove, zakaj. General Marshall natančno }>ozna sposobnosti vsake- • i - ustnika v armadi. Če spozna, da je kak častnik dober 1 iko mesto, pa. če mu tudi ni osebno naklonjen, ga ' o o ienoval na in<*sto. in ves čisti prebitek je namenjen za SANjS in JPO SS. Dbr- 23. oktobra bo -se/neai in natančnem poročilu c krajevnem listu "Shebovgan Press', se ie javni shod, ki s«1 je vrši! Sh'ebovganu, Wis. 11. sepfombra zvečer pod pokroviteljstvom tamosnjih naših po-družnžic in pomožne postojanka in na katerem je covoril tudi naš predsedni kRtbin Kristan. prav dobro obnese!. Dne 17. oktobra bodo imela združena društva v San Fran-cisen, Cal-, proslavo z vinsko trgatvijo v Slovenskem napped nnm domn na 2101 Mariposa Street Program se bo prijel ob 2. popoldne in zaključil s J]los{io zabavo v ob^h dvoranah. Vstopnina je le 45 centov iuirosV.vanskih ljudskih osvobodilnih vojsk. A' najtežavnejših ntzmerah in )>roz ozira na osebno trpljenje in žrtve, osvobojujete svojo domovino korak za koza-koiiK Vi odpirate'pot invaziji združenih naro-t o vašem iribanju in njooro-vih usnehih. ki ira je tako dol-,ro blatila lažniiva pronaretlne može in žene po vsem vvefu Z občudovanjf>m in na vduseniem. Snrojmite vsi na :o bratsko ljubezen.' Tjouis Adamič, Etbin TCi isfan.. Zlat ko Baloko-vie, Peter Peff. Žarko Buiieie. Smile Vojdanov RESOLUCIJA PODRUŽNICE ŠTEV. 48, SANS, — Cleveland Ker so sedaj opravičeni protesti in izjave na dnevnem redu napram "Ameriški Domovini" ter uredniku iste, kakor tudi naprav patru Arobrožiču. Rev. Urankai ju, in Rev. J. J. Omanu,, radi njih gonje v A. D. napram pisatelju Louisu Adamiču in nekaterim drugim odbornikom SANSa, radi tega h? >e zanetil razdor za skupno delovanje med različnimi ptru-janii tukaj živečih Slovencev in da bi se tako onemogočilo nadaljno delovanje SAXiSa. Radi to nikakor ne strinjajo z 4'Ameriško Domovino" njenim urednikom in dni^'mi prisoevatelii spisov, ki so naperioni radi mržnje. ki i<- brez podlage, nanram pi^a-felju T>oui>u Adamiču, :di ka teremukoM drunremu odborniku in -odelaven, ki žrtvuie svoj 'v-as s t m. da deluje pii S.VNSu /a združenje slovenskega naroda v njegovi domovini. Nadalje opozai jamo A ..„ _ .... .. . «" .........-r »i«/«rijaiiiu Allien- prt sem tljivih vojnih uspehov ško Domovino, da ako bo kakš no blatenje v ameriški javno sti, kakor to zagotavlja njen urednik z dne 7. septembra, da TAKO PRAVIJ0 DRUGI Zadnje dni je bilo precej kc*- lastne ofenzivo * montiranja o jugoslovanskem1 -Jugoslovanska vlada je o-cot ruskem vodji, Draži Miha j- čividno dajala izjav« tisku Iomou, katerega je jugoslovan pripisuj^ Titove zmage Miška m druga propaganda nad hajh viču - in večina ti>ka je dve leti neprestano prikazov«- sprcjeia to j»otegavščino, kot la, kot velikega junaka in osvo- avtentično bo jeva lea iz ljudstva. Sicer j»a| -.Miliajlovičev oor je vr-naj navedem nekaj izvleirfcov šil toč.Ki delo, »kajti imel j«, cc-u zanimivega članka O u v i<, svojo lastno Demokratsko Khoadesa. ki prav,: | jugoslovansko novinarko agen "V osebnem pi^mu koros-Jeijo, ki je pošiljala depeše "ud pondentu švedskega list;, "Da- ,..(.k„d v Jugoslaviji". gi-ns Nyheter", se je Miliajlo-vič oprostil zaradi svoje neak-tivnosti z izgi voroni, da je čakal 'na obljubl jen signal zavez- "Ta agencija je poslala Hi. septembra 4New York Timesii' vest. katera je navajala, da so ravno dospele podrobnosti o u- On ni bil v Istri in ne v Itali ji (Primorju — Op. ured.) ter se >ploli ne iHlej>t'.*uje v -eda-njili bojih proti osišču. " Dogodki, ki se razvijajo, -o Mihajloviča nizkrili, kot eno največjih in najdaljših j>otegav-ščin propagamle v tej vojni. ''Namesto -lavnega junaka, bo on opral slovensko im /pre l kak,^u-r» prikazovala jugo-ameri-ko javnostjo, da bomo sloViinsk;l vliul,,a .P«'M>aganda mi pri-li > proti dokazi, da A meriška Domovina ni nikoli zastopala sloven-kura naroda še manj ga pa predstavljala ker do zadnie svetovne vojne smo bili v Cfevelandu nooozna-m. kakor po drugih naselbinah kot s'ovenski narod. Tn le R 1 Publikanskonin združ njn, voditeljem istega in T ouis Adn miču «e moramo zahvaliti, da smo sedaj v ameriški javnosti o.v/nani kot Slovenfi.. /a v.-e, kar je bilo storjeno ?a v Združenih državah v pri« slovenskeira naroda, gi'e za>lu-^a naprednemu elemientu. in v a j več jKi Louisu Adamiču Radi tega vas opozarjamo, da vrenehate z vašimi pu.