KNJIŽNICARSKE NOVICE 2009, letn. 19, št. 2 UVODNIK Kaj je novega poleg nove številke Knjiž­na lutkovno predstavo, Tatjana Pristo­nicarskih novic? 21. februarja je v veljavo lic pa nas je povabila, da spoznamo živ­stopil Pravilnik o imenovanju v strokov­ljenje in delo Svetlane Makarovic. ne nazive v knjižnicni dejavnosti. V Novicah ga predstavlja Tatjana Likar. Predstavljamo vam tudi nove priložnosti za druženje s kolegi. V Vinkovcih se lah-Nove so tudi 3 knjige, ki vam jih v bran-ko srecate s knjižnicarji potujocih knjiž­je priporoca Tomaž Bešter, še vec jih nic, v Novem mestu s knjižnicarji sploš­lahko najdete na seznamu, ki ga je sesta­nih knjižnic, v Ljubljani pa z vsemi, ki vila Branka Badovinac. radi berejo. Tisti, ki raje pišete, ste vab­ljeni k sodelovanju pri literarnem nateca-Aljoša Pelhan je pripravil prispevek o ju »Kako diši moja knjižnica«. novih in spremenjenih UDK vrstilcih s podrocja menedžmenta. V rubriki [sic] Vsi narocniki na Knjižnicarske novice ste lahko preberete nov prispevek Tanje prejeli nova uporabniška imena in gesla Mercun. Nov projekt, DRIVER II, pa za dostop do elektronske oblike Knjižni­vam predstavlja Alenka Kavcic-Colic. carskih novic in upam, da jih boste cim veckrat uporabili. Srecko Boncina in Miro Pušnik vas seznanjata s svežimi podatki o uporabi Toliko novosti z naše strani. Vabimo vas, storitve oddaljenega dostopa do infor­da tudi vi kaj novega, zanimivega za macijskih virov oziroma o delovanju por­kolege, pripravite za Knjižnicarske novi­tala DiKUL. ce. Špela Pahor nas je popeljala na razstavo Oskarja Jogana in na pogovor s pisatel-Damjana Vovk jem Vanjo Peganom, Veronika Rijavec Kazalo: Uvodnik Strokovno posvetovanje ZBDS 2009 Koledar prihajajocih srecanj Spremembe vrstilcev UDK v skupinah 65.0 in 651 Elektronski viri Porocilo o uporabi storitve oddaljenega dostopa do informacijskih virov v letu 2008 Portal Digitalne knjižnice Univerze v Ljubljani v letu 2008 Tri knjige iz Chandosove zbirke Projekt Rastem s knjigo in pisatelj Vanja Pegan v MKI Lutkovno gledališce Beži Slike Oskarja Jogana v MKI Namesto rož: Svetlana Makarovic, pesnica in pisateljica Pravilnik o imenovanju v strokovne nazive v knjižnicni dejavnosti Najava: 9. okrugli stol o pokretnim knjižnicama i 3. festival hrvatskih bibliobusa Najava: Razmerja med slikovnimi in besednimi sporocili Najava: Splošne knjižnice – žarišca neskoncne kreativnosti Kako bomo praznovali Dan splošnih knjižnic v letu 2009" DRIVER II: priložnost za vecjo vidnost slovenskih raziskovalcev v svetu Seznam novosti v ICB v NUKu 1 1 2 3 4 5 6 9 12 13 15 16 18 20 22 24 26 26 28 HITRE INFORMACIJE Strokovno posvetovanje ZBDS 2009 Strokovno posvetovanje ZBDS z naslovom »Knjižnice in knjižnicarji: dodana vrednost okolju« bo potekalo od 6. do 8. oktobra 2009 v Mariboru, v Kon­gresnem centru Habakuk. Soorganizator posvetovanja je Društvo bibliotekarjev Mari-bor. Vec o posvetovanju: http://www.zbds-zveza.si/. KNJIŽNICARSKE NOVICE (2009, letn. 19, št. 2) KOLEDAR PRIHAJAJOCIH SRECANJ TUJINA (izbor za obdobje april 2009 – junij 2009) .. 28.4.2009, Dunaj, Avstrija, Symposium “Dewey goes Euro­ pe: on the use and development of the Dewey Decimal Clas­sification (DDC) in European libraries”, http://www.onb.ac.at/ ev/files/symposium_dewey.pdf .. 7.-8.5.2009; Riga, Latvija, 6th Landmark Libraries Atelier, http://www.landmark-libraries.com .. 13.-15.5.2009, Santo Domingo, Dominikanska republika, 2nd World Congress Information and Knowledge: Technology Issues, http://www.documentalistas.com/events/2wc09/ .. 28.-29.5.2009, Gdansk, Poljska, 3rd International Baltic Conference on Library Management and Organization, wypozyczalnia@ateneum.edu.pl .. 23.-24.6.2009, Vancouver, Kanada, 2nd International m- Libraries Conference, http://library.open.ac.uk/mLibraries/ .. 28.-30.5.2009, Ottawa, Kanada, Mapping the 21st Century Information Landscape: Borders, Bridges and Byways, http:// www.cais-acsi.ca/ .. 29.6.-3.7.2009, Stockholm, Švedska, 5th International Evidence Based Library and Information Practice, http:// blogs.kib.ki.se/eblip5/ .. 30.6.-3.7.2009, Toulouse, Francija, LIBER: “Innovation through collaboration”, http://www.libereurope.eu/node/170 .. 5.-10.7.2009, Amsterdam, Nizozemska, Annual Conference International Association of Music Libraries Archives and Documentation Centres (IAML), http:// www.iamlconference2009.nl/index.php?16 .. 7.-11.7.2009, Exeter, VB, Accipe et Devora:Packaging, Pre­ sentation and Consumption of MSS and Printed Books, 1350­1550, http://www.nyu.edu/projects/EBS/ExeterCFP.html .. 8.-10.7.2009, Vancouver, Kanada, PKP International Scholarly Publishing Conference 2009, http://pkp.sfu.ca/ocs/ pkp/index.php/pkp2009/pkp2009 .. 14.-15.7.2009, Hatfield, VB, Umbrella 2009 (CILIP), http:// www.umbrella2009.org.uk/index.html .. 19.-23.7.2009, Boston, ZDA, Association for Computing Machinery's Special Interest Group on Information Retrieval (SIGIR) 2009, http://sigir2009.org/ .. 20.-22.7.2009, Brisbane, Avstralija,The Limits of the Book, c.tiffin@uq.edu.au .. 27.-31. 7. 2009, Bento Goncalves, Brazilija, WCCE 2009: 9th IFIP World Conference on Computers in Education, http://www.wcce2009.org .. 23.-28.7.2009, Rio de Janeiro, Brazilija, ISSI 2009 12th International Conference on Scientometrics and Informetrics, http://www.issi2009.org/php/index.php SODELOVANJE NA POSVETOVANJU (roki za oddajo povzetkov) .. 1.4.2009 za 16-14.6.2009, Sudak, Ukrajina, Libraries and Information Resources in the Modern World of Science, Cul­ture, Education, and Business, http://www.gpntb.ru/win/inter -events/crimea2009/eng/inf_let.php .. najboljši študenstki clanek: razpis K.G. Saur Verlag, An Imprint of Walter de Gruyter GmbH & Co. KG je objavil v reviji Libri razpis za najboljši študentski znanstveno-strokovni prispevek v letu 2009 (Best Libri Stu­dent Paper 2009). Vsi dodiplomski in podiplomski študenti so vabljeni, da pošljejo svoje prispevke do 31. 5. 2009. Tema ni dolocena, vendar pa je v prispevku potrebno izpostaviti vsaj eno aktualno problematiko s podrocja bibliotekarstva in infor­macijske znanosti. Nagrada znaša 500EUR in letno narocnino na revijo Libri za leto 2010. Vec na: http:// www.librijournal.org/award.html . ISSN 0353-9237 Izdala in založila: Narodna in univerzitetna knjižnica, Turjaška 1, 1000 Ljubljana Za knjižnico: mag. Lenart Šetinc Odgovorna urednica: Damjana Vovk (e-pošta: icb@nuk.uni-lj.si) Uredniški odbor: dr. Melita Ambrožic, dr. Silva Novljan, dr. Maja Žumer Naklada: 400 izvodov Narocila in odpovedi tiskane in elektronske oblike Knjižnicarskih novic: icb@nuk.uni-lj.si oz. tel. št. 01/2001-176 VSEBINSKA OBDELAVA KNJIŽNICNEGA GRADIVA SPREMEMBE VRSTILCEV UDK V SKUPINAH 65.0 IN 651 Vkljucitev UDCMRF 2006 v COBISS je prineslo tudi na podrocju menedžmenta, organizacije poslovanja ter pisarniškega poslovanja dolocene spremembe pri vrs­tilcih UDK. Spremenjene vrstilce moramo upoštevati pri vsebinski obdelavi dokumentov. Nekatere dopol­nitve vrstilcev UDK s podrocja menedžmenta in orga­nizacije poslovanja so bile objavljene že v Extensions and Corrections to the UDC, št.23 (2001). Uvedli so novo skupino vrstilcev UDK 005, ki vkljucuje teorijo in druga splošna vprašanja menedžmenta. Leta 2002 pa so v Extensions and Corections to the UDC, št. 24 vsebine iz skupin 65.0 (splošno o menedžmentu) in 651 (pisarniška tehnika in organiza­cija) prenesli v skupino 005 (menedžment), deloma tudi v druge skupine, na primer v skupino 33 (ekonomija) in 003 (sistemi pisanja in pisave). Vsebina menedžmenta kot vodenja, upravljanja in organizacije v industriji, trgovini ter komunikacijah pa se je ohrani-la v skupinah 654/659. Najobsežnejšo spremembo predstavlja ukinitev skupi­ne 65.0 (splošno o menedžmentu), katere vsebina je bila v najvecji meri uvršcena v skupino 005 (menedžment): 005 Menedžment [upravljanje, management] – prej 65 005.1 Teorija menedžmenta – prej 65.01 005.2 Udeleženci pri menedžmentu. Mehanizmi. Merila – prej 65.011/.012 005.21 Strategije – prej 65.011.1 005.22 Metode. Tehnike. Pristopi – prej 65.012 005.3 Menedžerske dejavnosti – prej 65.012 005.31 Operacijska raziskava (OR) – prej 65.012.122 005.336.1 Ucinkovitost. Poslovna uspešnost – prej 65.015.25 ; 65.013 005.336.3 Kakovost – prej 65.018 005.4 Procesi pri menedžmentu – prej 65.016 005.44 Globalizacija – prej 65.016.4 005.5 Postopki menedžmenta. Usmeritev – prej 65.012.2 005.51 Nacrtovanje – prej 65.012.2 005.57 Sporazumevanje. Poslovno komuniciranje – prej 65.012.45 005.6 Upravljanje kakovosti. Celovito upravljanje kakovosti (TQM) – prej 65.015 005.7 Organizacijski menedžment(OM). Organizacija poslovanja – prej 65.01 005.8 Projektni menedžment – prej 65.012.6 Nekateri vrstilci iz skupine 65.0 niso dobili nadomesti-la v skupini 005 (menedžment), temvec glede na nji­hov pomen v drugih skupinah UDK. To velja predv­sem za podrobnejše vrstilce: Primeri: 65.011.4 Produktivnost. Gospodarnost. Stopnja ucin­ka. Uspeh – rabi 330.13 65.011.5 Rocno delo. Avtomatizacija. Mehanizacija – rabi 331.103.25 65.011.55 Industrializacija – rabi 330.341.424 65.012.1 Raziskave. Poskusi – rabi 001.891 65.02 Dogovori. Pogoji poslovanja – rabi 339.18 65.027 Dobavni pogoji. Garancije – rabi 339.182 65.03 Cene. Tarife – rabi (085.6/.7) ; 338.5 Obsežno spremembo predstavlja tudi ukinitev skupi­ne 651 (pisarniška tehnika in organizacija), katere vse­bina je uvršcena v skupino 005 (menedžment). Pod-skupina 651.9 (pisanje, razmnoževanje, prevajanje, stenografija) pa je po novem uvršcena v skupino 003 (sistemi pisanja in pisav): Primeri: 005.9 Podrocja menedžmenta – prej 651.4/.9 005.912 Upravljanje pisarn. Pisarniške službe – prej 651.4 005.912:82-6 Poslovna korespondenca – prej 651.75 005.92 Upravljanje dokumentov – prej 651.5 003 Sistemi pisanja in pisav – prej 651.9 003.2 Sistemi pisanja. Poslovno pisanje. Prevajanje. Stenografija – prej 651.92 Aljoša Pelhan Narodna in univerzitetna knjižnica [sic] utrinki z raziskovalnih cajank ELEKTRONSKI VIRI Vsakemu med nami se je prav gotovo že kdaj zgodilo, da smo našli referenco na kakšen clanek, knjigo ali prispevek na konferenci, za katerega se je vsaj na prvi pogled zdelo, da je tocno to, kar rabimo. Nato pa se podamo na lov, in kot nalašc nam COBISS pokaže, da do želenega vira ne moremo priti, saj knjige, revije ali elektronskega dos-topa do baze nimamo. Navadno v takem primeru le nekoliko nejevolj-no zavzdihnemo, obžalujemo izgu­bljeni vir in se podamo na nadaljnje iskanje v upanju, da najdemo še kaj podobnega. Seveda, marsikdo bo rekel, naj uporabimo medknjižnic­no izposojo, saj zato jo pa imamo. A bodimo realni, navadno se nam pri delu mudi in ne želimo izgublja-ti dragocenega casa z urejanjem vsega potrebnega ter cakanjem na clanek, ki morda bo, morda pa tudi ne bo to, kar išcemo. V primeru, da ocenimo vir kot zelo pomemben, se bomo verjetno podali na to pot, ne bomo pa tega narediti pri vsa­kem potencialno zanimivem clan-ku, ki bi ga radi prebrali (in bi se morda na koncu izkazal za kljucne­ga). Splet in elektronske podatkov­ne baze danes omogocajo takojšen dostop do velikanske kolicine znan­stvenih informacij in lahko recemo da vse, kar nam ni na voljo z enim klikom, pravzaprav skorajda ne obstaja. Morda je to nekoliko moc­na trditev, ki za nekatera podrocja velja, za druga pa spet ne, a menim, da informacijska znanost spada v prvo skupino. In ce za trenutek odmislimo raziskovalce in pomisli-mo na študente generacije Y in pri­hajajoco generacijo Z nam je jasno, da bo zgornja trditev kar prava. Raziskovalci velik del svojega casa preživimo ob iskanju in prebiranju literature, slaba dostopnost doloce­nih virov pa v resnici otežuje delo in daje pod vprašaj naše delo. Kako naj sledimo najnovejšim odkritjem? Kako lahko preverimo trditve dru­gih raziskovalcev, ko pa ne more-mo do clanka, na katerega se sklicu­jejo? Kako lahko vemo, da z razis­kavo, ki jo izvajamo, ne bomo odkrili tople vode, ko pa ne more-mo preveriti vseh virov, kjer razis­kovalci naše stroke objavljajo? Cep­rav je izvlecek uporabna stvar, nam pri takšnih dilemah še zdalec ne zadostuje in ne more nadomestiti niti hitrega pregleda objave. Pa bodimo nekoliko bolj konkretni. Vsekakor ne bi bilo korektno (morda pa bi bilo bolj strateško?) trditi, da za podrocje bibliotekars­tva in informacijske znanosti ni poskrbljeno. Vsaj po mojih izkuš­njah lahko z dobrim poznavanjem baz in z malo iznajdljivosti dosto­pamo do velike vecine osnovnih revij podrocja kar preko racunalni­ka. In to je vsekakor pohvale vred-no, a na žalost to ne velja za vsa podrocja. Zadnje case raziskujem nekatere bolj interdisciplinarne tematike, ki posegajo na podrocja, s katerimi se ukvarjajo tudi racunalni-carji, pri tem pa nesrecno ugotav­ljam (in prav gotovo nisem edina), da ne morem dostopati do nekate­rih najboljših virov za to podrocje, kot so ACM portal ali doloceni nas­lovi revij ali zbornikov v Springerje-vi bazi. In ce je to dejstvo tako zelo zmotilo že mene, »obcasno spreha­jalko« na tem obmocju, kako se morajo pocutiti šele tisti, katerim ti bazi predstavljata osnovni vir? In tu se zopet odpira nekaj novih vprašanj. Recimo kako lahko upo­rabniki (tako raziskovalci kot štu­denti) sporocimo, da bi želeli dos-top do dolocene baze ali revije? Na kakšen nacin se doloca, do katerih revij nam bo konzorcij omogocil dostop? Znano je, da nakup stane ter da je sam postopek nabave zapleten in dolgotrajen. A prav zato je še toliko bolj pomembno, da so viri, za katere se odštejejo veliki denarji, tudi tisti viri, ki jih koncni uporabniki dejansko potrebujejo. Zavedam se, da situacijo poznam predvsem z uporabniškega stališca, tako da le odpiram nekaj vprašanj, na katere se vsekakor ne sme poza­biti. Ob tem pa bi še predlagala, da se na izhodišcne strani, ki jih upora­bljamo za dostopanje do e-virov (kot je na primer NUKov Mrežnik - http://www.nuk.uni-lj.si/nuk/ mreznik_brez.asp), doda enostaven formular, s katerim bi lahko hitro in enostavno sporocili, kaj pogrešamo. S tem bi lahko dobili poceni, a upo­raben odziv uporabnikov, ki bi slu­žil pri nadaljnjem nacrtovanju in nakupu dostopa do zbirk. Tanja Mercun mlada raziskovalka na Oddelku za bibliotekarstvo, infor­macijsko znanost in knjigarstvo Filozofska fakulteta Univerza v Ljubljani POROCILO O UPORABI STORITVE ODDALJENEGA DOSTOPA DO INFORMACIJSKIH VIROV V LETU 2008 Na storitev oddaljenega dostopa so se clani knjižnic Univerze v Ljubljani v letu 2008 prijavili 92.624 krat, kar pomeni v primerjavi z letom 2007 (72.002) zvišanje za indeks 128. Število