6„50, 2,20,
Fa M*tl prijemam:
u
••lo leto naprej 26 K — h
Cl leta , 13 „ — , trt , . ~ ■leaec .
Vipravalitvn prijsMu:
M
talo leto naprej 20 K — h Ijiol leta , 10 , — , Setrt , » 6 , — „ , 1.70.
ie pošiljanje na dom 20 h na mesec.
Političen list za slovenski narod.
Naroinlno in Inmatt sprejema upravnlitvo v
Katol. TIskarni, Kopitarjeve ulice St. 2.
Rokopisi se ne vraiajo,
cefrunkovaua pisma ae »sprejemajo.
Uredništvo je v Seme-
niikih ulicah St. 2,1., 17.
!»h»ja vsak dan,izvzemSl nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 251.
V Ljubljani, v petek, 31. oktobra 1902.
Letnik XXX.
Gabilo na naročbo.
S I. novembrom se pričenja nova na-ročba, na katero uljudno vabimo p. n. občinstvo.
»SLOVENEC"
velja za ljubljanske naročnike v upravništvu:
Četrt leta . 5 kron. Jeden mesec 1K 70 h
Za pošiljanje na dom je plačati 20 h na mesec.
Vse leto 20 kron. Pol leta 10 „
Po pošti pošiljan velja:
Vse leto 26 kron Pol leta 13 „
Četrt leta . 6 K 50 h Jeden mesec 2 K 20 h
Plačuje se naprej.
Na naročila brez priložene naročnine se ne ozira.
Upravništvo »Slovenca".
Somišljeniki!
Shod zaupnikov katoliško-narodne stranke, ki se je vršil dn^ 13. oktobra t. 1. v Ljubljani, je soglasno sklenil:
„V dosego denarnih sredstev, v kolikor so za izvršitev pričetega boja neobhodno potrebna, naj se osnuje
ljudski sklad.
Vsak somišljenik se pozivlje, da po svojih močeh prispeva k temu skladu, katerega naj vodstvo stranke po svoji previdnosti rabi v boju za dosego najplemeni-tejše pravice ljudstva:
splošne volilne pravice."
Somišljeniki 1 Izvršujoč predstoječi sklep zaupnikov iz cele dežele, obračamo se do Vas, da, vsak po svojih močeh, prispevate v ljudski sklad. Vsak po svojih močeh! Ne obračamo se do nikogar, ki težko kaj žrtvuje. Pač pa
se obračamo osobito do premožnejših
somišljenikov.
Odločilen je boj, ki se je pričel z obštrukcijo v deželnem zboru. Gre se za osvoboditev domovine od tujega jarma liberalizma in birokracije. Gre se osobito za osvoboditev kmeta od gospodstva ljudi, ki ga zaničujejo in izkoriščajo. Gre se za osvoboditev ljudstva od jarma liberalno-kapitalistične klike, ki ne pozna drugega boga, nego svoj žep in ki še z drznim čelom žali in zaničuje, kar je nad vse vzvišeno, našo sveto katoliško vero!
Pričeti boj, ki utegne trajati več let, zahteva izdatnih sredstev: za organizacijo, za tiskovine, agitacijo, zlasti ob volitvah!
Prispevki so pošiljati upravitelju ljudskega sklada, veleč, gospodu Antonu F e 11 i c h-F r a n k h e i m u, kanoniku v Ljubljani.
Somišljeniki! S polnim zaupanjem se obračamo do Vaše izkušene požrtovalnosti.
Vse za vero, dom in cesarja!
Vse ca svobodo in pravico!
V Ljubljani, dnč 31. oktobra 1902.
Vodstvo katoliško-narodne stranke:
Dr. Ivan Šusteršič, načelnik.
Slovenski liberalci in učifelji.
Bilo je nekako pred sedmimi leti. Sklenila se je ravno slovensko-nemška zveza. Narodna ideja v takratni „narodni" stranki ni bila še prišla tako iz kurza kakor je danes, ko prevladuje v ti „napredni" stranki ideja protiverskega liberalizma. Zato so pa takrat v ti stranki vladali še narodnostni predsodki proti tej zvezi, katero so prvaki zatajevali in prikrivali, češ le v „rahlo politično dotiko" so stopili z nemškimi grajščaki.
Bilo je uprav v medenih tednih teh slovensko-nemških poročencev. Slovenski
prvak, rekli bi, nežna polovica slovenska, sedel je v družbi intimnih političnih prijateljev. In ti njegovi prijatelji, ko je govor tako nanesel, izražali so bojazen, da bi slovenska stvar ne trpela po ti civilni politični poroki, kajti drugo močnejšo, recimo, moško polovico te politične dvojice je predstavljal prekanjeni in pretkani baron Schwegel.
Ali gospod prvak dr. Ivan Tavčar je presekal to neljubo govorico z resolutno besedo: Stvar je taka. Ker smo se spojili z Nemci, dobili smo za šest let v svojo oblast deželni odbor in z deželnim odborom tudi velik moralni in gmotni upliv na šolo in učiteljstvo. —
Gospodje, ki so bili pri tem razgovoru, so morebiti že pozabili na to epizodo, ali dogodila se je v resnici.
Pa ko bi se tudi ne bilo godilo tako, kakor smo povedali, dejstva političnih borb, in šolsko politično vprašanje zadnjih let potrjuje, da je tendenca liberalne klike bila ta, da s pomočjo politične prevlade v deželnem odboru in zboru zasužnji vse kranjsko učiteljstvo za politične lakaje narodno-napredne stranke.
Stvar se je bila začela za nje ugodno razvijati. — Prej so se bili učiteljstvu zelo zamerili, ker so v „Ljubljanskem Zvonu" bili priobčili nekaj povesti, kjer so se učiteljski značaji kaj čudno slikali. Nekateri učitelji so bili celo izdali tiskano okrožnico do vsega učiteljstva, da bojkotira imenovani leposlovni list.
Pa bilo je vse odpuščeno in pozabljeno, ko je zašel dr. Iv. Tavčar odborniški stol v deželnem dvorcu ter volil v dež. šolski svet dr. Schafferja. Duhoviti g. I. Dimnik je vihtel kadilnico dr. Tavčarju in dr. Schaf-ferju; napredno učiteljstvo pa je bilo nekako v ekstazi pri pogledu na novo politično obzorje na Kranjskem. Nadjali so se, da zasveti ob novi svobodni šoli tudi učiteljstvu zlata doba boljše gmotne eksistence. — Ali vendar ne vsi! Precej jih je bilo tudi med učiteljstvom takih, ki so si ohranili svojo
glavo in so skeptično gledali v razvoj učiteljskih zadev. Pa v »Učiteljskem Tovarišu" so imeli prvo besedo glasnejši kolegi, ako se tudi ne more trditi popolnoma pozitivno, da so bili ti najbolj razumne in pametne glave.
No končno so šli za „Tovarišem" učitelji v ogromni večini; eni, ker so mislili le to, kar so brali v „Tovarišu" ali „Narodu", drugi zopet zaradi kolegijalnosti in solidarnosti.
Prišlo pa je znano zborovanje učiteljske „Zaveze" v Gorici. In tam je „Zaveza" storila odločilen in v marsičem usoden korak: Izvolila je častnima članoma gospoda dr. I. Tavčarja in Iv. Hribarja.
„Narod" je vzpričo tega dejstva zagnal velik krik veselja in po pravici: strokovna stanovska organizacija učiteljstva, kakor je dotlej več ali manj veljala „ Zaveza", je z izvolitvijo teh predstavnikov in veljakov zagrizeno liberalne struje dokumentirala svojo poli-tiško pripadništvo. Strokovna organizacija se je v tem hipu premenila v strankarsko organizacijo.
Naravni nasledek je bil, da so oni učitelji, ki niso po svojem političnem mišljenju onih nazorov, kakor jih razvija Malovrh-Tavčar v „Narodu", izvajali konsekvence ter obrnili „Zavezi" hrbet. Nastal je „Slov. učitelj", nastala je »Slomškova zveza", vse po zaslugi onih, ki so v Gorici z vihrajo-čimi zastavami zavedli strokovno, po svoji naravi ne strankarsko učiteljsko organizacijo, v tabor politiškega breznačelnega slovenskega liberalizma.
Ali začetkom jih je bilo malo, ki so se ločili od nove politiške „tovarišije".
Kako so padli po njih, kako terorizirali, zasmehovali! Vse to je dobro znano. In kaj je vspeh ? Protiliberalna zveza učiteljstva raste, se razvija in pridobiva vedno več pristašev. Ali še nekaj lahko povemo „Tova-rišu" in njegovim patronom, da je še mnogo takih v njega vrstah,
LISTEK.
Materi
vseh vernih duš dan. 1.
O mati, moja rajna mati, obsoja li te zdanji svet? Ti meni v luči večno zlati Bpomine vžigaš dolgo let, spomine nate, ah najblažje, kar nosi moje jih srce, kar nosil bi jih stokrat lažje, da drugi mi jih ne grene. Zvonovi, mrtvim posvečeni zvonite, žalostno zvonite, in sinu žalostnemu meni, iz groba mater obudite! Naj padem solzen ji krog vrata, za živo molim živ za njo: »O mati moja dobra, zlata, naj dobri Bog ti dober bo. Naj blagoslovi moj poklic, ki zanj si ga me vnela, naj prideva iz strašnih vic, v nebesa srečna in vesela!«
2.
List za listom z drevja pada,,
svetlo solnce mre, moja duSa pak bi rada,
da vse zopet zacvete. Moja duša pak bi rada,
naj bi zvonov glas iz kostenega razpada
vzbudil materin obraz, kakor bil je, kakor žil je, kakor gledal me ljubo, kakor mi neskončno mil je
danes in vsa leta bo. Tožni glasi, le zvonite
vernim dušam za spomin! Duše drage, plemenite, matere ne pozabite, ki se vroče je spominja sin, ne zabite in molite!
Anton Medved.
Ob tvoji rak vi.
Spisala Marija.
Vsaka ura rani, Zadnja umori! —
Prinašajo ti krasnih vencev, molče prihajajo, odhajajo . . . Snivaš, nevzdramno snivaš . . .
Bledo ti je lice, zaprto oko, nema usta. Radostni smehljaj ti krasi jasno obličje, priča, da si med božjimi krilatoi našla nad-zemsko srečo.
Bujno cvetje obsipuje ti temne, polne kodre in snežno-čisto oblačilo. Marmorno-bele roke ovija rožni venec. Ob tvoji de-
snici stoji podoba angelja, poklada ti smrtni venec na glavico in kaže ostalim, zapuščenim s palmovo vejico navzgor, kamor je povedel mlado nevesto, na pravi dom.
Kako si bleda, nedolžno bleda v svoji sreči!
Kako živo se spominjam onega dne! — Gojenke uršulinskega samostana v Škofji Loki smo igrale v prostrani dvorani kolo, ko te je pripeljala mati Bernarda med nas. Na dolgih trepalnicah ti je blestela solzica, na rdečih ustnicah gorel še poljub ljubeče mamice, katera je ravnokar izročila ljubljeno hčerko varstvu Bogu posvečenih redovnic. Kako dobro sem umela tvoje gorje, saj pred malo dnevi se je meni godilo isto tako! —
Slučajno sem vodila igro jaz, sramežljivo sem ti podala roko in stopila si v naš krog.
Tedaj si mi bila ptujka. A ko si uprla tiste velike oči tako hvaležno v me, — v istem hipu postali sva si prijateljici.
Da, da, prijateljica moja! Ne z besedo samo, z dejanjem si hrabro pokazala, kaj da si mi!
Veselje moje bilo je zajedno tvoje, — čestokrat si mi poljubila čelo, češ: žalost tvoja ni tako globoka, če jo deliš z menoj,
To sta bili pač veselje in žalost otročjih let. —
Sicer pa sva bili živahni, — da govorim odkrito: včasih malo preživahni, in celemu zavodu dobro znani.
Vzlasti danes posili se mi spomin na staro zidovje, po katerem sva stikali in ugibali njega skrivnosti, katerih je kar mrgolelo v najinih vročih glavicah. Kako sva nekoč modrovali nad izrekom solnčne ure na samostanski cerkvi: „Vsaka ura rani — zadnja umori!"
Rani — umori — vsaka?" — čudili in popraševali sva se vprek.
„Vsaka ne," pojasnila si mi, in zmajala z modro glavico, — „vsaka ne, a ona gotovo, ko se otrok loči od svoje mamice! Ona že rani", pristavila si otožno.
Kako radostno sva zapustili tesno zidovje samostansko! — A v poznejših, vi-harnejših časih, sva si želeli cesto onih srečnih dni, ko nisva našli pomena besedam: „Vsaka ura rani!"
Danes draga, nama je jasen ta izrek, vzlasti tebi! — A bleda tvoja usta je poljubil tužni smrtni angel. Molčiš, molčiš . . Pozabljeno je vse, prestano!
Mlado jutro te pozdravlja na mrtvaškem odru, sredi gorečih sveč, — v tužni jeseni med košatimi cipresami.
Jedva si okusila življenje, a žeti je neizprosna smrt podala velo roko. „Zadnja umori!" — šepetajo mi bolestno ustnice, in zgrudim se ob tvoji rakvi.
ki iz zasebnih uzrokov stoje le formalno v vrstah .Zaveze", ker se s svojim izstopom nočejo izpostavljati izbruhom strastnih napadov in straho-vanju.
Ne sodimo učiteljstva pretrdo! Mnogo izmed njih jih je pričakovalo boljše gmotne bodočnosti, ako se doslej vladajoči liberalni kliki v deželi dajo na politično dispozicijo. In ker je gmotni položaj učiteljstva deso-laten v primeri z gmotnim položajem državnega uradništva, ki ima primeroma tisto ali nekoliko višjo izobrazbo, zato ni čuda, da je v vrstah učiteljstva mnogo nezadovoljnosti in tudi mnogo bede. Ali to je vsekako napačno, da pričakuje svoje rešitve le od ene stranke v deželi. In tako daleč gre večina tega učiteljstva, da da svoj upliv, svoje delo izven učilnice na razpolago dr. Tavčarjevi stranki! Ni previdno staviti vse svoje nade na eno karto! To je igra va banque, ki goljufa največkrat. — In ta igra jih je goljufala!
Liberalci so z veseljem sprejeli politično službo učiteljstva. In kako tudi ne! Mislili so si, da bodo učitelji za to politično liberalno oligarhijo zavojevali celo deželo. Za nje je nastopal kot politični agitator učitelj na Notranjskem celo z osebnimi provokaci-jami posl. dr. Žitnika, za nje so pisali in pisali strupene članke v „Narod" učitelji, za liberalce so se eksponirali učitelji ne-številnokrat na ta ali oni način. In kaj jc rezultat takega postopanja? — Gospodje učitelji! roko na srce, in priznajte, da je Vaše stališče po deželi postalo vsled Vaše lastne krivde težavneje. Liberalna stranka izgubiva v celi deželi na veljavi in tudi ugled onih učiteljev, ki so bili poslušno in pokorno orodje Malovrhovega „Naroda", pada in ponekod je padlo popolnoma na škodo učitelju in šoli. —
In v mestih, teh trdnjavah liberalne misli, kako je kaj z Vami in Vašim ugledom?
Liberalni učitelji, ki se izpostavljajo za liberalno kliko in frakarijo na deželi, bi zaslužili, da se jih v družabnem oziru stavi v liberalni družbi na prvo mesto. Ali kako klaverno ulogo so jim prisodili! V društvenem življenju, v glavnem mestu, v tej »trdnjavi" liberalizma, se gleda učitelja v družbi akademiških izobražencev čez ramo. Učitelji so sicer dobro došli politični somišljeniki, ali njihova uloga je uloga političnih lakajev. So sicer nekateri gospodje učitelji, ki igrajo v tej liberalni družbi nekoliko uloge, ali bore malo jih je. Saj so razmere znane, zato ne navajamo imen.
In te čudne službene razmere v Ljubljani ! Iz peresa učitelja prinesli smo par člankov stvarnih in resničnih v našem listu. Pisani so bili z veliko mirnostjo in — pri-zanesljivostjo. — Na prvi članek je odgo-
voril „ Na rod" z zavijanji, na drugi pa z notico zabavljic incausa flnita. Toda ne!
Način, kako se zasedajo nadučiteljska mesta v Ljubljani, kriči po kritiki. Da osebne razmere uplivajo pri nameščenju, to je gotovo ne samo v Ljubljani ampak povsod. Da bi pa osebne koneksije bile odločilne in službena kvalifikacija bila porinjena v ozadje, pa ni povsodi in tudi ne sme biti pri nas, ker je na škodo šoli. — Zato pa bomo pri priliki še govorili in kritizirali. Ne za to, da bi pridobivali učiteljstvo za svoje strankarske namene! Naša stranka je v hujših razmerah bila boj proti liberalcem in je velika večina učiteljstva stala proti nam. Končni boj z razvalinami liberalne stranke bi mi tudi še izvojevali brez učiteljstva in če treba tudi proti liberalnim pristašem med učitelji.
Se bomo govorili! Za danes le ta drobec učiteljske zgodovine — onim učiteljem v premislek, ki mislijo s svojo glavo. —
Boje se za — porotno klop.
Nobene stvari se čednostno uredništvo »Slov. Naroda« bolj ne boji, kakor da bi prišli na porotno klop sedaj možje, ki bi ne obsodili vselej le »Slovenca«, ampak tudi »Narod«. Dr. Šusteršič je na shodu zaupnikov pozval naše župane, naj skrbe, da pridejo tudi pošteni katoliško - narodni možje med porotnike, da ne bodo sodili našega časopisja politični nasprotniki.
Kakor bi ga bil gad pičil, je vzbesnel »Narod«, ko je to Blišal. Zdaj p o z i v 1 j e okrajne glavarje, da naj »z največjo pazljivostjo nadzorujejo« sestavljanje imenikov. »Slovenski Narod« tudi skrbi, da bi prišli liberalni nemškutarji med porotnike ter naglaša, da je kranjska dežela taka, kjer se govori »po več jezikov«! Torej naj bi vsak porotnik bil tudi nemščine zmožen.
Kako pa je v resnici pri nas? Skoro nobene nemške porotne obravnave ni pri nas, in vendar so mnogokrat med porotniki možje, ki Blovenščine ne znajo! Našli smo v številu porotnikov celo že ljudi, ki so znali ali samo nemško ali samo italijansko. Kako naj ti sedijo pri slovenskih obravnavah ?
Mi pa pozivi jemo slovenske župane, da če bikakokr. glavar iz njihovih list črtal katolisko-narodno somišljenike in puščalvnjih same liberalce, naj dotičnega nemudoma naznanijo nam in našim poslancem, da se bo govorilo o teh razmerah v državnem zboru. Brez ozira si bodo znali poslanci pridobiti respekt v takih krogih!