-tolov--č ioinii. ki nimajo namena koristiti našemu narodu v stari nikov.' Priziuil je torej, da, spesnili bojih in napadih Mi-njegove čotniske edinice niso; hajloviča proti Nemcem v vzlio vodile nobenih bojev, katere. (n,i Bo>„i. nedaleč inl mesta Jma je hotela umetna propa-1 Zvornika. Spričo spretnega ganda zadnje čase pripisovati. i„ proraČunaiiega manevrira- nega njegovih vojakov, so bile nemške posadke razbite in pognane proti reki Drini. Prisiljeni, da preplavajo reko, -o bili Nemci nato jxinovno napadeni in uničeni na deamem bregu reke. "To je t»ila velika novica — toda resnična ni mogla biti, kajti Miliajlovič je pisal kore->pondentu "Dageiis Nvlieteh," naslednje: «fnmot-'ni. Odcrlasovano in sprejeto sočasno od navzočih za-topni-I:ov.. Frank Barhič prods. Frances Eržen, tajnica John Ziiic, blagajnik. ! "SPANISH in in LESSONS" — §I»n-šfin;i r 20-tih nalogah. — Čpansko-an-elcbka slovnica. — Spisal jo je B. D-L' Cortina. Tn knjisa Jo ih>ik)!ii:i in i>rnT nič prikrajšana. <><1 prve dn zadnje strani J» ?e popolnoma ista. kot io je pisatelj napisal in kot je bila prvotno izile prvotne tiskarsko for me, in ker je pisatelj sprejel nižjo oe no. l'o tej priprostl stopnjevalnl meto»ll vam Corinta pumaca. ila se lahko na niHte španščine. To praktično učenje Ima kar nnjman< nezniiiualrlb in 7.a|»letonih slovnični! "ravil ter ras nči brati, govoriti in ra >mnietl -]ian.«ko Cnrintovo kmtko roeto' v.«. V.ipk V V f»fl> u- |t . Bojake prosimo, ko pošljejo za naročnino, da se poslužujejo — UNITED STATES oziroma CANADIAN POSTAL M0NET ORDER, ako je vam le priročno SONART REKORDI Lepe Melodije! St. M571—N» Marij taca, polka Kje bo moje roilce MariOca pegla—polka Dnqnecne Unlveralty tamb urica orkester fit M875—Terezlnka polka Na planincab—ralCek Jerry KoprlrJek tn orkmler Za tov cealk la cene plošC m obrnite na: JOHN MAB^ICR. Im. m W. 4M SL, New Tart Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom KRANJSK0-SL0VENSKA KATOLIŠKA E D N 0 T A Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki . . . Posluje že 50. leto. Članstvo 38,600 Premoženje $5,300.000.00 SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA 127.24% Če hočeš dobra sebi in svojim dragim, zavaruj m pri najboljši, pattern in nadsolventoi podporni organizaciji, KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JBDNOTI, kjer m lahka xavarujrt ta amitnlne, razne pogodbe, operacije, proti bolezni in onemoglost! K. S. K. JBONOTA sprejema moške ia ženske od 16. do 60. leU; stroke pa takoj pa rojstvu in da 1C. lete pod svoje okrilje. K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše »rste certifikate se-danje dobe od S250j0t do S5.009.H. K. 8. K. JEDNOTA Je prava mati vdov in sirot. Če ie nisi t lan •11 tianlea te mogafoe In bogate katoli&ke podporne oreaniiacije. potrudi sv In pristopi tekaj. Za pojasnila a zavarovalnini in za vse druge podrobnosti sa obrnite na oradnlke In nrmtelca krajevnih druitev K. 8. K, Jednota. aU p. na: v zamejstvu, se je Miliajlovu rfividiio izkaz«il 7.ajx»čkjirjn.j « ..jaz M,„ že hi] Brit. katereinu se je pripisovalo do! eeln iu Alnn.ikall,eni> lla, je zadiiii h par tnlnov Ikik* m .,,,•„ ,,..„ wl, , , , 1 ., . ■ nioja armada v redu m se Ik> zma-e 1 itovjl. partizanov. ah;za-t.la bojcVati kaii0r ,|itl0 1)0 leVK-arjeV, k, ^strpali z > prva zavezniška divizija ovraznika orc-/je m i^lvzel, juiro<]ov.in>ko zemljo Kil, V)uio ii j i napravili potem. l>o docela zjixneilo napore partizanov, ker to ne bo za-iliri partizanska vojna, pač pa dobi-« organizirana in opremljena regulanm armada za osvobojen je domovine.' "Miliajlovie je poudaril, da bi sodelovanje s Titovimi silami vodilo v 'nepotrebne' prelivanje krvi.'* Clankar v -vojem daljšem r-pi.su navaja tudi to. da je Timesov ko respondent, inr. C, Ii. Sulzberger kmalu za tisto "avtentično" raco »Jugoslovanske demokratične novinarske agencije ^loslal svojemu listu iz Kaira naslednjo dejješo: " 'CJeii. Draža Mihajlorič... je še vtnlno neaktiven, kljub Vsem. poiskusom od zunaj, da bi >e doseglo sodelovanje — kakršnokoli — med njegovimi neaktivnimi silami in Titovimi annadami." Veuni, da mi*. Sulzberger .ie teJfotii tega ča>a, ko jo Mbajlo-vič kraguljil v balkanski Ii gorah, potoval po Anfdiji, Švici, Portiugalslvi. po Egiptu. jh> Afriki, itd., ter je od povsod pošiljal svoja poročila, (jotuvo torej ni zdaj prvič slišal o tem, da Mihajlovic ni vodil odpora v Jugoslaviji — in pravijo, da prinaša Times najbolj zaueslji ve vesti! GLAVNI 35L-353 No. Chicago Street, imiraRniPiMPMp- URAD Joliet, Elinois Iz kronoloffije naše domače vasi... Živel je v naši vasi prileteli fant, ki je rad trubadnril — seveda se ni boril za domovino, ker je imel grbo, pa je bil kljub temu ponosen nase in na svoj ?