uporabnikov storitve se je s 7317 v letu 2007 povecalo na 9.967 v letu 2008, kar pomeni zvišanje za indeks 136. Podrobno porocilo o uporabi storitve navajamo v nadaljevanju. Preglednica 1: Uporaba storitve oddaljenega dostopa Clanica Univerze v Ljubljani Št. prijav osebja in študentov UL Št. prijav ostalih clanov Št. vseh prijav Št. clanov uporabnikov storitve Narodna in univerzitetna knjižnica 17.803 2.645 20.448 1.993 Centralna tehniška knjižnica 5.317 177 5.494 599 Akademija za gledališce, radio, film in televizijo 7 2 9 6 Akademija za likovno umetnost 49 0 49 7 Biotehniška fakulteta 11.387 77 11.464 780 Centralna ekonomska knjižnica EF 10.440 122 10.562 1.367 Centralna medicinska knjižnica MF 1.726 107 1.833 198 Fakulteta za arhitekturo 97 2 99 20 Fakulteta za elektrotehniko 1.316 8 1.324 127 Fakulteta za farmacijo 41 4 45 12 Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo 156 10 166 50 Fakulteta za matematiko in fiziko 9 7 16 12 Fakulteta za pomorstvo in promet 233 9 242 59 Fakulteta za racunalništvo in informatiko 618 3 621 88 Fakulteta za socialno delo 191 8 199 44 Fakulteta za strojništvo 1.134 11 1.145 119 Fakulteta za šport 692 1 693 105 Fakulteta za upravo 492 25 517 140 Filozofska fakulteta 7.244 53 7.297 778 Naravoslovnotehniška fakulteta 1.040 87 1.127 128 Osrednja družboslovna knjižnica FDV 25.142 175 25.317 2.599 Pedagoška fakulteta 1.341 31 1.372 224 Pravna fakulteta 126 25 151 57 Teološka fakulteta 89 1 90 18 Veterinarska fakulteta 416 19 435 40 Visoka šola za zdravstvo 1.826 83 1.909 397 Skupaj 88.932 3.692 92.624 9.967 Grafikon 1: Število prijav na oddaljen dostop po clanicah Grafikon 2: Število clanov uporabnikov storitve Univerze v Ljubljani Grafikon 3: Število prijav na oddaljen dostop po mesecih v letih 2005-2008 pripravil Srecko Boncina Narodna in univerzitetna knjižnica PORTAL DIGITALNE KNJIŽNICE UNIVERZE V LJUBLJANI V LETU 2008 Ob koncu leta 2008 se je izteklo prvo leto rednega delovanja portala DiKUL. Z velikim zanimanjem ter pricakovanji smo zagnali module za statisticna poroci-la ter izdelali statistike uporabe. Sedaj bo sledila pod-robna analiza statisticnih porocil ter izboljšave v delo­vanju portala tam, kjer je to seveda mogoce. Vendarle pa lahko že sedaj postrežemo z nekaterimi podatki ter splošnimi ocenami delovanja portala DiKUL v svojem prvem letu delovanja. Število informacijskih virov, vkljucenih v portal V portal DiKUL je bilo v letu 2008 vkljucenih 182 informacijskih virov, dostopnih za uporabnike. 174 virov je bilo takih, ki so bili dostopni vsem uporabni­kom z UL, 8 virov pa je bilo dostopnih le za študente in zaposlene izbranih fakultet. 14 virov je bilo dostop­nih na tak nacin, da niso omogocali neposrednega iskanja z združevalnim iskalnikom, temvec je bila do uporabniških vmesnikov teh informacijskih virov izdelana le spletna povezava. Dejstvo, da so nekateri viri dostopni le izbranim fakultetam, predstavlja velik problem tako za uporabnike DiKUL kot tudi za zago­tavljanje dostopa do teh virov v okviru platforme. V prihodnje bi si želeli cim vec virov, ki bili dostopni uporabnikom na celotni UL, kar pa je seveda poveza-no z vecjimi izdatki. Med vkljucenimi informacijskimi viri prevladujejo bib-liografske podatkovne zbirke. Zanimiv je tudi poda­tek, da je UL dostopnih nekaj manj kot 30 licencira­nih servisov z e-revijami ter 10 servisov z e-knjigami. Od bolj poznanih servisov z e-revijami na UL manjka po naši presoji le založba Taylor&Francis. Po naši presoji je torej na UL dostopen obsežen nabor kako­vostnih znanstvenih revij v elektronski obliki. Kot velik dosežek pri zagotavljanju dostopa do e-revij šte­jemo dostop do arhiva znanstvenih revij JSTOR, ki ga je UL v sodelovanju s COSEC-om v letu 2008 uspešno realizirala. Preglednica 1: Število informacijskih virov, vkljucenih v portal DiKUL Tip informacijskega vira Število virov, dostopnih za vse uporabnike Skupno število virov Servisi e-revij 31 32 Servisi e-knjig 8 10 Enciklopedije 2 2 Bibliografske zbirke 68 73 Katalogi knjižnic 45 45 Servisi s casniki 1 1 Spletni iskalniki 2 2 Tematski portali 17 17 SKUPNO 174 182 V letu 2008 smo imeli tudi prvi vecji paketni nakup e-knjig. CTK je pri založbi Springer kupila okoli 10.000 knjig omenjenega založnika, zbirko ima v prihodnosti namen dopolnjevati. Odziv uporabnikov je bil dober, tako, da lahko pricakujemo podobne nakupe tudi v prihodnjih letih. Že v 2009 pa so dostopne e-knjige v paketu ScienceDirect. Problem e-knjig, s katerim se srecujemo slovenski knjižnicarji je, da žal zaenkrat nimamo možnosti paketnega vnosa MARC zapisov v knjižnicne kataloge, ki so ob openURL povezovalni­kih ter akademskih spletnih iskalnikih najpogostejše metode uporabe. Število dostopov do portala DiKUL V letu 2008 smo beležili 86.340 dnevnih sej do portala.DiKUL. Najvec dostopov do por­tala DiKUL smo beležili v novembru (10.007 dostopov). Povprecno smo beležili 236 obis-kov portala dnevno. Vec kot polovica uporab­nikov je do portala DiKUL je prišlo v okviru uporabniške skupine Neprijavljeni, ostali upo­rabniki so se s podatki za avtentikacijo prijavili v pripadajoce uporabniške skupine. Po teh podatkih je najvec uporabnikov prišlo iz ODKJG na FDV-ju, iz CEK na EF, iz NUK-a, CTK-ja ter iz knjižnic BF. Preglednica 2: Število dostopov do portala DiKUL -najpogosteje uporabljane uporabniške skupine Uporabniška skupina Št. dostopov NEPRIJAVLJENI 45.221 FDV 9.252 CEK 5.187 NUK 4.357 CTK 3.002 BTF 2.822 To, da je vec kot polovica uporabnikov vire in storitve portala DiKUL uporabljala kot neprijavljena potrjuje naše predvideva­nje, da odprtost temeljnih storitev portala ter avtentikacija izza dostopa do portala za storitev iskanja/dostopa do vsebine vsake­ga informacijskega vira posebej bistvenega pomena za uspešno uporabo tovrstnih orodij. Zagotavljanje uspešnega prepletanja IP avtentikacije, oddaljenega dostopa ter komunikacije med iskalnikom in openURL povezovalnikom sicer terja vec dela od upravljalcev, a je za to portal DiKUL za uporabnike neprimerno bolj prijazen ter tudi dosto-pen širšemu krogu uporabnikov. Število iskanj po informacijskih virih v portalu DiKUL Z združevalnim iskalnikom so uporabniki izvedli 1.238.176 razlicnih iskanj po informacijskih virih ter iz portala izvedli 42.226 dostopov do izvirnih uporabniš­kih vmesnikov posameznih informacijskih virov. Neprijavljeni uporabniki so izvedli 615.199 iskanj, ostala iskanja pa so izvedli uporabniki, prijavljeni v pripadajoce uporabniške skupine. Preglednica 3: Število iskanj po informacijskih virih – najpogosteje preis­kani viri Število zahtevkov storitev za povezovanje do gra-diva Uporabniki so izvedli 95.293 zahtevkov povezav do gradiva. Dobili so 1.426.767 razlicnih prikazov pove­zav do gradiva. Najvec prikazov povezav do gradiva je bilo v okviru servisa COBIB getHolding, in sicer 213.275. Preglednica 4: Najpogosteje prikazani servisi v s celotnimi besedili openURL povezovalniku Servis openURL Število prikazov EBSCO­HOST_ACADEMIC_SEARCH_PREMIER getFullTxt 85117 MISCELLANEOUS_FREE_EJOURNALS getFullTxt 66958 EBSCOHOST_BUSINESS_SOURCE_PREMIER getFullTxt 53665 DOAJ_DIRECTORY_OPEN_ACCESS_JOUR­NALS_FREE getFullTxt 40481 EBSCOHOST_MASTERFILE_PREMIER getFullTxt 38894 PROQUEST_ABI_INFORM_GLOBAL getFullTxt 38554 ELSEVIER_SD_SCIENCE_DIRECT_COM­PLETE getFullTxt 33325 SPRINGER_LINK_JOURNALS_COMPLETE getFullTxt 26528 OCLC_FIRSTSEARCH_ECO getFullTxt 19813 EBSCO­HOST_HEALTH_SOURCE_NURSING_ACAD EMIC getFullTxt 11229 SAGE_COMPLETE getFullTxt 11061 JSTOR_COMPLETE getFullTxt 9932 EBSCOHOST_SOCINDEX_WITH_FULL _TEXT getFullTxt 8342 PROQUEST_COMPUTING getFullTxt 6737 Preglednica 5: Najpogosteje ciljane tarce openURL povezav Tarca openURL povezovanja Število uporablje­nih pove­zav COBIB 16670 EBSCOHOST_ACADEMIC_SEARCH_PREMIER 7197 ELSEVIER_SD_SCIENCE_DIRECT_COMPLETE 5490 EBSCOHOST_BUSINESS_SOURCE_PREMIER 3219 SAGE_COMPLETE 2807 OCLC_FIRSTSEARCH_ECO 2691 MISCELLANEOUS_FREE_EJOURNALS 2616 PROQUEST_ABI_INFORM_GLOBAL 2476 SPRINGER_LINK_JOURNALS_COMPLETE 2186 EBSCOHOST_SOCINDEX_WITH_FULL_TEXT 1603 DOAJ_DIRECTORY_OPEN_ACCESS_JOURNAL S_FREE 1463 OVID_PSYCARTICLES 1093 EMERALD 978 GOOGLE_SCHOLAR 895 PROQUEST_SOCIAL_SCIENCE_JOURNALS 760 HIGHWIRE_PRESS_FREE 667 Število uporabljenih openURL povezav Uporabniki so uporabili 59.731 openURL povezav. Najvec openURL povezav je vodilo do COBIB-a, 16.670. Podatki v tabeli 5 nam povedo, da se nam je splacalo potruditi ter konfigurirati lokalne kataloge knjižnic kot tarce openURL povezovalnika ter združevalnega iskal­nika. V primeru portala DiKUL torej ne gre le za pri­pomocek za dostop do elektronskih informacijskih virov temvec za celovito orodje za dostop do vseh virov in storitev knjižnic na UL. Podatki v tabeli 6 potrjujejo našo tezo: uporabniki Preglednica 6: Uporabljene openURL poveza­ ve po tipu servisa Tip servisa Število uporab­ljenih povezav getFullTxt 40939 getHolding 16670 getReference 309 getTOC 300 getWebSearch 1234 getMessageNoFullTxt 0 getAbstract 201 getAuthor 50 NO SERVICES 0 getSubject 18 getBookReview 10 Skupno: 59731 DiKUL želijo primarne dokumete, t.j. celotna bese­dila, ce obstajajo (getFullTxt), ce ta ne ostajajo, pa tiskane primarne dokumente iz knjižnic na UL (getHolding). V 2008 smo iz portala DiKUL beležili 42.226 dostopov do portalov ponudnikov informa­cijskih virov. Zakljucek Vsekakor bodo pravo sliko ucinkovitosti portala DiKUL v 2008 dale statistike uporabe posameznih informacijskih virov, predvsem zbirk s celotnimi besedili. Vsekakor pa lahko že sedaj na osnovi statis­ticnih podatkov ter posameznih odzivov uporabni­kov zakljucimo, da je bilo leto 2008, krstno leto por­tala DiKUL, uspešno. Ne zaradi samopromocije, temvec zato, ker si to resnicno zaslužijo, naj ob kon-cu predstavim tudi ekipo, ki je (in bo še naprej) skr­bela za nemoteno delovanje portala. Clani delovne skupine KRKS UL za upravljanje DiKUL so: Maja Furlan (Osrednja humanisticna knjižnica, FF), Dare Majcenovic (Centralna medicinska knjižnica, MF), Tomaž Ulcakar (Centralna ekonomska knjižnica, EF), mag. Simona Juvan (Centralna biotehniška knjižnica, BF), Nataša Godec (Osrednja družboslovna knjižnica Jožeta Goricarja, FDV), Srecko Boncina in Nataša Jordan (Narodna in univerzitetna knjižnica), Maja Vihar, dr. Uroš Kunaver ter spodaj podpisani (vsi Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani). Clani delovne skupine so poleg poglobljene vsebinske redakcije portala ter koordinacije na podrocju eviden­tiranja informacijskih virov opravili izjemno delo na podrocju promocije virov in storitev portala ter na podrocju usposabljanja uporabnikov. Za nemoteno delovanje oddaljenega dostopa je skrbel Srecko Boncina (NUK). Za ažurno zbirko podatkov o fondih elektronskega gradiva so skrbele Tatjana Inti-har, Vasja Tercic in Maja Vihar (vse iz CTK-ja). Viharjeva je vodila tudi upravljanje openURL pove­zovalnika. Vse niti tehnicne podpore za delovanje por­tala DiKUL je imel v rokah dr. Uroš Kunaver (CTK). Da je bilo s tehnicnega vidika delovanje portala bolj ali manj brezhibno, je pripomogla dobra priprava pro-gramske opreme ter fondov elektronskega gradiva poleti in jeseni 2007, kjer je ob dr. Kunaverju pomem­bno vlogo imel tudi mag. Gorazd Vodeb (NUK). Za nemoteno organizacijsko podporo, promocijo ter stike s pristojnimi na rektoratu pa je požrtvovalno skrbela dr. Mojca Kotar, predsednica KRKS UL. Cisto ob koncu naj omenim, da smo ob našem delu ves cas bili deležni mocne podpore vodilnih na UL ter vodilnih po knjižnicah UL. Brez tovrstne podpore portal DiKUL še dolgo ne bi zaživel v taki obliki, kot je v letu 2008. Miro Pušnik vodja Delovne skupine za upravljanje portala Digitalne knjižnice Univerze v Ljubljani TRI KNJIGE IZ CHANDOSOVE ZBIRKE Povabilo k branju bo ta mesec svo­je crke sukalo okoli založbe Chandos Publishingą. Ni nakljucje, da je temu tako, saj se je v NUK od leta 2003 zbralo že preko 40 naslovov mono-grafij, prirocnikov in zbornikov, ki so izdani v Chandosovi Information professional series. Torej zbirki, name-njeni širšemu krogu knjižnicnih delavcev. Vsa dela iz zbirke so namenjena temu, da priskrbi sodo­bno miselno paradigmo knjižni-carske in informacijske dejavno­sti svojim bralcem, obenem pa jih odlikuje poudarek na prakticnih pogledih in izkušnjah mnogih, ki so na svoj nacin vpleteni v knjižni-carski vsakdan. V pokušino sem izbral tri naslove. Prva knjiga, ki smo jo vzeli v roke je Librarianship and human rights: a twenty-first century guide˛ Delo nago­varja povezavo deklaracije cloveko­vih pravicł in profila sodobnega knjižnicarja z vsem, kar spada zra­ven. Skuša biti dostopna in praktic­na odskocna deska za razmisleke k temeljem eticne mišljenja o moral-nih odgovornostih knjižnicnih in informacijskih delavcev. Temu vzlic odpira teme, o katerih se pravzap­rav niti ne piše toliko. To so teme, o katerih mnogi menijo, da so izgu­ba casa, mimo teh neumnih idej pa je nekako vseeno jasno, da zaslužijo temeljit premislek. Bibliotekarski ceh je skozi zgodovino nosil najraz­licnejše vloge, ki jih namrec ne bi odigral tako uspešno (oz. ce raje recemo – bi jih veliko vec lahko nepovratno unicil), ce v ozadju ne bi bilo mocnih eticnih premislekov, vsaj na stopnji lastne vesti. Namen te knjige je tri-delen: opo­gumiti knjižnice in delavce v njih, da se postavijo na neko stališce v debati glede tega, kaj sestavlja delo v knjižnici; sledi retorika povezova­nja knjižnic in clovekovih pravic 1 Vec informacij na http://www.chandospublishing.com/ (dostopano 5.2.2009). 2 Toni Samek, Librarianship and human rights: a twenty-first century guide, Chandos Publishing, Oxford, 2007.). 