Kdo je zmožen za porotnika? Zakon pravi :
K porotniški službi je poklioevati samo može, kateri: 1. so izpolnili 30. leto svoje dobe; 2. znajo brati in pisati; 3. imajo domovinsko pravico v kateri občini kraljevin in dežel, zaBtopanih v državnem zboru; 4. vsaj že leto dni stanujejo v dotični občini, kjer bivajo; 5. a) neposrednega davka brez priklada — razun zakonitih izjemnih Bluča-jev — najmanj 10 gld., a v krajih čez 30.000 prebivalcev štejočih najmanj SO gld. na leto plačujejo, ali pa b) brez ozira na tak davek po svojem stanu so odvetniki, beležniki, profesorji in učitelji visokih in srednjih šol ali bo na kakem tozemskem vseučilišču dobili doktorstvo.
Zakon pa zahteva še nekaj drugega od porotnikov, namreč da sodijo po svoji vesti, na kar tudi priaegejo. Brezvestni ljudje torej niso za porotnike. In tu pa vprašamo lahko vlado: Ali se ji zde dovolj vestni za tako odgovornosti polno delo pristaši »Narodove« brezvestne umazanosti ?
Pozivljemo torej naše župane, da pri sestavljanju porotnih list pazijo na one, ki so vestni in ki so brezvestni.
Državni zbor.
Dunaj, 30. okt.
Pogajanja.
S tem bi povedal vse, kar je mogoče danes povedati o stvareh, ki se vrše v zbornici in za kulisami. V zbornici so prepirajo »bratje« Poljaki in Rusini, kdo je zakrivil bedo mej rusinskimi in sploh gališkimi kmeti, sicer pa je zbornica prazna, in na galerijah se dolgočasijo poslušavci. Nihče noče prevzeti odgovornosti za mogočo krizo; obstrukcija straši le po hodnikih, v zbornico se ne upa, dokler je ne prisilijo.
V obče pa so se duhovi vidno pomirili, dasi so še napete razmere mej češkimi poslanci in vlado. Tudi politična razprava bržčas ne poostri nasprotij, ker pogajanja za kulisami utegnejo zagotoviti premirje in zvezati pretrgano nit mej vlado in češkimi pesl&nci. Vlada tudi nima tako nujnih predlogov, ki bi ne mogli Se o pravem času biti rešeni. Nagodba z Ogrsko more čakati še štiri leta, kakor je pl. Szell s svojo izjavo iznenadil politični svet.
Nujna sta le proračun in vojni zakon. Niti v normalnih razmerah bi ne bilo mogoče, da bi zbornica o pravem času, to je, do novega leta rešila državni proračun. Vlada bode morala zahtevati provizorij, kateremu se tudi češki poslanci ne bodo ustavljali. Tudi proti vojnemu zakonu, oziroma povišanju armade se stranke, izvzemši soc. demokrate in Vsenemoe, ne bodo pretivile iz političnih vzrokov, pač pa iz gospodarskih in finančnih. S povišanjem stalne
armade se ob enem povišajo stroški u okroglih 25 milijonov. Mi smo radovedni, kje dobi finančna uprava potrebno pokritje. Dalje pa imajo vse ljudske stranke najtežje pomisleke proti predloženemu zakonu iz gospodarskih razlogov, ker hoče vojna uprava tekom let pomnožiti stalno armado za 60 000 mož, in sicer iz nadomestne reserve zadnjih treh let. Ze sedaj je na tisoče pritožeb, da jemljo v vojake tudi reserviste, ki bo doma družini nujno potrebni. V bodoče naj mlajši reser-visti služijo po dve in tri leta. To je zahteva, proti kateri so resni pomisleki. Ne bodemo tukaj preiskavah, ali je res nujna sila, da se armada pomnoži. A če je vojna uprava o tem prepričana, potem naj zahteva, da se število novincev pomnoži, a ne reserva kliče k stalni armadi ▼ triletno službo. Ako hoče vlada, da prodre s svojo zahtevo, potem naj se tudi sprijazni z mislijo, da se more izvežbati vojak tudi v dveh lotih in da se vojaška služba od treh let zniža na dve. Sicer pa ta vladna predloga ne vzbudi obstrukeije v avstrijski zbornici, in to je, kar sem hotel tem povodom konstatovati.
Ako torej hoče vlada s to zbornico poskušati srečo, je v prvi vrsti potrebno, da omogoči pogajanja s češkimi poslanci. Kako, to je njena stvar, ker pozna češke zahteve in ima ključ v rokah. Seveda drug ključ ima nemška levica in ga tudi previdno čuva, da ga ji ta ali druga vlada ne iztrga iz rok. Saj vidimo, kako branijo takozvano nemško posest. V Litomericah je nameščen državni pravdnik, ki je menda češkega mišljenja. Takoj je šla deputacija k mini-sterskemu predsedniku kot voditelju pravosodja z zahtevo, da ga premesti. Dr. pl. Korber se je ojunačil ter odgovoril deputaciji, da je nameščevanje uradnikov pravica eksekutive. Ko bi bile prejšnje vlade vedno tako postopale ter se — kar je naravno — ozirale na dejanjske potrebe in narodne razmere, ne pa na zahteve nemškega centralizma in šovinizma, ne bil bi § 19. držav, tem. zakona le paradna zastava, ki se raz-obeša ob posebnih slovesnih prilikah. Tudi poslancu Maliku je dr. pl. Korber odgovoril, da ima tudi ljudski poslanec gotove meje, katerih ne sme prestopiti pod varstvom svoje imunitete. To sta dva slučaja iz novejših dnij, ki označujeta, kaj vse smejo in si dovolijo razvajeni sinovi velikega kulturnega naroda v zaupanju na vladno pomoč in obrambo. Žal, da vlada ne sme ali noče tudi v načelnih vprašanjih, ki se ne tičejo posameznih oseb, pokazati iste odločnosti.
Podpore vsled uim.
Poslanci z desne in leve so v zadnjih sejah zopet nagromadili nujnih predlogov glede državne podpore vsled toče, povodnji in drugih uim. Včeraj sta bila dr. Schrei-
Pri tem mi pade oko na velik šop ka-melij, na svetle črke napisa: „Nad zvezdami se snidemo!"
Vzravnam se, — vzdihi potihnejo, — obrišem si solze. Čemu to tugovanje ? — Saj: „Nad zvezdami se snidemo!"
Povsodi „klerikalizem".
Naš obcestni, poljski in gozdni liberalizem, libe-ralismus vulgaris, ima jako jedno-staven in preprost ključ, s katerim rešuje vsa vprašanja, bodi socialno, bodi politično, bodi versko, bodi narodno, bodi moško, bodi ženako, vse, vse mu reši čarobna formula: Ubijte »klerikalizem« in »klerikalce«. „Was man nicht declinieren kann, das sieht man als ein Nsutrum an", memorirali smo svoje dni gimnazijci, in liberalizem ne zna dekli-nirati nobenega vprašanja, ni socialnega, ni političnega, ni verskega, ni narodnega, pa tudi ženskega ne. Star je sicer, toda učil se ni ničesar. Leta so potekala, zgodovina pisala je dogodke s tistim znanim jeklenim pisalom v svojo knjigo, dogodke, iz katerih so kar sami na dan silili najboljši in najlepši nauki, ali liberalizem jih ni videl. Zato so ga različna vprašanja nove dobe čisto presenetila. Kakor slab učenec, ki pa hoče vender le na vsako vprašanje odgovoriti, odgovarja sedaj po svoje na VBako vprašanje. In njegov odgovor je le eden: Ubijte »klerikalizem" in »klerikalce*. Ne spoštuje sicer
liberalizem kdo ve kako krščanskih običajev, ali prepričani smo, da bi na vernih duš dan z veseljem šel na grobe, ako bi v njih spali vsi »klerikalci«.
Tudi žensko vprašanje hoče rešiti liberalizem po receptu: Proč s »klerikalci«! Z vso svojo vodeno dialektiko razlaga to načelo. Najpoprej naj so seveda ženski naraščaj reši strahovito hudega jarma samostanskih šol. S to zahtevo kaže liberalizem, da je zgodovina zanj zaman pisala s svojim jeklenim pisalom. Dobro pa je, da ima zgodovina jekleno pisalo, da vsaj drugi ljudje, ki imajo še zdrave oči in jim ni treba gledati skozi liberalce naočnike, skozi katere se, kakor znano, ne vidi nič druzega na svetu, kot samo liberalni časniki, da vsaj drugi ljudje lahko bero še v poznih stoletjih, kar je zapisala v svojo knjigo. In tam stoji zapisano, da so v prvi vrati ženski samostani že od svojega početka skrbeli za omiko in naobrazbo žene. Tako določajo pravila ženskega samostana, katerega je ustanovil sv. Cezarij okolo I. 512 v Arles, da morajo biti njega prebivalke vse vešče branju ter se naj vsak dan dopoldne vsaj dve uri pečajo z znanostjo. Koliko velikih imen bodi v leposlovnem, bodi v znanstvenem slovstvu raznih narodov je izšlo baš iz ženBkih samostanov 1 Katarina Sienska, koje ime se s častjo imenuje poleg Dantejevega in Petrar-kovega, nuna Rosvita, ki je pisala za svojo dobo izvrstne drame, opatinja Ilerrad iz
Hohenburga, ki je spisala celo enciklopedijo, so imena, ki bi delala vsakemu stanu čast in ki so v veliko čast ženskim samostanom. Pred takimi dejstvi izgube se vse liberalne fraze o poneumnenju žene v samostanih v nič. Takih slavnih samostanskih sester bi lahko našteli še nebroj, ako bi dopuščal prostor.
Uršulinke na Kranjskem vzgojile so že nekaj generacij žen posebno iz srednjih in višjih stanov, in vprašamo: Ali so žene na Kranjskem reB slabe, da imajo liberalci povod, zahtevati oJprave samostanske ženske vzgoje ? Odgovor je odločno : Ne ! To je v čast ženam, pa tudi v čast vzgojiteljicam uršulinkam.
Nobena liberalna fraza tudi ne pomaga proti dejstvu, da je ravno krščanstvo rešilo ženo iz prejšnjega suženjstva in iz prejšnje zaničevanosti. Krščansko žene vzbujale so b svojim življenjem občudovanje paganov, in znana je beseda paganskega rimskega pisatelja Libanija: „Kako občudovanja vredne žene imajo kristijani I" O srednjem veku, katerega je preveval'krepak krščanski duh, katerega zatorej liberalci imenujejo »temni srednji vek«, o tem veku piše C. Btlcher, katerega nihfie ne more imenovati »klerikalca", v svoji knjigi „o ženskem vprašanju v srednjem veku": „Ako primerjamo naSe razmere s srednjeveškimi, ... ali imamo opravičenih vzrokov, da se povzdigujemo nad srednji vek? Ali je morda življenje to-
varniške delavke prijaznejše od usode žene ali hčere mojstra, ki ste pomagali možu in očetu v obrti, da celo od delavk predilk katerih delavsko razmerje ste uravnavali navada in postava?"
Šele poznejši humanisti, med njimi cso-bito Valla in Bruni, pravi pravcati liberalci, zahtevali so, da se žena postavi zopet na ono stališče, na katerem, je bila v starem veku. Tako so izpodkopavali ugled žene. Njih delo pa je nadaljevala reformacija, ki je s prostostjo ločitve zakona ponižala ugled in veljavo žane. Tudi je odpravila samostane, torej že takrat izpolnila, kar tako vroče žele naši liberalci. Toda Luther sam mora leta 1524 tožiti: »Sedaj povsodi opuščajo šole. Kjer so se razpustili samostani, neče nihče več pustiti otrok študirati«.
Tako se je ženska počasi izrinila b svojega pravega stališča. Posledica tega je konkurenca žen, ki danes tekmujejo z možem na vseh poljih, tako, da dobimo kmalu, ali pravzaprav že imamo, poleg ženskega še moško vprašanje. Tudi to vprašanje reševali bodo liberalci z geslom: Proč s »klerikalci«, dasi je, kakor smo videli, provzročil, kakor žensko, tako moško vprašanje ravno liberalizem. Z rezko satiro opisuje tako početje pesnik Weber, ki pravi: Fort aus dem Lande die stillen Beter, — Die staatsgefuhrlichen Uebelthaterl — Die GiUnder, die Schinder, die Buhlerinnen, — Die bleiben drinnen !
Priloga 5351. štev. „!Sloveiica" d.ri6 31. oktobra 1^03.
n e r kot načelnik in S t e i n e r kot poročevalec dotičnega odseka pri ministerskem predsedniku s prošnjo, naj bi z ozirom na mnoge škode po vseh deželah od parlamenta zahteval nov kredit. Dr. pl. Korber je odgovoril, da ima že pripravljeno dotično predlogo, ki pajo hoče predložiti zbornici, ako prične delati.
Torej: Do, ut des! Vlada hoče za tekoče leto dovoliti podpore vsled uim, ako zbornica vladi dovoli, kar zahteva. In prvo, kar vlada zahteva, sta vojni zakon in proračun. Vlada želi, da se oba ta načrta brez prvega branja izročita vojnemu in proračunskemu odseku. Opravičeno dvomimo, da bi se to zgodilo, ker socijalni demokratje in Vsenemci že „zaradi lepšega" tega ne dovolijo, sicer bi zatajili svoj program.
In vendar je toliko prošenj nerešenih še od spomladi. Vlada pa odgovarja poslancem: Kar smo imeli, smo porabili, bodite mirni in pridni, pa Vam Miklavž zopet prinese orehov in jabolk. Tako naj trpi revno ljudstvo, ako si vlada ne more pomagati iz zadrege, ker je čakala, da se nabere poli tična povodenj. Gospodarska stiska naj vladi pomaga iz parlamentarne stiske! Potem se pač več ne čudimo, da imajo nižji vladni organi v tem oziru proste roke in neradi vidijo poslanca, ki trka na njihova vrata za državno pomoč. Nezdrave so politične razmere, politična korupcija se širi v parlamentu.
Danes dopoludne ja zboroval odsek za državne podpore. Poročevalec Steiner ]e predlagal: Vlada se pozivlje, da takoj zbornici predloži načrt zakona, s katerim se vladi dovoli potrebni kredit za podpore vsled uim. Vladi se odstopijo tudi vsi dotični nujni predlogi z naročilom, da jih primerno reši.
Dr. Brzorad naglaša, da vlada bedo ljudstva izrablja v politične namene. Proti temu mora vsa zbornica ugovarjati, ker je tudi in časa obstrukcije vedno dovoljevala kredite v ta namen.
Vladni zastopnik sekcijski načelnik dr. pl. Roža izjavi, da je vlada že pripravila nsčrt zakona glede potrebnega kredita.
Sprejet je bil tudi predlog poslanca GrOasla, da vlada v prizadetih okrajih ustavi vse rubežni zaradi zaostalih davkov.
Vinska klavzula.
Dr. Marchet in 56 poslancev izmed vseh strank so včeraj predložili interpelacijo na trgovinskega ministra glede vinske klavzule. Ker vse kaže, da bodo vlade podaljšale obstoječe trgovinske pogodbe, zato je mogoče, da Še nadalje ostane znižana uvozna carina (6 kron 40 vin ) od italijanskega vina Ker pogodba z Italijo poteče 31. decembra 1903, zato naj vlada vse potrebno ukrene, da se carina od italijanskega vina zviša vsaj na 24 kron od hektolitra, kakor je to zbornica že sklenila.
Zato vprašajo ministra, kaj hoče ukreniti, ako se podaljša trgovinska pogodba z Italijo, da se varujejo koristi avstrijskih vinorejcev.
Kolikor Ba spominjam, je trgovinski mi nister že v zadnjem zasedanju odklonil jasen odgovor. Vzrok je znan. Trgovinske pogodbe imajo tudi »politične in narodne klavzule«.
Današnja seja
je sicer precej živahna. Vitez W a s i 1 k o iz Bukovine je šel v ogenj za Rusine v Galiciji, ter je streljal na Poljake s topovi, ki pa niso nobenega podrli. Vitez G n i e -w o s z je prečital več pisem iz Galicije, ki slikajo zadnje nemire. Posl. O 1 s z e w -s k i je v imenu poljske ljudske stranke prečital izjavo, da so sicer podpisali Das-zynskega nujni predlog gledč politiških nemirov, da pa ne soglašajo povsem ž njegovim včerajšnjim utemeljevanjem. Grof D zie-d u s z y c k i je mej živahnim odobravanjem svojih tovarišev dokazoval, da so bili zadnji delavski nemiri v Galiciji posledica agitacije rusinskih profesorjev in dijakov. Posl. Daszy nski je nad eno uro odgovarjal poljskim predgovornikom ter jako spretno zagovarjal svoje soc. demokraško stališče.
Ob 5 uri je začel govoriti Roman-c z u k , ki je jako srečno odgovarjal poljskim govornikom. Senzacijo je vzbudilo, ko
je dokazoval, da je dr. Globinski pokvaril prevod iz nekega rusinskega lista in Rusi-nom očital nelojalnost. Ravno nasprotno je res, ker Rusini se hočejo obrniti s prošnjo do vladarja, ako jim Poljaki še dalje kratijo pravice.
Prečital je B r e it e r še drug svoj govor, ko pa je Globinski hotel stvarno odgovarjati Romanczuku, je nastal okoli pol 6. ure grozen krik.
Rusinski poslanci so s silo skušali pretrgati popravek dr. Globinskega. Nemci so se seveda v pest smejali ob „slovanski vzajemnosti".
Zbornica je bila že nad polovico prazna, a še sklepčna in soglasno vsprejela Fied-lerjev predlog: Vlada naj preišče vzroke galiških nemirov in zbornici svoječasno poroča.
Prihodnja seja je dne 6. novembra.
Liberalci pred volitvami in po — porazu.
Velepomenljiva no samo za Nižio-Avstti jo m *rveč za celo tostransko državno polovico je bila sijajna zmaga Urščan3ko-socialmh idej dne 28. t. m. ob volitvi zastopnikov kmečkih občin za nižje-avttajsfci deželni ?bor. To je zmaga krščansko sccialno misli v celi Avstriji, ki navdušuje in poživlja na vse strani. Po vsej pravici se torej ume prištevati izid teh volitev mej najvažnejše celega desetletja.
Velikanska pa se mora imenovati zmaga pred vsem zato, ker je prišla tako nepriča kovano. Izid volitev je iznenadil ne samo vse Žide in njih pomagače od prvega do zadnje ga, marveč tudi mnogi s kršč. socijalno stranko nižjeavstrijsko simpatuječi in njeno delovanje zasledujoči politiki so bili kolikor toliko v strahu za ta ali oni kmečki mandat, ker so zajemali poročila iz napačnih virov. V dokaz, kako gotovi so bili poraza kršč. socialcev vsi nasprotniki krščanskega imena, podajemo v naslednjem nekaj stavkov iz zmago napovedujočih poročil židovakega, nemško-nacionalnega in soc. dem. časopisja.
»Čudež bi se moral zgoditi, če ohraniio kršč. socialci vseh 15 mandatov«, je klicalo svojim nevednim bravcem nekaj dni prod volitvijo glasilo sedij sramotno propadlega D6tzu »Kremser Lmdzeitg « ; „pro-računjeno je, da izgube pet kmečkih mandatov... liberalni in nemško - nacionalni mandati so zagotovljeni«, je napovedovala še na dan volitve »Wtener Morgenzeitg«. — „Z vso gotovostjo moremo računati, da si kršč. soc. ne osvoje nobenega novega mandata, marveč da jih mnogo izgube«, so besede glasovite „Deutschnat. Corr.«, najnovejšo židovsko glasilo „Die Zeit« je pa kar brez ovinkov priznalo, da je v nevarnosti tudi že šesti kršč. soc. mandat.