žameta$t 'lajbelc'. Rad je pil vinee in vlekel cigare. To ga je spravilo vedno v timba-dursko razpoloženje ki ga je gnalo v temnili nočeh do oken starih deklet. Za to njegovo zaibavo bi ne bil svet nikoli zvedel in prav lahko bi (bila ostala to tajna temnih noči. da ni posegla vmes fantovska hudomušnost, ki ga je privezala na železne križe nekega okna, kjer je plav-šal. V tisti -usodni temni noči so slišali sosedje pozive, ki so prihajali od kiižastega okna m-ki so segla«li:- "Fantje, a ko me ne odveže-te,bom^ ... "KlAfi SAMiMA'— Ntn KOBE VSTANOVUKN L. Mk PO KONVENCIJI ZVEZE KANADSKIH SLOVENCEV i Prva slovenska konvencija na, ter so kričali, da ni resnie-je minila. Ali se bomo po uje-jnih pravilih ravnali? Ali je V Kanadi ne bo splošnih volitev no. kar govori proti i^Miajlo-vičn, Narod je hil jako ne- ž strpen in kričali so: Ven njinfr! K sreči je prišla policija, da ga je ven .postavila, si- Ottawa. — Politična ki je grozila Kanadi, ho odgo-dena saj začasno, zakaj vse izgleda, da volitev za parlament letos* ne ho. JPremier Mackenzie King jo zagotovil o tem Narodno 1'rbe-ralno f. de racijo pred dobrim tednom. I>ejal je, da je celo mogoče, da bo ostal sedanjx pat lament na svojem mestu do leta ltMo. M t*. King je rekel, da čc Ikj ?Mogoče preprečiti druge volitve v času vojne, se bo to storilo. Po njegovem mnenju je to potrebno iz vidika moških v vojnih silah in pa delavcev, od katerih se mnogi nahajajo daleč stran od svojih volilnih distriktov in tako ne morejo iz vajati svojih volilnih pravic. Seveda je premier istočasno tudi namignil, da on ali pa nje gova stranka nimata pod svojo kontrolo morebitnih dogodkov l:i lahko dovi de jo deželo do 1'ega. da bodo molitve potrebne. Piedvsem Štiri okolščine obšla iajo, ki lahko utemeljijo potrebo novih volitev vzlie vojnemu stanju. Prvi razlog za volitve je bil »•'tjav nezadovoljstva z vlado ki bi v takem slučaju ne imela proporčno zadostne podpor.« •>d stn.ni ljudstva, da bi mogla uspešno izvajati svoje smernico 7. ozire.ni na vojno in drugo. Drug isto tako važen razlog bi sčvfda bilo trganie a'i oviranje v'adtiih snu mie in ciljev po kaki nasprotni tfruji v vladi ali parlamentu in tretji razlog bi lahko izviral iz prejšnje ■a. namreč kak morebiten razdor v vladi sami aii med ni-rimu pristaši in pod pomiki Zadnii razloir oa bi mosrle prill' sti na -Votlo nepredvideva-mo razmeivo. ki bi zahtevale. Ha ep vlada ohme direktno na liudstvo. da potoni volitev pro novi \;>ido in omogoči gladko tekoče funkcije iste. Pristaši pietniorja Kinga so pozdravili tako piednašanje ]ioložaja in so mu obljubili pol-no lojalnost in sodelovanje v deniokratičnem smislu. Nikakor pa nis'o tega mnenja enako vzeli na znanje v nasprotnem političnem taboru. Vodja Icon servativnih progresive v John Bracken, je takoj odgovoril. kriza, zdelo primemo in ugodno, aje.v" — to bi pomenilo, da ho-obenem bi mogel na ta način če jo volileem predočiti vj-e še kaj na<ših rojakov v Kanadi in Ameriki, ki se drže svojega {starega duha? Po tistem pri jdejo po današnjem času reče- cer n? vem, kaj bi bilo., no, petokolonisti. Marsikateri J Nato je imrt zaključni gošč pravilno ne razume, kaj je'ror Bogoljub Štefanov iz To-vreči krivdo za nastalo situ- svoje uspehe in napore za voj- P'*a Melona. »Peto kolonisti so ronta. aeijo na druge, kot na primeri ni program itd. različni; so vohuni in saboterjij fBrez novic tudi nismo. Stork na opozicijo, ki bi potem v j V tem tonu je podal pred ne- d™«* grupa so oni, ki so pioti lja se je oglasila pri ugledni očeh javnosti ostala odgovor-'kaj dnevi liberalec James A. sro^ organizaciji, in proti de-'družin; Mir. in Mirs. Lukežič, na za zmešnjavo v vladi, ki bi MacKinnon govor, tekom ka- ,nv^kim časopisom. Tretjo grn *er je prinesla krepkega fanta. lahko tako nastala- terega je deiai, da jo sedanja po tv0rli0 0T1b ki' kadar ima Oba sin in mati se dobro po- Nasprotne politične skupine:liberalna administracija tekom 01?anw*cija sv°j° sei°> gredo(čutita čestitke! so bile najbolj nejevoljne, ker! Štirih let vojne dvignila Ka- nav°!):ske k ^anom, da jih za-; Ob 50-letnici 'Glasa Naroda' K- premier namignil, da te zku-|nado v trgovskem pogledu na držnjejo, da na sojo ne gredo, želimo mnogo uspeha! * „ :_______i:__kt_-»________________ i . > lrpr nrnti nrirfinnnoiii Vo! sa.io izvojevati politične zmago, medtem, ko j^ vlada zaposlena v izvojevanju vojne. Liberalne struje pa ravnota-ko gledajo na nedavno uspehe nasprotnih strank v provim?i-jonalnih in drugih volitvah dovolj resno, da tudi mislijo na volitve, ter delajo načrte za 'širok program vzgoje volil- tretje mesto na svetu.. ,]lPr so Proti organizaciji. Vsi Najtežje 1k> za liberalce, ki takl sP^J0 k P*« koloni. Mo-' imajo v rokah vlado, dopove-. "0"' te"a ne za^ajo. I dati ljudstvu, da so bili v pra-1' Maflo ino,a™<> premisliti prej vem z ozirom na omejit v, in ko kaJ st<™°- *R v Kanadi P|.ilo?eno vam m0_ vsakojako restrikcije, ki so lju.