3 Pišem seveda o Univerzalni deklaraciji clovekovih pravic iz 1946: besedilo je na voljo na naslovu http://www.unhchr.ch/udhr/lang/slv.htm (dostopano 5.2.2009). kot vstopna tocka v zavzemanje stališca do širših tem (vojna, muce­nje, unicevanje kulturnih dobrin ipd.); in tretje, da pojem knjižnice v tej knjigi prepoznamo kot pojem tocke upora4. Bere se super. Knjižnicarji igrajo pomembno vlogo pri ohranjanju in podpiranju ideala tolerance, demo-kracije, clovekovih pravic marsikje po svetu. Prav tako se zahteva stro­gost glede potrebe in apelu po kriti-cnem knjižnicarstvu – takšnemu, ki se bo neumorno boril proti nevtral­nosti kot taki, kar naj bi bilo nujno prav teh casih recesije, vojne in krize. V tem smislu je tudi avtoma­tizacija v knjižnicah le podpihovan­je nevtralnosti. Knjižnicarji morajo postati aktivni udeleženci social-nega konflikta. To je Samkino glavno sporocilo, v katerega seve­da naplete tudi vlogi UNESCA in IFLE. Prvi del knjige je bolj teoreti-cno zastavljen, drugi pa govori o knjižnicah in knjižnicarjih, ki so, vsak na svoj nacin, napravili primer v boju in spopadu teh problemov in clovekovih pravic z vlogo knjiž­nicarstva v njem. Posebno je zani­mivo izpostavljena lista 10-ih tock Progressive librarian's international coalition5 in ta drugi del knjige je še posebno zanimiv, saj prikaže glavne pojme iz družbenega življenja, nji­hovo opredelitev, zakljuci pa v opi­su specificne družbene implementa­cije (teh pojmov) v knjižnicnih ustanovah. To ponudi zanimive vpoglede v svetovno mišljenje, ure­ditve in akcije v zvezi s clovekovimi pravicami, do katerih lahko sežejo knjižnicarji s svojim delovanjem. Delo je relativno kratko (okoli 200 strani) in obcutek ob branju je pre­prost: bolj ali manj želi le pomagati spremeniti prevladujoco paradigmo knjižnicarjev – kaj v resnici lahko knjižnicar prispeva k uveljavljan­ju clovekovih pravic. V bistvu veliko, le problem je v tem, da mora najpoprej in najpomembneje redefinirati svojo vlogo v družbi, ter se prenehati obnašati kot nev­tralna Švica, temvec postaviti se na stališce in tvegati. Tisti torej, ki sprememb ne marate in jih nocete, nikar ne hodite blizu tej knjigi. Drugo delo, ki smo ga brali, nosi naslov The Academic Research library in a decade of change6. Že po naslovu sodec gre za delo, ki obravnava nagovor tega, kako se s spre­membami soocajo akademske in raziskovalne knjižnice. Le te ima­ jo seveda specificen namen in spe­cificno funkcijo, specificne uporab­nike, pri katerih je prednost seveda ta, da jim - razen zaradi nezanemar­ljive konkurencnosti, ki ji danes ne uide nihce – ni potrebno vlagati kaka posebna sredstva, namenjena zgolj pridobivanju novih clanov. Tja clani pac pridejo, ker potrebuje­jo bodisi gradivo bodisi mirno in stimulativno delovno prostorje. Še posebno, ce imamo v mislih neka­tere najstarejše univerzitetne knjiž-nice v Evropi, ki se ponašajo z nep­recenljivo zgodovino in raziskoval­nim duhom. Vendarle na spremem-be ni imun nihce. In njih dota je tista, ki nosi probleme. To so tekma za denar, študente, za sredstva za raziskavo; redukcija sredstev za nabavo in materialne stroške; vecni pritisk interneta in komercialnih spletnih iskalnikov, ki ga obvladuje­jo; globalizacija digitalne informaci­je; dramaticne spremembe na pod-rocju vedenja uporabnikov in prica­kovanja le-teh; prilagajanje novih storitev in osebja; potreba po sode­lovanju v konzorcijih, pojav hibrid­nih knjižnic, problemi z ohranjan­jem starega gradiva, problemi z avtorskim pravom, razvoj elektron­skih gradiv, dostopanja…vse to se hkrati zgrinja nad knjižnice in vse to se je zacelo - tako avtor Reg Carr7 – najbolj intenzivno po letu 1990. V 12-ih poglavjih boste izvedeli veliko informacij o konkretnih ukrepih za modernizacijo oxfordske knjižnice, zbiranju sredstev in zgodovinskem pregledu v sklepnem poglavju, ki nosi naslov Bodleian library from Gutenberg to Google; veliko o JISC (Joint information systems committee), spremembah vedenja raziskovalcev, programu eLib; o konzorciju uni-verzitetnih knjižnic (CURL) in o tem, kako se gre spopasti z izzivi e-Znanosti kot take, proti koncu pa je tu še poglavje o ohranjanju elek­tronskih virov. 4 Samek se je nekajkrat zahvalila Marku Rosenzweigu za ta pojem, ki se v izvornem imenuje point of resistance. Stališce slednjega je dobro razvidno na prepisu predavanja ''V kaj verjamejo napredni knjižnicarji: mednarodne perspektive, ki je dostopen na http:// www.libr.org/plg/Vienna2000.php (dostopano 4.2.2009). 5 http://www.foreningenbis.org/English/lib_plic.html (dostopano 4.2.2009). 6 Reg Carr, The Academic Research library in a decade of change, Chandos Publishing, Oxford, 2007. 7 Avtor je pomembna figura, ki je precej casa sam vodil eno najvecjih svetovnih univerzitetnih knjižnic v Oxfordu. Poleg tega je deloval tudi v drugih univerzitetnih knjižnicah. Ogromno se je ukvarjal z elektronskimi viri in bil povezan z oblikovanjem digitalne raziskovalne knjižnice. Verjetno gre za najmanj privlacno delo od vseh, ki jih imamo danes na pladnju. Mogoce zato, ker se usmerja pretežno v spremembe na elektronskim podrocju delovanja in ponudbe univerzitetnih knjižnic. In v resnici bi lahko dejali, da je podo­bnih del že kar nekaj na sodobnem bibliotekarskem prizorišcu. A zdi se mi, da je presežna vrednost tega gradiva drugje. Namrec v avtorju in njegovih izkušnjah. Iz vseh strani v oci bijejo njegove vecletne izkušnje8 in osebna vpletenost v vse procese in spremembe v knjižnicah, v katerih je deloval. Prav zato je knjiga tudi zanimiva. In ta aspekt ji nikakor ne zmanjšuje strokovnosti, kajti gre za bogate izkušnje, v kate­rih bo marsikdo našel zanimive nasvete v trenutkih, ko je sredstev in volje, ki bi omogocala uspešno prilagajanje spremembam - zaradi groženj vsesplošne krize – na žalost veliko premalo. Zadnje delo Chados publishing, ki smo ga vzeli v pregled, v resnici ni tako striktno omejeno na bibliote­karsko stroko. V njem bodo predv­sem vsi tisti, ki imajo opravka s tecaji, predstavitvami ali kakim drugim poucevanjem, našli nekaj precej uporabnih napotkov. Gre za delo Presentations for librarians: A complete guide to creating effective learner-centred presentations9, ki na izjemno privlacen in enostaven nacin prika­že osnove vseh multumedijskih in malce manj multumedijskih predstavitev. Predvsem vse tisto, na kar je potrebno biti pozoren pri ustvarjanju, podajanju in posredo­vanju znanja v obliki predstavitev. Nekaj je teorije o principih ucenja, veliko pa je predvsem prakticnih napotkov, s katerimi lahko izboljša-mo svoje predstavitve na vseh rav­neh izdelave, podajanja in revizije. V dodatku je opisano tudi osnovno delo z glavnimi programi za izdela­vo predstavitev (MS PowerPoint, Apple Keynote in OpenOffice Impress). Avtor v središce postavlja Mayerjevo kognitivno teorijo multimedijskega ucenja10, ki opi­suje procese, ki so vkljuceni v pomenljivo ucenje na podlagi mul­timedijskih predstavitev. In ta teori­ja ima nekaj oblikovnih principov: 1. Ljudje se naucijo vec iz besed in slik, kot le iz besed. 2. Ljudje se naucijo vec, ko so besede in podobe predstavljene eno zraven drugega. 3. Ljudje se naucijo vec, ko so besede in slike predstavljene hkrati. 4. Ljudje se naucijo vec, ko je iz pred­stavitve izvzeta vsa odvecna vsebi­na. 5. Ljudje se naucijo vec skozi kombi­nacijo govorjene besede in animaci­je kot pa iz animacije, ki vkljucuje besedilo že na zaslonu. 6. Ljudje se naucijo vec, ko je uporab­ljena animacija in pripoved kot pa takrat, ko imamo animacijo, pripo­ved in tekst na zaslonu. 7. Oblikovalski efekti so bolj ucinko­viti le za manj zahtevne poslušalce. Vprašanje je seveda, koliko strogo se moramo teh pravil držati. A v vecini bo vse skupaj kar držalo, to bodo prepoznali vsi, ki so že kdaj imeli predstavitev, ter primerjali svojo ''uspešnost'' z gornjimi naceli. Vsekakor so to vsaj zanimiva izho­dišca. Kakor so takšna tudi nadalj­nja napotila avtorja, ki prikaže ves sistematicni postopek okoli predstavitve. Po mojih osebnih izkušnjah še nisem imel priložnosti spremljati predstavitev, ki bi vklju-cevala vse tisto, o cemer govori Lee Andrew Hilyer. Ob vsem, kar avtor pove o zgradbi same predstavitvi, vajah, samokriticnosti, obnašanju, mimiki, vkljucitvi slik, zvoka ipd., mi je še posebno zanimivo delovalo vse v zvezi z izrocki. Ta segment je pri predstavitvah, ki sem jim sam prisostvoval, najveckrat mocno šepal. In zaradi takšnih ''ma-lenkosti'' je ta knjiga uporabna. Dovolj bo torej, da postopoma dodajamo male skrivnosti, s kateri-mi bodo naše predstavitve postale bolj efektivne. Chandos Information professio­nal series je zbirka, za katero lahko že po kratkem pregledu trdim, da jo odlikuje izvrstna politonija. Namenjena je najrazlicnejšim profi­lom knjižnicnih delavcev, ki oprav­ljajo prav tako najrazlicnejša opravi-la. Glede prakticne izkušnje, ki naj bi tvorila jedro vsebine teh del, lah­ko le mirne duše prikimamo. Ne gre za prosto lebdece teorije brez temeljev, temvec bralec v vsakem trenutku ve, da bere dela, ki se ukvarjajo s tem, kar je. Takšnih zbirk smo lahko nadvse veseli. Tomaž Bešter Narodna in univerzitetna knjižnica 8 http://www.ouls.ox.ac.uk/about/librarian/librarians/carr (dostopano 5.2.2009). 9 Lee Andrew Hilyer,Presentations for librarians: A complete guide to creating effective learner-centred presentations, Chandos Publishing, Oxford, 2008. 10 Gre za Richarda Mayerja, ki se je ukvarjal natanko s temi temami. Intervju z njim je dostopen na http://www.marketingprofs.com/4/ atkinson10.asp?sp=1 (dostopano 5.2.2009). PROJEKT RASTEM S KNJIGO IN PISATELJ VANJA PEGAN V MKI Prejšnji petek je knjižnicarka Nives Kaligaric med sed­mošolce, vkljucene v projekt Rastem s knjigo, povabi-la pisatelja Vanjo Pegana, Pirancana, ki vedno bolj postaja Izolan. V nagovoru je pisatelj ucencem položil na srce, naj veliko berejo, saj so knjige potni list v odraslost: »S pomocjo knjig si oblikujemo pravilen odnos do sveta in ga kot ljudje zaznavamo na druga-cen nacin, ne pa da nas kupi vsaka TV reklama in bomo jedli zelje in repo, samo da bi imeli avto, ker ga ima tudi sosed. Merljive stvari so namrec sekundarne, manjvredne, ceprav nas današnji svet žal prepricuje, da ni tako. S knjigo pa je mogoce preseci raven navad­nega vsakdanjega potrošništva - vendar je vse v vaših rokah.« Otrokom je povedal, da je bil najprej ne-pisatelj. To se mu je zgodilo v osnovni šoli v Piranu, ko je uciteljica Dora Kožar otrokom dala za nalogo, naj naredijo knji­gico. Doma mu je mama dala platnice in papir, kar vse je Vanja sešil skupaj, potem pa se mu je zdelo, da ni treba vanjo nic napisati, saj je knjiga že narejena. Šele kasneje je ugotovil, da je pri knjigi bolj pomembna vsebina, torej tisto, kar je v njej zapisano, ne pa njena zunanjost. Pisal je že v letih, ko je v Ljubljani pred petindvajsetimi leti študiral primerjalno književnost, in sicer na star pisalni stroj, ki je strašno ropotal. Nekoc je ob dveh ponoci sredi tišine zaropotal po svojem pisalnem stroju in zbudil starejšo upokojeno sosedo, zdravnico, ki je v kombineži prišla potrkat na njegova vrata in mu rekla, da sicer obožuje književnost in pisa­telje, da pa bi rada spala. Ko je bila njegova prva hcer-ka stara eno leto, je objavil svojo prvo knjigo Citron­cek in Giovanin; ko pa je leta 2003 od ministrstva za kulturo dobil odobritev in uradno potrditev svojega dela, je iz ne-pisatelja postal pravi pisatelj. S prvo obja­vljeno in v tujini nagrajeno knjigo, ki jo je ilustrirala slikarka Fulvia Zudic, mu je bilo lažje prodreti na trg ter objaviti naslednje knjige. Tudi za oder je pisal in gledališki igrici Trije oslicki in kozica Rozica ter Lucka je najlepše darilo sta doživeli veliko ponovitev. Ko je bil Vanja Pegan še majhen, je rad prebiral knjige Erika Kastnerja, predvsem njegovo delo Mali mož in mala miss. Pozneje mu je postajal vse bolj všec Ciril Kosmac, ki ga ima za znanilca novega romana na Slo­venskem. Pred kratkim je na Facebooku naredil splet-no stran oboževalcev Cirila Kosmaca. V gimnaziji je veliko bral Johna Steinbecka, kasneje pa še Gabriela Garcio Marqueza. Danes ceni slovenske pisatelje Feri­ja Lainšcka in Miho Mazzinija, od tujih pa Bernharda Schlinka. Doslej je Vanja Pegan napisal osem knjig, šest jih je že izdanih, ena je v tisku in osma bo prišla v knjigarne in knjižnice leta 2011. Otrokom je povedal, da pisatelje­vanje ni vec tako družbeno priznana dejavnost, kot je bila vcasih, vendar da je sam pisatelj zato, ker se pocu-ti kot pisatelja. Ko zjutraj pospremi otroke v vrtec in v šolo, se vrne domov in piše redno vsak dan od 9h do 13h, potem pa se popoldan, ko je žena doma z otro­koma, odpravi v Piran, kjer v prostoru skupnosti Itali­janov poucuje kitaro. Danes piše na racunalnik in zelo pocasi; besedila njegovih romanov so zelo premišlje­na, strnjena in jedrnata in tudi kratke romane, ki imajo po sto strani, piše dolgo, skoraj vec kot eno leto. »Grozljivo je takrat, ko si prazen in ni v tebi nic. Ampak tudi ce ne moreš pisati, moraš sedeti za racu­nalnikom. Treba je delati vsak dan. Pisati moraš v neki kontinuiteti, ce ne knjiga ni stabilna, že izrazno ne, niti ne vsebinsko. Ce ne morem pisati, berem že napisano besedilo in sem lektor samega sebe, popravljam vejice in besede in misli. Ko pa napišem zadnje poglavje in postavim zadnjo piko, besedila ne berem vec. Spravim ga v predal za dva meseca in šele potem ga še enkrat preberem; takrat z distance vidim, ce je še kaj za pop-raviti«, je razložil otrokom. Za pisanje se je navdušil ob branju knjig. Vse svoje knjige ima enako rad, saj ima tudi kot oce enako rad obe svoji hcerki. Po knjigi Pisatelj, Adam in pilot, za katero pravi, da je primerna tudi za mlade, pa se že piše scenarij za film. S prvimi svojimi knjigami se je veliko ukvarjal in jih je dal v branje tudi svojim domacim in prijateljem, da so mu povedali svoje mnenje; zdaj pa to svojo intimo ohran­ja zase in knjigo najprej ponudi založniku. V vsaki njegovi knjigi je prisotno morje, v katerega je narav­nost zaljubljen, obožuje pa tudi colne: »Moj tata je imel leseno barko tipa pasara in me je veckrat vzel s seboj na morje. Moj prvi spomin je, kako sem skozi ovalna okenca v pasari gledal ven na morje.« Vanja Pegan je tudi radioamater telegrafist, kar je cudovit hobi, s katerim se ukvarja že od otroštva. Doma ima radijsko postajo in anteno. Naredil je vec izpitov na tem podrocju in ima zato tudi vecja poobla­stila. Seveda ima tudi svoj osebni klicni znak, ki ga je dobil, ko je naredil izpite; z njim se lahko povezuje z drugimi radioamaterji. Ko je v Bosni divjala vojna, je s pomocjo radiotelegrafije, Rdecega križa in drugih organizacij iskal pogrešane ljudi in reševal življenja. Povedal je, da si lahko dober radioamater le takrat, ko si želiš pomagati ljudem. Pisatelj je za zakljucek otrokom svetoval, naj v življen­ju pocno kaj, kar imajo radi; tako se ne bodo nikoli dolgocasili in delo jim ne bo nikoli odvec: »Vse, kar delam, imam neizmerno rad.« Na srce jim je položil tudi, naj gredo študirat slovenšcino ali književnost, saj naša dežela in naši ljudje potrebujejo ucitelje, ljudi, ki nam bodo vrnili ponos, da smo Slovenci in da je naš jezik lep: »Sicer bomo cez 50 let pozabili na naš jezik.« Rekel jim je še: »Berite leposlovje! Tisti, ki berejo lepo­slovje, vidijo dlje!