Takih in podobnih prerokovanj bi lahko našteli še celo vrsto. Mnoga trobila, kot „N. Fr. Presse«, »Arb. Zeitg.*, „Oeaterr. Volks zeitg.« in dr. so kar naravnost naštela imena okrajev ter kandidatov, ki jih porazi »napredna" sila. Le ena tozadevna izjava se nam zdi ša tolike važnosti, da jo je treba oteti pozabljivosti. Slavni Auron Suharf piše namreč v svoji »Sonn- u. Montagszeitg." : »Gospoda je nervozna, ker ima že odkrite dokaze, da se je j.ričela od nje obračati večina kršč. prebivalstva na Dunaju, kakor se je že obrnilo od nje krščansko kmečko prebivalstvo nižjeavstrij-s k o.« To je pisal Aaronov »šornal« že 22. septembra, torej nad mesec dni pred odlo-čivno bitko.
Tako zmagoslavno je pisala židovska sodrga — pred volitvami! In sedaj? Vse je razočarano, vse presenečeno! Nihče v tem taboru si ne more tolmačiti tega nenadnega preobrata. „Vsi, ki so pričakovali, da nove volitve osvobode deželo jarma dunajskih ,teroristov', so danes, takoj prvi dan volitev, bolestno razočarani", vsklika dunajska Židinja iz Fichtegasse takoj pričetkom svojega uvodnika v listu minule srede. »Bedasto bi blamiral samega sebe, kdor bi hotel odrekati popolnost tej volivni zmagi ultramontancev 1 ... Zmaga je brez kompromisa, brez tuje primesi, čisto črna ..." nadaljuje imenovani list, ko govori o velikanskem pomenu zmage Luegerjeve stranke.
„Najboljši poznavalci dežele so razočarani ob tem vspehu. Možje, ki so na glasu, da dobro poznajo ljudsko mnenje, napovedovali so vsaj veliko izgubo kršč.-soc. pristašev v kmečkih občinah", se glasi na nekem drugem mestu.
Torej vsestransko razočaranje po zmagi! In zakaj? Na to nam odgovarja sama židovska „Wien. Morgenzeitg.", ki je že 14. septembra trdila „da se je dežela že otresla kršč.-soc. pritiska." Piše namreč dan po volitvi: „Ta vspeh je došel vsled tega tako nepričakovano, ker so se izdajala pred volitvijo poročila, na pod lagi katerih smo pričakovali vse kaj drugega!" Tu tiči torej vzrok, da se Izrael in vsi njegovi hlapci še sedaj ne morejo vzdramiti iz omedlevice, v katero jih je pahnilo poročilo o zmagi. Slepo je vse verjelo lažnjivim, le kot agitacijsko sredstvo v svet poslanim poročilom z volivnega bojišča, o soglasno sprejetih kandidaturah nasprotnih elementov na shodih, na katere ljudstvo ni imelo dostopa, ter o porazih na zborovanjih kršč.-socialcev, ki se jih pa dotični šornalist niti udeležil ni in je skrpucal svoje poročilo v kaki zakotni beznici. — Ljudstva, poštenega krščanskega ljudstva, ki v dno duše sovraži gnjili židovski liberalizem in njegov nacionalni in soc -demokr. privesek, pa nihče ni vprašal za mnenje, marveč prezirali so ga in psovali z zabitim, poneumljenim kme-tavzem. Pri volitvi je pa govorilo ljudstvo in 46.000 mož je izjavilo soglasno, da židovskih liberalcev ne pozna 1
Tak je bil volivni boj na Nižjeavstrij skem, a ravno tak je bil tudi lani na Kranjskem. Naši kranjski liberalci so se pri svoji ostudni agitaciji ob zadnjih de-želnozborskih volitvah pos'uževali povsem takih sredstev, pošiljali v umazani »Narod« ter sorodna mu nemška trobila popolno enaka poročila o sijajnih shodih in zboro vanjih, kakor sedaj dunajski čiluti, in se torej ljudem, ki zajemajo svojo pamet samo iz teh liberalnih korit, nikakor ni b lo ču diti, če so bili razočarani ob sijajni zmagi katoliško narodne stranke.
Iz navedenega pa sledi nauk, naj nihče ne verjame poročilom liberalnega časopisja, in naj mu posebno nikar ne upade takoj ves pogum, če Tavčar ali pa Malovrh namažeta za »Narod« poročilo, da je ta ali oni libe ralni shod ugonobil »klerikalnega zmaja« ali porušil »klerikalno trdnjavo«. Pomisli naj V3ak, da na takem shodu ni bilo ljudstva, in v svesti si zmage naj gre dalje na delo!
Kdo bo naslednik Leonov?
Vselej, kadar prihajajo iz Rima kaka manj ugodna poročila o zdravstvenem stanju papeža Leona XIII,, se podviza židovsko liberalno časopisje, da mu imenuje naslednika na prestolu sv. Petra. Ob takih prilikah se imenujejo seve najraje taki možje, kakeršni so bolj pogodu gotovim „prija-teljem" katoliške cerkve in nje ustanov brez ozira na to, ali so dotični cerkveni dostojanstveniki tudi „papabili" ali ne. Z ozirom na take kombinacije se peča sedaj s tem vprašanjem tudi katoliško časopisje, da že k priori zavrne gotova domnevanja raznih časnikarjev. Najprej treba naglašati, da so izključeni od izvolitve vsi ne-Italijani, ker tako zahtevajo politiške razmere. Nadalje ne pridejo v poštev izvan Rima bivajoči kardinali, ker niso tako temeljito poučeni o rimskih razmerah, kakor je to potrebno. Mej ostalimi se pa imenujejo sedaj le trije, ki pridejo ob eventuvalni volitvi novega papeža resno v poštev. Ti so: 591etni državni tajnik kardinal R a m p o 11 a, ki že 15 let vodi politiške zadeve cerkve in uživa popolno zaupanje sv. očeta, dalje 681etni kardinal Marija G o 11 i, o katerem pa nekateri menijo, da v sedanjih razmerah ni „papabel", ker je redovnik, čeravno je pripadalo že več papežev redovniškemu stanu; konečno pride še v poštev kardinal Serafino V a n u t e 11 i, ki je že dalj časa avstrijski kandidat za prihodnjo volitev. Bil je namreč nuncij v Bruslju in na Dunaju in dobro pozna avstrijske razmere. — Vse druge kombinacije so po poročilih iz rimskih krogov popolno ncosnovane.
Kaj je povzročilo liberalni poraz na Nižje-Avstrijskem?
Uzroki, ki so pripomogli krščanskim socialcem do priboritve 20 mandatov v kmečki skupini, so mnogoteri. V prvi vrsti pride kajpada v poštev velika delavnost in skrb za kmečko prebivalstvo od strani dež. zborske večine, potem pa izborna organizacija stranke po celi deželi in velika, naravnost občudovanja vredna agilnost kršč. socialnih voditeljev. A tudi nasprotniki sami so jim dali v roke orožje, s katerim so jim sedaj izpodnesli mandate. V Št. Hipolitu pred nedavnim zbrani liberalni ter soc. demokra-tiški učitelji so zahtevali za deželo devetletno šolo. Liberalni prvaki so se tedaj strinjali s to zahtevo in jo zagovarjali. Ko so se pa bližale volitve in so se prepričali, kak vspeh so s tem dosegli pri kmečkem prebivalstvu, so takoj zatajili liberalno učiteljstvo in izjavili, da se s tem ne strinjajo ne kot stranka in ne kot posamniki, a nihče jim sedaj ni hotel verjeti, ker je vsak poznal njih mnenje pred volivno dobo Kršč. soc. je bilo vsled tega lahko reči: kdor želi devetletne šole in s tem združenih ogromnih otroškov, naj le voli liberalce!
Dr. Lueger o volitvi v mestni skupini.
Po sijajni zmagi v kmečkih obSinah nadaljujejo kršč.soc. voditelji s podvojeno marljivostjo svoje delo v mestni skupini, po sebno pa na Dunaju. Vrši se vsak dan več volivskib shodov po raznih okra|ih in na večini izmej njih govori tudi vodja dr Lueger. Na dan zmage jo s princem Lichtenuteinom prišel na shod v H.-rnalsu. Po kratkem, a markantnem opisu dogodkov minulega dne je izjavil dr. Lueger mej drugim tudi to-le: „Nisem se motil, ko som vedno trdil: Ča nas shodi ne varajo, mora biti 28. oktober naš. Danes ponovim zopet isto trditev: Če volitve izpadejo tako, kakor nam napovedujejo zborovanja na Dunaju, bo tudi dne 5. nov. naša zmaga " Pripomniti pa treba, da se kršč. s c. stranka niti desetino toliko ne baba z vspehi na svojih zborovanjih, kakor to delajo ž dovaki liberalci.
Kdo podpira pročodrimsko gibanje.'3
Na zaupnem občnem zboru nemške evan-geljske zveze v Hagnu so objavili naslednje poročilo o podpiranju pri testanžk«Bra gibanja v Avstriji: Dohodkov je bilo 169.062 mark, izdatkov 164.733; od t^sra za potovalne pridigarje in agente 27 291 mark, za razširjanje brošur 15.835 in za druge potrebe 10.957 mark. Gorenjo svoto je poslalo samo osrednje vodstvo; v tem pa niso všteti vsaj isto toliki izdatki 44 deželnih društev, Gustav-Adclfovega in drugih društev ter zasebnikov. Zanimivo je priznanje, da so podpirali tudi agente v Avstriji, ki nimajo z razširjanjem verstva nič opraviti. Kakor se vidi, in to se je tudi žo prej naglašalo na občnem zboru evang. zvezo v Vralislavi, bi bilo rimobežtvo v Avstriji že davno zmrznilo, da je niso podpirali Prusi, ki pa bolj hrepene po Avstriji, kakor pa po širjenju protestantizma.
Amerika Amerikancem!
Ta izrek, ki ga je rabil znani Monroe in ki jo postal v Ameriki nekak politični pregovor, je našel zopet svojega glasnika v generalu James Wilsonu. Ta je imel v trgovskem klubu" v Chicagu govor, v katerem je priporočal, naj so združijo Združene države, Kuba, Portoriko, Meksika in Kanada k skupnemu gospodarskemu boju proti Evropi. To bi bilo seveda najbolj neprijetno Angležem, katere Amerikanci itak že silno izpodrivajo. Wilson pravi, da se naj Kanadi dovoli proti Angleški rabiti ameriško tarile To bi se reklo, Kanado gospodarsko odcepiti od Anglijo; jasno je, da bi temu sle dilo kmalu tudi politično priklopljenje k Združenim državam, katerim ima ta načrt v prvi vrsti služiti.
Škandalozne razmere v ital. ministerstvu.
Senzacionalno vest javljajo rimski časopisi o najnovejšem odkritju v italijanskem miniaterptvu za javna dola. Zadeva, ki je ' sedaj niti več ne taje oficiozna glasila in k
bo imela bržkone še nadalnje posledice, je naslednja: Gradnjo železnice Patti C >rdi ao poverili tvrdki Ronchi za dogovorjeno svoto 10 milijonov. Tvrdka je delo izgotovila, a zahtevala je 3 milijone naplačila. Minister atvo je zahtevo preizkusilo ter jo reduciralo na 144 000 lir, in Bicer že 3 jun. 1899. Tvrdka je po svojem zastopniku proti temu odloku vložila ugovor in zahtevala preaojo po posebni komisiji. Dne 17. avg. 1900 pa dobi tvrdka obveatilo, da ugovor ni bil pravočasno vložen. Kajpada podjetnik ni bil zadovoljen a tem odgovorom in je zahteval, da se poišče dotični akt. Iskali so ga dolgo časa zaman, vsi so trdili, da ga ni, konečno ao ga pa le našli v ministerstvu za javna dela v nekem zavitku, ki ga morda že leta ni nihče pogledal. Sedaj trdijo prizadeti organi, da jim je dotični akt kedo podvrgel, kbok tega se vrši sedaj obravnava pred sodiščem, ki bo odkrila še več drugih lepih stvari izza ministrskih uradov, v katere ao zapleteni mnogi najvišji uradniki, če ne bodo ti prei stvari zlepa poravnali in naglo ugodili podjetnikovi zahtevi.
Kakšne razmere najde Cliainber-lain v Južni Afriki?
Naloga, ki jo prevzame angleški kolo-nijalni minister ob svojem potovanju na južno-afriška tla, nikakor ni lahka. Cham-berlain se bo moral pogajati z burskim narodom in njemu sorodnimi elementi v raz merah, ki so mnogo bolj neugodne, kot v prvi d< bi angleške okupacije. V prvi vrsti pride v poštev dejstvo, da je Chamberlain pri Bunh silno nepriljubljen, ker vedo, da je ravno on največ provzročil vojsko. Ko nečno pa treba vpoštevati sedanji deianjski položaj v Južni Afriki. „Daily News" ga tako-le opieuje : Transvalske in Oranjske republikanske barve se vidijo povsod, bursko pesem pojo sedaj v mestih kapske kolonije, kjer je poprej ni nihče čul. Se večje in ne-varneje je ogorčenje odpuščenih kolonijalnih čet Iz njih izjav in iz onih domorodcev se da posneti, da je sovraštvo proti Angležem še mnogo večje kot tedaj, ko so bili Buri lastniki Johanesburga Deželo imamo, a nič moštva, pravijo angleški častniki v Afriki. Vse je proti njim in še celo moštvo v angleških oddelkih sedaj bolj simpatizira z Buri nego z Angleži. — Iz tega se torej vidi, da čaka Chamberlaina v Južni Afriki zelo težavno delo.
Iz brzojavk.
„Vera je privatna stvar." Soc. dem. obč. zastop v Iranc. mestu Limogen je v zadnji seji sklenil, da se odpravijo iz mestnih šol vse knjige, v katerih se nahaja ime »takozvanega Boga". — Vprašanje o odškodnini zagrebškim Srbom rešila vlada. Magistrat javlja, daje vlada dne 27. t m. v pokritje na 51.074 K 29 v. cenjene škode povodom zadnjih nemirov določila 3 5 % doklado na vse direktne davke. Škodo bodo morali torej plačati tudi neprizadeti krogi. — Nov tirolski deželni poslanec. Včeraj je bil v Brunn-ecku z 51 od 68 glasov izvoljen kršč. soc. Winkler. — Francoski senat za vlado. Senat je v včerajšnji seji s 163 proti 90 glasovom odobril izjavo Combe-sove vlade v zadevi kongregacij. — Nad 200 uradnikov sus pendiran i h v Rusiji. Finančni minister Witte je na svojem inšpekcijskem potovanju suspendiral radi nerednosti nad 200 uradnikov. — Naslednikom grofa Eulenburga na Dunaju je odbran poslanik v Monakovem grof M o n t s.
Deželnozborske volitve na {Štajerskem.
Volitve na Spodnjem Štajerskem.
Spodnji Štajer, 30. okt.
Prihodnji torek dne 4. novembra so poklicani volilni možje iz kmetskih skupin, da si izvolijo poslance za deželni zbor. Z gotovostjo se že danes lahko reče, da Slovenci ne bomo izgubili nobenega okraja. Bali smo Be pač za mariborski okraj, a izvršene volitve volilnih mož so pokazale, da mandatov ne bomo izgubili, ampak da je število slovenskih glasov celo na pre d o val o. Seveda moraio zavedni rodoljubi skrbeti, da pridejo dne 4 novembra vsi do zadnjega na volišče. Za napredek v mariborskem okraju se je zahvaliti poBebno dobro premišljeni in intenzivni agitaciji, ki so jo letos razvili tamkaj Slovenci. In da bi se vsi zaupniki tako brigali za volitve vo-
lilnih mož, kakor so se nekateri, bili bi uspehi na slovenski strani brezdvomno še lepši
Tudi v ptujskem okraju ao postavili nemškutarji svojega kandidata. A ta kandi datura se je izvršila samo zaradi toga, da pokaže »Štajerc« pridobitve svojega triletnega delovanja, na zmago nemškutarji sami ne upajo. Vkljub temu je dolžnost naših volilcev, da pridejo do zadnjega moža na volišče, da bo poraz naših narodnih nasprotnikov v tem okraju tem hujši.
V	ljutomerskem ormoškem okraju Bmo prišli post tot diserimina rerum vendar do kandidata. A če prav gg. M u r s a in Kočevar odločno odklanjata kandida-t iro in če prav g. dr. Rosi na opetovano in sedaj popolnoma brezpogojno izjavlja, da ne sprejme kandidature, še ae vendar dela od nekaterih strani za te kandidate in se ruje proti g. Korošcu. To je sedaj le v škodo naši slovenski stvari in na korist n e m š k u t a r s k e g a kandidata Wratschka. Upajmo, da ae do volilnega dne tudi v tem okraju pomirijo duhovi in da se vsi slovenski glasovi združijo na našega slovenskega kandidata.
V	vseh drugih spodnještajarskih volilnih okrajih vlada mir in sloga. Namšku-tarjev ni toliko, da bi si mogli postaviti kandidata in mu pomagati vsaj do par glasov, Slovenci sami pa bodo oddajali složno glasove za postavljene kandidate. K večjemu v brežiškem okraju je mogoče, da bo par liberalnih volilnih mož, katerim je kandidat samo zaradi tega neljub, ker je duhovnik, markiralo svoje stališče in pokazalo svojo žalostno eksistenco.
V	mestnih skupinah se vršijo volitve dne 7. novembra. V Mariboru se Slovenci kakor so že časniki razglasili, ne bodo udeležili volitve. Pač pa bodo naskočili mestno skupino Ptuj — Ormož — Središče — Ljutomer — Rogatec. S kakim uspehom, se ne ve, a vendar Slovenci v volivni boj ne gredo brez nad. Pri zadnjih volitvah so Nemcem pomagala še ženska pooblastila in priljubljenost nemškega kandidata dr. Kokoschinegga. Pri sedanjih volitvah se pooblastila ne bodo smela več rabiti in tudi priljubljenost kandidata je že splavala po Dravi. Uspeh ali neuspeh Slovencev je odvisen od tega, kako se bodo držali ptujski slovenski volilci.
V	celjski inslovenjegraški mestni skupini se gre Slovencem za to, da manifestiramo s svojimi velikimi manjšinami. Le mlačnost slovenskih volilcev bi bila kriva, ako bi število slovenskih glasov od zadnje deželnozborske volitve nazadovalo. Zato pa kličemo: Na dan volitve na volišče!
Še dva Štajarieva kandidata.
„Štajerc" je prinesel še dva kandidata. Za brežiški okraj je postavljen proti Žičkarju g. Jan. Janežič, posestnik na Bizeljskem. Kolikor nam znano, je b<l g. Janežič dosedaj narodnega mišljenja in zato mislimo, da ga Štajarc postavlja proti njegovi volji. Za šoš-tanjski okraj pa proglaša »Štajerc« svojim kandidatom g. Alojzij Grubelnik v Janževem vrhu pri Ribnici. Ta bi znal dobiti nekoliko glasov v marenberskem sodnijskem okraju, za to pa v tem okraju: Pozor na volilne može! Iz Gornje Radgone.