^™' ^'r.ev order v znesku $3 50 s ka- dem preprečevale nakup tega ima svojce v • starem kraju, m zakaj bi bili Frank Zaic. Sudbury, Ont, Can. LIST MU UGAJA. viški belini Tam bodo — rie- Tihi so mali domovi. Slkriv- mi, klicali — glasno oznanjale j iU,stnc šepetanje se preliva minljivosti. Tam bodo pele zj,m<{ njimi. Prikrivaine solze bronastimi pevci pesem ene gotovosti groba. O, tiho, tiho domovanje! iSprthod v objemu tvojih zidov se ne more enačiti z nobenim drugim. Kaj se sprehodi v zelene gaje na cvetoče livade, med pisana polju; kaj rajajoči pohodi k bistrim studencem, šumečim potokom! Kaj vriskajoči poleti na donebne velikane? Pri vsej .razigranosti in mnogoglasno-sti in bogastvu lepote prečesto nič n»> povedo, nič no dajo! Ti pa učiš in pomirjaš, osrečuješ in blažiš. I1 samo rahljajo gomile. Goreče molitve vonajojo v nebo. Gla-no kličejo grobovi vso mine — Glasneje jim odgovarjajo apostolove besede: "Samo ljubezen ostane vekomaj!M G. Dominik. KANADSKE LADJE ZOPET ŽRTVE PODMORNIC. Nacijslve podmornice se zopet pojavljajo v vodah Atlantika in prt d kratkim je bilo potopljenih devet ladij konvoja zaveznikov. Me dtfmi so bito' nekatere kanadske iadje. m onega, čeprav so imeli denar, da hi o Delavci, profesijonalci in ljudje, ki sami niso imeli dovolj zn preživljanje., so hoteli rešiti te otroke pred usodo, ki so vedeli, da jih čaka v nem-•kih rokah. Nitinci .so prošnjo ljudstva odklonili in zbrani množici »povedali. da ima vlak zamudo — pri vozil je res* šele čez tri dni — ljudje so vkljub temu nekako zvedeli, kdaj je vlak z otro- !ist p.še. da je Cena otrok, s katerimi tržijo naciji, v nekaterih krajih višja, kot v Varšavi. tfvaiuidški list pripominja, rla je usoda teh nedolžnih polj -kili otrok v nemških očeh zgolj |x>trobno poglavje v izvajanju njihovega raznarodo-vnlnega programa na Poljskem — dt co ugrabljeno polj-s-kim staršem protlajajo z isto ravnoenš-nostjo in brezobzirno fc'tjo. kot bi prodajali govedo, pokradeno kmetom. Gestapov >ki ca-1 ni k i so poslužujejo ivso-ira, da si kopičijo denar, pa tržijo š-> s človeškim blagom. tako brez srca, da bi se borili proti svojim staršem, in bva-kom in sestram, ali otrokom. Ker so imeli edino izbiro med končen t aci jsk i m taboriščem ali pa .^o jih pomorili, ali pa uiti v hribe, da se maščujejo nad fašisti in nazisti. Dosti je resnice, kar se piše, in dosti j^ ne resnice. Ali [Slovenci, ta vojna je naša vojna! Mi se moramo priklinčiti k drugim našim bra lom Slovanom, ke rto jxuneni. da so bomo rešili sužnjosti. kajti r.ii Slovenci smo največ prestal; in nas* so največ preganjal: iz enega kraja v drugega. • Keza kanadski h Slovencev je organizacija, ki ima prostora za vsakega Slovenca in Slovenko. Kako bi bilo lepo, da hi se vsi združili in ?=po-razumeli. Zdaj bedo hladni tero vsoto poravnam zaostalo in tudi plačam nekaj za naprej za naročnino lista.. Da sem vselej pozen, ali kakor rečeno zaostankar, upam, da mi upravitelj lista ne bo zameril. List mi z"elo ugaja, sem pa tudi naročnik drugih slovenskih listov, kar mi dela ovire pri plačevanju naročnin. A pustiti, -di biti brez tega ali drugega lista. i!ii je pa bolj težko. Želim, da mo 'Glas Naroda' še naprej obiskuje rodno z do-b' irn čtivom in svetovnimi no-vicami. Vas pozdravlja J. Miklich. Port Arthur,, O nt. Can. NA TISTO TIHO POTOVANJE. Till* n.-nnevi poslednjega .slovesa zvene na obličju narave, prišli i Lahno, kot mehko, božajoči dnevi in bi so priredi-1 /.veki n dane resign^cije, žubo !o koncerte in igre, v korist ri po vsej pokrajini jesenska «'a hi navedeni razlogi dali pre- P1'1'*!^ in s» prišli na posta-mierju priliko za odrejenje vo- " I i te v hidarkoli hi to njenm V PESMARICI "AMERIŠKA SLOVENSKA LIKA" m vkljuteoe aMcfo slovenske pesmi: I. Podoknlc* - motel sbor s Url. ton sa monpeTom t. Pbxdrav — molki xhor a. i^Dku ooc — molki ibor 4- Otf4ki I v on _ mešani sbor I. Pomlad nnka — meianl »bor, ■ bariton samospevom I. Lin 1— »olo apey*. molki In meianl tbor T. Lira 1|. — i* mešjuii sbor «. Al tan t.ki odmevi _ ta m o« k I m tenakt sbor, ■ bariton m- moapevotn K*ot*ta U wlau 1M _ molki ibor !•- 8o«l — «a aamoapeve. meianl •bor In apramljfvan^am glaaovlra U PaaJm a,- sa aaomw.