« Špela Pahor Mestna knjižnica Izola KNJIŽNICNE LUTKOVNO GLEDALIŠCE BEŽI PRIREDITVE ponudba Knjižnice Bežigrad najmlajšim obiskovalcem Ko si v Knjižnici Bežigrad vstopil v pravljicno sobo, ki je bila hkrati delovni prostor mladinske (danes že upokojene) knjižnicarke Nede Isakovic, si se ocaran zastrmel v police polne igrac, lutk ter otroških izdelkov in šele tedaj razumel, zakaj nad vrati piše Pravljicna soba. Tu so bile doma pravljice, pa ne le v knjigah, ampak celo na policah. A s pravljicami je tako, da imajo eno posebno lastnost, in sicer, da lahko zelo dolgo spijo. Kar je seveda ško­da za vse tiste, ki gredo mimo in jih ne vidijo in ne slišijo, kaj šele da bi kaj novega spoznali in izvedeli. Prav tako je bilo tiste pomladi leta 2001, ko sva z Nedo sedeli v prav­ljicni sobi in gledali tihe, spece pra­vljice, ki so sedele na policah okoli naju. Te spece pravljice pa so bile številne lutke nataknjene na palice: smešne, žalostne, mlade, stare, vseh vrst in oblik so zrle na naju in kar videlo se je, kako bi želele skociti na roke in živeti, govoriti, peti, plesati in se smejati za otroke! Prav, pa naredimo lutkovno pred­stavo! Eno tako za najmlajše. Sku­paj s kolegico Mojco Šeme sva v naslednjem mesecu pripravili prvo lutkovno predstavo „Zaljubljeni žabec“ po knjižni predlogi Max-a Velthuys-a. Najina prva igrica je požela uspeh in številne ponovitve, ki so nama – glede na najine skrom­ne izkušnje z gledališcem in nasto­panjem – dale novega veselja pri ustvarjanju za najmlajše. In tako, cisto preprosto in spontano, se je rodilo gledališce Beži, kot odgovor na spece in tihe lutke, ki v sebi skri­vajo toliko bogastva; samo na roko jih natakneš in že pocnejo in govo­rijo stvari, o katerih so na polici le sanjale. In ocke... te otroške ocke, ki kot zacarane opazujejo vsak nji­hov premik, ki vse verjamejo in vzamejo za res. Kje v nas odraslih je to otroško zaupanje? Morda pa ga najdemo tudi sami, v pripovedo­vanju zgodb, preprostosti malih stvari, v igri z otroki. Pojdimo jih iskat! Že danes! Do sedaj je lutkovno gledališce Beži pripravilo že 11 predstav, ki si jih je ogledalo cez 2000 otrok. To so najmlajši obiskovalci naše knjiž-nice, otroci iz bližnjih vrtcev pa tudi otroci zaposlenih v Knjižnici Bežigrad. Najine predstave so odigrane pred­vsem z rocnimi lutkami, s priprav­ljeno zgodbo, vsebujejo pa precej improvizacije med samo predstavo ter petja in igranja na kakšen enos­tavnejši inštrument. Zgodbo izbere­va sami glede na letni cas ali bližajo-ce se praznike. Ponavadi kakšno ljudsko ali sodobno pravljico, ki jo potem sami preoblikujeva v dram-sko besedilo z enostavnimi in krat­kimi stavki. Vkljuciva pa tudi pes-mi, vcasih otrokom znane, spet drugic si jih izmisliva same. Prav tako sami izdelava vabila in plakate, ki vabijo otroke na predstavo. Po vecletnih izkušnjah lahko recem, da je lutkovna predstava zelo pri­meren in prijeten nacin predstavitve Slika 1: Primer vabila na lutkovno predstavo literarnih del najmlajšim obis-kovalcem knjižnice. Predstave so namrec primerne za otroke od 2 do 6 leta starosti, ko otroci še ne berejo sami, tem­vec poslušajo, gledajo, opazu­jejo in sodelujejo. Lutka je vsekakor izjemen pripomocek pri komunikaciji z majhnim otrokom. Uporabna je že v vsakdanjem življenju, ce želi-mo, da nas otrok še posebej pozorno posluša. Prav never-jetno je, kako hitro je priprav­ljen na sodelovanje, ce uporabimo rocno lutko. Podobno je pri pred­stavitvi mladinske literature za to starostno stopnjo. Izkazalo se je, da je lutkovna uprizoritev zelo prime-ren nacin. Zato so naše lutkovne predstave kratke, jasne, prijazne, popestrene s petjem in aktivnim sodelovanjem otrok in staršev. Lutkovno gledališce je bilo do nedavnega postavljeno v majhen, a vendar najprijetnejši prostor v Knji­žnici Bežigrad, to je v Pravljicno sobo, ki je lahko sprejela do 25 otrok in še kakšno mamo in oceta zraven. Po prenovi mladinskega oddelka leta 2008 pa smo se preseli­li v dvorano naše knjižnice. Z Moj-co uporabljava premicno leseno steno, ki jo okrasiva in prirediva za vsako predstavo posebej. Uporab­ljava predvsem rocne lutke, ki so kupljene ali pa narejene doma. Vse vloge odigrava sami, kar je vcasih prav ambiciozen podvig, ce v igri LUTKOVNO GLEDALIŠCE BEŽI OTROCI! VABLjENI NA LUTKOVNO PREDSTAVO POGREŠAM TE… ZGODBO O LISICI IN NjENEM NAjBOLjŠEM PRIJATELjU MEDVEDU, KI SE NA ŽALOST ODPRAVLjA NA ZIMSKO SPANjE. ZAKAJ NA ŽALOST PA BOSTE IZVEDELI, CE PRIDETE: 13., 16. ali 20. decembra ob 18.00 uri, v Pravljicno sobico Knjižnice Bežigrad. nastopa vec oseb oziroma živali in je potrebno vsaki »posoditi« svoj znacilen glas in ga ohraniti skozi celo predstavo. Ob tem naj ome­nim predstavo Janko, Metka in Pavliha, kjer se je zvrstilo sedem lutk, sedem razlicnih karakterjev in nekatere so celo imele svoj narecni naglas. Najbolj smešen v tej pred­stavi je bil vsekakor policaj z izrazi­tim dolenjskim naglasom ob kate-rem so se otroci in odrasli neznan­sko zabavali. Midve pa tudi! Kar je tudi bistvo najinega druženja in dela pri tej mali, a sladki ponudbi Knjižnice Bežigrad. Predstave Lutkovnega gledališca Beži od leta 2001 do 2008: .. Zaljubljeni žabec .. Pavliha in mesar .. Pavliha reši Janka in Metko .. Dobri snežak .. Božicni piškoti .. Vesel Božic, zajcek! .. Pogrešam te .. Cakam te, medo! .. Dedek Mraz v snežnem zametu .. Božicni piškoti .. Dedek Mraz je bolan…a vseeno pride Veronika Rijavec Mestna knjižnica Ljubljana Knjižnica Bežigrad veronika.rijavec@gmail.com SLIKE OSKARJA JOGANA V MKI V mesecu februarju ste vsi bralci Mandraca in obiskovalci knjižnice lepo vabljeni na ogled razstave slik Izolana Oskarja Jogana, ki so obe­šene na steni ustvarjalnosti v pros-toru za izposojo v knjižnici. In zakaj je ta razstava tako posebna, da smo jo postavili ravno v februar­ju - mesecu kulture? Zato, ker je Oskar Jogan, rojen leta 1932, zacel slikati šele pred enim letom, pa so njegove krajine, ki jih je posvetil izumirajoci kulturni dedišcini strun­janskih in secoveljskih solin, tako prepricljive in polne svežine. Oskarja Jogana se morda marsikdo med vami spomni še iz casa, ko je bil štiri leta predsednik skupšcine. Sicer pa je trideset let delal na Stav­beniku, 25 let kot varnostni inženir, opravljal pa je tudi druga dela. Tam je bil tudi urednik casopisa, vsa leta pa je bil njegov konjicek še fotogra­fija. Ko se je leta 1990 upokojil, je zacel razmišljati, s cim se bo ukvar­jal zdaj, ko ima toliko prostega casa. Kupil si je racunalnik in se preko izolske Borze znanja naucil risanja na racunalnik, cemur je posvetil dobri dve leti, potem pa je ugotovil, da je starejšim ljudem težko slediti napredku v tehniki. Ravno takrat mu je hcerka, sicer direktorica sek­torja za kakovost pri Drogi Potrorož (sin živi v Ljubljani in je pred nekaj dnevi doktoriral iz informatike), za rojstni dan podarila vpis v tecaj slikanja v trgovini Suzane Bertok v Luciji, ki ga je vodil priznan akademski slikar iz Kopra. Oskar Jogan se je udeležil 40 urnega tecaja in se navdušeno posvetil slikanju kljub temu, da prej še nikoli ni imel v rokah copica. Rekel si je, da pri teh letih sicer ne more vec postati advokat, lahko pa upodablja lepoto, ki jo vidi okrog sebe in dela nekaj, kar ima rad. Poleg solinske krajine, o kateri meni, da bo cez nekaj let izginila in kjer je ob platnu in paleti preživel kar nekaj ur svojega prostega casa v želji, da bi na platno ujel, kar je še ostalo od preteklosti, rad slika tudi staro arhitekturo Krasa in Istre, predvsem ga zanima vse, kar je povezano z dedišcino. Slika pa tudi tihožitja, suho cvetje, sadje… Naj­raje slika z akrilnimi barvami na platno, rad pa bi se poskusil tudi v oljni tehniki. Iz casopisa Mandrac je izvedel, da bi lahko svoja dela v Mestni knjižnici Izola tudi razstavil in se je pogumno odlocil za ta korak, saj jih je želel pokazati svo­jim nekdanjim sodelavcem, prija­teljem in bralcem knjižnice. In kako Oskar Jogan sicer preživlja svoje dni? »Vsak dan grem na dolg sprehod po Izoli, delam na vrtu, veliko berem, dve ali tri ure na dan pa tudi slikam«, pravi umirjeno. »Z ženo, ki je z eno nogo še v racuno­vodstvu, sva se pred leti vpisala na Ljudsko univerzo v Kopru in tam opravila vse tecaje iz racunalništva, ker sva želela iti v korak s casom. Tako da dnevno nekaj casa tudi prebijem za racunalnikom, pregle-dam elektronsko pošto in podobno. Predvsem pa imam rad lepoto. Visoko cenim umetnost. Clovek vedno išce nekaj, kar mu je v vesel­je, kar rad dela in kar bi tudi drugim ugajalo. Še posebno je to dobro v teh letih!« Vabljeni ste torej, da si njegove slike v mesecu februarju ogledate tudi sami, v casu odprtosti knjižni­ce! Špela Pahor Mestna knjižnica Izola KNJIŽNICNE NAMESTO ROŽ: SVETLANA MAKAROVIC, PRIREDITVE PESNICA IN PISATELJICA razstava v Mestni knjižnici Ljubljana, Knjižnici Bežigrad Na razstavi, ki smo jo poimenovali po istoimenski zbirki šansonov, predstavljamo življenje in delo Sve­tlane Makarovic, pesnice, pisateljice in vsestranske ustvarjalke, ki letos praznuje svojo sedemdesetletni-co. Z razstavo se želimo na simbolicni ravni poklo­niti najpomembnejši pesnici druge polovice 20. sto­letja v slovenskem prostoru, katere umetniške stva­ritve in sporocilna sila segata dalec izven slovenskih nacionalnih meja. Svetlana Makarovic je v mnogo pogledih, tako osebnem kot ustvarjalnem, izjemna osebnost in ena najizrazitejših ustvarjalk v slovenskem literarnem prostoru nasploh. V impresivnem opusu njenega literarnega ustvarjanja, ki ga nakazuje zajeten bibliografski obseg objavljenih del, se kažeta tako univerzalna moc umetnosti kot pretresljiva velicina umetnice, ki v marsikaterem pogledu presega meje našega življenja in sveta. Z razstavljenimi gradivi na razstavi prikazujemo avtoricino dolgoletno literarno ustvarjanje na treh ravneh: uvodnemu poglavju Namesto rož, s katerim otvarjamo razstavo, dodajamo poglavji, ki smo ju poimenovali Namesto biografije in Namesto brezbrižnosti. Svetlana Makarovic, ki je svojo prvo pesem objavila pri sedemnajstih letih, je nenaklonjena klasicnim vzorcem biografiziranja literarnih ustvarjalcev. Sama je nekoc zapisala, da je uveljavljeni nacini ucenja književnosti v šolah, ki o avtorjih govorijo povecini le faktografsko, ne prepricajo. Ali kot je ob neki priložnosti sama sporocila svojim bralcem, ne mara biografij v stilu Bila je rojena, živela je, umrla je. Namesto da bi razlagala svoje življenjske in ustvarjalne nagibe, je zato bralcem, šolarjem, ponudila takšno priporocilo za življenje: »Mislite in razmišljajte sami zase, ne v skupini. Odlocajte se sami, ne v skupini.« Njeno sno­vno sporocilo, ki ga izpostavlja ob razlicnih priložnostih, seveda je, da si je vselej potrebno prizadevati za to, da vselej ostajaš ti sam, enkraten in neponovljiv. Na razstavi zato namesto klasicne biografije podajamo izjave sodobnikov, literarnih kritikov in pesniških kole-gov o delih Svetlane Makarovic. Med njimi lahko izpos­tavimo misel Borisa Paternuja, ki lepo povzema srciko ustvarjalne moci Makaroviceve. Njena temeljna ustvarjal­na misel po Paternujevem prepricanju izhaja »iz volje do ohranjevanja in uveljavljanja clovekove osebne samobitnosti naspro-ti vsem drugim silam, ki bi to neponovljivo samobitnost hotele okrnit ali ji nadeti svoj red stvari in vrednot«. Poglavje z izbranimi družbenokriticni citati avtorice, ki smo ga naslovili Namesto brezbrižnosti, prinaša prikaz avtoricinega ves cas aktivnega nestrinjanja z razmerami v družbi. Njene kritike so socne, ostre, brezkompromisne, kar ji mnogi zamerijo, spet drugi jo v tem izrazito podpi­rajo. Kot se je v pesmi Odštevanka v verzih izrazila sama: »Rada pojem pesmice, psujem pa še rajši, rada tudi kar molcim,vsako leto rajši…« Misel, ki jo je zapisala v kolumni, objavljeni v Razgledih leta 1993, zapelje v podobnem duhu: »Pa kaj se razburjaš, Makarovic, kolerik, divjak? Zapri oci in misli na kaj drugega. Ne, nocem zapreti oci in nocem misliti na kaj drugega. Tišcim lice ob mrzlo, hrapavo skalo, praskam po njej in vse, kar imam, je tista trmoglava misel, da se razburjati moram, da se z razburjan­jem stvari zacenjajo premikati«. V kolumni Zaprte oci, Raz­gledi, 26. november 1993, se priduša tako: »V cudna tla so me zasejali. Med ljudi z zaprtimi ocmi. V deželo, kjer se menda od rojstva naprej samo cudim in vsakokrat znova skozi dolga leta in desetletja naznanjam sebi in tistim redkim ljudem svojega srcne­ga kroga, da se pa »odslej« ne morem nobeni stvari vec zacuditi. In vsakokrat znova na debelo požrem zalogaj zarecenega kruha. In se cudim.« Skozi kronološko predstavljene zbirke poezije za odrasle, prvo zbirko pesmi Somrak je Svetlana Makarovic izdala leta 1964 pri Cankarjevi založbi, in pravljice ter zgodbe za otroke, predstavljamo ustvarjalkin obširen opus del. Med zbirkami pesmi so na razstavi na ogled zbirke iz sedemdesetih let, med njimi Volcje jagode (1972), Srce­vec (1973), Pelin žena (1974) in Izštevanja (1977); iz osemdesetih let zbirke Sosed gora (1980), Pesmi o Slove­niji (1984) in monografska izdaja Svetlana Makarovic, France Mihelic (1987) z izrednimi Mihelicevimi ilustraci­jami; in iz devetdesetih let Tisti cas (1993) in Bo žrl, bo žrt (1998). Med mladinskimi deli predstavljamo že legendarne prav­ljice: Take živalske (1973), Pekarna Mišmaš (1974), Kam pa kam, kosovirja? (1975), Sovica Oka (1976), Sapramiš­ka (1976), Kosovirja na leteci žlici (1978), Pravljice iz macje preje (1980), Gal v galeriji (1981), Vila Malina (1987), Cuk na palici (1989), Macje leto (1987), Korenc­kov palcek in Coprnica Zofka, Cuk na palici (1989), Medena pravljica (1990), Macja preja (1992), Zajckovo leto (1993), Tacamuca (1995), Potepuh in nocna lucka (1995), Pod medvedovim dežnikom (1998). Poleg knjiž­nih izdaj si lahko obiskovalci ogledajo tudi številne glas­bene kasete s pravljicami in zgošcenke šansonov Svetla­ne Makarovic. Slednje smo uporabili tudi kot glasbeno podlago k razstavi. Posebej izpostavljamo tri novosti: bibliofilsko izdajo Svetlanine pravljice z ilustracijami Alenke Sottler, pravlji-co za mladino in odrasle Rdece jabolko z odlicno likov-no opremo Kaje Kosmac in zadnjo zbirko pesmi Samost/Aloneness/Alleinseinn, izbor poezije Svetlane Makarovic z angleškimi in nemškimi prevodi pesmi, ki jo je izdalo Društvo slovenskih pisateljev. Makaroviceva, ki v svoji liriki išce povezave s tradicijami ljudskega pesni­šva, ki jih napolnjuje z iskanji odgovorov na univerzalna vprašanja življenja in kozmosa, svojo poezijo napolnjuje z izrazitimi motivi groze, smrti in nesmisla. Iz pesniškega opusa Svetlane Makarovic izpostavljamo izbrane pesmi iz zbirk, ki so izhajale v desetletjih pesniš­kega ustvarjanja avtorice – s prevodi v anglešcino in nemšcino. S prevodi želimo podobno kot so to želeli izdajatelji zbirke poudariti nadcasno, nadnacionalno, izjemno sporocilnost poezije Svetlane Makarovic. Kot je zapisal njen pesniški kolega Josip Osti v spremni besedi k zbirki pesmi Bo žrl, bo žrt (1998), je Svetlana Makaro­vic »do zdaj brez dvoma najbolj uresnicena pesnica v zgodovini slovenske poezije«. Njena poezija je kompleksna, prepricljiva, polna groze in brezkompromisnega ritma življenja, kar se kaže tudi pri izbrani poeziji. »Prevec vsega so gledale in videle oci, prevec, da bi hotele še kaj izvedeti…«, pravi v odlomku iz pesmi Zvezda. Ali v zdaj že znamenitem uvodu v pesem Kaca, ki ga je zastavi v vsebinsko surovem matematicnem ritmu: »Dva nista dvakrat po en sam. Dva nista vec. Sta dvakrat manj.