V	župniji Sv. Petra pri Radgoni, kjer ima Wratschko svoje glavno taborišča, bo izpadle volitve volilnih mož za pošteno ver sko narodno stranko izredno ugodno; zma gala je z dvotretjinsko večino. Izvoljeni so v občinah: Gornja Radgona: Osenjak Martin, Osojnik Janez. Lastomerci: Puhar Franc. Police: Fekonja Anton, Pelcl Janez. Stave-šinci: Majžer Anton, Kavčič Franc. Sra-tovci: Slana Jožef Sčavnica : Kraner Janez, Senekovič Juri. CreSnjevoi: Krempl Franc, Pavlič Franc Ivanjševci : Skrbeč Anton.-Orehoict Wratschko Franc. „Luteranska" in »katoliška armada".
»Narodov« dopisnik iz Spodnjega Šta-jerja pravi v včerajšnji številki: ((Klerikalci naj nikoli ne pozabijo, da je bila katoliška armada 1. 1866 pri Kraljevem gradcu od lu-teranska armade korenito poražena. Kjer je pamet, tam je sreča; kjer je neumnost, tam je nesreča in smola". S takim orožjem gredo v boj liberalci na Štajarskem. Sicer je trditev o »katoliški« in o »luteranski« armadi jako neumna. Saj je bilo v avstrijski armadi dovolj liberalcev in v nemški jako mnogo katoličanov ; odločilo je boljše orožje in spretnejše vodstvo. A pribiti moramo ta iz? bruh liberalnega srca, da naši somišljeniki vidijo, s kom imajo opraviti, in da je zadnji čas, da se zganejo kot katoliško narodni voliloi. Luteranska armada na Šta jerskem ne sme zmagati katoliške, ampak katoliška zavest naj podere in potere versko in narodno odpadništvo!
Nemški list o kandidaturi g. Korošca.
Tudi „Grazer Tagblatt" se bavi s kandidaturo g. Antona Korošca v ljutomerskem volilnem okraju in pravi, da bi z izvolitvijo g. Korošca priflel v deželni zbor ein „wUten-der Deutschenhasser". To kaže da se tudi Nemci zavedajo, da bi prišel z izvolitvijo g. Korošca deželnim poslancem v Stajorski deželni zbor mož, ki binevstrafieno branil pravice svojega rodu.
Slovenski kandidat!
Iz ščavniške doline.
Danes smo dobili od Sr. Jurja na Sčav-nici naslednjo izjavo : Narodni volivni možje v ljutomersko ormoškem in gornjeradgonskem okraju so bili do zadnjega trenutka gotovo v veliki zadregi, koga naj volijo svojim poslancem. Bila je res mučna, a tudi nevarna zmešnjava, ki je nastala vsled odpovedi kandidata dr. Rosine, pa tudi vsled naglega nastopa posameznikov, ki so prišli na dan s svojimi kandidati.
Nepremišljen korak je storilo v tem oziru tudi ljutomersko politično društvo s tem, da je razpošiljalo izjave za dr. RoBino, češ da sprejme poslanstvo, ako ga volijo. In vendar sejedefinitivno odpovedal. Sa li ne pravi to volivce begati ? Je li društvo to storilo na lastno roko, ali v dogovoru z dr. Rosino, ne vemo. Pa na vsak način bi bil moral dr. Rosina svojo kandi daturo javno spet sprejeti, če se ji je prej javno odpovedal. Za hrbtom politi-kovati ni nikdar brez nevarnosti. In kdo bi imel korist od tega ? Lahko bi se nam Bračko pač v pest smejal, ko bi na tako lep način prišel na poslaniški sedež, to tem bolj, ker so ravno letos volitve volivnih mož za nas izpale jako ugodno, in je Bračko izgubil nekaj glasov. Začeli so ga zapuščati. Pa pri takem beganju volivcev bi bilo lahko mogoče kaj takega. Bračko seve ne more ve Ijati kot slovenski kandidat. Narodni volivni možje torej izjavljamo, da je sedaj naš edini slovenski kandidat g. Anton Korošec v Mariboru, ki sa je pač že opetovano skazal kot delavnega in nevstra šenega boritelja za pravice slovenskega naroda. Nas ne bodo motile sedaj nobene iz jave v časopisih več, ker je g. Korošec sprejel kandidaturo.
Podobno izjavo so poslali g. Korošcu sledeči volivni možje: Janez Vuk, Lovro Kocmut, Jožef Cagran, Anton Ferenc, Janez Kunce, Andrej Borko, Jožef Vrbnjak, S 1 a v i č (stanetinski).
Dr. Rosina ne kandidira.
»Slovenski Gospodar« poroča: Vsled poročil iz ljutomersko ormožkega okraja in posebno vsled dopisa g. dr. Iv. Omuleca, da se še dela v omenjenem volivnem okraju od nekaterih rodoljubov vedno za izvolitev g. dr. Rosine, sešla sta se dne 29. t. m. gg. dr. R o b i n a in K o r o š e c , da se med seboj odkrito porazgovorita o kandidaturi v ljutomerskem okraju. G. dr. Rosina je pri tej priliki izjavil, da nikakor ne kandidira več in da je vse potrebno ukrenil, da se ne dela še nadalje za njegovo kandidaturo. Vled tega ostane sedaj edini narodni kandidat za ljutomersko-or-možki volivni okraj g. Anton Korošec.
G. Kočevar razpošilja te dni volivcem v ljutomerako-ormožkem okraju naznanilo, da se je odpovedal kandidaturi in da priporoča g. dr. Rosino kandidatom. Ker g. d r. Rosina pod nobenim pogojem ne kandidira več, kakor se razvidi iz naše notice »Ali g. dr. Rosina kandidira ?«, zato je sedaj priporočilo g. Kočevarja brez pomena. Volivni možje se sedaj naj ne dajo več motiti, naš edini kandidatje sedaj g. Anton Korošec, in kdor dela proti njemu, dela le na škodo slovenski stvari in na prospeh nemškutarske kandidature !
S Štajerskega
se nam piše: Dne 4. novembra stopijo volivni možje naših kmečkih občin k volitvi deželnih poslancev. Na slovenske volivne može se bode hotelo vplivati od nasprotne strani z raznimi beganji. Gotovo bodo nasprotniki trosili laž, da se je kak slovenski kandidat odpovedal, posebno bodo morda to vest trosili o gospodu Korošcu. Naših sedanjih kandidatov se ne bo nihče odpovedal, tudi gosp. Korošec ostane nepremično edini slovenski kandidat za ljutomersko-or-moško-radgonaki okraj.
Konec škofovskih obiskovanj v kranjski dekaniji.
V Smledniku, 26. oktobra.
Iz raznih krajev kranjske dekanije so se žo pojavili v »Slovencu« glasovi, kako spodbudno in hkrati slovesno so se obhajala ondi škofovska obiskovanja. V Smledniku se je ta slovesnost letos vršila tako sijajno, da je vredna, da jo naš dnevnik zapiše v svojo kroniko. Več dni poprej so že tekmovali župljani moj seboj, kako naj vsak pripomore, da se bodo spoštovanje in ljubezen do presvetlega nadpastirja v župniji tudi po zunanje čim najbolj pokazala. Mladeniči so pripravljali mlaje, mladenke so pletle vence, vse priprave pa je vodil z znano spretnostjo in požrtvovalnostjo naš č. g. kapelan Vojtčch II y bdše k. Ni čuda, da je pri tsm složnom delu in naporu pokazala v soboto naša aicer
skromna vas izredno slavnostno podobo. Okrog cerkve in župnišča je bilo vse okrašeno z zelenimi venci, ki so se vili od mlaja do mlaja; na raznih krajih pa so se vili slavoloki b pomenljivimi napisi.
Ob prihodu v župnijo so čakali Presvetlega naši mladeniči na konjih, ter ga, držeč v rokah trobojnice, vesel > spremljati mladi junaki proti župni cerkvi. Pozdrav Marijine družbe in šjlakih otrok jo bil prav prisrčen. — Verniki so ae na večer in zjutraj obilno zbirali okrog spovednic in obhajilne mize, da bi se uieležili duhovnih milosti, katere prinašajo vernikom škof ob svojem obiskovanju. V obilnem spremstvu duhovščine se je vršil v nedel|o škofov vhod v cerkev. Slavnoznani zvonovi amleški pa so milo vabili daleč na okrog vornike k izredni slovesnosti. In naša velika cerkev se je napolnila. In lj udstvo je poslušalo in sprejemalo pastirske bosede svojega škofa — lahko rečemo — svojega prisrčno ljubljenega škofi. Zj od drugod smo slišali, kako sa ljudje menijo, da tja, kamor pridejo škof in z znano gorečnostjo vernike opominjajo k stanovitnosti v dobrem, tje ne seže dolgo časa noben vpliv nobenega liberalca. Da. to je pribito, takega škofa ljudstvu ne bodo omrzili naj-grši liberalci, pa če bi prišli tudi iz samega pekla In kako milo-prisrčno je govoril zopat Presvetli Marijinim sinovom in hčeram! Priznano je sploh v župniji, da se je vsled Marijine družbe mej mladino v kratkem času pošteno življenje utrdilo in okrepilo, dobro pa vemo, da se bodo mladenči in mladenke odslej še bolj zavedali svojih družbenih dolžnosti na ponos ia veselje cele župnije.
Ko so popoldne okrog polpete ure zopet zapeli zvonovi za odhod Presvetlemu, se nam je kar milo storilo, ko smo sa ločili od tako očetovsko prijaznega škofa. Bode naj Presvetli prepričan, da njegov obisk in njegov trud za našo župnijo ostane trajno zapisan v srca hvaležnih župljanov.	Občan.
Poraz liberalnega župani).
S Trebelnega pri Mokronogu.
Naš dosedanji župan so čuti zelo užaljenega, da ni pri občinskih volitvah dnč 14. avgusta bil izvoljen niti za odbornika in Se celo za namestnika ne. Zato izkuša stresati svojo jezico po umazanam »Narodu«. Dal jo sestaviti, ker sam zato zmožen ni, dopis, v katerem napada domačega župnika in sploh vse njemu nasprotne volilce. Vidati bi pa moral uže davno, da so bili ljudje skrajno nezadovoljni z njegovim županovanjem, in uže davno se dogovoriti: Ta nam več župa-nil ne bode. Pri volitvi so res vložili nekateri ug >vor, a neresnica je, da bi se bil župan branil pritožbo sprejeti, kakor sa trdi v do-tičnem »Narodovem" dopisu. Pač pa je res, da je poslal sam občinskega sluga do nekaterih, naj pridejo k njemu, da bodo nekaj podpisali. Tako se je pritožba naredila in nič drugače. Čudno, da višja oblast te pritožbe, ki*nima nikakršnega temelja, še ni zavrnila, in da pusti ša nadalje voditi občinske posle skrajno nepriljubljenemu, jako strankarskemu, ljudstvu nikakor ne koristnemu gostilničarju in županu.
Hostanjeviškim liberalcem
več ognja?
Ker „Narod" kvasi o ogromnem številu liberalcev na Kostanjeviškem shodu, moramo jih vse našteti. Liberalci, ki so volilci in so bili navzoči na dvorišču, bili so ti-le: 1. Glo-bočnik Johann, včasih grajščak, včasih kmet, iz Dobrave, 2. Hodnik Franc iz Kostanjevice, 3. Škerjanec Jernej iz Kostanjevice, 4. Ma-rolt Rudolf, mizar iz Kostanjevice, 5. Dular Jurij iz Karelč, 6. Lintič Anton iz Remus, p. d. Kukovač, 7. Bučar Leopold iz Št. Jerneja, 8. Jane Jure in 9. Gorenc Marka iz Sv. Duha, 10. Zagorc Matevž in 11. Rebzelj Štefan iz Dol. Prekope, 15. Kržičnik Franc iz Kostanjevice, 13. Globelnik Martin, Za-meško, 14. Uršič Tine iz Kostanjevice, 15. Černetič Franc iz Kostanjevice in 16. Tomšič Janez iz Podstrma. Zdaj pa še one, ki so bili naročeni, da so razgrajali, ki pa niso volilci: 1. Gerbovič, obč. tajnik, 2. Marolt, krojač in Marolt gozdarski uslužbenec, 4. Bučar Leop. in Bučarjev mesar, 6—9. Gor-nikovi so bili štirje, 10. Stojan, notarjev pisar, 11. Kalin, obč. sluga, pripeljal tudi 12. svojega sina, 13. Škavič, Globočnikov lovec in zraven njega 14. Petrovčič, sod-nijski pisar in Kostanjevice, 15. stari Kotar iz Orehovca, 16. Alojz Račič iz sv. Križa. Te liberalce, ki so piskali, smo videli vsi na shodu, ne pa 400, kakor „Narod" v svoji Resnicoljubnosti" laže. Ako je bil pa kdo še kje skrit, naj se obrne na „Slovenčevo" uredništvo, ga bodemo z veseljem objavili.
„Narod" trdi, daje bilo na shodu duhovnov veliko, poslušajte — vsi iz cele dekanije—30 in vendar v d lahko tudi najbolj zabiti liberalec v dekaniji, da je v celi dekaniji 1 e 2 8 d u h o v n o v in od teh je v vsaki župniji ostal eden in v štirih župnijah po dva doma in od nekaterih ni bilo nobenega duhovna. Toliko resnici na ljubo, ne pa liberalcem v popravo laži!
„Narod" piše, da so klerikalci ugrabili kmetom Pleterje. Vedeti bi moral, da je bilo vse posestvo v Pleterjih na ponudbo najprej Št. Jernejski občini za 140.000 gl., a ni hotala kupiti. Ranjki Bučar iz Brezovice, tedaj liberalec, ki je bil zlasti proti temu, da bi občina Pleterje kupila, ponudil je potem, da hoče on kupiti Pleterje. A zdaj se je opekel! Ni bilo več naprodaj zasebnemu kupovalcu za 140 tisoč, ampak za 220.000 gld. Ker ni hotel toliko dati, prišli so menihi in kupili. Kdo je tedaj zaprečil, da niso kmetje kupili Pleterjev; ali so res klerikalci jih kmetom ugrabili ? Ne, ampak liberalci so bili vzrok, dajihnidobila občina.
Sicer je pa brez pomena se prepirati o takih rečeh z liberalci, ker oni vedno prav ravnajo. Kostanjeviški liberalci, na čelu jim Johann Globočnik, naj pokažejo v dejanju, da jim je res kaj do tega, da bi dobili grajščino kostanjeviško v roke kmetje in ne ptuj človek. Kupijo naj grajščino, saj je občini tudi na prodaj, in naj jo parcelirajo ter kmetom prodajo pod vsprejemljivimi pogoji! Potem jim bomo verjeli, da so res prijatelji kmeta. Zdaj jim ne moremo, ker sta kostanjeviška in krška občina brez občinskega odbora in brez seje, priporočila Hribarja ministrstvu, ne pa kmetov. Z dejanji na dan! Dokler bodo pa preobračali resnico na papirju, da hočejo liberalci kmete osrečiti in jim grajščino v Kostanjevici prodati in si to že v zaslugo prištevajo, jim ne vrjamemo in bomo vedno bolj premišljevali, ali so liberalci bolj hudobni ali bolj neumni.
Sicer je pa izguba časa se prepirati s to vrsto ljudij, ker vsako reč preobrnejo. „Narod" ima tudi laž oziroma protislovje, ker enkrat piše, da si ni drugi upal na dvorišče izmed duhovnov, kot domači g. župnik in Svetokrižki. V drugi številki ta dva zataji in ima za nabolj korajžna g. dekana Schweigerja in g. Pfeiferja, ki sta se upala med liberalne hijene. Domačega kaplana so v »Narodovem" uredništvu s peso nagnali. To je laž! Nihče ni v nikogar zagnal pese.
V nedeljo 2. t. m. imajo liberalci shod v Bučarjevi gostilni. Menda bo Plantan govoril o svoji poštenosti.
Ko so Globelnika Martina, cestarja Glo-bočnikovega, 19. t. m. nalagali na voz, da so ga peljali v zapor, takrat se je zoper-stavil orožniku, in ponavljal besede: „K g. Globočniku grem, ker me je on tako naučil, naj tako delam, drugam pa ne grem." Pač značilne besede! Ta in še eden gresta v Novo-mesto k obravnavi. Kržičnik Franc iz Kostanjevice je bil te dni radi svojega olikanega liberalnega obnašanja obsojen.
Tedenski koledar.
Nedelja, 2 novembra: 24. pobin-koštna ; evangelij : Vihar na morju. Mat. 2 Ponedeljek, 3. novembra: bpomin vernih duš. — Torek, 4. novembra: Ka rol Bor. šk. — Sreda, 5 novembra: Emerik vojvod. — Četrtek, 6. novembra : Lenart sp. — Petek, 7. novembra: ProBdocim šk. — Sobota, 8. novembra: 40 venč. mučenci. — S o 1 n c e izide 5. novembra ob 6 uri 53 minut, zaide ob 4. uri 36 min. — Lunin spremin: Prvi krajtc 8. novembra ob 1. uri 29. min. pop. — M u s i c a sacra v Boboto, vseh svetnikov dan : V stolni cerkvi pontifikalna maša ob 10. uri: Instrumentalno mašo »Exultet« zložil dr. Franc W»tt, graduale »TimeteDo minum« in ofertorij „JuBtorum animae* zložil Anton Foerster. — V nedeljo 2. novembra velika maša ob 10. uri: Mašo v D dur zl. Karol Greith , graduale »Liberasti nos« zl. Anton FoerBter, po cfertoriji »Laudate Do-minum« zl. Jacobus Gallus; »Te Deum lau-damus« zl. Anton Foerster. — V ponedeljek ob 10. uri: Recjuiem, zložil Karol Santner.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 31. oktobra.
Kostanjeviika grajičina. Te dni
ao katoliško-narodni poslanci pri kmetijskem ministerstvu odločno protestirali, da bi se kostanjeviška grajščina prodala zasebnim špekulantom. Zahtevali so, če se grajščina sploh proda, da naj se proda kmetom, ki dotični svet n e -obhodno potrebujejo za svoje kmetovanje. Minister baron G i o v a n e 11 i je obljubil, da se bode oziral na izražene želje. Poslanoi so dobili vtisek, da ni Teč nevarnosti, da bi se grajščina prodala Hribarjevemu konzorciju. Vsekako pa je kmetom svetovati, da se odločno potegujejo za svoje koristi in v ta namen po svojih poslancih obrnejo direktno do ministerstva.