___ Aanl sbor In spremljevanj« daaovlva all or«« CENA SAMO 50 centov KOMAD Dl m iMoeertae peai u N mttmm itara. kaUre Jc aetu-M h i Iiifcl Mal MA mi L HOLMAR. orraniat ki pri ar. VMu, dere- oiiia, im NaroČite to sbirko prti KNJIGARNI SLOVENIC PUBL. OOMfAKH 216 Weft 18tfa Street New York U, N. Y. velikem številu. Po daljšem moledovanju je bilo gotovi dobrodelni skupini dovoljeno, da jo šla v vagone in pregledala otroke. Ob po-?lcdu na otroke go se pregledniki zgrozili in ljudstvo samo, ki ni moarlo čakati, da jim o t roke fioka-že.io Nemci, je odprlo vagone, tor ugledalo sestradane in prestrašeno otroka, ki so se stiskali v gručah kot bi se hoteli ogniti nevidnemu bien. Oblečeni so bili v cunje in glare so jim bile polne w5i mnocri med njimi pa so trpeli v sled omrzlin. katere so dobili se preteklo zimo. Strašen prizor je vzbudil med ljudstvom ogorčenje, toda Xemci so kmalu v. krvi zadu šili nemire, ki so nastali in po dogodku ni smel nihče več ve deti, kdaj se pripelje kakčno skupino poljskih sirot v Var -avo. Kdorkoli je bil zasačen da je širil vest o pfibodu takih otrok, je bil ostro kaznoan. Pri vsej tej žalostni stvari, pa so delali Gestapovei denar — na skrivaj so namreč pričeli prodaj.rti poljskim ljudem otro ke, katere so po strani vtfeli iz ČUDNA IZJAVA RUDNIŠKEGA LASTNIKA Scrclr Hillman je pred kratkim pisal v newyorskem listu "F M" da je dLl predsednik Falconbi idge NTickel \fines Ltd. delničarjem družlie porodilo .tokom katerega je rekel, dst jih ho veselilo zvedeti, da j^ čistilnica, ki jo družba la-:-1uje na Norveškem, ostala nepoškodovana, ter da nemoteno obratuje 'pod nemško kontrolo. Kanadska nižja zbornica je to izjavo ožigosala kot škodljivo vojnemu naporu dežele, kar je premierja Kinga napotilo, da je v imenu vlade izrekel ostro obsodijo dotične izjave. .1. G. Ilardv, predsednik o-menjene dražbe, je lovil ribe. ko so ga hoteli časnikarji povprašati glede zadeve. Neki •iradnik družbe pa je dejal, da ie predsednik družbe neki A-meričan. a Thaver Lind-slev podpredsednik družbe, zatrdi', da je predsednik Hardy angleški podanik. Ttrurha ima svoje urade tudi v Kev Yoiku. toda časnikarji 'dso mogli dobiti prepisa do-tičnega (jjoročila. Prei-iier Mackenzie King je v naslednjih besedah obsodil Izjavo podano na letni seji Iružbe: "Ta izjava je obžalovanja vredna, ker se lahko potom nje 'sklepa — prepričan sem, da ne uprav i ('eno — da so tej dražbi njeni interesi več, nego vojni napor in vojno izvajanje doma- "Vs; vemo, da Xemci ji zelo primanjkuje niklja in nič ni mogoče dvomiti, da bi bilo v korist zdmženim narodom, ako bi bila Falconbtidge čistilnica neporabna za obrat.'* S tem je hotel premier reči, da za deželo ni prav nic raz vagonov — prodajno človeško^ veseljiva vest, da s? je omenje-blago pa so tako malo cenili no čretilnico ohrqnilo pr«l bom »piičs) strašnega izgleda otrok. | hami* kajti interesi dražbe v da niso zahteva]] več kot cheset»totalni vojni ni^o intei*esi naro do petnajst mark za otroka. |da. ki se trudi, da izvojuje zma Taka porodila so prišle iz go nad skupnim sovražnikom. našim bratom in sestram v starem kraju. Ne botlimo sami zase. Vsak po svoji moči moramo podpirati vojne napo iv. da pe re^mio nacističnih in fašističnih pijavk. (Sis prihaja, — na noge Slovenci! Skupno korakajmo z rdečo armado, da bo gotova naša slovanska zmaga, l*no 12. septembia smo imeli shod v Poljskem narodnem domu. Bili so sledeči govorniki: J. Salmič od Zveze kanadskih ISlovencev. ki je Kploš no vse Slovence pozdravil in je priporočil in predstavil srb skoga 'partizana. Slovenci smo bili jeko ginjeni ob njegovem govora. Drugi govornik W Legač jc je bil od Zveze kf.-naskih Hrvatov. Tretji govor nik M- Ptfja od Zveze kamni skih Srbov. Glavni govornik R- Diniovič je srbski partizan. On nam je povedal, kako je bilo, ko je bila Jugoslavija napadena. On je bil tedaj v službi pri požarni obrambi v Beogra du. Bili so mobilizirani in na ;i;1°TTp>a fronto poslani, pa niso imeli 7«adosii orožja proti tankom. Topove so ini'eli take, da *se granate niso razpočile. Armada se je razpustila. In potem se je priključil četnikom in so Sprevideli, da vetuiki in Nedie -kupno vlogo igrajo, zato jo šel kparti^anoni, toda četniki so ga ujeii in Nedičn izročili- Ne-dič ga .fe pa gestapovcem izročil. Poslan je bil na Norveško v koncentracijsko taborišče. od tam pa jo pobegnil na Švedsko. Na poti je dobil tri rane, ker je Gestapo streljal za njim. Sel je k jugoslov. konzulu. da bi dobil dovoljenje za odhod v Ang';ijo Ni ga dobil Nacisti so ga zahtevali nazaj od ju gosi o v. konzula in konzul V bil pripravljen, da ga izroči Nemcent. Ali šel je k češkemu ambasadorju, ki mu je dal dovoljenje, da je šel v Anglijo. Tz Londona je prišel v Kanado za eest mesecev. otožnost. Njeno valovanje odmeva v naših dušah! Vse mice — ♦Dehteče cvetje bujne pomladi, upanje uaSe v njenih pojočih dneh; vročina, delo in /noj in vera v presladke obe.te vroe'ega poletja; liogata jesen, vsa mvmojanan v divnem na-kitjii sreče: vse gre mimo. Le krizanteme vdano strmi-•o v to tesno oličutje minljivosti. Strme in čakajo. Na gro-*»ove se jim hoče- Tam na grobovih na l>ožji njivi, bodo dehtele v svoji de- Sedaj "Ko smo šli v I morje bridkosti" Spisal REV. KAZIMIR ZAKRAJŠEK Cleveland, O. — \':tšo kjiji»o "'Ko sino šli v morje bridkosti so iu prejel. In Ce jtoveiu, da sem jo še isti refer prebral do polovice iu naslednji dan (hi do kunca, je dovolj priznanja za nje vsel»ino. • * * (Jreaney, Mina. — Sedaj, ko m-iii ]>rebrala Vašo knjigo: "K<> smo Sli v morje bridkosti'Vam hočem povedali, du tuko zanimive knjige nisem še brala. Kitko lepo in jasno ste popisali |«tt slovenskega naroda v morje bridkosti. Ne vem, kako bi jo mogla dovolj pri|toročiti v*em ameriškim rojakom. • * « Aurora, ill. — Knjiga—Ko smo 51i v morje bridkosti ml tako zelo ux:ij:t. narMle knjiga, priložite k nara* tiln C. S. ocirona Canadian Matttj Order za omenjeno svoto. Manjše svate, lahko pošlje!