« Predstavitev poezije zacenjamo simbolicno, s pesmijo Rojstni dan, ki ji sledijo znacilne pesmi iz posameznih obdobij ustvarjanja. Med njimi so pesmi Dobro jutro, Odštevanka, Pelin žena, Kaca, Poroka, Vecernice, Uspa­vanka, Temna noc in Zvezda. Eden od piscev spremnih besed k poeziji Svetlane Maka­rovic, Igor Grdina, je o njenih pesmih med drugim zapi­sal, da želijo biti njeni verzi kolikor mogoce avtenticna in natancna artikulacija njenega obcutenja sveta. In še: »kar se dogaja, ni tragicno, temvec samoumevno in neizogibno.« V pes-mi Dober vecer pa se sama Makaroviceva sprašuje: »Dober vecer, sosedovi, ali gledate, ali mižite, ste živi, ali se tako le zdi.« V pesmi Zvezda nasprotno koncuje z upanjem: »Glej, tista daljna zvezda iz misli mi ne gre, ki je cez dan ne vidim, a vendar vem, da je«. Predstavitev avtorice zakljucujemo z bibliografskim pre­gledom dela ustvarjalke, ki ga imamo na voljo v knjižnici. Pri vizualni predstavitvi smo se odlocili za likovni mini-malizem in uporabo dveh osnovnih barv, crne, ki simbo­lizira temne tone ustvarjalkinega opusa, z mocno vijolic-no, ki nakazuje na njeno neuklonljivost in žar. Osnovne-mu konceptu postavitve smo dodali likovne negative t.i. fraktalov, ki delujejo kot nežno marmorno ozadje, stka-no iz fantazijskih cvetov. Naj zakljucim sprehod po razstavi s priliko o gori, ki jo je Svetlana Makarovic objavila v kolumni Sobotne priloge, v kateri se na simbolicni ravni prikazuje tudi njena lastna življenjska pot. V njej se loteva poti na izmišljeno goro, na katero vodita dve cesti. Ena je gladka in udobna, dru­ga špicasta in strma - ali kot zapiše Makaroviceva sama: »Ni kažipotov, ni markacij. Je le oster, kamnit grušc, ki se spod­mika izpod nog. Je krušljiva previsna skalna stena, ki jo je treba preplezati. Komur spodrsne, se lahko ujame le za bodece robidovje. Tu ni osvežujocih studencev. Žeja suši ustnice. Po tem strmem pobocju pleza le malokdo. Vecina jih odneha že na samem zacet­ku. Ustrašijo se skalne stene, varljivih melišc, neutešljive žeje. Ne zdržijo strahu, ne zdržijo samote.« (Gora, Sobotna priloga, 16. oktober 2004). V ustvarjalnem in življenjskem naboju Svetlane Makarovic je v mnogocem zaznati prav to prep-ricanje: da je posebna žlahtnost polnega ustvarjalnega pristopa k življenju obicajno povezana z izbiro težjih in ne najlažjih poti do cilja - poti, kakršno živi tudi sama. Razstava je v bežigrajski knjižnici na ogled do sredine februarja, nato pa se bo v naslednjih mesecih selila po ostalih enotah knjižnice. Tatjana Pristolic Mestna knjižnica Ljubljana Knjižnica Bežigrad KNJIŽNICARSKE NOVICE (2009, letn. 19, št. 2) PRAVILNIK O IMENOVANJU V STROKOVNE NAZIVE V KNJIŽNICNI DEJAVNOSTI Pravilnik o imenovanju v strokovne nazive v knji­žnicni dejavnosti (http://zakonodaja.gov.si/rpsi/ r00/predpis_PRAV7310.html) je bil objavljen 6. februarja 2009 v Uradnem listu Republike Slove­nije št. 9/09. Veljati zacne petnajsti dan po objavi (21. februarja 2009). Osnovni namen pravilnika je strokovna rast zapo­slenih, ki delujejo na podrocju knjižnicne dejav­nosti. Pravilnik doloca pogoje za imenovanje v strokovne nazive za strokovne delavce v knjižnic­ni dejavnosti, postopek imenovanja ter vrste stro­kovnih nazivov. V strokovni naziv je lahko imenovan, kdor izpol­njuje za to dolocene pogoje, to pa so: stopnja izo­brazbe, opravljen bibliotekarski izpit, delovne izkušnje na podrocju knjižnicne dejavnosti, opra­vljanje strokovnega dela ter strokovna usposob­ljenost za opravljanje strokovnega dela oziroma dodatna strokovna in funkcionalna znanja za opravljanje strokovnega dela. Omogoceno je, da se za imenovanja v strokovne nazive lahko odlo-cijo ne le zaposleni v splošnih knjižnicah, nacio­nalni knjižnici in nekaterih specialnih knjižnicah, za katere je pristojno ministrstvo za kulturo, tem­vec tudi drugi (zaposleni v šolskih knjižnicah in javni upravi, vodje enot, direktorji knjižnic…)! Posameznik, ki bo želel pridobiti višji strokovni naziv, bo moral vlogo, ki vsebovala osebne poda­tke in podatke o zaposlitvi, podatke o tem, kateri naziv želi posameznik pridobiti, življenjepis s podatki o strokovnem delu ter dokazila o izpol­njevanju posameznih pogojev za pridobitev nazi­va, poslati na Ministrstvo za kulturo. Rok za oddajo vlog je 1. april ali 1. oktober. Podrobne informacije in obrazec za vlogo so v pripravi. Obvestila bodo sproti objavljena na spletni strani Ministrstva za kulturo, osnovne informacije pa tudi na spletni strani NUK. O imenovanju v strokovne nazive bo odlocala ministrica za kulturo, na podlagi mnenja, ki ga bo pripravila posebna komisija za podelitve nazivov v knjižnicni dejavnosti. Pravilnik tudi definira posamezne strokovne nazi­ve. Ti so doloceni glede na stopnjo izobrazbe strokovnega delavca, ki kandidira za strokovni naziv. S pridobljenim strokovnim nazivom lahko zaposleni napreduje v placnem razredu na podlagi dolocb zakonodaje o sistemu plac v javnem sek­torju, ce je zaposlen na ustreznem delovnem mes-tu (takem, ki omogoca delo v strokovnem nazivu, ki ga je pridobil). Pravilnik je namrec z uvedbo placne reforme poleg svoje osnovne naloge, ki izhaja iz Zakona o knjižnicarstvu (Uradni list RS, št. 87/01 in 96/02 – ZUJIK), pridobil še novo nalogo, saj je postal še subsidiarni akt kolektivne pogodbe. Besedilo pravilnika in njegove dolocbe je bilo zato potrebno uskladiti tudi z dolocbami Zakona o sistemu plac v javnem sektorju in Ane­ksa h Kolektivni pogodbi za kulturne dejavnosti v RS. Velika zasluga, da je pravilnik koncno zagledal luc sveta gre predvsem strokovni in drugi zainteresi­rani javnosti, ki je sodelovala pri pripravi predloga pravilnika. Sodelovale so številne organizacije in posamezniki. Za sodelovanje se prav vsem iskre-no zahvaljujemo! Tatjana Likar Ministrstvo za kulturo Preglednica 1: Povezava med nazivi po Pravilniku o imenovanju v strokovne nazive v knjižnicni dejavnosti in nazivi v Aneksu h Kolektivni pogodbi za kulturne dejavnosti v RS Naziv Delovno mesto Tock Del. izkušnje Šifra F/ DM TR N MIN MAX Knjižnicar Knjižnicar * G025011 V 4 20 25 Knjižnicarski referent Knjižnicar 25 5 let G025011 V 3 22 27 Višji knjižnicarski referent Knjižnicar 50 10 let G025011 V 2 23 28 Samostojni knjižnicarski referent Knjižnicar 75 15 let G025011 V 1 26 31 Višji knjižnicar Višji knjižnicar * G026023 VI 4 24 29 Bibliotekarski sodelavec Višji knjižnicar 40 5 let G026023 VI 3 25 30 Višji bibliotekarski sodelavec Višji knjižnicar 80 10 let G026023 VI 2 26 31 Samostojni bibliotekarski sodelavec Višji knjižnicar 120 15 let G026023 VI 1 27 34 Bibliotekar Bibliotekar * G027004 VII/1 4 28 33 Bibliotekarski referent Bibliotekar 75 5 let G027004 VII/1 3 30 35 Višji bibliotekarski referent Bibliotekar 150 10 let G027004 VII/1 2 31 36 Samostojni bibliotekarski referent Bibliotekar 225 15 let G027004 VII/1 1 33 38 Bibliotekar Bibliotekar * G027005 VII/2 4 30 35 Samostojni bibliotekar Bibliotekar 100 5 let G027005 VII/2 3 33 38 Višji bibliotekar Bibliotekar 200 10 let G027005 VII/2 2 35 40 Bibliotekarski specialist Bibliotekar 300 15 let G027005 VII/2 1 38 43 Bibliotekar z magisterijem Bibliotekar z magisterijem * G028002 VIII 4 33 38 Bibliotekarski svetovalec Bibliotekar z magisterijem 200 5 let G028002 VIII 3 36 41 Višji bibliotekarski svetovalec Bibliotekar z magisterijem 350 10 let G028002 VIII 2 38 43 Nižji bibliotekarski svetnik Bibliotekar z magisterijem 500 15 let G028002 VIII 1 40 45 Bibliotekar z doktoratom Bibliotekar z doktoratom * G029004 IX 3 39 44 Bibliotekarski svetnik Bibliotekar z doktoratom 600 15 let G029004 IX 2 42 47 Bibliotekarski višji svetnik Bibliotekar z doktoratom 950 20 let G029004 IX 1 44 49 Bibliotekar svetnik** G029003 IX 0 49 57 * Bibliotekarski izpit mora strokovni delavec opraviti najkasneje v 2 letih. ** Delovno mesto mora biti sistemizirano. Pogoj za zasedbo delovnega mesta Bibliotekar svetnik je pridobljeni naziv Bibliotekarski višji svetnik! POZIV ZA PRIJAVE NA 9. OKRUGLI STOL O POKRETNIM KNJIŽNICAMA I 3. FESTIVAL HRVATSKIH BIBLIOBUSA Poštovane kolegice i kolege, zadovoljstvo nam je pozvati Vas na 9. okrugli stol o pokretnim knjižnicama i 3. festival hrvatskih bibliobusa, pod nazivom Pokretne knjižnice – od zamisli do zadovoljnog korisnika!, u organizaciji Gradske knjižnice i citaonice Vinkovci i Hrvatskoga knjižnicarskog društva, Sekcije za narodne knjižnice, Komisije za pokretne knjižnice, koji ce se održati u Vinkov­cima, 24. i 25. travnja 2009. godine (petak i subota), kao sastavni dio 13. Sajma zdravlja u Vinkovcima. Tema našega strucnog skupa bit ce metodologija planiranja i uspostava službi pokretnih knjižnica. Na 9. okruglom stolu bit ce predstavljena domaca i inozemna teoretska i iskustvena saznanja o radu pokretnih knjižnica. Okrugli stol ce se održati na Poljoprivrednom fakultetu u Vinkovcima, H. D. Genschera 16b, a uz njega, 3. festival hrvatskih bibliobusa u ŠRC Lenije. Uz prezentaciju bibliobusa, svaka bibliobusna služba ce dodatno predstaviti svoju službu na posteru i promidžbenim materijalima. Pozivamo Vas da svojim strucnim radovima sudjelujete na skupu, te da primjerima dobre prakse predstavite rezultate rada Vaše pokretne knjižnice, odnosno, plan buduce pokretne knjižnice. dine (sljedeci ce biti 2011. godine). Molimo referente da sažetke svojih referata pošalju najkasnije do 14. ožujka 2009. godine na adresu: Gradska knjižnica i citaonica Vinkovci, Gunduliceva 6, 32 100 Vinkovci ili na e-mail: iva@gkvk.hr. Sve obavijesti o skupu možete potražiti na Emilija Pezer, prof. Predsjednik Komisije za pokretne knjižnice Nikola Solomun PRIJAVNICA za sodelovanje na posvetovanju: http://www.gkvk.hr/images/stories/festivalbibliobusa/ pokretne%20knjiznice%20-%20prijava%2C%202009..doc PROGRAM (orijentacijski – 1. obavijest) Cilj je ovoga skupa, pod nazivom Pokretne knjižnice – od zamisli do zadovoljnog korisnika!, predstavljanje metodologi­je planiranja i uspostave službi pokretnih knjižnica kako bi knjižnicne usluge bile dostupne svakom stanovniku u njegovom mjestu stanovanja. No, šira javnost u našem okruženju, kao i Vinkovcani, prvi puta ce imati priliku vidjeti bibliobuse koji di­ljem Hrvatske donose znanje, informacije i kulturnu ponudu. 24. travnja 2009. godine (petak) 3. festival hrvatskih bibliobusa – ŠRC Lenije (parking ispred Sajma zdravlja) 9,30h – 10,30h – vožnja bibliobusa u koloni, uz osiguranu policijsku pratnju, od Hotela „Gem“ kroz grad i dolazak biblio­ busa na ŠRC Lenije 10,30h – 11,00h – prijava sudionika na Poljoprivrednom fakultetu, H. D. Genschera 16b 11,00h – 13,00h – otvorenje 3. Festivala bibliobusa i 13. Sajma zdravlja uz prigodan program, slijede obilasci bibliobusa, štan­ dova … (izložba bibliobusa traje do 16,00 sati), – catering na Sajmu zdravlja 9. okrugli stol o pokretnim knjižnicama – Dvorana Poljoprivrednog fakulteta, H. D. Genschera 16b Izlaganja na posterima bit ce izložena u predvorju Poljoprivrednog fakulteta. 13,00h – 13,30h – pozdravni govori 13,30h – 15,30h – pozvana strana izlaganja i rasprava: dr. sc. Silva Novljan, Ljubljana: Organizacija bibliobusne djelatnosti Viljem Leban, Kranj: Edukacija i strucno osposobljavanje putujucih knjižnicara Svi sudionici Skupa, bilo došli bibliobusom, vlakom, autobusom, službenim ili privatnim automobilom, takoder oni koji do-putuju vecer ranije (zbog 'velikog' puta) bit ce docekani na autobusnom ili željeznickom kolodvoru ili ulazu u grad, te isprace­ni ili prevezeni do Hotela „Gem“. 25. travnja 2009. godine (subota) Izlet Vinkovci - Vukovar – Ilok; Bibliobusima kroz Vukovarsko – srijemsku županiju 8,00h – 8,30h – polazak iz Hotela Gem i dolazak na parkiralište hotela Dunav u Vukovaru 8,30h – 9,00h – posjet Gradskoj knjižnici Vukovar 9,00h – 10,00h – posjet Ovcari uz vodica 10,00h – 11,00h – dolazak u Ilok, osiguran parking za bibliobuse 11,00h – 11,30h – posjet Gradskoj knjižnici i citaonici Ilok 11,30h – 12,30h – posjet Crkvi sv. I. Kapistrana, obilazak Ilockih podruma… 12,30h – rucak Poslije rucka povratak kuci! 8. STROKOVNO POSVETOVANJE BRALNEGA DRUŠTVA SLOVENIJE – RAZMERJA MED SLIKOVNIMI IN BESEDNIMI SPOROCILI OBVESTILA torek, 8. septembra 2009, Gimnazija Bežigrad, Periceva 4, Ljubljana Bralno društvo Slovenije (BDS) vsako leto obeleži mednarodni dan pismenosti, 8. septem­ber, z javno okroglo mizo ali s strokovnim posvetovanjem, na katerem poskuša osvetliti posamezna vprašanja o bralni pismenosti in oblikah branja. Na obcnem zboru 8. septembra 2008 so se clanice in clani BDS odlocili strokovno posvetovanje 2009 posvetiti obravnavi razmerij med sporocili v podobah in besedah. Zgodovinsko gledano je clovek najprej risal in šele mnogo pozneje zacel za sporocanje uporabljati zapisane bese­de. Razmerje med obema oblikama sporocanja se spreminja v casu, pogojujeta ga tudi starost ciljnih bralcev in razpoložljivi mediji, ki so v zadnjem casu botrovali tudi rojstvu t. i. vizualne generacije. Obravnava razmerij med raznimi oblikami slikovnih gradiv in besedilnih sporocil se zdi pomembna, saj se danes otroci in mladi srecujejo z branjem sporocil, ki na razlicne nacine združujejo slikovno oz. vizualno predstavljeno gradivo z besednimi spo­rocili. Tako sestavljena sporocila prinašajo ilustrirana besedila, stripi, nadbesedila/hiperteksti na racunalniških zaslonih, podnaslovljeni filmi, risanke in stripi, ucbeniki in razne oblike e-sporocil. Bralci pri vseh naštetih sporocilih srecujejo besedne/jezikovne sestavine v razlicnih razmerjih s slikovnim gradi­vom, pri cemer imajo besedna in slikovna gradiva razlicne funkcije in medsebojne povezave. Pri tem se zastavlja­jo vprašanja: Ali slikovno gradivo dopolnjuje, ilustrira, podpira besedno sporocilo, je v dialogu z besedilom ali poskuša ujeti/predstaviti njegovo razpoloženje, sporocilo? Katere oblike bralcevega sodelovanja z