Resnica oči kolje. Zadnjič smo dokazali, kako krivično je »Narod« poro-
čal o šolskih razmerah. Radovedni smo bili, kaj bo odgovoril na naše dokaze in r e a n i c e. Vedeli smo, da smo jih precej v zadrego spravil«. E, pa smo se motilil . . . Kajti v sredo je prinesel »Narod« kratko notico, v kateri pravi, »d a s o bile same i z m i 81 j o t i n e , šoti z m i, podtikanja in zvijače, in da vse izvira iz gole maščevalnosti, ker nista tista dva (!) moža več suplenta v Ljubljani.« Nazadnje hvali Boga, da je malo takih elementov med učiteljstvom in ju (tista dva moža) predlaga častnima članoma Slomškarjev. — Vidite, kako si zna »resnicoljubna« gospoda okoli »Naroda« pomagati 1 Morda so mislili, da pišejo kaki poulični tolpi, katera jim bo verjela, zato ker oni takopravijo. Ali pa morda smatrajo učitelje tako revne na duhu, da jim bodo vse to verjeli. — Ne mislite, gospoda, da boste s tem ujeli kaj kalinov ? Ne samo ljubljansko, ampak skoro vse slovensko učiteljstvo ve, da je vse gol a resnica, kar smo pisali, inče tudi je pisal tiste članke bivši suplent — eden, ne dva, kakor trdite — ljubljanski, radi tega ostanejo ravno tako resnica, kakor če bi jih pieal recimo Dimnik — stvarne seveda, ne take, kakor često v »Tovarišu«! In s takimi ostudnimi lažmi hočete obdržati medučitelj« stvom ugled in zaupanje?! Kaj smatrate učiteljstvo za tako bebasto ? No, s tem ste pokazali v pravi luči svojo brezmejno ljubezen do učiteljstva. — Seveda, zato ker je resnica, je pisano iz ma-š č e vanj a 1 Že zadnjič smo povedali, da dotičnik niti nflektiral ni na službo tu, ker je že v začetku julija prosil drugam. In sedaj pišejo ti ljudje, da je vse iz maščevanja. .... Gospoda, prehitro pa ni treba hvaliti Boga, da je malo takih elementov med učiteljstvom. Morda ne bode Vam treba dolgo čakati, ko se bodete sami prepričali, daje takih elementov še mnogo, mnogo. Ne mislite, da bode učiteljstvo vedno tako plesalo, kakor bodete Vi pi skali! To morda Vam stori Dimnik, a vsi niso Dimniki. Morda pride kmalu čas, ko bode učiteljstvo zahtevalo plačilo, če hočete, da bode Vam služilo. Kajti sladkih fraz o Vaši ljubezni je že sito ter bi rado spoznalo v dejanju tisto ljubezen. — — Sicer pa — kakor so gospod Govekar rekli — so ti članki mnogoško dovali. Največ so škodovali podpisanemu, potem pa učiteljstvu. Tako so rekli gospod Govekar, in ti že vedo, ker so referent pri mestnem šolskem svetu. — Torej, gospodje tovariši, pripravite se! In kadar Vas kaka nezgoda doleti, pomislite, da je to nezgodo Vam provzročil tisti, ki je pisal resnico. In to ni nikdo drugi, kakor Vaš tovariš
Anton Hren.
Kako skrbe liberalci za svoje? V deželnem in v vseh okrajnih c. k. šolskih svetih bo liberalci neomejeni gospodarji tem bolj, ker je tudi dotično uradništvo, pa naj se imenuje glavar ali nadzornik, liberalno v smislu Tavčarjeve klike. V teh zastopih protežirajo prononsirano liberalno učiteljstvo in nastopajo v smislu liberalcev proti duhovščini, proti adličnim pristašem katoliško narodne stranke in proti ljudstvu. Za tako »delo« pa dobivajo tudi primerno plačilo, kar se od naše strani vse premalo registrira. Tukaj nekaj dokazov! Minuli mesec je c. k. deželni šol. svet imenoval urednika »Učit. Tovariša«, ki je prinesel toliko besnih napadov na duhovščino, ia nadučitelja na I. mestni ljudski šoli. Ali ni to imenovanje udarec vsej duhovščini, celi kat. narodni stranki? Tako so liberalci nagradili Dimnika! Učitelj Gilrtner — ta lepi liberalni cvet — je prišel kar nenadoma iz Kranja v Ljubljano, a na njegovo mesto pa degradirani nadučitelj Ivane iz Senožeč. Tako discipliniranje bi marsikdo z veseljem sprejel. Na dekliško šolo v Ljubljani je prišel dični učitelj Luka Jelene. Mi se le čudimo, ker niso še nagradili za tako „vspešno delovanje« Žirov-nika, Rapeta, Engelmana i dr., saj to so možje, katerim pride takoj c. k. dež. šolski svet s § 34 na pomoč, ako jih kak kaplan po strani pogleda. O takih razmerah ne smemo več molčati, naj pride vse na dan
po časopisih, zborih in drugače, ker je treba, da naše ljudstvo to tudi izve.
Kako ■• »oskrunja* šolikl dnevnik ? Iz učiteljskih krogov Be nam piše: Brez vsega dvoma so »dnevniki« velikanska pedagogična pridobitev letošnjega leta. Učitelji se lahko uče ondi vsak dan lepopisja in gospodje nadučitelji kontrolirajo vsak dan, ako ne manjka kake črte ali pike v dnevniku, pa dostavljajo kak ? k stvarem, katere jim niso jasne. Včasih dostavijo tudi kako opombico — duhovito seveda! — in pa kar je glavno; podpišejo se vsak dan v dnevnik ■ polnim imenom! Tega je učiteljstvo vajeno. Ko dobi dnevnik vrnjen od vodstva, kateremu se morajo vsako jutro predložiti v pogled, pogleda vsak učitelj, ali je morda kak?, ali!, ali morda kaka opombica, ali se je pa s časoma kako spremenil manuproprij voditeljev, ker vse to so v življenju posameznih šol dogodki, o katerih se potem — debatira. Toda te dni se je pripetilo nekemu učitelju ne daleč od Ljubljane, da je našel v „dnevniku", potem ko mu ga je nenavadno hitro prinesel nadučiteljev učenec, polo papirja in na tem papirju — ukori Ti ubogi »dnevnik"! Ali je tvoj uvajatelj mislil, da se boš mogel kdaj tako »praktično« uporabljati ? V bodoče, ti ubogi »dnevnik", ki skrivaš med svojimi belimi listi črne ukore, te bodemo odpirali s strahom, dasi smo te doslej z velikim zanimanjem. Seveda nisi tega ti kriv, ampak tisti, ki se svojih dejanj sramujejo, ter se boje in sramujejo osebno vročiti take n a -r o č e n e ukore. Da se nam zopet priljubiš, dragi »dnevnik«, pa svetujemo temu vsekako slavnemu vodstvu, naj se v bodoče poslužuje za dostavljanje takih lepih reči c. k. pošte ali pa c. k. žandarmerije, s katero vendar živi v najlepši slogi in iskrenem prijateljstvu, katero sloni na duševnem sorodstvu, ki je prirojeno ali Blužbeno pridobljeno. „Dnevnik" naj se pa več ne oskrunja 1
Slovenski deželnozborski kandidatje na Koroikem. Shod slovenskih zaupnikov je imenoval naslednje kandidate: Okraj Pliberk - Železna Kapi a , gosp. France Grafenauer. Okraj Velikovec-Dobrlavas, gosp. Valentin Podgorc, vikarij v »M a r i j a n i š č u« v Celovcu. Okraj Celovec-Borovlje: gosp. Janez Ure, župan in posestnik v Smartnu pri Celovcu. Okraj Rožek-Beljak-Paternijon: g. France Eller, nadučitelj pri Dev. Mariji na Žili. Okraj Trbiž-Podklošter: gosp. Janez E h r 1 i c h , posestnik in poštar v Zab-nicah. Za novi splošni volilni razred, ki voli dnč 5. novembra, je kandidat za okraj Celovec Velikovec tudi gosp. Janez Uro, župan in posestnik v Smartnu pri Celovcu.
Imenovanja. Pri računskem oddelku o. kr. finančnega ravnateljstva za Kranjsko so imenovani: gospod c. kr. računski ofici-jal Ivan Jerman računskim revidentom v IX., gospod c. kr. računski asistent J. J u h računskim oficijalom v X , in g. c. kr. ra čunski praktik. Kari Gruber računskim asistentom v XI. čin. razredu.
Osebne vesti. Gospod dr. Jožef brebernič naredil je strogi profesorski izpit na Dunaju. Čestitamo! — Štajarski rojak od Sv. Antona v Slov. gor. veleč. gosp. Alojzij Vršič, dekan, podarhidijakon na Vrbovskem, je imenovan kanonikom kap-tola senjskega na Hrvatskem. — Gospod Martin Majcen, c. kr. nadporočnik v generalnem Štabu, je s 1. nov. t. 1. iz Kra-kova premeščen v Gradec. — Učitelj gosp. F r. Čebul v Št. Jakobu na Koroškem, katerega je dež. šolski svet koroški prestavil v Vogrče, ostane v st. Jakobu v Rožu. — Č g. Vinko Vodopivec je imenovan za kapelana v Kamnjem. — Č. gosp. Peter Šorli, kapelan v Bovcu, je imenovan c. in k. vojaškim kapelanom II. vrste v rezervi. — Finančni konceptni praktikant Janko M a c d k je imeaovan koncipistom. — U m r 1 je v goriški bolnišnici monsignor Josip Orbanič, častni kamornik Nj. Svet in prošt Pazinski v Istri, star 63 let, rojen v Pazinu 22. okt. 1839. Bolehal je dve leti za mrtvoudom v možganih v goriški bolnišnici usmiljenih bratov. — Gosp. Jodok Bezeljak je postal stotnik pr-
vega reda v Črnovicah. — Poročnik v peš-polku št 102 je postal g. Adolf Vodopivec. — Vojaški župnik prvega rasredm je postal čast. g. Anton Jaklič. — V Središče pride za učitelja gosp. Anton Hren. — Zi nadučitelja v Mirno pride g. M a t. Jenko. — Zaročil se je proku-rist tovarne v Beli peči gosp. Henrik H a b e r 1 z gdč. Lujizo Muller iz Gradca. — Gosp. tajnik dež. vlade Karol E k e 1 je nastopil slulbo pri okr. glavaratvu v Novem Mestu, odkoder je prišel k dežel, vladi v Ljubljano g. deželni vladni tajnik J. K r e s s e.
Iz Gorice se poroča: Obiskala sta predvčerajšnjim prevzvišenega knezo-nad-škofa knezo škof ljubljanski dr. Jeglič in tržaški ško f dr. N a g
Poročil se je v Opatiji dne 26. okt. t. 1. g. Pero Kauzlaric, trgovec na Reki, z gdč. Franjo Tavčar, hčerko gosp. F r. Tavčarja, vodje tiskarne v Opatiji. Čestitamo!
Pokopali so včeraj v Celovcu posest-nico hotela Uršulo G r o m m e r. — Na Savi pri Litiji so pokopali Alojzija Kepa, sina posestnice vdove, ki je umrl v ljubljanski bolnici. Vlak mu je v Litiji stri obe nogi nad kolenom.
Umrl je v Celovcu deželni odbornik g. Gustav H o c k.
Prihodnjo sredo dno 5. novembra bode mesečni sestanek »Sodal. Sami Cordis za ljubljansko dekanijo«.
Shod »societatis as. Cordis« za Kamniško dekanijo bo 10. novembra ob 10. uri v Komendi.
Občinske volitve v Idriji bodo baje dne 7. in 8. nov.
Koroike novice č. g. Jernej Pšeni-čnik ne pride kot mestni kaplan v Pliberk, ampak so je povrnil kot provizor v Št Jurij na Vinogradih; č. g. Franc L a s s e r, kaplan v Šmihelu, je prestavljen za mestnega kaplana v Pliberk. — Število bogoslov-c e v znaša letos 47, in sicer jih je v I. letu: 13, v II. 12, v III. 11 in v IV. 10 Slovencev je 19. V Št. Danijelu nad Pliberkom Be je vtopilo dnč 20. oktobra v mlaki pred hišo dve in pol leta Btaro dete Šumnikove dekle. Zagradite mlake in pazite na deco! Ogenj. V sredo dnč 22. okt. popoludne je začelo iz temnih oblakov liti, kakor iz škafa. Bilo je okoli 7. uri na večer, kar začne tudi plat zvona zvoniti. Gorelo je v Zagoričah sredi vasi pri Koratu — skedenj in hiša-Vsa vas je bila zares v največji nevarnosti, ker hiše so tesno skupaj postavljene. Ker je pa silna ploha lila, požiralni ogenj bližnje hiše ni mogel vneti. Med tem pa so hitro prišle tudi sosedne požarne straže in ognje-gasilci na pomoč, ter so požar zadušili.
V Voloako se je preselil iz Buzeta g. dr. Matko Trinajstič
Nesreča na mariborskem kolo« dvoru. Nogo je odrezalo na koroškem kolodvoru v Mariboru kovaču P o š. Šel je čez tir ter ni opazil, da se mu bliža za hrbtom lokomotiva, katera ga je vrgla in mu odrezala nogo.
Jubilejske ustanove. Podpisana zbornica razpisuje za leto 1902 csemnajBt cesar Frane Jožefovih ustanov, 8 po 50 K in 10 po 20 K za onemogle obrtnike vojvodine Kranjske, in 5 cesarice Elizabete ustanov po 40 K za onemogle vdove kranjskih obrtnikov. Prcšnje naj se pcšljejo trgovski in obrtniški zbornioi v Ljubljani do 20. novembra 1902. I. Priloži naj se jim od občinskega in župnijskega urada potrjeno dokazilo, da je prositelj obrt samostojno izvrševal, da sedaj zaradi onemoglosti ne more več delati in da je ubog, oziroma da je prositeljica onemogla uboga vdova bivšega samostojnega obrtnika. Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko.
Spomenik na grobu ubitega kapelana g. Mikliča. Iz Makol se piše: Na grobu nesrečne smrti umrlega č. g. Antona Mikliča, bivšega kapelana pri nas, stoji sedaj lep in dostojen spomenik, ki so ga postavili župljani makolski na svoje stroške. Spomenik je izdelal slovenski mojster, gospod Vinko Čamernik v Celju, prav okusno in zalo. To je enako štirivoglati marmor (obelisk), dva in pol metra visok. Na prednji strani je slika pokojnega gospoda na porcelan po fotografiji užgana z navadnim napisom, pozlačenim kelihom itd. Na vrhu pa
podoba žalujočega angela, kateri pogled človeku srce pretrese. Angel žaluje noč in dan v imenu cele naše župnije za pokojnim gospodom, ki je moral zaradi človeške zlobnosti v najlepših letih življenja iti v hladni grob; žaluje pa tudi in bridke solze preliva nad onimi, ki so toliko žalost in nesrečo pripravili naši župniji. Ta nagrobni spomenik, postavljen od žalujočih župljanov, naj bode tudi nekako očitno zadostilo pred svetom za ostudni zločin, ki se je pri nas dogodil, sicer od domačih ponočnjakov, ki ga pa vendar župnija ni zakrivila, pač pa ga na vso moč obžaluje.
Novo poslopje za c. kr. obrt. laško šolo hočejo sezidati v Trstu, ker so dosedanji prostori za 1400 učencev pretesni. Stroški bi znašali okoli 1,100.000 K.
Površna sukqja. 21 letni Kari Korošec iz Kranja potreboval je o tržaški burji površno suknjo. Ker pa je sedaj brez zaslužka, vzel si jo je v neki krčmi raz obešala, kjer je visela. Njen lastnik, Per-golič, je naznanil stvar policiji in sinoči je spremil policijski agent Titz Korošca tja, kjer prestane tudi brez nje.
Ponarejeno vino in vinski mošt. Kmetijsko kemično preskušališče v Ljubljani nam poroča, da se zadnji čas uvaža mnogo vina in mošta z Ogrskega, Hrvatskega in Primorskega na Kranjsko. Večina tega vina je ponarejena in vinskemu moštu je pride-jana precejšnja množina salicilne kisline, ali pa je mošt tako močno žveplan, da je v njem precej proste žveplane sokisline, na kar opozarjamo p. n. občinstvo.
Nesreče na Koroškem Utopljenko bo dne 18. t. m. popoludne trije meBtni delavci potegnili iz Drave; obvisela je z nogami ob eni kozi dravskega mesta. Utopljenka je 64 let stara, močna ženska. Okrog vratu je imela majhen križec in zlate uhane v utesih. Utopljenka je bila učiteljeva vdova Marija Mihorl iz Rožeka. — Vzrok baje žganje. Pri neki hiši blizu kolodvora v Pli-berku kopali so globok vodnjak. Ko so spuščali vanj železno Irugo, v kateri so sprav-ljaji prst iz vodnjaka, se je težka truga odklenila, padla 10 metrov globoko nekemu delavcu, ki je bil notri, na glavo ter mu napravilo globoko rano. Prepeljali so ga v Celovec v bolnišnico.	j
Liberalni list in vžigalice družbe sv. Cirila in Metoda. „Goriška Soča« je v prejšnjih letih rotila občinstvo, naj se po-b1užu> vžigalic družbe sv. Cirila in Metoda, ker njen čisti dohodek je namenjen slovenskemu šolstvu. Čisi so se spremenili. Zdaj govori »Soča« tudi o takih slovenskih trgovcih in tcbakarnarjih, ki ne morejo, ne marajo ali tudi ne smejo prodajati narodnih vžigalic. Zdaj poživlja občinstvo tako: Kdor prav nočeš kupovati »narodnih d, kupuj Leb-herzove! Kdor nočeš ali ne moreš in kedar ne moreš prodajati vžigalc družbe sv. Cirila in Metoda, prodajaj Lebherzove. b takim pozivom daje »Soča« potuho manj zavednim Slovencem ter škoduje druStvu sv. C. in M. Tako rovanje proti najpotrebnejšemu slovenskemu društvu je grdo narodno izdajstvo, ki izvira iz gole dobičkarije nekdaj narodne »Soče«. To je žalostno! Dolžnost vseh slovenskih listov je pozivati občinstvo, naj se rabijo v vsaki slovenski hišiuži galice družbe sv. Cirila in Meto d a! Zahtevajmo povsod te užigalice.
Izvirne platnice za »Zgodbe sv. pisma'' je lično in okusno priredil tukajšnji knjigovez g. Fr. B r e b k v a r v Filipovem dvorcu na Ribjem trgu Gg. poverjenike Mohorjeve družbe kakor tudi vse njene člane opozarjamo na tozadevni oglas v današnjem listu ter obenem pripominjamo, da je gosp. Breskvar edini založnik izvirnih platnic za to krasno rodbinsko knjigo.
Opozarjamo na današnji oglas gosp. Jos. C o t i č a, bivšega gostilničarja v »Katoliškem domu", ter vsem našim somišljenikom priporočamo njegovo sedanjo gostilno v Medvodah.
Odlikovanje. Nj. Veličanstvo ceBar je sprejel brošuro gosp. dr. Jožefa Mantuanija »Beethoven und Klingera Beethovenstatue« v svojo biblijoteko.
Vipavska vina. Opozarjamo na oglas »Kmet. društva v Vipavi", ki razpošilja samo zajamčeno pristna namizna in mašna vina stara in nova. Letošnji pridelek je izborne
kakovosti, ker je zadruga iz nakupljenega grozdja napravila vino po novem načinu, koje je znatno boljše in milejše kakor po starem načinu.