« V U. a znankah po ti oziroma 3 cente. "OLM NABODA" m MEW YOU P OD SVOBODNIM SONCEM ROMAN — Spisal > F. S. FIKŽGAB. - --27 Odprl«? so cesarske blagajne in sipale zlato in srebro. Hipodrom je velel na novo okraski. Stebrišča in lože so se kar šibile pod težo prtproj:. Oel «*evera in vzhoda so gonili drobnico v nepreglednih čiedah. Sli so hiteli iz mesta in oznanjali v deželo praznovanje po zmagi. Ljudstvo se je gnetlo in vrelo od vseli vetrov proti Bizancu. Kmetje so pustili plug na njivi, rokodelci so vri;] i orodj? iz rok. Glas de-*l>ou. je vt lel vsem v it m; sto. Obetalo s*e jim je gostije kakrš-n h še ni nihče doživel. In ker so na zimo barbari od vseh krajev in koncev šli za klicem "panem 11 eircenses," je bil Bv.ane v januarju tistega U-ta nabit in natlačen ljudstev vesoljne zemlje. 1"pravda je razpisal velike ny^rade zmagovalcem v dir-k.dišču. Prav poseben zakon je izdal za dirkače, borce, me-ta"lce kopij in lokostrelce. Vse se jt1 vadilo, vse urilo. Ka-putdocijski in arabski konji so se plačevali s kupi zlata. Na veebalršeu je vrelo oei zore do mraka, vse je stavilo, berači in milijonarji, kd> zmaga, zadruga zt lenih ali višnjevih dirkačev. In sredi tega nestrpnega čakanja so se pojavile pred Bi-zancem v drugi noči meseca ekrutuja tri rdeče luči na morju. Belizarjevo brodovje. Bogati Epafrexlil, trgovec z ilušo in s telesom, j - porabil priliko, da bi -e prikupil Teodori in po njej seveda Ju?tinija-nu. Zakaj prebrisani Grk je rvedel, da ga utegne en sani trenutek, ko bi se pokazal pre nalo navdušenega hlapca liiogočne-?uu despotu, zaplesti v pravdo zaradi razžaljenja veličanstva-In te pravde so se vse vee je prebudila v rano jutro okrašena kakor iztočna nevesta bogatega dvora. Vso noč so se gibale roke delavcev 'n sužnjev. Vsi v-likaši ki so se poganjali za Ugl'ed na dvora, so trosili s periščem denar da bi bila pročelja lljih hiš ob cesti zadosti sijajno »zaljšana- Pomladni ;e dihnil z 'vlažnimi vetrovi od morja. Kapljice tenke rose so se obesile na vence in nanizale nanje milijone biserov. Zdelo se je, ela sta tudi morje i" .iutro pokorna despotu. Zadeli tele :o mirte in lovor, rožmarin in rože s< pokiile vse ceste in vso -tone. Z zidov je visel z močnimi dišavami napojen škrlat, v živih barvah so vihrale drage tkem ne po zraku. Venci so se v globokih lokih spenjaii od hiše do hiše, nad njimi so trepetale zlate tenčice, kakor bi razpenale meglice večernega sonca peroti nnd cesto... Izza seli oken so se svetili jasni obrazi najlepših bizantinskih krasoti**. V njih lask?li, na belili vratovih na svili in bisu -T< počivali milijoni, vkovani v zlate diademe, blesteče nimbe, v konald« in zapestnice. In s streli je odsevalo v živo pisanih barvah oblačilo služabnikov. Vsak gospodar jih j • dane- pr»žnje obledel; tudi ti so morali z (vzornimi telesi, s pisano dragi obleke- klicati gospodarju v čast slavo carskemu triumfu. Ill talil doli pri morju .-i je nadel v ječi Pentapirgu zadnjič ^krlat krog pleč in k.ono na glavo — kralj Vandalov Gelimer.. Na njegovem licu biezupna vdanost, ne jok ne smeh. ubit njegov punos, ubita duša. Nič jeze, nič strahu, nič žalosti samo ustnice so se trudno mikale in venomer izgovarjale: "Vanitas vanitatuni — vse je sama ničemurnost!" Zadonele so trombe; odprta so se zlata vrata. Izza Črnega morja se je dvignilo solnce. Nad pročeljem zlatih vrat je zablestel kip Viktorije, bela giganta, mogočna marmorna -lopa, sta prodirala s snežno beloto i'ste lovorik, kakor bi se veselila orjaška branika ob straneh Portae triumphalis slavnostnega dne. Na sredi vrat pa je molčal monogram Kristov temui križ je gle^la lmračen proti Pentapirgu, odkoder so se us i po le množic- v verige ukovanili ujetnikov, katere je zasužnjila saniogoltnos. njega, ki zida Boiju llagijo Sofijo,, ki ponoči Tuje in se pogovarja z menihi o skrivnosti gv. Trojice. Ko bi prišel On. či^ar monogram je molčal mul vrati, o, ne molčal bi, ampak ponovil bi sodbo: Tvoje srce je daleč od mene. ti pobeljeni grob! Zunaj vrat in ob ctsti se je natlpčila