besedilom in njegovega razumevanja spodbujajo in terjajo nove ter katere tradicionalne oblike povezovanja podob in besednih sestavin? Ali uporaba vizualnega gradiva pri mladih zavira razvoj bralne pismenosti? Kako se na tradicionalne oblike povezav med podobami in besedami, kot je npr. ilustrirana pripoved, ter na nove sestave jezikovnih in slikovnih sporocil, kot jih omogoca nadbesedilo, odzivajo otroci, mladi in odrasli bralci? Kako se s spoznavnim razvojem spreminja odnos mladih do tako sestavljenih sporocil in kaj vemo o njihovi interakciji pri tovrstnem sporocanju, o njihovih odzivih in njihovem razumevanju takih sporocil? Kako nove vizualno podprte oblike spo­rocanja vplivajo na posameznikovo bralno pismenost in/ali odnos do pisne rabe jezika? Kako bi bilo mogoce nacrtovati pouk branja in usvajanja bralne zmožnosti, da bi vsi ucenci razvili za nove oblike sporocanja najboljšo bralno zmožnost ob hkratni zmožnosti procesiranja 'golih' besednih tekstov? Na posvetovanju bodo svoje prispevke predstavili vabljeni strokovnjaki. Ucitelje in druge strokovne delavce v VIZ pa vabimo, da za okroglo mizo na posvetu pripravite prispevke s podrocja opisane bralne proble­matike – prosimo vas torej, da z udeleženci strokovnega srecanja delite svoje izkušnje o tem, kako otroci/ ucenci/dijaki doživljajo besedila, ki vsebujejo slikovne in besedne sestavine, (ucbeniške) ilustracije in nadbesedila, katere so njihove preference in kako razumevajo sinergije slikovnih in jezikovnih sestavin sporocil. Izpostavili boste lahko, kaj menijo/povedo o svojih izkušnjah z uporabo nadbesedil, o svojem razumevanju slikovnih in besednih sestavin pri vizualno podprtih besedilih ter o tem, kakšno vlogo ima slikovna podpora pri njihovem razumevanju tovrstnih besedil. Vljudno Vas torej prosimo, da nam do 15. maja 2009 pošljete izpolnjeno prijavnico in nas tako seznanite s temo iz prakse, ki bi jo želeli predstaviti na okrogli mizi. O tem, ali bo vaša tema vkljucena v program okrogle mize, Vas bomo obvestili do 1. junija 2009. red. prof. dr. Meta Grosman, predsednica Bralnega društva Slovenije V Ljubljani, 10. februarja 2009 PRIJAVNICA ZA 8. STROKOVNO POSVETOVANJE BRALNEGA DRUŠTVA SLOVE­NIJE – SODELOVANJE NA OKROGLI MIZI RAZMERJA MED SLIKOVNIMI IN BESEDNIMI SPOROCILI (torek, 8. septembra 2009, Gimnazija Bežigrad, Periceva 4, Ljubljana) BRALNO DRUŠTVO SLOVENIJE Prijavnico za sodelovanje na okrogli mizi pošljite do 15. maja 2009 na naslov: Bralno društvo Slovenije, za mag. Vido Gomivnik Thuma, Poljanska 28, 1000 Ljubljana (lahko jo pošljete tudi po elektronski pošti na e-naslov: vida.gomivnik@zrss.si). Tema, ki jo želite predstaviti na okrogli mizi: Avtor prispevka (naziv, ime in priimek): Domaci naslov: Telefon: Službeni naslov: Telefon: _______________________________ Faks/e-naslov: __________________________________ Podpis: Vsebinska predstavitev prispevka za okroglo mizo (do 150 besed) KNJIŽNICARSKE NOVICE (2009, letn. 19, št. 2) 5. STROKOVNO SRECANJE Z MEDNARODNO UDELEŽBO KNJIŽNICA - IGRIŠCE ZNANJA IN ZABAVE Splošne knjižnice – žarišca neskoncne kreativnosti Novo mesto, 24. in 25. september 2009 Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto (Slovenija) v sodelovanju z Gradsko knjižnico »Ivan Goran Kovacic« iz Kar­lovca, osrednjo knjižnico Slovencev na Hrvaškem, že peto leto organizira dvodnevno strokovno srecanje z med-narodno udeležbo »Knjižnica – igrišce znanja in zabave«, ki bo letos 24. in 25. septembra 2009 v Novem mestu. Tema letošnjega strokovnega srecanja je «Splošne knjižnice – žarišca neskoncne kreativnosti«. Na srecanju bodo v uvodnem delu predstavljeni psihološki in sociološki dejavniki, ki vplivajo na razvoj, spodbuja­nje in uresnicevanje kreativnosti v sodobni družbi. Posebno pozornost bomo posvetili kreativnosti na podrocju knjižnicarstva ter iskanju ustvarjalnih rešitev pri posameznih segmentih delovanja knjižnic. Splošne knjižnice se pri izvajanju svoje dejavnosti pogosto srecujejo s kreativnostjo, zlasti pri: – reševanju prostorskih težav, – zagotavljanju dostopa do knjižnicnega gradiva in elektronskih publikacij, – zadovoljevanju informacijskih in izobraževalnih potreb uporabnikov, – organiziranju in izvajanju dejavnosti za osebe s posebnimi potrebami, – razvijanju bralne kulture, – razvijanju informacijske pismenosti, – spodbujanju domišljije in osebne rasti uporabnikov knjižnic, – spodbujanju interesa za domoznansko kulturno dedišcino, – sodelovanju z lokalno skupnostjo – razvijanju kvalitetnega menedžmenta, – ustvarjanju dobrega odnosa z mediji in širšo javnostjo. Strokovno srecanje smo razdelili v dva sklopa: 1. Uvodni referati (30 min.): - vabljena predavanja iz Slovenije in Hrvaške 2. Knjižnice - žarišca neskoncne kreativnosti (20 min.): - primeri dobre prakse v slovenskih in hrvaških splošnih knjižnicah Zato Vas vabimo k sodelovanju in sooblikovanju programa z referati, ki bodo na podlagi dobre prakse predstavili rezultate vaših kreativnih projektov in dejavnosti, ki jih izvajate v splošnih knjižnicah. Referente prosimo, da povzetke svojih referatov pošljejo do 22. maja 2009 na naslov: Jadranka Zupancic (za 5. strokovno srecanje), Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto, Rozmanova 28, 8000 Novo mesto, ali na e-mail biblio­tekarske svetovalke Jadranke Zupancic: jadranka.zupancic@nm.sik.si 5. STROKOVNO SRECANJE Z MEDNARODNO UDELEŽBO KNJIŽNICA – IGRIŠCE ZNANJA IN ZABAVE Splošne knjižnice – žarišca neskoncne kreativnosti Novo mesto, 24. – 25. september 2009 PRIJAVNICA REFERATA Prijavljam referat za strokovno srecanje Splošne knjižnice – žarišca neskoncne kreativnosti Naslov referata: ______________________________________________________________ Avtor:______________________________________________________________________ Knjižnica/ustanova: ___________________________________________________________ Naslov:_____________________________________________________________________ Tel./Fax: ___________________________________ E-mail:__________________________ Kljucne besede: ______________________________________________________________ Izvlecek (do 250 besed): Strokovne reference avtorja: Prijavnico pošljite najkasneje do 22. maja 2009. Kontaktna oseba: Jadranka Zupancic, e-mail: jadranka.zupancic@nm.sik.si Tel.: 07 393 46 89, fax. 07 393 46 01 KNJIŽNICARSKE NOVICE (2009, letn. 19, št. 2) KAKO BOMO PRAZNOVALI DAN SPLOŠNIH KNJIŽNIC V LETU 2009 V lanskem letu je sekcija za splošne knjižnice prvic objavila literarni natecaj slovenskih splošnih knjižnic. Prispelo je 187 zgodb iz vse Slovenije, najboljših 33 je izšlo v literarnem zvezku Zgodbe iz knjižnice. Knjiga je primerna za darilo, nekatere knjižnice so to mož­nost izkoristile že pred novim letom in pred kulturnim praznikom, dobrodošla pa je tudi kot nagrada za upo­rabnike knjižnic. Informacije o narocanju dobite pri Nadji Mislej – Božic (05 731 00 31) ali Bredi Podbrež­nik Vukmir (031 312 214). Zaradi dobrega odziva bomo literarni natecaj ponovili, letos pod naslovom Kako diši moja knjižnica. Materia­le bo sekcija po knjižnicah razposlala do konca marca. Tudi letos bodo na voljo promocijske majice z istimi motivi, le da bodo letošnje majice rdece barve. Lani smo knjižnice skupaj nabavile 1370 majic. Ponudbe bodo do konca marca prišle do vseh knjižnic in jih bodo vaši uporabniki lahko nosili že v toplejšem let-nem casu. Rdece barve bo tudi knjiga, ki bo izšla ob koncu nate-caja in v kateri bodo zopet nagrajene zgodbe. Zakljucno prireditev si sekcija letos predstavlja kot nekakšen literarni dogodek, z razglasitvijo najboljših piscev, branjem najboljših zgodb, kakim prijetnim gostom igralcem, pisateljem, mogoce Prešernovim nagrajencem ter pogostitvijo. Povabili bomo medije, se sprostili in tako enostavno - praznovali naš dan. Pripombe in ideje pošljite na el. naslov: sekci-ja.sk@gmail.com Ksenija Medved Mestna knjižnica Grosuplje ksenija.medved@gro.sik.si DRIVER II: PRILOŽNOST ZA VECJO VIDNOST Decembra 2007 se je zacel dvoletni projekt, financiran v okviru razisko­valnih infrastruktur 7. okvirnega programa EU, DRIVER II. Naslov projekta je kratica za “Digital Reposi­tories Infrastructure Vision for European Research”. Cilj projekta je zgraditi infrastrukturo za odprt dostop do znanstvenih publikacij. Infrastruk­tura naj bi omogocila mrežno pove­zovanje digitalnih repozitorijev, do katerih bi raziskovalci lahko dosto­pali preko enotnega vmesnika. DRIVER II (drugi del) je nadalje­vanje 18-mesecnega projekta DRI­VER, tudi financiranega s sredstvi okvirnega programa EU. Prvotni projekt je vseboval pilotno raziska­vo, ki je postavila eksperimentalno zasnovo, na kateri temelji DRIVER II. Konzorcij projekta sestavlja devet partnerjev, ki so že sodelovali v prvem delu projekta, in sicer: Univerza v Atenah (Grcija), Uni-verza v Bielefeldu in Univerza v Goettingenu (Nemcija), raziskoval­ni institut CNR-ISTI v Pisi (Italija), STICHTING SURF (Nizozemska), Univerza v Nottinghamu in Uni-verza v Bathu (Velika Britanija), Univerza Warszawski na Poljskem in Univerza Gent v Belgiji. Pridru­žili smo se jim še trije partnerji, in sicer: Univerza v Minho (Portugalska), Tehnicna univerza Danske v Kopenhagnu in Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljublja­ni (NUK). Glavni nosilec obeh projektov je Univerza v Atenah. Zakaj je DRIVER II pomemben projekt? Po desetih letih sofinanciranja razi­skovane dejavnosti skuša Evropska komisija povezati rezultate temelj­nih raziskovanj z aplikativnimi reši­tvami. Obenem skuša razlicne pro-jekte, ki jih je v preteklosti sofinan­cirala, medsebojno povezati. Glavni cilj je oblikovati skupni evropski raziskovalni prostor (ERA), v kate-rem bodo raziskovalci in eksperti bolj pogosto sodelovali in s skupni-mi mocmi nadgrajevali svoje rezul­tate, ki bodo konkurencni ameriš­kim in japonskim dosežkom. DRI­VER II jim to omogoca, saj jim daje osnovno infrastrukturo za povezovanje. Treba je poudariti dejstvo, da pro-jekt DRIVER II temelji na viziji, da bo znanstvena produkcija vseh evropskih raziskovalnih institucij nekoc prosto dostopna. Za dosego tega cilja je potrebno razširiti infras­trukturo v vseh tistih raziskovalnih institucijah, ki imajo delujoc digital-ni repozitorij znanstvenih publikacij in jih s pomocjo dolocenih standar­dov in smernic povezati. Ko govorimo o »digitalnih repozi­torijih«ą mislimo na posebne racu­nalniške programe za upravljanje z dokumenti, ki omogocajo dodatne funkcionalnosti, pomembne za knjižnicno nabavo, obdelavo, shra­njevanje in dostop do digitalnega gradiva. Vecina teh sistemov ima vgrajene tudi standarde in protoko­le, ki omogocajo izmenjavo meta-podatkov. Med njimi je tudi proto­kol OAI-PMH, ki vse bolj nadome-šca zastareli protokol Z39.50. Na podlagi tega protokola se tudi v projektu DRIVER II povezujejo digitalni repozitoriji. Povezovanje je lahko le na nivoju metapodatkov, na nivoju digitalnih objektov oz. oboje. Ugotovili smo, da ima med sloven-skimi univerzami in znanstvenimi institucijami le ena fakulteta Uni-verze v Ljubljani digitalni repozito­rij, ki podpira protokol OAI in izpolnjuje pogoje povezovanja. Marca pripravljamo raziskavo, ki nam bo podala natancnejše podatke o stanju v Sloveniji. DRIVER II gradi na skupnosti odprto-dostopnih repo­zitorijev, ki se povezuje­jo na podlagi dolocenih tehnoloških smernic in priporocil ter omogoca­jo dostop do publikacij iz zelo specializiranih podrocij. Ta skupnost je odprte narave in je kot takšna pripravljena spre­jeti vse znanstvene in raziskovalne institucije, ki so pripravljene slediti smernicam DRIVER-ja. Osnova infrastrukture DRIVER je softver za zajemanje metapodatkov D-NET, ki so ga razvili v okviru projekta, vendar ta nikakor ni obvezen. Institucija lah­ko sodeluje tudi z drugimi aplikaci­jami za zajemanje metapodatkov, ki podpirajo standard OAI. Vse vse­bine oz. indeksi metapodatkov so odprti za ponudnike storitev, ki bi želeli raziskovalcem omogociti širšo izbiro uporabniških storitev (iskanje, pregledovanje, profiliranje, vizualizacije, citiranje, meritve odmevnosti itd.). Kaj vse omogoca sku­pnost DRIVER? Do konca projekta bo dokoncno izdelana racu­nalniška aplikacija D­NET, ki jo bodo za povezovanje v skupnost DRIVER lahko upora-bile tudi druge instituci­je . Poleg tega DRIVER ponuja pomoc pri pove­zovanju. Eden od pogo-jev je uporaba smernic za OAI (http://www.driver-support.eu/ documents/DRIVER_guidelines_1%200.pdf – kmalu bo izšla razlicica 2.0), ki jih je dolocil konzorcij projekta DRI­VER. Tem smernicam že sledijo sistemi za digitalne repozitorije (DSpace, Fedora, DigiTool, ePrints in drugi), njihov namen je le zago­tavljanje interoperabilnosti med razlicnimi sistemi. DRIVER tudi ponuja enotni iskalnik, v katerem lahko išcemo po repozitorijih/ institucijah, jezikih ali znanstvenih 1 Digitalni repozitoriji so prvotno nastali kot navadne baze podatkov ali celo le dobro organizirane zbirke na strežniku. Kot pomeni že beseda sama , so bili »skladišce« raziskovalne in znanstvene produkcije razlicnih institucij in fakultet. Bolj sofisticirani pa so ponujali razli-cne funkcionalnosti, kot so na primer avtomatsko oddajo dokumentov oz. samostojno publiciranje na spletni strani institucije ali razlicne možnosti upravljanja s temi dokumenti. Ker so zahteve glede funkcionalnosti narašcale, so razlicne mešane skupine informatikov in bibli­otekarjev zacele razvijati posebne sisteme, namenjeni knjižnicam. Med njimi so bili tudi takšni sistemi, ki so temeljili na standardu OAIS in so omogocali izvajanje vseh procesov, namenjenim arhiviranju in trajnemu dostopu do shranjenih vsebin. Vecina teh sistemov je nasta­jala s projektnimi sredstvi in v okviru mednarodnih skupin raziskovalcev in ekspertov. Zato so bili rezultati takšnega razvoja tudi narejeni z odprto-kodno tehnologijo, ki omogoca širšo uporabo in vecje sodelovanje pri njenem nadaljnjem razvoju. KNJIŽNICARSKE NOVICE (2009, letn. 19, št. 2) podrocjih (Slika 1 in 2). Zakaj je povezovanje v DRIVER pomembno za slovenske razis­kovalce? DRIVER je nastal z evropskimi sredstvi in kot tak postaja zelo pomembna infrastruktura v množi­ci akademskih in raziskovalnih institucij v Evropi. Z nami se želijo povezati podobne znanstvene mre­že in mednarodni konzorciji iz dru­gih celin (Severne Amerike, Azije in Avstralije). Znanstveniki, ki bodo shranjevali svoja dela v kateremkoli od odprtodostopnih repozitorijev v mreži DRIVER, bodo bolj vidni v znanstvenih skupnostih, v katerih delujejo. Zato menimo, da je pomembno, da našim raziskoval- SEZNAM NOVOSTI