Z Dolenjskega od Save se nam
poroča: Vinska trgatev se je letos nekoliko zakasnila, kar je prav, ker grozdje ni enakomerno cvelo in dozorelo. Vinogradniki so potrgali pravočasno zrelo grozdje, ta teden pa se je vršila trgatev pozno zrelih vrst, tako da bo tudi to grozdje pod streho do 31. okt. S trgatvijo smemo biti zadovoljni glede kvalitete in kvantitete. Pridite torej, prijatelji dobre kapljice, v dolenjske pokrajine, razveseljujte se pri božjem d»ru in ga privoščite tudi svojim bratom na Gorenjskem, ker je cena primerna dobremu pridelku.
Semenj v Zalogu pri Ljubljani.
30. okt. je bil tu semenj jako dobro obiskan. Prišlo je veliko kupcev. Vsa živina, ki je bila pripeljana na semenj, je bila prodana. Ljubljanski mesarji niso nič dobili živine, ker so tudi Korošci prišli. Želeti bi bilo' da bi se prihodnjič več živine prignalo na semenj v Zalog pri Ljubljani.
Solnčen mrak je bil danes, solnce je deloma mrknilo, vidno tudi v naših krajih. Mrk se je začel zjutraj ob 7 39 h, nthal ob 913 in zakril sedmi del solnčne površine.
Sejmi po Slovenskem od 3. do 8 novembra Na Kranjskem: 3. v ^ovem mestu, Zagorju ob Savi, na Jesenicah, na Mirni, Cerknici in Višnji gori; 4. v Preski pri Medvodah; 6. v Kropi, Vel. La ščah , Mengšu, na Vrhniki; 8. v Ljubljani in St. Vidu pri Zatičini. — Na slove n. Štajerskem: 5. v Ptuju; 6. v Brežicah, pri Sv. Lenartu v Slov. gor., pri Novi cerkvi, v Sevnici in pri Sv. Vidu pri Ptuju; l na Ponikvi. — NaKoroškem:8. v tfalborjeti. — Na Primorskem: 3. v Irpeljah, Trstu, Drenčini, Glemoni in Sežani ; 4. v ^erknem ; 6. v Št. Lenartu pod Altano in Gorici; 7. v Glemoni.
Ljubljanske novice.
Veliki orfej v vseh prostorih »Narodnega Doma". Za to obširno veselico vlada že sedaj jako živahno zanimanje, ter opozarjamo tudi unajne rodoljube na to izredno zabavno priliko. Do sedaj vršile so se veselice le v posameznih dolih »Narod, doma«, a pevsko društvo »Slavec« zasnovalo je predstoječo veselico na tako obširno pod lago, da se bode raztezal vspored na vse spodnje in zgornje prostore in že to zasluži vsestransko pozornost. Poleg sodelujočih godeb, pevskega zbora in drugih, sodelujejo iz prijaznosti gospa Danilova, ter ge. režišer A. Verovšek, F r. L i e r , A NučičinFr. Perdan, kateri nastopijo v R. Murnikovi izvirni burki »B u č e k v strahu«. Nekaj povsem novega na vsporedu je »damsko tekmovanje za dobitke«, katerega se bode mogoče vsaki dami vdele-žiti, dobitki pa so dragoceni predmeti in se po končanem tekmovanji damam slovesno izroče. Nadalje bode s „Crno-vojniško bitko" skrbljeno za naj-živahnejšo razvedrilo, ker se bode zabava vršila v vseh prostorih.
Mila prošnja. Bliža se mrzla zima. Boje se je zlasti ubogi, kateri nimajo gorke obleke in drv&, ter morajo hudo prezebati. Vsled tega se obrača stolna konferenca družbe sv. Vincencija Pavijana na obče znano usmi-ljenost in dobrotljivost Ljubljančanov z udano prošnjo, naj blage volje oblačila, katera morejo pogrešati, in mile darove za nabavo kuriva ubogim revežem naklanjajo, ter pošiljajo predsedniku konference sv. Nikolaja g. Ivanu N. R o e g e r j u star. na Ambroževem trgu h. št. 2 ali pa pri č. g. B. P o 1 a k u, super. nemškega viteškega reda, Valvazor trg št. 1 Vsak tudi najmanjši dar se hvaležno sprejme. Dobrotljm daritelji se bodo v letnem poročilu konference imenoma navedli; povrnil bo pa Bog!
Pevsko društvo ..Slavec" bode pelo v nedeljo ob 4. uri popoldne, ob velikem križu na starem pokopališču tri zbore žalostinke, v spomin svojim umrlim članom.
Za predsedništvo kranjske hranilnice se
poganja tudi dr G a 1 e iz Logatca.
Blagoslovljenje novih delavskih domov. .Slov. delav. stavbinsko društvo" vabi člane in somišljenike k blagoslovljenju novih delavskih hiš v Vodmatu. Nove delavske hiše blagoslovi ob pol 4. uri prevzv. g. knezoškof. Na svidenje jutri v delavski naselbini v Vodmatu!
Konj utonil v Ljubljanici. Ivan Kimovc,
fiosestmk v Trnovskih ulicah št. 9. je na-ožil danes dopoludne na Trnovskem pristanu ob Ljubljanici voz trsek. Ko je pognal konja, da bi zapeljal trske domov, je konj skočil po koncu in zavil z vozom na-
vzdol proti Ljubljanici. Voz je konja po-rinil v vodo in se prevrnil. Konj se je zamotal in je v vodi utonil. Konjačevi hlapci so ga potegnili iz vode in odpeljali.
Nesreča na cesti Na križpotu Reslove in sv. Petra ceste je včeraj popoludne posestnikov sin F. A. povozil neko deklico katera se je na rokah poškodovala.
Od beračev napaden. Včeraj sta bila po orožnikih aretovana dva berača, ki sta na Viču 15 let starega Vincenca Polaja vrgla na tla, ga pohodila in ga težko telesno p: škodo vala. V. Polaja so pripeljali v bolnico.
Javno predavanje priredi zopet prihodnji torek ob '/t8 uri zvečer v veliki dvorani .Katoliškega Doma" »Slovenska krščansko socijalna zveza». Predaval bo deželni poslanec g. dr. Vil jem Soh\veitzer. Vstop prost.
Društvena godba priredi v nedeljo 2: novembra pri g. V o s p e r n i k u svoj koncert. Začetek ob '/.t8 uri zvečer. Vstopnina 20 kr. Koncerti pri g. Vosperniku so posebno priljubljeni z ozirom na točno postrežbo in dobro pivo. V nedeljo dne 2. t m. zajutrko-valni koncert v restavraciji g. J. Kenda od pol 10 uri do 12 ure dopoludne. Vstopnina 4 0 v i n a r j e v.
Desetletnico praznuje dne 8. decembra nemška moška Marijina družba za gospode pri oo. Jezuitih.
Corrigendum. V poročilu o slavnostnem večeru gg. poštnih uradnikov naj se v 24. vrsti čita m a 1 o k a t e r i namesto marsikateri, kakor je bilo po pomoti stavljeno.
Z Bleda so včeraj pripeljali na tukajšnje pokopališče gdč. Ido R a v n i k a r, hčerko g. dež. knjigovodje v pokoji gosp. Frana Ravnikarja, ki je 21. julija umrla na Bledu.
Poškodovan pri delu. Ivanu L-mgofu, ključarskemu vajencu pri I. Weiblnu v Slomškovih u'icah, je včeraj v delavnici zmečkalo na levi roki kazalec. PoneBrečenca so pripeljali v bolnico.
Težko ranjen je bil dne 28. t. m. pri nekem pretepu v Lazah, 26 let stari delavec Anton Bedenik iz Zaloga. Na glavi ima tri velike rane. Pripeljali so ga včeraj v dežel. Jolnico.
Nova tovarniška prodajalnica čevljev bo
v Ljubljani od 8. septembra v novi Perle-sovi hiši v Prešernovih ulicah. Gospa Julija Stor opusti prodajo izdelkov ModUinške tovarne in bo prodajala izdelke tovarne za čevlje H Pollaka & Comp.
Postopač iz Žalca. Martin Žuža, postopač iz Žalca, pripeljal se je včeraj popoludne v obleki železniškega uslužbenca in z ie-lezničarsko kapo na glavi iz Medvod v Ljubljano. Ko so ga na južnem kolodvoru ustavili in zahtevali od njega lt git macije, jo je hotel popihati, pa bo ga ujeli in izročili policiji. /<uža ima navado, da nosi železničar-sko obleko, ker Be na ta način po železnicah zastonj vozi. Premotil je neki že več kc-.-.l. I.1??} ••. . a bo mislili, da je železniški u«! «••}.:• r. i-i ga pustili, da se je zastonj vozil. S kondukterji je bil prav domač in jim je vedel pripovedovati vse razmere na kolodvorih Včeraj pa se je vjel in bode moral sedaj zaradi goljufije presedeti nekaj dni v zaporu.
Ljudska kopelj. Od dne 28. septembra do 25. oktobra 1902 oddalo se je v mestni ljudski kopelji vsega skupaj 1528 kopelij, in sicer za moške 1222 (pršnih 830, kadnih 392); za ženske pa 306 (pršnih 38, kadnih 288).
Nov tenorist v slovenskem gledališču.
Poročali smo včeraj, da je bil tenorist Vlček aretiran v Piznu, ko se je hotel odpeljati v Ljubljano. Včeraj je brzojavil v Ljubljano, da ga bodo morali iz zapora izpustiti, ker je pravica na njegovi strani. Prelomil ni on pogodbe, ampak ravnateljstvo ondotnega češkega gledališča, ker je hotelo, da poje vloge, ki bo bile namenjene tenoristom, kateri so pa propadli. Tudi bivši tenorist slovenskega gledališča gospod Olzewski je v Plznu propadel.
Poročil se bo vpokojeni orožniški vodja gospod Jernej Fab jan z gdč. Iv. Tschin-kel; g. Frančišek Meden, posestnikov sin v Begunjah pri Cirknici, se bo poročil z gdč. Marije Dole ne c, komptoaristinjo; g. Albert Kisovec, pisar na južni železnici, se poroči z gdč. Ano Ribnikar, kurjač gospod Jurij Jezeršek pa z gdč. Jero Gliha.
»Rektor z univerze v Pretoriji«, ki zna
14 jezikov in ki Be namerava nastaniti v Ljubljani kot tolmač, hodi po Ljubljani. Tako se predstavlja namreč znani Kordeš, ki se radi lepšega predstavlja tudi sedaj za dr. Breskvarja. Konec njegovih »storij« je — pumpanje. _
Kotiček za liberalce.
Jako medlo je zagovarjal „Narod" dr. Iiudnika in njegovo .Glavno posojilnico«. Kar se tiče teh stvari, ne potrebujemo informacij od dr. Šusteršiča, ker dotično dejstvo je občeznano po Ljubljani in Be je o njem tudi že po gostilnah govorilo. Samo to Se pristavimo, da je neresnično, kar trdi .Narod", da si je g. Veršec 8000 kron izposodil, marveč res je, da .Glavna slovenska posojilnica« še danes ne ve, kam je ta
denar prešel. Da jih je g. Hudnik poneveril, nismo trdili. V veliko zabavo nam je, da bo „Narod" hvali, kot da se imajo »klerikalni" zavodi edino le njemu zahvaliti za obstanek, kajti — strmi svet 1 — on bi jih bil lahko vse uničil, ko bi bil hotel, pa iz zgolj priza-nesljivosti ni hotel razkrinkavati »klerikalnih" sleparij. Gotovo bodo vsi srčno ginjeni od te liberalne dobrote. Koliko se pa ljudstvo zmeni za liberalno pisarijo, kaže ravno zdaj, ko se prav nič nikjer ne kaže vpliv liberalnega hujskanja, pafi pa se »Narodove" sirovosti začenjajo mafičevati nad njegovimi lastnimi pristaši.
.Pomagajmo si!« Tako si misli .Narod«, ko z bridkostjo v prsih poroča o krščansko socialni zmagi na Nižjeavstrijskem Bili smo res radovedni, kaj bo rekel na to. Ia evo, kako si pomsga liberalec iz zadrege: »Tu se je prav jasno pokazala dekadenca nemškega naroda", modruje mož s žlico. »Ta narod, ki hoče drugim b ti vodi-tolj in zapovednik, ta »Elelvolk" se pogreza v klerikalizmu v večji meri kakor katerikoli drugi avstrijski narod. Č->hi, Poljaki in Slovenci, ki vendar še globoko tiče v barju klerikalizma, se vsaj trudijo, da bi oe otresli teh spon, med Nemci pa zad >biva klerikalizem vedno novih moči. Na Gorenjem Avstrijskem so bili v kmetskih občinah voljeni sami klerikalci in o kakem resnem boju proti njim še govora ne more biti, na Nižjeavstrijskem pa je razmerje glasov tako, da izbija iz njega z vso irgurnostjo za nas to-lažilno dejstvo, da smo naprednjaki na Kranjskem daleč naprej nemškim nacionalcem na Nižjeav-atrijske m."
»Glavno mesto Nižje Avstrijske je Dunaj. To je središče nemške kulture in omike v Avstriji, to mesto hoče biti glava, ki misli za celo monarhijo, od koder naj sijejo žarki prosvete na vse strani v zadnjo vas na jugu Dalmacije in tja do ruske meje, od koder naj izhaja vsa oživljajoča toplota napredka in omike — a celo prebivalstvo, živeče okrog tega mesta, okrog tega kulturnega središča, je še danes tako zabito, da kar sili v najgrji klerikalizem." Seveda bo Lueger strašno pobit, če bo zvedel, kako zaničujejo p. n. g. kranjski liberalci zabite antisemite. Poslanci, ki jih je izvolilo to strašno zabito ljudstvo, so »popolnoma črni, s kostmi in kožo klerikalizmu udani ma-meluki," kmetsko ljudstvo je pa kar »popolnoma propadlo". »Narod" potem stavi tem »buteljnom" nasproti silno napredne in izobražene liberalne kmete iz krškega, ko-stanjeviškega in mokronoškega okraja, češ: tam je izobrazba doma! Mi torej predlagamo, da se v očigled tem dejstvom prestavi vseučilišče in učno ministerstvo z Dunaja v — Kostanjevico, kjer je — izobraženost doma!
Vse zastonj! Noben paketen človek se niti ne zmeni ne za vse, kar »Narod" piše zoper ljudske denarne zavode, pač pa, kakor čujemo, so začeli ljudje že dvigati svoj denar iz nekaterih liberalnih zavodov. Mislimo, da bi bila »Glavna hranilnica" »Narodu" najbolj hvaležna, če ne bi nič več pisal o raznih runih. Na svojo laž, da je »Ljudska posojilnica" izgubila pri metliški grajščini 20.000 gld., je moral »Narod" že sam priobčiti dopis, ki ga je postavil na laž. Liberalcem, ki žele svoj denar varno naložiti, sporočamo še, da ni »Ljudska posojilnica" izgubila niti vinarja in da naj le .Mestna hranilnica" gleda, da bo pri »Narodnem domu" tako malo izgubila, kakor »Ljudska posojilnica" pri metliški grajščini.
Pri denarju se neha Vse-slovanstvo. Ivan Hribar, ravnatelj »Kreditne banke", je dobil milost pri Kranjski hranilnici. Mož ima sedaj tudi pri Nemcih kredit. Kranjska hranilnica ima na njegovi novi hiši ob Dunajski cesti uknjiženih 120.000 K. Tu se je zgodil čuden slučaj, da je Kranjska hranilnica dala posojilo nad prave hišne vrednosti. . . Veliki gromovnik proti kranjskemu nemštvu je šel v naročaj kranjske hranilnice.
Ali župan pri »Mestni hranilnici" nima toliko kredita? Ali »Kreditna banka" nima več denarja za — Hribarja?
Nepotrebne skrbi imajo liberalci z denarjem, katerega mi sami rabimo za strankarske namene. Liberalci si domiš-Ijujejo, da bomo njim polagali račune in se posebno brigajo za »Katoliški sklad." Dotični denar se je in se bo še obrnil za namen, za katerega je bil zbran, liberalci pa nimajo pri tem nič opraviti. Povedo naj raje zanimivosti o denarju, katerega vsako leto nabirajo za občinske volitve.
Liberalne otročarije so brzojavi »Narodu*, kadar se liberalcem posreči kako tistih redkih občin, ki jih še imajo v rokah, z največjim naporom ohraniti. Ako b i naši somišljeniki vse naše zmage pri volitvah na deželi hoteli brzojavljati »Slovencu" bi napolnili vedno polovico »Slovenca". Liberalci vsako stran stokrat napihnejo, naši somišljeniki pa vsako stvar premalo izrabijo. Naši somišljeniki naj bodo pri vsakovrstnih
poročilih tako točni za »Slovenca", kakor so liberalci za »Narod" in potem se bo tudi napihnjeni liberalec videl kot — napihnjena žaba.
Predavanje Zofke Kvedrove bo „Narod", kakor pravi priobčil. Priobčil bo s tem samo eno neumnost več. Kadar bodo ljubljanske liberalke svoje hčerke pustile same s fanti krokati po ljubljanskih gostilnah, pa bomo vrjeli, da napredne dame bolj dosledno upoštevajo priporočilo „Na- j rodovo", naj se po naukih Zofke Kvedrove , ravnajo, kakor so napredni očetje, ki so srečni, da njihovi sinovi študirajo pri jezuitih. Ej, Zofka Kvedrova, dobe se tudi ljudje, ki v svojem brezverstvu niso tako podli, da bi isto nesrečo privoščili svo- j jim sinovom in hčeram.
Govekarjeva slika. Kdo ga ne pozna njega, slavuoznsnega p satelja. ki j je vedno in povsod prvi che^alier in g-n- j tleman? On je in se »žrtvuj e« za narod, kakor nikdo drugi. Tako olikanega j človeka n<« dobite z Iep3. Včeraj je zopet i dokazal z nepobitmmi doka'.i, kako visoka je njegova olik '. Go»c-ril je kf t referent na magUtrotu v uradu nasproti nekemu učitelju. C tatelji naj so ne ustrašijo — ker niso vajeni tako visoke olike — če navedemo doslovno njegove beBede. Prve besede po pozdravu so bile: »No, ali se je že H. „i z k o z 1 a 1". — Torej učitelji
veste, kadar govorite resnico, takrat k......
po mislih Govekarjevih. G. Govekar, to pa lahko pustite brez patenta, kajti da ne bo-dete imeli konkurenta, vam lahko jamčimo.
finjižernonit ia umetnost.
*	I z dr. Lončarjeve razprave „0 gostosti prebivalstva in krajev na Kranjskem" je posnel poljski ,Lud" nekaj podatkov. Dr. Leciejewski pravi, da piše dr. Lončar »doutadnie i sumiennie".