množica Vendar ni bila tako številna, kakor bi se sodilo. Bili so samo ostanki tistih, ki niso mogli v hipodrom. Zakaj tam se je zbralo vse, dvor, I'pravda in Tce>dora, velikaši in bogatini, ki niso prebivali oh Osrednji ersti. h. sjaštvo in trpini po galerijah, vi-tko poel bairenini nehesom. ki je ^enčil neizmerni cirkus. Napravil je Upravda triumf Belizarju. a vtdel je sam in vedel Bizanc, da je Iriumator veinlarlc mogočni despot. Zato tudi Belizar }x> stari rimski navadi ni sedel na vozu in se* peljal v mesto, i:i jalril lielega oivjega konja, napotil s«* je peš od v^ojega doma in sel kot patricij v triumfu proti cirkus-u. Spr vod se je razprostiral eni Zlatih viat do Arka-dijevega fora in čakal Be! i za rja. V prvi vrsti so stali načelniki mestnih zadrug, za njimi »o se sporedili senatorji in plemiči v belih, valovitih oblekah, s svečami v rokah. Za temi je prišel zlati voz s kipom sv. Trojice. Krog nje*ga so tvorili častno stražo patriciji, konzula rji in carski daljni sorodniki. Za njimi so stali ujeti Vandali v bojni opravi, z rokami zvezanimi na hrbtu. Bi-zantinci so začudeni vzklikali, ko so zrli te zastavne ogorele •nože. Zadnji med r.jimi je bil kralj Gelhner. Bagreni plašč se je blestel v žlahtnih kamenih, zlati pasovi so oklepali ledja, na prsih je žarel oklep v Čistem srebru. Bizantinke so se pripogibale globoko če-z okna, e>či so strmele na junaškega kralja, ki ni č*util več ponižanja, ki ni videl več slave ne bleska; v ženskih srcih se je zbudilo sočutje. (Nadaljevanje prihodnjič.) veniji kot dela Ljuei^ke osvobo dilne armade v Jugoslaviji. Na tisoče iu tisoče najboljših sinov delavskega raz-reda je že dalo svoja življenja za svobodo slovenskega naroda, na stotisoče se jih nunaško bojuje v vrstah ljud-ke armad?. Naša želja je. da bi angleški delavski razred izvedel; resnico o našem boju in razumel t-ž ],laj'ke razmere, >v katerih smo več kot dve leti vodili boj na živ, I jen je in smrt proti številno močnejšim in neprimerno bolje opremljenim okupacijskim silam. . . . Bojujoči se prot i napadalcem med razvalinami naših po-žganih domov, po mestih in va sob, obdanih z bodečo žico in izp;'emenjenih v koncentracijska taborišča, izpolnjujemo Svojo dolžnost ko+ zavetniki-Prepričani smo. da boste tvi. anirleški .delavci, razumeli,, za kaj je za nas v Jugoslaviji važ no. ali bo vojna končana jutri ali. pojutršnjem. Upamo tudi, V Rusiji, naši zaveznici, od j vojne razdejani, je na milijo- ue siromakov 'brek strehe in In ez gorke obleke. Domovi so razele.jani oel nemških hord in ruska zima hitro prihaja. Vsi ti milijoni -reVežev boelo zmr-zovali v nerazgretih, za silo po stavljenih domovih, ali bolje v barakah, votlinah ali pa tudi poel milini nebom. Otroci se boelo sti-kali k svojim;. ne dosti oblečenim materam ali očetom. Tisoči pa so brez sta riše v, kajti ti so padli v bitki proti njihovemu in našemu sovražniku. Matere in očetje si lahko predstavljamo trpljenje teh sirot v neznosni ruski zimi. In m/?nda ni nikogar med nami, ela bi odrekel ne koliko f^oi-ke obleke, to je obleka katere ne morete več rabiti. ker vam je premajhna ali na kateri drugi način ne uporabna. V Rusiji danes ne izdelajo dovoli obleke, da bi zadostovala vsem potrebam, kajti tovarni1 so zapos'lene večinoma za vojne potrebščine. 7\fi, ki smo toliko srečni v tej deželi, da r e prejemamo milodarov, tem-vt jih raje delimo, bodemo irntovo storili delo usmiljenja s teim. a sesioji iz sledečih uradni- kov: Rov 1C. Dobbs ]>ieds. H. H. C1 eager, | tod preds. H. R. Cross, tajnik Mi s. M. Streettv*r, blag. i Nadaijni e>dlx)rniki so: A. P. Cramp. E. T>. Ileppert, Fred in dobro povežite, predno oddate r.a pristojno n.esto. 4. Te zavoje bodo pobirale vse šoL\ cerkve in druga javna poslopja. Za to bode preskrbel zgoraj omenjeni oelbor.. ■o. Povejte vašim prijateljem o tej kampanji. Pobiranje se prične od oktobra do 13. oktobra. Za to delo usmiljenja ne bo-elete sprejeli nikake kolajne, niti ne posebne zahvale. Toda vi boste Vedeli, ela ste ogreli v tej hudi zimi nedolžnega otroka ali odraševnea in mu olajšali tnpljenje mraza. In zato bo-dete imeli pra^'eo, da se Čutite ponosne. * Ajidrevv A. Bomhaiek. Barbeiion. O. NOČEM PLAČATI VEC KOT NAJVIŠJE URADNE CENE! V8TAN0VUEN L. ItM NE SPREJMEM RACIONIRANIH ŽIVIL AKO NE ODDAM ZNAMK! da bo Kongres strokovnih unij 'j V ™nv: T^l ™ pojaeal zahteve za resnično f'"^"fV M,arcko1 drugo fronto in materialno in ^ t ' } * ^ moralno pomoč za ljudsko o- in K V cvoboeiilno anrfado in partijci- Nekoliko navoeiil glede daro- ne v Tiiffoslaviji ter da bo za- vanja obleke ali obuvala htevali da se ne bo reakcijonar , ^, , . , , ni skupini jugoslovanskih be-1 ^ 0,;!cka m' '**]e za,!,a- zana ali