INFORMACIJSKEGA CENTRA ZA BIBLIOTEKARSTVO V NUK-u 1. AMBROŽIC, Melita Projekt DIZZIS : razvoj digitalne zbirke znanstveno-raziskovalnih in strokovnih publi­kacij : zakljucno porocilo o rezultatih opravlje­nega raziskovalnega dela / Melita Ambrožic, Katja Rapuš. - Ljubljana : Narodna in univer­zitetna knjižnica, 2008. - 1 zv. (loc. pag.) : ilustr. ; 30 cm COBISS.SI-ID 242276096 2. BADOVINAC, Branka Vpliv postmodernizma na teorijo biblio­tekarstva in informacijske znanosti : magistrs­ko delo / Branka Badovinac. - Ljubljana : [B. Badovinac], 2008. - 150 f. : ilustr., graf. prika­zi, preglednice ; 30 cm COBISS.SI-ID 37562466 cem ne le omogocamo prost dostop do tuje znanstvene literature, ampak jim omogocimo tudi vecjo vidnost njiho­vih del v tujini. Kako pristopiti v DRI­VER? Lahko postanete clani skupnosti DRIVER pre­ko NUK. Verjamemo, da bo v prihodnje vse vec institucij zgradilo digitalni repo­zitorij, oz. prevzelo protokol za zajemanje metapodatkov OAI­PMH. Žal ima digitalni repozitorij le majhno število institucij , proto­kol OAI pa še ni dovolj znan v Slo­veniji in ga tudi raziskovalne in znanstvene institucije ne podpirajo. Zato smo se odlocili, da tem insti­tucijam (fakultetam, raziskovalnim institutom itd.) ponudimo pomoc tako, da jim omogocimo povezova­nje preko NUK-a. Metapodatke bomo prevzemali iz lokalnih biblio­grafskih baz na strežniku s proto­kolom OAI in od jih od tam pošil­jali v centralno vozlišce DRIVER. Seveda pa lahko v skupnost DRI­VER pristopi vsaka institucija, ki ima digitalni repozitorij znanstvenih publikacij. Pri tem vam lahko tudi mi pomagamo. Vec informacij lah­ko dobite na straneh DRIVER (www.driver-community.eu), kjer so tudi navodila za registracijo repozitorija (http://validator.driver.research­infrastructures.eu/validatorWeb/) in pomoc (http://www.driver-support.eu/mentor.html) (Slika 3). Predvidoma sredi marca 2009 bomo visokošolskim knjižnicam in specialnim knjižnicam v raziskoval­nih organizacijah poslali vprašalnik, ki nam bo pomagal natancneje ugo­toviti dejansko stanje na podrocju uporabe protokola OAI v Sloveniji. Predvidoma maja ali junija nacrtuje-mo obsežno predstavitev pogojev in nacinov sodelovanja v mreži DRIVER. Za tehnicno podporo se lahko obr­nete na mag. Aljošo Nikla (aljosa.nikl@nuk.uni-lj.si), za infor­macije o projektu pa na dr. Alenko Kavcic-Colic (alenka.kavcic@nuk.uni-lj.si). Alenka Kavcic-Colic Narodna in univerzitetna knjižnica (december 2008 - februar 2009) 3. BÁEZ, Fernando A universal history of the destruction of books : from ancient Sumer to modern Iraq / Fernando Báez ; translated from the Spanish by Alfred MacAdam. - New York : Atlas & Co., cop. 2008. -XII, 354 str., [12] str. pril. : zvd. ; 19 cm ISBN 978-1-934633-01-4 COBISS.SI-ID 15365945 4. BAILEY, Steve Managing the crowd : rethinking records management for the Web 2.0 world / Steve Bailey. - London : Facet, 2008. - XIX, 172 str. ; 25 cm ISBN 978-1-85604-641-1 (hbk.) COBISS.SI-ID 242441216 5. BELDEN, Jg P. Katalogisierung mit Allegro / Jrg P. Belden. - Mnchen : K. G. Saur, 2007. - 287 str. : ilustr. ; 21 cm. - (Bibliothekspraxis, ISSN 0300-287X ; 39) ISBN 978-3-598-21168-3 COBISS.SI-ID 231975936 6. BALL, Rafael Bibliometrische Analysen : Daten, Fak-ten und Methoden : grundwissen Bibliometrie f Wissenschaftler, Wissenschaftsmanager, Forschungseinrichtungen und Hochschulen / Rafael Ball, Dirk Tunger. - Jich : Fors­chungszentrum Jlich, Zentralbibliothek, cop. 2005. -81 str. : ilustr. ; 24 cm. - (Schriften des Forschungszentrums Jich. Reihe Bibliothek = Library, ISSN 1433-5557 ; Bd. 12) COBISS.SI-ID 238779904 7. BLACK, Alistair The early information society : informati­on management in Britain before the compu­ter / Alistair Black, Dave Muddiman, Helen Plant. - Aldershot ; Burlington (VT) : Ashgate, cop. 2007. - XIII, 288 str. ; 24 cm ISBN 978-0-7546-4279-4 COBISS.SI-ID 241962496 8. BOBCATSSS Symposium (16 ; 2008 ; Zadar) Providing access to information for everyone : abstracts / 16th BOBCATSS Symposium 28-30 January 2008, Zadar, Croa­tia ; [organized by Universities of Zadar and Osjek, Berlin and Postdam]. - Bad Honnef : Bock + Herchen, 2008. - 141 str. : ilustr. ; 21 cm ISBN 978-3-88347-260-7 COBISS.SI-ID 242507264 9. BOOK publishing in Lithuania. -Vilni­us : Lithuanian Publishers' Association, 2004. -46 str. ; 24 cm COBISS.SI-ID 234494976 10. BOROVNJAK, Leja Iskanje, uporaba in navajanje informacij­skih virov na podrocju teologije : diplomsko delo / Leja Borovnjak. - Ljubljana : [L. Borov­njak], 2008. -104, XLVII f. : graf. prikazi, preglednice ; 30 cm COBISS.SI-ID 4363610 11. BOŠTJAN, Mojca Siva literatura v NUK in British Library : problem obravnave in hrambe : diplomsko delo / Mojca Boštjan. - Ljubljana : [M. Boš­tjan], 2008. - 62 f. : ilustr. ; 30 cm COBISS.SI-ID 37675106 12. BROPHY, Peter Measuring library performance : princi­ples and techniques / Peter Brophy. - Reprin­ted. - London : Facet, 2008. - XXIII, 242 str. : graf. prikazi ; 25 cm ISBN 978-1-85604-593-3 COBISS.SI-ID 242453504 13. BROWN, David J. The impact of electronic publishing : the future for publishers and librarians / David J. Brown, Richard Boulderstone. - [2nd ed.]. -Mnchen : K. G. Saur, 2008. - XX, 355 str. : ilustr. ; 24 cm ISBN 978-3-598-11515-8 COBISS.SI-ID 29836805 14. BRYAN, Cheryl Managing facilities for results : optimi­zing space for services / Cheryl Bryan for the Public Library Association. - Chicago : Ameri­can Library Association, 2007. -XVIII, 221 str. : ilustr. ; 28 cm. - (PLA results series) ISBN 978-0-8389-0934-8 COBISS.SI-ID 29981445 15. CARPENTER, Julie Library project funding : a guide to plan­ning and writing proposals / Julie Carpenter. ­Oxford : Chandos Publishing, 2008. - XVI, 217 str. : ilustr., tabele ; 25 cm. - (Chandos information professional series) ISBN 978-1-84334-381-3 COBISS.SI-ID 243241728 16. CARR, Reg The academic research library in a deca­de of change / Reg Carr. - Oxford : Chandos Publishing, 2007. - XVII, 237 str. ; 25 cm. - (Chandos information professional series) ISBN 978-1-84334-246-5 (hardback) ISBN 978-1-84334-245-8 (paperback) COBISS.SI-ID 28151557 17. CASE, Donald Owen Looking for information : a survey of research on information seeking, needs, and behavior / Donald O. Case. - 2nd ed. - Bingley : Emerald, cop. 2008. - XVI, 423 str. : ilustr. ; 25 cm. - (Library and information science) ISBN 978-0-1236-9430-0 COBISS.SI-ID 243703296 18. DIGITAL consumers : reshaping the information professions / edited by David Nicholas and Ian Rowlands. - London : Facet, 2008. - XIII, 226 str. : ilustr. ; 25 cm ISBN 978-1-85604-651-0 (hbk.) COBISS.SI-ID 242386432 19. DISCOVERING careers for your future. Publishing. - New York : Ferguson, 2005. -92 str. : ilustr. ; 25 cm ISBN 0-8160-5845-8 COBISS.SI-ID 243842304 20. DOBNIK, Bernardka Navajanje virov v nalogah srednješolcev : diplomsko delo : s prilogami na CD-ROMU / Bernardka Dobnik. - Ljubljana : [B. Dobnik], 2008. -82 f. : tabele ; 30 cm COBISS.SI-ID 36976994 21 DOUGHERTY, Richard M. Streamlining library services : what we do, how much time it takes, what it costs, how we can do it better / Richard M. Dougherty. - Lanham (Maryland) : Scarecrow Press, 2008. ­XVIII, 269 str. : ilustr. ; 26 cm ISBN 978-0-8108-5198-6 (broš.) COBISS.SI-ID 243707392 22. ENCYCLOPEDIA of information science and technology / Mehdi Khosrow-Pour [editor]. - 2nd ed. - Hershey ; New York : Information Science Reference, cop. 2009. -8 zv. : ilustr. ; 29 cm ISBN 978-1-60566-026-4 (hbk) COBISS.SI-ID 12536342 23. EUROPEAN Conference on Research and Advanced Technology for Digital Libraries (12 ; 2008 ; Aarhus) Research and advanced technology for digital libraries : proceedings / 12th European conference, ECDL 2008, Aarhus, Denmark, September 14-19, 2008 ; Birte Christensen-Dalsgaard ... [et al.] (eds.). - Berlin ; Heidel­berg : Springer, cop. 2008. - XVI, 461 str. : ilustr. ; 24 cm. -(Lecture notes in computer science, ISSN 0302-9743 ; 5173) ISBN 978-3-540-87598-7 COBISS.SI-ID 37549410 24. FARKAS, Meredith G. Social software in libraries : building collaboration, communication, and community online / Meredith G. Farkas. - 2nd printing. - Medford (New Jersey) : Infor­mation Today, 2007. - XXIV, 320 str. : ilustr. ; 23 cm ISBN 978-1-57387-275-1 (broš.) COBISS.SI-ID 241974016 25. FEATHER, John The information society : a study of continuity and change / John Feather. - 5th ed. - London : Facet, 2008. - XII, 218 str. ; 24 cm ISBN 978-1-85604-636-7 COBISS.SI-ID 242640384 26. FRIC, Tinka Uporaba informacijskih virov med zapo­slenimi na Univerzi v Ljubljani : diplomsko delo / Tinka Fric. - Ljubljana : [T. Fric], 2008. - 140 f. : graf. prikazi ; 30 cm COBISS.SI-ID 37660770 27. FRÜHMODERNE Bcherwelten : die Bibliothek des 18. Jahrhunderts und das hallesche Waisenhaus : [Jahresausstellung der Franckeschen Stiftungen vom 6. Mai bis zum 7.Oktober 2007 in den Franckeschen Stiftun-gen zu Halle / herausgegeben im Auftrag der Franckeschen Stiftungen von Bodo-Michael Baumunk]. - [Halle] : Verlag der Franckeschen Stiftungen zu Halle, 2007. - 223 str. : ilustr. ; 26 cm. - (Katalog der Franckeschen Stiftun-gen ; 19) ISBN 978-3-931479-95-4 (broš.) COBISS.SI-ID 239461376 28. GAVIN, Christy Teaching information literacy : a concep­tual approach / Christy Gavin. - Lanham (Maryland) [etc.] : Scarecrow Press, 2008. - VI, 229 str. ; 23 cm ISBN 978-0-8108-5202-0 (pbk.) COBISS.SI-ID 240528896 29. GEORGE, Carole A. User-centered library websites : usability evaluation methods / Carole A. George. - Oxford : Chandos, 2008. - XII, 231 str. : ilustr. ; 24 cm. - (Chandos information profes­sional series) ISBN 978-1-84334-360-8 (hbk.) ISBN 978-1-84334-359-2 (broš.) COBISS.SI-ID 27799645 30. GLADNEY, Henry M. Preserving digital informaton / Henry M. Gladney. -Berlin ; Heidelberg ; New York : Springer, cop. 2007. - XXIII, 314 str. : ilustr. ; 24 cm ISBN 978-3-540-37886-0 COBISS.SI-ID 241971200 31.GOULDING, Anne Public libraries in the 21st century : defining services and debating the future / Anne Goulding. - Reprinted. - Aldershot (Hampshire) ; Burlington (VT) : Ashgate, 2008. -387 str. ; 25 cm ISBN 978-0-7546-4286-2 COBISS.SI-ID 242386176 KNJIŽNICARSKE NOVICE (2009, letn. 19, št. 2) 32. GUERRINI, Mauro Catalogazione / Mauro Guerrini. ­Roma : Associazione italiana biblioteche, 1999. - 141 str. ; 17 cm. - (Enciclopedia tasca-bile ; 16) ISBN 88-7812-059-6 COBISS.SI-ID 6418481 33. HILYER, Lee Andrew Presentations for librarians : a complete guide to creating effective, learner-centred presentations / Lee Andrew Hilyer. - Oxford : Chandos Publishing, 2008. - XIX, 189 str. : ilustr. ; 24 cm. - (Chandos information profes­sional series) ISBN 978-1-84334-303-5 (paperback) ISBN 978-1-84334-304-2 (hardback) COBISS.SI-ID 241781504 34. INFORMATION access through search engines and digital libraries / Maristella Agosti ; foreword ba W. Bruce Croft. - Ber­lin ; Heidelberg : Springer, cop. 2008. - XVI, 196 str. : ilustr. ; 24 cm. - (The information retrieval series) ISBN 978-3-540-75133-5 COBISS.SI-ID 241966592 35. INFORMATION literacy : internati­onal perspectives / edited by Jes Lau. - Mchen : Saur, 2008. - 160 str. : ilustr., graf. prikazi ; 22 cm. - (IFLA publications, ISSN 0344-6891 ; 131) ISBN 978-3-598-22037-1 COBISS.SI-ID 239639296 36. INFORMATION literacy meets library 2.0 / edited by Peter Godwin and Jo Parker. - London : Facet, 2008. - X, 188 str. : ilustr. ; 25 cm ISBN 978-1-85604-637-4 COBISS.SI-ID 242449664 37. INTERNATIONAL and comparati­ve studies in information and library science : a focus on the United States and Asian coun­tries / [edited by] Yan Quan Liu, Xiaojun Cheng. - Lanham (Maryland) ; Toronto ; Plymounth : Scarecrow Press, 2008. - XXXVII, 357 str. : graf. prikazi ; 23 cm. - (Libraries and international librarianship : an international perspective ; no. 3) ISBN 978-0-8108-5915-9 (broš.) COBISS.SI-ID 241975552 38. INTERNATIONAL ISKO Conference (10 ; 2008 ; Montréal, Québec) Culture and identity in knowledge orga­nization : proceedings of the tenth Internatio­nal ISKO Conference, 5-8 August 2008, Mon-tréal, Canada / organized by École de bibliot­héconomie et des sciences de l'information, Université de Montréal and International Society for Knowledge Organization (ISKO) ; edited by Clément Arsenault and Joseph T. Tennis. - Wrzburg : Ergon, cop. 2008. - X, 391 str. : ilustr. ; 24 cm. - (Advances in knowledge organization, ISSN 0938-5495 ; vol. 11) ISBN 978-3-89913-644-9 COBISS.SI-ID 37385314 39.INTERNATIONAL Newspaper Confe­ rence (2007 ; Santiago de Chile) Newspapers collection management : printed and digital challenges = Le gesti de colecciones de periicos : desafíos en impre-sos y digitales : proceedings of the Internatio­nal Newspaper Conference, Santiago de Chile, April 3-5, 2007 / edited by, editado por Har­tmut Walravens. -Mnchen : Saur, 2008. - XI, 396 str. : ilustr. ; 22 cm. - (IFLA publications, ISSN 0344-6891 ; 133) ISBN 978-3-598-22039-5 COBISS.SI-ID 240082688 40. INTERNATIONAL Newspaper Confe­rence (2008 ; Singapore) The impact of digital technology on contemporary and historic newspapers : pro­ceedings of the International Newspaper Conference, Singapore, 1-3 April 2008, and papers from the IFLA World Library and Information Congress, Québec, Canada, August, 2008 / edited by Hartmut Walravens in collaboration with the National Library of Singapore. - Mnchen : K. G. Saur, 2008. ­XII, 222 str. : ilustr. ; 22 cm. - (IFLA publica­tions, ISSN 0344-6891 ; 135) ISBN 978-3-598-22041-8 COBISS.SI-ID 243332352 41. JONES, Catherine Institutional repositories : content and culture in an open access environment / Cat­herine Jones. - Oxford : Chandos, 2007. - XVII, 204 str. : ilustr. ; 25 cm. - (Chandos information professional series) ISBN 978-1-84334-308-0 (hbk) ISBN 978-1-84334-307-3 (broš.) COBISS.SI-ID 1934448 42. JOINT use libraries : an international conference, Manchester UK, 19-21 June 2007 : proceedings / editor Alan Bundy. ­Adelaide : Auslib Press, 2007. - 149 str. : ilus-tr. ; 30 cm ISBN 978-0-9803301-4-4 (pbk.) COBISS.SI-ID 241776640 43. KNJIŽNICA Bežigrad (Ljubljana) Knjižnica Bežigrad Ljubljana : [1956/2006] / [uredniški odbor Marija Ceh ... [et al.] ; fotografije arhiv Knjižnice Bežigrad, Tomaž Bercic]. - Ljubljana : Knjižnica Beži-grad, 2006 ([Ljubljana] : Pleško). -112 str. : ilustr. ; 21 cm ISBN 978-961-91915-0-7 COBISS.SI-ID 229964800 44. KOVAC, Miha Never mind the web : here comes the book / Miha Kovac. - Oxford : Chandos Publishing, 