* Nova izdaja »Svetega Opravila«. Ker je bila lanska izdaja Slomšekovega »Svetega Opravila« prijazno sprejeta, in so jo posebno čč. gg. katehetje med dolarji in odraslo mladino jako zelo razširjali, je tekom enega leta izdaja 6 00 0 izvodov že skoro pošla in tiskarna priganja k prireditvi nove izdaje. Da bi se raznim željam kolikor mogoče ustreglo, se zdi dobro, ob tej priliki poprositi velečast gospode, ki se za molitvenik zanimajo, naj naznanijo, če želijo v njem kakega popravka ali dostavka ! ali kakošne si bodi spremembe. Podpisani i želi vsem zahtevam kolikor mogočo ustreči j in novo izdajo za raz ie razmere iu potrebe i tako prirediti, da bi tudi v poznejših izdajah ne bilo treba mnogo popravljati, kar po- \ sebno zrn skupno molitev ui ugodno. Prosim i pomoči in sem za vsak blag. h ten namigijej j prav hvaležen. Jožel Cede. kapelan pri sv. Magdaleni v Mariboru.
GispodV G. Brož na Sjš;»ku pri Reki je izdal sledeče tamburaške kompozicije:
1.	»Kineska koračnica« (s tam tamom, tamborinom, zvoocem in triangelnom, povsem originalne) Cena partituri 1 gld 50 kr.
2.	»Surnske ptice«, koncertna polka b škrjančkom, kukavico in prepelico. Originalno. Cena 1 gld. 50 kr.
3.	»San srede«, fantazija za brač I II III. in popolni zbor. Cena 2 gld.	j
4 »Bakine priče«, šolo za brač I. in II. s spremljevanjem popolnega zbora. Cena 2 gld.
5.	»Udaljenoj«, pesem za sopran ali tenor s spremljevanjem popolnega zbora ali glasovira. Cena 1 gld. 50 kr.
6.	»Stan'to zvijezde — sU'n mjeseče«, serenada za tenor ali sopran s spremljava- i njem popolnega zbora aii glasovira. C';na
1 gld. 50 kr.
7.	»Sa često mi se pričini, kad vinuh te k sebi«, pesem fca tenor ali sopran s spremljevanjem popolnega zbora ali glasovira. Cena 1 gld.
8.	»Ja sanjah, da si umrla«, pesem za tenor ali sopran. Cena 1 gld.
9.	»Paračinka i poskočica iz Srijema«, za moški zbor s spremljevanjem popolnega zbora. Cena 1 gld.
10.	»Hrvatske poslovice«, šaljiva pesem.
*	Slovensko gledališče. Jutri v soboto ob 3. uri popoldne igrajo »Mlinar in njegova hči*. Zvečer igrajo »Pepelko". V nedeljo zvečer ponove igro „Mlinar in njegova hči".
*	O narodnih običajih štajerskih Slovencev je priobčil poljski „L u d" daljši uvodni članek iz peresa g. Petra Miklavca.
*	»Kronika krdlovskd Prahy a o b c i sousednich" se imenuje jako lepo in bogato ilustrirano delo, katero sestavlja prof. Fr. R u t h, in s slikami okra-šuje Pavel Korber (v Pragi, Pštrossova ulica 2), kateri to delo tudi izdaja. Vse ulice in vsi trgi se naštevajo po alfabetičnem redu in pri tem se podaje vsa zgodovina dotič-nega kraja s podobami, kakšen je bil prej in kakšen je zdaj. To je vrlo lepo patri-otično delo.
Izpred sodišča.
Nepoštena dekla. Ivančič Ana od St. Martina na Štajerskem je služila pri gostil -ničarki Ivani Tomšič na Opekarski cesti za deklo. Ko je pa gospodinja uvidela, da ni poštena, jo je odslovila, a ta jej je vzela pri odhodu razno obleko v vrednosti 48 kron, potem pa brez Bledu izginila. Sodišče jej je priznalo tri mesece težke ječe.
F Ameriko jo je hotel popihati Fran Kralj, posestnikov sin iz Zagrada, a ga je redar na kolodvoru zasačil, in zaradi tega, ker se je hotel izogniti vojaški dolžnosti, obsojen je bil na osem dni zapora in n» 10 kron denarne globe.
Prebrisana Francotinja. Dne 20 min. Beptembra naznanila je učiteljica fran eoskega jezika Dupuis, da jo je spremljal v železnici s Tirolskega v Trst neki nepo-znanec, kateri jej je najbrže odnesel mo-šnjiček, v katerem se je nahajal« velika svota denarja. Z mošnjičkom pa je izginil tudi zabojček, v katerem se je nahajalo vse polno dragocenosti, zlatnine, biserov itd. Povedala je cel6, da jej je nepoznanec rekel, da se imenuje Emil Kalič, iz Gorice, 401eten. Policija je iskala in našla, da Du puis ... je zapustila Trst, kjer je zapustila pri svoji gospodinji Aljančič večji dolg Po-vrnivša se v Trst, dala si je izplačati večje denarne podpore od francozkega in švicarskega konzula; prvemu je rekla, da je francoska podanica, drugemu pa, da je iz Švice. Vsled tega morala je odgovarjati pred tukajšnim sodiščem. Izpovedala je, da je osleparila francoskega konzula za 25 K in za vozni listek železnični od Trsta do Ljubljane; pripoznala je nadalje, da se je sama izmislila ves roman o tatvini, v nadi, da nabere nekoliko denarja, s katerim bi se b.la vrnila na Tirolsko, kjer živi njen ljubljenček. Sodnik jej je dal 6 dni zapora.
Obleko st je le izposodil, tako je trdil Lavrenčkov Jaka, ki se pa piše Žaidar, delavec iz Polja pri Vodicah, o priliki, ko so ga zasačili v Repnjah in ga nazaj priti-rali v Dobruše. Dre 2. avgusta t. 1. je no-čoval pri posestniku Alešu Kmetiču, Zjutraj je po navadi šel gospodar s svojo ženo k maši, ključ od vnžnih vrat je pa skril. To vse je pa videl Žaidar s svojega ležišča, in ko se jo čutil varnegi, odjjrl m ključem vežna vrata ter si vzel iz sobe Kmetičevo obleko, katero ie Ukoj oblekel, ler jo krenil proti R ipnjum Kakor prej omenjeno, pravi Žaidar, da si je obieko lo izposodil — ker sta si s Kmetičem prijatelja. S.;dtš4o jo obdolženca obsodilo radi tatvine, vlačugjrstva in golju fi;e, ker je Jerneja BerganU nagovarjal, da nai po krivem pred sodiščem zi njega priča — na 10 mes« cev t<-Jke ječe, poostrene z enim post m vsakih 14 dni.
Nezvesti metlar. Franc Drašček, po svojem poklicu metlar, doma iz Rudnika, prodajal je meseca julija po Dolenjskem za svojega gospodarja metle in zanje skupil, kakor sam pravi, 140 K. Pa tudi na Črnučah je iztirjal za gospodarja 28 K. Ker bo pa Črnuče blizu Ljubljane, mislil si je Dra šček. da ne bi bilo napačno, če bi napravil en skok v mesto; in zares je imel tu prav dobro zabavo, popival je po raznih gostilnah, potem tudi marsikaj zase nakupil, in ker je dobrega srca, je sem ter tja tudi komu kako krono podaril. Konečno je Drašček sprevidel svojo lahkomišljenost, ko je preštel skupilo za prodane metle. Pred sodiščem se je za govarjal jako nerodno; rekel je, da mu je med tem, ko je v tivolskem drevoredu na neki klopi zaspal, pobral iz žepa neznan človek ves denar, samo 30 kr. mu je pustil. Obsojen je bil na 6 mesecav ječe
Podiagani. Zi praznik sv. R. Telesa postavili so fantje z zastavami okrašeni mlaj. Postavljeni mlaj so po noči podžagali in zastavice na njem raztrgali. Tega dejanja dol-žili so fantje Franceta in Janeza Škerjanc in hlapca Toneta Šusterja. Med češnjiškimi fanti in prej omenjenimi je prišlo vsled tega do prepira, kateremu je sledil tepež. France Skerjanc je z vilami v roki tekel za Jožefjm Selanom, potem zgrabil doma sekiro in ga z ušesom udaril po prsih, nato ga pa še z odprtim nožem sunil v hrbet. Janez Porenta, od nasprotne Btranke, je pa b kolom po glavi udaril Janeza Selana in ga težko poškodoval. Sodišče je obsodilo Franceta Skerjanc« na 6 mesecev težke in poostrene, Janeza Porento pa na 6 mesecev navad ae ječe.
Otrok utonil. Jera Lenarčič, kolarja žena iz Bistre, je v nedeljo dne 14. septembra kosilo kuhala; pri sebi je imela dveletnega otroka, 4l/» leta Btari France in sedemletni Janez sta pa skakala okolo hiše. Kmalu jo pa ubereta na most, ki drži čez potok Bistro, ter gledata v vodo; tu pa so nasloni mali Francek na ranto, a ta se prelomi, de ček pade v vodo in utoni. Sodišče je mater iz stvarnih vzrokov od obtožbe oprostilo.
Razne stvari. Najnovejše od rainlh strani.
Sneg v Bosni. V Sarajevu so imeli te dni že sneg, ki je padal ves dan in celo noč. Veliko sadja, katerega še niso povsod
potrgali, je uničenega. — Iz sveta. V Budimpešti je bil te dni obsojen agent Gel-ber, ker je umoril nečistnico dekle Terezijo MUtler in jo oropal. K obravnavi jo prišel tudi oče umorjene, ki je zahteval 80 000 kron odškodnine, češ, da je umor jena s svojo grdo obrtjo živela vso družino, ki pa sedaj nima kaj jesti. — Sumljiv parček prijet. Na ielesniški postaji Bieske na Ogrskem so prijeli nekega moža in žensko, ki sta se jako plašljivo obnašala. Pri ženski so našli privezanih okoli telesa 53 stotakov in v zaboju 6000 gld. Aretiranca nočeta povedati, kdo sta ia od kod.
—	Denar iz aluminija dobe v Fi-ladelfi i. — Sveče iz Bpirita so priMe v promet. Posrečilo sa je špirit združiti z raznimi sestavinami, ki skupno dajo sveče brez dimi in smradu. Obče jih hvalijo. — Klub amerikanskih milijona r j e v se je ustanovil in ima določbo, da mora vsak njegov član vsak teden zaigrati 20.000 mark. — Posebno obleko za učiteljice zahteva šolski svet v Budimpešti. Pravi, da s krilom učiteljica pometa b tal razne nezdrave snovi. — Zaročila so je avstrijska nad-vojvodin j a Elizabeta, hči umr lega nadvojvode Karola Ludovika, s princem Janezom Lichtensteinom. — Bomba, ki se je razpočila pred cerkvijo sv. Andreja v Livcrnu, je bila namenjena ondotnemu škof o. R iztrgala je nekega otr oka. — S m o d n i š n i cti razletela so je v Guggenbacbu na Štajerskem. Eoega delavca je popolnoma razmesarilo. — Stavka v Galiciji. Sodna razprava v stavki poljedelskih delavcev v Galiciji je končana. Od 23 obtožencev jih je 11 obsojenih na osemdnevni zapor, pet na tri dni, eden na šest tednov, eden na tri tedne in pet jih jo bilo oproščenih. — V omari obesil se je v Murau na Štaj. arhivar Z u b. —
—	Patent na nove klobuke. Pravno varstvo za vzorce novih klobukov zahtevajo pariške modistinje. Nihče ne bo smel vzorec posneti, ako ne bo to dotična izdeIovatel|ica izrečno dovolila seve proti dobremu plačilu. — Mačka doji miši. Ta prizor se vidi ilustriran v listu »Globe Trotter«. Ta skoro neverojetni slučaj se je dogodil v mestu Los Angelos v Kaliforniji.
—	Enajstletna mati. I« Perue javljajo, da si tam krstili otroka, katerega je povila neka llletna pestunja v Ohnuninomu.
—	Ustanova bivšega strastnega kadilca. Rus V. Ašaticki je pokadil na leto smodk za 275 rubljev. Ker je radi tega obolel, so mu zdravniki prepovedali kaditi. Aiaticki je naložil 2750 rubljev, katere bi izdal sicer tekom 10 let za smodke, za ustanovo, iz katere se bodo izdajale brošure, v katerih se bo dokazovala škodljivost kajenj«. — Moške kongregacije na Francoskem. 01 6t moških kon-gregacij, katero so prosile francosko vlado oblastvenega dovoljenja, jih bo francoska vlada potrdila k večjemu le 4 ali 5. — Defravdacija. V hrušovanskem cu-krovaru na Moravskem so našli primanjkljaj 80.000 K. Blagajnika Richterja so takoj suspendirali. Priznal je takoj, da je poneveril 17.000 K. Koliko je izmaknil v resnici, bo pokazala preiskava. To poneverjenje je jako neprijetno moravskim Nemcem, kajti Richter je bil nemški napredni prvak, liberalen tudi v tem smislu, da je marsikaj žrtvoval za nemško stvar. Bil je hud germanizator. Denarje je sipal kot kavalir. Govori se tudi, da je poneverjena svota mnogo prenizko določena in da sega celo do 140.000 K. — Glediško razstavo prirejajo Poljaki v Varšavi. Udeležujejo se je vsi poljski umetniki in vsa njihova gledišča. — Učitelj ušel z učenko. V peterburškem carskem institutu za vzgojo hčera iz višjih stanov se je primeril jako neljub dogodek. Eden izmed učiteljev, oženjen človek, je ušel z učenko. — M a t e j k o v o sliko „ Bit v a pod Grunwaldom" je kupil privatni odbor umetniškega društva za 25.000 rubljev. — Morganov letni dohodek znaša letos že 42,190 000 dolarjev. Toliko si je letos prislužil „kralj trustov", toliko je izsesal iz ljudstva. — Okužene kostume ima dvorno gledališče na Dunaju. Zdravniki so dognali, da so vzrok raznim boleznim med štatisti stare, okužene gledališke obleke. Obleke se morajo sedaj desinfiscirati.
K defravdaciji v Pragi. Sanačni odbor, v katerem so dr. Karlach, grofScbon-born, dr. .lavurok, dr. Doubrava "i Dimmer, se je obrnil tudi do moravskih Cehov, naj sodelujejo pri zabranitvi konkurza nad va-clavsko založno. Zdaj bodo na novo cenili tudi vso hipoteke, na katere je posojen da-nar, in katerih vrednoBt je bila v zadnji bilanci določena na 9'/» mil. kron.
Dama — dirigentlnja vojaike godbe. Avstro ogrsko glasbeno društvo je opozorilo skupno vojaško ministerstvo na to dejstvo, da je v Poli v gledišču igrala vojaška godba c. k. mernarice v uniformi in da jo dirigirala neka dama. Glasbeno društvo vidi v tem dvojni pregrešek : prvič, ker je igrala vojaška godba v uniformi in drugič pod vodstvom dame in poslednje je že „na
ravnost nezaslišano". R»dovodni smo, kaj bo odgovorilo ministerstvo, ker v tem, da je sodelovala pri vojaški godbi dama, ni opazilo vojaško vodstvo ničesar pregrešnega.
300.000 K sa eno ime. V ogrski županiji Baranyavar je umrl mlinar Szelier, zapustivši svoje imetje nekemu Andreju Hajdineku, ali pod pogojem, da svoje ime spremeni v Selier in je nosi do svoje smrti. Sedaj je Hajdinek prosil na ministerstvu za dovoljenje, da sme spremeniti svoj priimek v Szelier. Ministerstvo pa mu je odgovorilo, da imena, ki zvene po tuje, se morejo le madjarizirati ali zameniti jih z drugimi imeni, ki tudi zvene po tuje, ministerstvo ne dovoljuje. Hajdinek je bil obupan in je pro-klinjal madjarizacijo; no, poskušal je še-enkrat z novo prošnjo, kateri je priložil tudi testament. Sedaj se ga je minister vendar usmilil ter mu dovolil vsprejeti tuje ime, ko ga čaka za isto tolika nagrada.
Defravdant. Veliko razburjenost med Poljaki je provzročilo, da sa ie predsednik branilnioe v Mikulincab, Vogl, obesil. Sli so blagajno revidirat in videli, da manjka 59.820 K.
Kadilci mej Šolarji. Na nekem šolskem zavodu v Nemčiji z 59 gojenci se je pokazalo, da je bilo mej njimi 29 kadilcev ; mej temi je bilo devet šolarjev „izurjenih" kadicev v dobi me| 5 in 7. letom.
Jokajočega postajenačelnika imajo na neki postaji b'.uu nove bregenške železnice. Kakor na vseh postajah te železnice upravlja tudi tu posel postijen&čelnika ženska. Te dni ni mogla premeniti tira prihajajočemu vlaku in v tej zadregi jela je — jokati. Rešil jo je neljubih posledio neki slučajno navzoči inžener.
Ponarejalec dokumentov. Pred praškim sodiščem se zagovarja te dni 64letni Mii ler »vitez pl.« Mildenberg, ki je vse drugače ponarejal razne dokumente, kakor pred nedavnim obsojeni Staudinger. Sebi je najprej izpoaloval plemstvo in viteštvo ter hotel postat: celo baron, a se mu ni izponeslo, potem je pa še 23 rodbinam deloma reB izposloval deloma še poizkušal izposlovati plemiški stan. Zaračunal si je za posamne slučaje do 40.000 K. Mjj druorimi mu je dal tudi poslanec dr Mettal 20000 kron, da je postal »pl. Frivvald«. V zadevo je zapletenih mnogo oseb. Neki »oplemenjeni« general mu je sodaj vrnil diplomo.
Voditelj srbskih socialnih demokratov, M loš Obradovič, je umrl te dni. Socializma si je navzel na Saksonskem in doma organiziral Btranko. L. 1895 in 1896 je bil lastnik »Socialdemokrata«, nazadnje: leta 1900 in 1901 pa lastnik „Radničkega lista"
Zalepke opusti NemSija. L. 1897 so bile upeljane; in istega leta se jih je iz-pečalo 8 milijonov. A že naslednje leto je padlo število za polovico. L 190) je znova padlo Število — in oo najnovejši statistiki se jo izpečalo v I. 1901 samo 2,625,509 dopisnic. To število je jako majhno v primeri s številom pisem, kojih je slo križema po Nemčiji in iz nje 1771 milijonov. Zalepk potemtakem več potreba ni.
Srbski časnikarski shod v Belem-gradu je sklenil, da se bodo srbski listi v časnikarskih polemikah ogibali vsakih osebnih napadov, da bodo spoštovali svetost družine in ustanovč centralni tiskovni zavod, ki bo priobčeval novice. Tak shod bi bil za Slovence tudi velika potreba in ako bi se sprejeli na njem z goraj omenjeni sklepi bilo bi to v veliko korist vsemu slovenskemu narodu.
Podoben kralju. V Madridu je izdal predstojnik policeje ukaz, naj redarji zasačijo 17 letnega tatu, »ki je jako podoben Njegovemu veličanstvu kralju."
Narodno gospodarstvo.
Razpis dobave lesa.
Trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani se naznanja, da je monopolno oskrb-ništvo vBMemgradu določilo na dan 11. novembra 1902 ponudbeno licitacijo za dobavo stavbnega lesa in tramov za tovarno vžigalic. Dobaviti je 18 000 jelovih desk in lat razne velikosti in 1000 kub. metrov tramov od vrbe, topoh, trepetlike in jesena. Ponudbe sprejema monopolno oskrbništvo dne 11 novembra 1902 od 9 do 11. ure dopoludne. Varščina, ki znaša 20 odstotkov, mora najkasneje do 10. no\eiibra 5. ure popoludne v blagajno monopolnega oskrbništva dospeti Prepis dobavnega razpisa je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na ogled.