raztrgana, temveč v ?uncev v Txmdonu več dovoljeval:/ izrabljati svobodnega in demokratičnega ozemlja Bri __ ____ • • . b I dobrem stanju za takojšnjo porabo. inne za organiziranje boViJ 2. Ako darujete čevlje, ste proti ljudskemu osvobodilne-!naiprošeni, tla vsaki par skupini! gibanju v Jugoslaviji. no t. sno jsivežete da se eden Naš odbor je z veseljem iz- od ,ln,£re?3ra 1,0 ker vedel za navzočnost sovjetske in,1,j°R1 ^vljev se potem ne delegacije na vašem Kongre- mo,'° !,aJtl Par >u. Delavski razred Sovjetske Vse skupaj zopet zavijte KUHARSKA KNJIGA: Recipes sf Ali Nations RECEPTI VSEH NARODOV Stane samo $2 ®® ^Knjiga je trdo vezana in ima 821 stranl"^ Recepti ao napisani t angleškem jeziku; ponekod pa so tudi ▼ jeziku naroda, ki mn je kaka jed posebno v navadi Ta knjiga je nekaj posebnega sa one, ki se zanimajo za kuhanje in se hočejo ▼ njem čimbolj izveibati in izpopolniti. ^Naročite pri ^ Edini vojni bond, za katerega vam bo žal, je oni, ki ga niste kupili! Važno za naročnike Poles naslova je razvidno do kda imate plačano naročnino. — Prv številka pomeni mfser, druga da. in tretja pa leto. Da nam prihra nite nepotrebnega dela in stro škov, Vas prosimo, da skušate pra v »rasno naročnino poravnati. Po šfjite naročnino naravnost nam at jo pa plačajte našemu zastopniku v Vašem kraju. Zastopnik bo Vam izročil potrdilo za plačano naro- ' ' čnino. ~ ^ California: San Francisco, Jacub I^iusbiu* Colorado: I'ui'blo, Puter Culig Walseuburg, M. J. liiijuk* Indiana: Itidiaiiajtolis: Fr. Markic-k Illinois: Chicago, Joseph llevCič* Chit-ago, J. Fabian (e'hk-Jigo, Cire-ro in lllittuis) Joliet, Jennie Bambicb Ijt Salle, J. Spellcb Masc-outali. Martin Dolenc North Chicago in Waukegan, JIatb AVarSvk Slirhigan: Detroit, L. I'luukar* Minnesota: Chlsholui, J. Lukank-b Ely, Jos. J. Tesbel Evtleth, Louis (ionže Gilbert, Louis Vessel Montana: noundup, M. M. Panian Washoe, L. Champa Nebraska: Ouiaha, P. liroderick New York: (Jowatula, Karl Struisha* Little Falls. Frank Masle* Worcester^* Peter Itode* Ohio: narborton, Frank T rob a* Cleveland, Anton Uoltek, Charles Karlinger*, Jacob Uesuik (>irard, Anton Nagode I^orain, Louis P.alant, John Kumse Toungstown, Anton Kikelj Oregon: I • Oregon City, J. Koblnr Pennsylvania: Bessemer, John .levulkar Conemaugh, J. Itrrzore«-* Covertlale in okoli milj severno od F'rank-furla pa je drugi oddelek bombnikov vrgel na Ivassci nad 1000 bomb. 1*1-1 napadu na Kassel je bilo izgubljenih J4 angleških aeroplanov. Frankfurt ima 500,00(1 pre bivalcev ter ime velike tovarne, ki izdelujejo aeroplane, propelerje za aeroplane stroje, železniške vozove in lokomotive, električne priprave in kemikalije. Kassel ima JI7,0(M) pre^bhal-cev ter leži ob glavni železnici ki pelje iz Porenja v Berlin. DRŽAVLJANSKI PRIROČNIK Izšla je nova knjižica ki daje poljudna navodila, kako postati ameriški državiian. Poleg rpraftanj. ki Jih navadno sodniki stavijo pri Izpitu za državljanstvo, vsebuje knjižica 5e v II. delu nekaj važnih letnic 1> zgodovine Zedlnjenlh drŽav, v III. delo pod nsslovom Kazno. pa Proglas neodvisnosti. Fftlara Zglajenih držav, Llncolnov g(»vor v Gettj-sburgn. PreOseilolkl Zeflltjje-nlb držav In Poedlne drfave Cena knjUlrl je •amo 50 centov. In se dobi prt: 8LOVE.VIC PUBLISHING CO. ti« West I Hib St., O CQ N t ca O N O 2 > O ^ O cC H CO < N < O ^ Z MACHINE SHOP PRACTICE THE NEW ENCYCLOPEDIA of Spisal znani profesor na Stevens Institute of Terbnology v angleščini George W. Barnwell IVmI'.uko za ntelia-nt^no znanje si morete ti obiti s to knjigo. Ta vtUka knjiga iiopisnje In T olikah pokaže temeljna dela mehanika. Razloži vse natanko, kar mora tnali najboljši mehanik. Pojasnuje vpora- bo vsakpga itro-Ja, orodje ln meril, nafrte (blue prints. 1 1000 slik ln rlzb. 57« atr. Cena $1.98 Ne glede na lo, ali sle Šele počelnik, Vam bo ta knjiga zelo koristna in mnogo vredna. NAROflTE JO DANES! m 2 > Z > > 2 O r m c/> t; m m N c SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 216 WEST 18th STREET NEW YORK 11, N. Y Knjiga je poaebno privlačna kot darilo za mla- KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO deniča, ki se zanima za 216 West 18th Street New York 11, N. Y.| naravo SEDAJ LAHKO DOBITE LASTNOROČNO PODPISANI KNJIGI pisatelja Louis Adamič-a ZA CENO $2. 50 ZA ZVEZEK "Two Way Passage" Y tej knjigi, ki je zbudila po/tinu»t vxega ameriškega naroda, daje pisatelj nasvrt, kako bi bilo mitgtK-e po sedanji \ojni pomagati evropskim narodom. Iz iseb evropskih držav, tudi ix Jugttslatije, so prišli naseljenci v Ameriko in pomagali postaviti najbolj napredno in najbogatejšo državo na svetu. Sedaj je prijel raj,, da Zdrti/ene drraie pomagajo nartMlcm, ki s« jim pomagali do njih