2008 (printed in the UK and USA). - XVII, 185 str. : graf. prikazi, tabele ; 24 cm. - (Chandos publishing series) ISBN 978-1-84334-406-3 (hardback) COBISS.SI-ID 37243490 45. KUŠTRIN, Jani Produkcija podjetja Mladinska knjiga Založba d. d. v obdobju 1984-2004 : diplom­sko delo / Jani Kuštrin. - Ljubljana : [J. Kuš­trin], 2008. -98 f. : ilustr., graf. prikazi, tabele ; 31 cm COBISS.SI-ID 37568354 46. LAMPERT, Lynn D. Combating student plagiarism : an acade­mic librarian's guide / Lynn D. Lampert. ­ Oxford : Chandos, 2008. - XXII, 183 str. ; 24 cm. - (Chandos information professional series) ISBN 978-1-84334-283-0 (hbk.) ISBN 978-1-84334-282-3 (broš.) COBISS.SI-ID 242718464 47. LEHMANN, Vibeke Smjernice za knjižnicne usluge za zatvo­renike / Vibeke Lehmann i Joanne Locke ; [s engleskoga preveo Kristijan Ciganovic]. - 1. hrvatsko izd. - Zagreb : Hrvatsko knjižnicar­sko društvo, 2007. - 29 str. ; 24 cm. ­(Povremena izdanja Hrvatskoga knjižnicar­skog društva. Novi niz, ISSN 1334-7667 ; knj. 17) ISBN 978-953-6001-45-3 COBISS.SI-ID 242269184 48. LIBRARIES and information servi­ces towards the attainment of the UN millen­nium development goals / edited by Benson Njobvu and Sjoerd Koopman. - Mnchen : K. G. Saur, 2008. - 224 str. : graf. prikazi, tabele ; 22 cm. - (IFLA publications, ISSN 0344­6891 ; 134) ISBN 978-3-598-22040-1 COBISS.SI-ID 243330560 49. LIBRARIES without walls (7 ; 2007 ; Machester) Libraries without walls 7 : exploring 'anywhere, anytime' delivery of library servi­ces : proceedings of an international conferen­ce held on 14-18 September 2007 / organized by the Centre for Research in Library and Information Management (CELIM) [at] Man­chester Metropolitan University ; edited by Peter Brophy, Jenny Craven, Margaret Mar-kland. - London : Facet, 2008. - VIII, 255 str. : ilustr. ; 24 cm ISBN 978-1-85604-623-7 (hbk.) COBISS.SI-ID 242440448 50. LIBRARY 2.0 and beyond : innova­tive technologies and tomorrow's user / edi­ted by Nancy Courtney ; foreword by Steven J. Bell. - Westport (Conn.) ; London : Librari­es Unlimited, 2007. -XI, 152 str. ; 25 cm ISBN 978-1-59158-537-4 (alk. papir) COBISS.SI-ID 1939221 51. LIBRARY 2.0 initiatives in academic libraries / Laura B. Cohen, editor. - Chicago : Association of College and Research Libraries, 2007. - XI, 167 str. : ilustr. ; 28 cm ISBN 978-0-8389-8452-9 (broš.) COBISS.SI-ID 243656192 52. LIBRARY juice concentrate / edited [and mostly written] by Rory Litwin. - Duluth (Minnesota) : Library Juice Press, 2006. - XIX, 238 str. ; 23 cm ISBN 978-0-9778617-3-6 COBISS.SI-ID 241972736 53. LIBRARY management : a case study approach / edited by Ravonne A. Gre­en. -Oxford : Chandos, 2007. - XIII, 161 str. ; 24 cm. - (Chandos information professional series) ISBN 978-1-84334-350-9 (hbk) ISBN 978-1-84334-349-3 (broš.) COBISS.SI-ID 242821120 54. LUENBERGER, David G. Information science / David G. Luenber­ger. - Princeton ; Oxford : Princeton University Press, 2006. - XIV, 423 str. : ilustr. ; 27 cm ISBN 978-0-691-12418-6 COBISS.SI-ID 242299648 55. M-libraries : libraries on the move to provide virtual access / edited by Gill Needham and Mohamed Ally. - London : Facet, 2008. - LVII, 287 str. : ilustr. ; 24 cm ISBN 978-1-85604-648-0 COBISS.SI-ID 242819328 56. MCMENEMY, David Delivering digital services : a handbook for public libraries and learning centres / David McMenemy and Alan Poulter. - Lon­don : Facet, 2005. - XV, 184 str. : ilustr. ; 24 cm ISBN 1-85604-510-2 COBISS.SI-ID 242387968 57. MATTHEWS, Joseph R. Strategic planning and management for library managers / Joseph R. Matthews. - Westport (Connecticut) ; London : Libraries Unlimited, 2005. - XIV, 150 str. : ilustr. ; 23 cm ISBN 1-59158-231-8 (broš.) COBISS.SI-ID 27106565 58. MCCABE, Ronald B. Civic librarianship : renewing the social mission of the public library / Ronald B. McCabe. - Lanham (Maryland) : Scarecrow Press, 2001. - XVI, 173 str. ; 23 cm ISBN 0-8108-3905-9 COBISS.SI-ID 243567104 59. MESTNA knjižnica (Izola) Mestna knjižnica Izola : 1958-2008 : jubilejni zbornik : [50 let] / [uredili Marina Hrs, Darja Kromar ; fotografije arhiv knjižni­ce, Slavko Gaberc]. - Izola : Mestna knjižnica, 2008 ([Postojna] : Cukgraf). - 87 str. : ilustr. ; 23 cm ISBN 978-961-92378-0-9 COBISS.SI-ID 238161664 60. The NATIONAL Library of Ireland (Dublin) Treasures from the National Library of Ireland / edited by Noel Kissane. - Reprinted. - [Drogheda] : Boyne Valley Honey Company, 1995. - X, 243 str. : ilustr. ; 25 cm ISBN 0-951782-34-7 (broš.) COBISS.SI-ID 242258176 61. NELSON, Sandra S. Strategic planning for results / Sandra Nelson for the Public Library Association. - [Revised ed.]. - Chicago : American Library Association, 2008. - XVII, 291 str. : ilustr. ; 28 cm. - (PLA results series) ISBN 978-0-8389-3573-6 COBISS.SI-ID 243586304 62. NEW frontiers in public library research / edited by Carl Gustav Johannsen, Leif Kajberg. - Lanham (Maryland) : Scarecrow Press, 2005. - IV, 366 str. ; 22 cm ISBN 0-8108-5039-7 (broš.) COBISS.SI-ID 243706880 63. OKORN, Maja Vpliv pravilnika o potrjevanju ucbenikov na ucitelje in založnike : diplomsko delo : s prilogami na CD-ROMU / Maja Okorn. - Ljubljana : [M. Okorn], 2008. - 111 f. + 1 CD­ROM ; 30 cm : ilustr., graf. prikazi, tabele COBISS.SI-ID 37659490 64. OKRUGLI stol "Nove tehnologije i uslu­ge u pokretnim knjižnicama" (2003 ; Osi­jek) Okrugli stol "Nove tehnologije i usluge u pokretnim knjižnicama" : zbornik izlaganja / [urednik Dragutin Katalenac ; prijevod sa slovenskog Silva Pavlinic, prijevod na engleski i njemacki Marija Erl-Šafar]. - U Osijeku : Sveucilište Josipa Jurja Strossmayera ; Osjek : Gradska i sveucilišna knjižnica Osijek, 2003. ­38 str. : ilustr. ; 30 cm ISBN 953-98057-1-6 COBISS.SI-ID 242266880 65. OLSON, Hope A. The power to name : locating the limits of subject representation in libraries / by Hope A. Olson. - Dordrecht ; Boston ; Lon­don : Kluwer Academic Publishers, cop. 2002. - X, 261 str. : ilustr. ; 25 cm ISBN 1-4020-0776-0 COBISS.SI-ID 241972480 66.PEDLEY, Paul Digital copyright / Paul Pedley. - 2nd ed. - London : Facet, 2007. - XXVI, 154 str. : ilustr. ; 24 cm ISBN 978-1-85604-608-4 (broš.) COBISS.SI-ID 242639872 67. PETERMANEC, Zdenka Model informacijskega opismenjevanja v slovenskem visokošolskem sistemu : doktor-ska disertacija / Zdenka Petermanec. - Mari-bor : [Z. Petermanec], 2008. - 338 f. : ilustr., tabele ; 30 cm COBISS.SI-ID 9527068 68. PETRIC, Karl Model adaptivne digitalne knjižnice na podlagi izdelave interesnih profilov uporabni­kov : doktorska disertacija / Karl Petric. - Ljubljana : [K. Petric], 2008. - 187 f. : ilustr., preglednice ; 30 cm + 1 el. opticni disk (CD­ROM) COBISS.SI-ID 6545748 69. PICKARD, Alison Jane Research methods in information / Ali­son Jane Pickard. - Reprinted. -London : Facet, 2007. - XIX, 329 str. : ilustr., graf. Pri­kazi ; 24 cm ISBN 978-1-85604-545-2 COBISS.SI-ID 14815545 70. PLANNING and evaluating library networked services and resources / edited by John Carlo Bertot and Denise M. Davis. ­Westport (Connecticut) ; London : Libraries Unlimited, 2004. - XVII, 354 str. : ilustr. ; 24 cm ISBN 1-56308-964-5 (broš.) COBISS.SI-ID 243568640 71. PLESTENJAK, Barbara Kategorizacijski kriteriji v sistemih za shranjevanje in organiziranje podatkov : diplomsko delo / Barbara Plestenjak. - Ljub­ljana : [B. Plestenjak], 2008. - 94 f. : pregledni­ce ; 30 cm COBISS.SI-ID 37567330 72. POLET nad crtasto pižamo ali Pogum iz pticje perspektive : pregledni in priporocilni seznam mladinskih knjig iz leta 2007 po temah, zvrsteh in žanrih / [urednici Darja Lavrencic Vrabec in Ida Mlakar]. - Ljubljana : Mestna knjižnica, Knjižnica OtonaŽupancica, Center za mladinsko književnost in knjižnicarstvo, 2008 ([Ljubljana] : Forma­tisk). - 174 str. :ilustr. ; 30 cm ISBN 978-961-91187-4-0 COBISS.SI-ID 240541184 73. POSVETOVANJE Sistemi za upravljanje z dokumenti (17 ; 2008 ; Kranjska gora) DOK_SIS 2008 : Kranjska gora, 24.-26. september 2008 / [XVII. Posvetovanje Siste-mi za upravljanje z dokumenti ; uredili Milan Selan ... [et al.]. - Ljubljana : Media.doc - Društvo informatikov, dokumentalistov in mikrofilmarjev, 2008 (Ljubljana : Formatisk). ­1 zv. (loc. pag.) : ilustr. ; 30 cm ISBN 978-961-91649-3-8 COBISS.SI-ID 240986880 74. REACHING out : innovation in Canadian libraries / edited by Yvon-André Lacroix. - [Quebec] : Les Presses de l'Université Laval, 2008. - 125 str. : ilustr. ; 27 cm ISBN 978-2-7637-8724-4 (broš.) COBISS.SI-ID 37353826 75. SAMEC, Tanja Splošne knjižnice in uporaba interneta v tretjem življenjskem obdobju : diplomsko delo / Tanja Samec. - Ljubljana : [T. Samec], 2008. -89 f. : preglednice ; 30 cm COBISS.SI-ID 38093154 76. SAMEK, Toni Librarianship and human rights : a twenty -first century guide / Toni Samek ; foreword by Edgardo Civallero ; with contributions by Kenneth D. Gariepy. - Oxford : Chandos, 2007. - XXX, 200 str. ; 24 cm. - (Chandos information professional series) ISBN 978-1-84334-146-8 (broš.) COBISS.SI-ID 2737509 77. SATIJA, Mohinder Partap The theory and practice of the Dewey decimal classification system / M. P. Satija. - Oxford : Chandos, 2007. - XIX, 206 str. : tabele ; 25 cm. - (Chandos information pro­fessional series) ISBN 978-1-84334-235-9 (hbk) ISBN 978-1-84334-234-2 (broš.) COBISS.SI-ID 243260160 78. SATIJA, Mohinder Parta User's guide to Sears list of subject hea­dings / M. P. Satija and Elizabeth Haynes. -Lanham (Maryland) : Scarecrow Press, 2008. ­XII, 145 str. : ilustr. ; 23 cm ISBN 978-0-8108-6114-5 (broš.) COBISS.SI-ID 243706624 Seznam pripravila Branka Badovinac Narodna in univerzitetna knjižnica DELO IŠCE Sem univerzitetna diplomirana bibliotekarka in italija­nistka z opravljenim strokovnim izpitom. Med študi­jem sem na oddelku za Posebno knjižnicno gradivo v NUK-u vsebinsko in formalno obdelovala gradivo ter opravila tecaj za bodoce udeležence COBISS iz kata­logizacije monografij. Imam opravljen tudi izpit za ECDL-start. Tekoce obvlada slovenšcino, italijanšcino in nemšcino, ki je moj materni jezik. Zadnje leto sem delala v knjižnici Oton Župancic, kjer sem sortirala in vstavljala gradivo. Seznanila sem se z ureditvijo gradi­va v vseh oddelkih. Zaposlitev išcem v katerikoli knji­žnici, saj mi je knjižnicarsko delo v veliko veselje. Dosegljiva sem na telefonski številki 031 581 366. DELO IŠCE FRANCI MAGAJNE, Glinška ulica 7, 1000 Ljubljana GSM: (031) 279 052 E-pošta: franci.magajne@volja.net Zaposlitveni cilj: Zaposlitev na delovnem mestu organiza­torja nabave za polni delovni cas. Rojstni podatki: rojen 28.4. 1977, v Ljubljani, državljan Republike Slovenije.. Izobrazba: gimnazijski maturant (V. stopnja), diplomirani upravni organizator (VII.. stopnja) Delovne izkušnje: .. aktivni prostovoljec v Mestni knjižnici v Ljubljani, zau­pana so mi dela leposlovnega im neknjižnega gradiva; uporabljam Cobiss sistem pri urejanju in iskanju knjiž- Jezik objavljenih prispevkov je praviloma slovenski, v skladu z odlocitvijo uredništva, pa tudi angleški. Avtorji morajo uredništvu poslati jezikovno pravilno besedilo. Prejetih tekstov uredništvo ne lektorira. Avtor tudi v celoti odgovarja za vsebino prispevka. Avtorsko pravico do objavljenih prispev­kov ima izdajatelj publikacije, avtor obdrži moralne avtorske pravice. Naslov prispevka mora biti kratek in jasen, dopolni se lahko s podnaslovom. Pri poro-cilih s strokovnih posvetovanj in drugih srecanj naj bodo v naslovu/podnaslovu prispevka navedeni naslov posvetovanja oziroma srecanja ter kraj in datum dogod­ka. Pod naslovom naj bo naveden avtor prispe­vka (oziroma avtorji), in sicer vedno v polni obliki (ime in priimek). Ce je avtorjev vec, naj sami dolocijo vrstni red imen avtorjev. OGLASI nega in neknjižnega gradiva, .. redno delavno razmerje v podjetju Sintal d.d., varnost­nik za zasebno varovanje, .. trimesecno javno delo v Mestnem muzeju Idrija, urejan­je arhivske in tekoce dokumentacije ter vodenje strank po cerkljanskem muzeju, Partizanski bolnišnici Franja, ter rojstni hiši Franceta Bevka; opravljanje del blagajni­ka, prodaja vstopnic, vodenje blagajne ter skrb za zau-pan denar, .. dijaško in študentsko delo v skladišcu in proizvodnji tovarn Eta Cerkno in Kolektor Idrija Znanja: .. tuji jeziki: aktivno anglešcina, pasivno nemšcina ter znaj­ dem se v italijanskem jeziku, .. racunalništvo: urejevalnik besedila Word, osnove Excela. Uporabljam Outlook ter Powerpoint in dobro se znajdem na internetu. .. Pridobljen certifikat ECDL START. .. Vozniško dovoljenje b-kategorije ter lastno vozilo. .. Dodatna izobraževanja: opravljen strokovni izpit iz bibliotekarstva. .. Sposobnosti in lastnosti: vztrajnost, usmerjenost v dose-go cilja, sposobnost samostojnega in skupinskega dela. Želim Vam veliko delovnih in osebnih uspehov ter Vas v pricakovanju vabila na osebni razgovor na katerem bi me še podrobneje spoznali lepo pozdravlja. NAVODILA AVTORJEM Poleg imena avtorja je treba navesti tudi sedež ustanove, kjer je avtor prispevka zaposlen ali ime fakultete, ce je študent, ter elektronski naslov avtorja. Tudi pri vecjem številu piscev je treba pri vsakem posamez­niku navesti vse zahtevane podatke. Pri citiranju virov naj avtorji upoštevajo navo­dila revije Knjižnica. Dolžina prispevka naj ne presega 20.000 znakov (vkljucno s pre­sledki). Prispevek lahko poleg teksta vsebuje tudi slike (preglednice, diagrame, fotografije ipd.). Vsaka slika naj ima zaporedno števil­ko in naslov. Ce avtor slik ne vkljuci v bese­dilo prispevka, naj bo v njem jasno oznace-no, katera slika sodi na doloceno mesto v tekstu. Pri vsaki sliki je treba navesti tudi njeno avtorstvo (avtor je lahko pisec pris­pevka ali kdo drug). Pri portretni fotografiji je potrebno navesti tudi imena oseb v polni obliki (ime in priimek), in sicer z zacetno navedbo "Od leve proti desni:… ". Avtor prispevka mora uredništvu predložiti pisne izjave oseb na portretni fotografiji, da se strinjajo z javno objavo fotografije v Knjiž­nicarskih novicah. Slikovno gradivo lahko avtorji priložijo tudi v JPG ali TIF formatu. Z oddajo prispevka uredništvu se šteje, da avtor soglaša z objavo svojega prispevka v tiskani in elektronski obliki Knjižnicarskih novic. Pošiljanje prispevkov Prosimo, da clanke in prispevke pošljete uredništvu publikacije v elektronski obliki, in sicer na naslov icb@nuk.uni-lj.si. Pošljete jih lahko tudi na disketi ali CD-ROM-u na naslov Narodna in univerzitetna knjižnica, Informacijski center za bibliotekarstvo, Turjaška 1, 1000 Ljubljana. Prispevkov ne honoriramo!