Oddaja knjigoveikih del.
Trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani se naznanja, da se bo dne 15 nov. 1902, ob 3. uri popol. v Pulju vršila ponudbena razprava zaradi zagotovitve knjigoveških del vsnke vrsto za c. in k. pomorsko oblasti, poveljništva, zavode in urade v Pulju. Letni promet znaša približno 1600 K. Zunanji ponudniki se morajo, v slučaju da dobo dobavo, nastaniti v Pulju. Pogodbena doba je določena na 3 leta in prične s 1. jan. 1903, zaradi tega so mora dotičnik do tega časa že popolnoma urediti.
Ponudbo in 800 K varščine se morajo najkasneje do 3. ure popoludne navedenega dne pri adjuntaturi poveljništva pomorskega arzenala v Pulju vložiti ali po pošti vpo-slati.
Dobavni razpis, natančni pogodbeni pogoji ter tarife za dela, katere je izvršiti, so tudi v pisarni trgovske in obrt. zbornice v Ljubljani na vpogled.
Liberalni gospodarski načrt.
(Odgovor na Pirčevo knjigo ^Kmetijske razmere na Kranjskem.")
(Dalje.)
Resnično pa vendar ni, da bi naš kmet kdaj imel od kupčije ali fužinarstva svoj glavni dohodek. Na strani 34. pisatelj sam trdi, da je dežela skoro čisto kmetijska, kar je tudi vedno bila. Poglejte v Valvazorja, pa boste videli, kakšne so bile razmere ob njegovem času in stoletja popred. Res so šle glavne prometne ceste iz Trsta v druge de-iele cesarstva skozi Kranjsko, da smo bili na izredno ugodnem stališču, ker se je mnogo zaslužilo s prevažanjem in je mnogo zaslužka ostalo našim gostilničarjem, toda za večino dežele ni imelo to veliko pomena glede načina preživljenja.v Kranjska je bila vedno kmečka dežela. Še tik glavnih cest se je več kot dve tretjini ljudi priživljalo izključno s kmetovanjem. Promet je bil najbolj živahen v letih ko je bila železnica dodelana le do Ljubljane in so tovorili do Trsta pa tudi v Benečijo in Lombardijo, za večino dežele pa ni imel dosti vpliva. Prašajte može, ki so še živi, pa boste zvedeli resnico! Res je bila povsod razširjena domača obrt, ker je vladalo pri nas kakor pri kmetijstvu cele srednje Evrope naturalno gospodarstvo. Fužinarstvo in rudarstvo pa ni imelo nikdar na celoto dežele vpliva. Resnično je torej, da je kupčija in domača obrt takrat pospeševala ugodno stanje našega kmetijstva, neresnično pa, da je bil kdaj naši deželi glavni vir dohodkov kupčija in fužinarstvo, in neresnično je, da je kmet le vsled zgube tega zaslužka propadel. Zakaj so bile tedanje razmere za kmeta ugodne, bomo videli v teku razprave. Preidimo sedaj na izvajanja pisateljeva!
Denarna bilanca kmetijstva.
I. Stroški. Davek in potrebščine v javne in verske namene . . . Dokup živil in pijače . . .
Obleka........
Delo.........
Vzdrževanje poslopij in zavarovalnina ......
Kmetijske potrebščine . . . Denarni stroški za živinorejo
K
3,450.697 7,052.895 3,487.900 7,595.810
1,000.000 3,172.410 850.000
Skupna svota vseh stroškov K 26,609.712
Postavke, ki so tukaj računjene, so splošno nizko postavljene in stroški so pri nekaterih vrstah gotovo višji. Ne strinjamo se pa s pisateljem, da dokupi vsak samo-stalen gospodar še 50 kg govejega in telečjega mesa ter zabele. To je gotovo previsoko. Neresnično je mnenje pisateljevo, „da naši kmetujoči ljudje ne živč ravno tako slabo in tudi ne samo ob prešičjem mesu, temveč si večkrat privoščijo tudi govejega in telečjega mesa. Prav veliko je kmetijskih hiš, kjer je razen postnih dni vsak dan kaka mesna jed na mizi; več je takih, kjer imajo dvakrat ali trikrat meso, in lahko trdim, da z malimi izjemami vsak samostojen gospodar na Kranjskem dd. kuhati v nedeljo in na praznik meso." Kolikor so nam razmere po deželi znane, so te besede veljavne le za nekatere redke krajo na Gorenjskem in posamezne, pa tudi redke hiše drugod. Nasprotno je po veliki večini Dolenjske in Notranjske, kakor tudi v nekaterih krajih ljubljanske okolice tako borno življenje, da nimajo razen največjih praznikov nikdar kupljenega mesa na mizi. Le ob času večjega dela se mora zaradi najemnikov kaj prikupiti, če so pa domači, pa še takrat ne.
Ko bi bila ta izvajanja resnična, bi imeli lahko v vsaki občini svojega mesarja. Navadno pa domači mesar le parkrat na leto pobije živinče. Pri tretjini hiš še enega prašička ne zakoljejo in koliko si more kmet s tem zboljšati življenje, če enega prašička zakolje, je tudi jasno.
Previsoko je cenjena poraba vina, katero je pisatelj opustil iz končnega računa. Mčni, da porabi vsak gospodar povprečno 100 litrov vina na leto. Če vzamemo navadno občino, kakor jih imamo na deželi, ki ima 300 gospodarjev, bi ti skupno porabili 300 hektolitrov vina na leto. Da to še približno ni resnično, se lahko prepričate pri gostilničarjih v vsakem kraju. Menimo, da so stroški za šolske potrebščine že računjene v občinskih dokladah, razen onih, kar dajejo starši za svoje otroke, kar bi se moralo bolj natančno razločevati.
Stroški za obleko in špecerijsko blago so pa prenizko vzeti.
Konečna svota se bo v resnici zelo vjemala s svoto, kakor jo je pisatelj izračuni!.
II. Dohodki.
Skupilo za poljščino . . . » vino.....
„ „ mleko .... „ „ živino .... Razno .........
K
2,716.482 3,278.160 1,068.645 11,705.790 3,000.000
Skupna svota vseh dohodkov K 21,769.077 Dohodek fižola je prenizko cenjen. Pri nas skoro ni kraja, kjer ne bi prodajali fižola. V nekaterih krajih dobi vsak navaden gospodar 100—200 K za fižol, do 20 K dobijo večinoma tudi manjši posestniki skoro po vseh krajih.
I>ruštv»,
(Podporno društvo za slovenske visokošolce v Gradcu.) Letošnji občni zbor tega društva bode 15. novembra ob 7. zvečer v .Siebler Re-stauration zur Stadt Neugraz" I. nastropje. Spored: Nagovor g. predsednika, poročilo g. tajnika, blagajnika in preglednikov, eventualne volitve in predlogi.
(Jugoslovanski klub »Slovanske besede«) na Dunaju priredi danes 31. oktebra ob 8. uri zvečer domačo zabavo.
(Družbi sv. Cirila in Metoda) je danes vročil g. Ivan Jebačin. trgo vec in tovarnar v Ljubljani, zopet 200 kron kot izkupilo od kave. Dosedaj je že naklonil povodom kupčije z družbino kavo 3600 kron. Lep dohedek se je pride bil tem potom, a bil bi lahko še večji, da bi še bolj rabili Slovenci to izborno domače blago v prid slovenskega šolstva.
Za »Ljudski sklad4'.
Dr. Ivan Šusteršič kot prvi donesek 200 K, Andrej K a 1 a n 10 K, dr. Janko Brejc 10 K, E. L a m p e 20 K kot orvi donesek, zaupniki iz Dev. Mar. v Polju 9 K 40 h, Janez K a la n 10 K, Jan. Kregar 4 K, Fr. Breskvar 4 K, Jož. Šiška 30 K kot prvi prispevek, dr. Fr. Pavletič 5 K, dr. V. S c h \v e i t z e r 4 K, vesela družba na »Cofišču« pri Kranju 12 K, Martin Malenšek 10 K, Luka Smolnikar 10 K, dr. Aleš U š e n i č-n i k 10 K.
Telefonska in brzojavna poročila.
Popolna zmaga krščanskih so-oialoev.
Badcil, 31. oktob. Pri ožji volitvi so zmagali krščanski socialci s kandidatom J u k 1 n o m. Torej imajo kršč. socialci vseh 21 kmečkih poslancev, združeni nasprotniki pa nobenega. Tudi v mestih kaže, da bodo dosegli kršč. socialci veliko zmago.
Griže pri Celju, 31. okt. Pri volitvi volivnih mož voljeni enoglasno katoliško narodni možje. Živeli 1
Dunaj, 31. okt. Zagovornik Schal-kov dr. Berger je izdal izjavo, da tožniku Wolfu ne pomaga nič trditev, da je njegova tožba proti Schalku že zastarana, ker to ni res in se bo torej obravnava vršila, naj je tudi Wolfu tako neljubo, da hoče razpravo preprečiti.
Dunaj, 31. okt. Novi biskup hvarski dominikanec Zanimovič je danes prišel na Dunaj. V nuncijevi kapeli bo podal prisego.
Dunaj, 31. okt. V Floridsdorfu ie bil včeraj shod, na katerem je prišlo mej kršč. socijalci in socijalnimi demokrati do pretepa. Policija je posegla vmes. Ranjenih je bilo 50 oseb.
Dunaj, 31. okt. Najvišji sodni dvor je včeraj disciplinarno preiskavo proti poslancu Lupu proglasil za ničevo, ker Lupu ni bil zaslišan, pač pa je naročil nadsodišču v Lvovu, naj vse, kar ima proti Lupu kaznjivega, izroči državnemu pravdništvu.
Trst, 31. oktobra. Za občni zbor »Edinosti", ki bode v nedeljo, je veliko zanimanje, posebno radi govorov posl. Spinčiča in dr. Rybara o tržaškem šolskem vprašanju.
Rim, 31. oktobra. Kraljica pričakuje za mesec januvarij veselega družinskega dogodka.
Lvov, 31. oktobra. Nemiri kaznjencev v tukajšnji kaznilnici se ponavljajo.
150 kaznjencev so prepeljali v drugo kaznilnico.
London, 31, oktobra. Na poti na Kitajsko se je pri Novi Zelandiji potopil angleški parnik „Ventuor", Na parniku je bilo 500 krst z mrtvimi Kitajci, katere je parnik peljal na Kitajsko.
London, 31. okt. Danes bo dogo-tovljen kabel mej Kanado in Avstralijo. S tem bo kablovo omrežje speljano tako, da bo mogoče brzojaviti okolu sveta.
Belgrad, 31. oktobra. Radi srbskega prestolonaslednika je nastalo tako ostro razmerje mej Srbijo in Rusijo, da namerava Rusija opustiti svoje poslaništvo v Belemgradu.
New Jork, 31. oktobra. Z Mar-tinika se poroča o zopetnih silovitih izbruhih Mont Peleea. Vas Rong je popolnoma uničena, tudi dve drugi vasi sta izginili s pozorišča. 300 ljudi je izgubilo življenje.
Dunajska borza
dnč 31. oktobra. Skopni državni dolg v notah ..... 100 95
Skupni državni dolg v »rebrn..........100 80
ivstrijska zlata renta 4£............120 50
Ivstrijska kronska renta 4£.....100-20
Ogerska zlata renta 4%.......12C 3»
Ogerska kronska renta i%............97 55
ivslro-ogerske banene delnice, 600 gld. .	15 60
Kreditne delnice, 160 gld..............673-25
Londos vista......................239 02'/»
SemSki dri. bankovci za 100 a. nem drl. velj.	116 87
JO mark...........23-38
10 frankov (napoleondor).....19 06
Italijanski bankovci. . . • . ; . . ,	9510
1 kr. cekini.....'......1133
Žitne cene
dn6 29. oktobra 1902. (Termin.)
Na dunajski boni:
Za 6<? kilogramov.
Plenica u jesen.....
„ ,, spomlad ....
Rž za jesen.......
„ „ spomlad......
Koruza za sept.-oktober . . .
Oves za jesen........6 42
. » pomlad..... 6-55
Meteorologično porodilo.
ViSina nad morjem 506-2 m, srednji tračni Uak 736-0
I
Cm op»-
•OTUlj.
Stanje bare-metr* T mm.
Torape- j ratur.
PO j
Celaijs !
Vetrovi
Neke
l\i
2s*
Ph
301 9 ivež. | 7Š5-3 | 5-4 j sl szah. | jasno
O,I 7. zjutr. I 7317 |2. popol. J 734 3
00
Učenec
6-0 I sl. jug I megla 110 I sl. tzsvz. | pol. obl | Srednja včerajšnja temperatura 8-4*, normale 7 6*. t
OOOtJOOOOOOOOOOOS
iz boljše hiše se sprejme takoj	-
y trgovini A. Auer-ja nasl. I. Korenčan,
1230 1—1
ZAHVALA.
Za mnoge dokaze prisrčnega sočutja mej boleznijo in ob smrti naše iskreno ljubljene, nepozabne hčere, ozir. sestre, svakinje in tete, gospodične
Avguste Naglas
kakor tudi za krasne vence in častno spremstvo pri pogrebu izrekajo iskreno in najtoplejšo zahvalo
globoko žalujoči ostali.
Ljubljana, 30. okt. 1902.
1285 1—1
'i '»
748 do 7-50 7-63 » 7-54 6-80
,. 7-76 ,; 7-77 „ 670 „ 680 . 6-45 » 6E6
Na budimpeitanski borsi:
PSenica za april....... 7-41 ,	7-42
Rž za april........, 6-49 „	6 50
Oves za april ........ 6 28 „	6.29
ioruia za maj (1903) ...» 5 74 ,	5 75
(Hfektiv.)
Dunajski trg.
Plenica banaSka . južno iel.
R* , ,
fečmen , „
„ ob Tisi . Koruza ogerska . Cinkvant , O ve« srednji . . fižol .....
K	7-70	„	8 20
,	7-45	,	7 80
„	6-65	,	685
,	G--	„	7 25
„	590	„	7-75
n	6-75	B 7'86
,	6-80	»	7-10
,	6 45	.	6 65
.	6--	„	12 -
Cerkveno predstojništvo sv. Barbare pri Borlu v Halozah pri Zavreti naznanja, da se bode 3. novembra ob 11. uri predpoldnevotn v župnijskem hramu po dražbi prodajalo
24 polovnjakov poznobranega izvrstnega 1239 2-1
cerkvenega mošta.
Tudi 9 polovnjakov vina iz leta 1900 in 1901 je za prodati. — Prečastiti gospodje župniki se posebno na to opozarjajo.
Železniška postaja: Možganci pri Ptuju.
Cerkveno predstojništvo sv. Barbare pri Borlu,
dnč 26. oktobra 1902.
€3-E3-t£3--Q-€3C3-E3-E3-€3-€3C3-€3€3€3-K3-E3t Kupi se tik slovenskega mesta
malo arondirano posestvo jtf
z nežno, bolj gosposko hišico (visoka okna> in sobe) po mogočesti z gojzdičem in tekočo vodo.
Pisati pod „Hiša" Trst poste-restante. 1228 1—1

°%^Umetnijski zavod
za slikanje na steklo
B. ŠKARM t Brnu.
Izdeluje zlasti:
cerkvena okna različne izvršitve,
Oenlkl ln strokovni •vit brezplačno.
Osemkrat odlikovan s prvimi darili

t=2 c=r	v	
' • j		
	HH	
o P3	< &	tu M
		r>«
<5 f ^ 3 rt *	ro c	
g		<
2 s-	to	M
p o	o	
o rt o cn <	p h—«	3 &>
sr o . n<	to	N M
fp II i		-a -i
		CL » 2J;
S
B
D'= Viljem Schweifzer
naznanja, da je otvoril dne 1. oktobra 1902
i	nutiuuiiiu, uq	vi.■ ■ «■»»«• ■■ vsiivi^iM ■/y i
J) svojo odvetniško pisarno fo
v Ljubljani na Kongresnem frju štev. 19
poleg nunske cerkve in „Vzajemnega podpornega .	društva".	k^
W_JfL 1126" ffi
J^avno^ar je
WružinsRa pratiGa
2)nižinska prati^a dobivala se bode v vseh trgovinah na kranjskem, Štajerskem, tforoškem, v )striji in na Goriškem.
mmm
•/-.K
>.Y.< -.v
</.v NV-/. </y <TA
*/XA ,Y/S •/✓A S.Vi
£)= dane z tJilasinc
naznanja preselitev
1227 2-1
spo/e odvetniške pisarne
iz cJCerrengasse štev. D
v dHGrecRfgasse štev. I v Sradeu.

i
i'v%?t/.<'s' 'a' <
ViO-.V. •/-".\V-> \v*/, <—/.\v>. vY <
vv < <'.v
>.V..>/»y-.\.V> vV<Vf/. <'.v
Kdor potuje y Oorloo, priporoča se mu nova ,,kavarna Central" na
Travniku tik cerkve svetega Ignacija. Lastnik FILIP PEČEN tO, prej hotelier v Pulju. Na razpolago je nad 100 časnikov, kava in likerji najboljši, postrpžba točna, čistoba uzgledna, opremba po Jnajnovejših zahtevah, cene kakor v drugih kavarnah.
1156 6
Zahvala in priporočilo.
Odhajajoč iz Ljubljane se tem potom prav prisrčno poslavljam od vaeh častitih prijateljev, znancev in cenjenih gostov in jih zahvaljujem xa do.-edaj mi izkazano zaupanje in naklonjenost
Od enem la vljudno taznanjam, da sem pievzol v svojo režijo d >bro znano in povsem ugodno opremljeno g. L. Kavčiča
w gostilno in vrt
\) JY{edt>cdal5 l> <?t. 4,
V ta namen sem si nabavil in bodem točil le najizbsrnejSa dolenjska, vipavska, istrljanska in sromeljaka pristna vina, in najboljše Beinlngshausovo pivo.
Pripravljena bodem imel vedno sveža izvrstna ln okusna gorka ln mrzla Jedila in skrbel vsikdar za toč o postrežbo.
Zag >tavljam tudi vsikdar nizke cene priporočam se slavnemu občinstvu v Ljubljani, Medvodah in po vsem Gorenjskem ilati tudi p. n. gg. izletnikom in potnikom vsakega stanu, za obilen obisk, in bilježim
z najodličnejšim spi štovcnjem udani
1232
Jožef Cotič, gostilničar.
Absolutno zajamčeno
pristno masno vino
no H)
ino. 5
Škofijski list je 1. 1898. priporočal v č. gg. župnikom masno vino, katero razpošilja „KmetMsko društvo v Vipavi" kot zajamčeno pristno.
Belo vino posebno dobrega okusa oddaja se po 35 K ln višje, in rudeče namizno hrlbovško po 30 K za 100 litrov v Postojno postavljeno.
V zalogi je še staio belo vino.
Novo vino bode sposi bno za razpošiljati v prvi polovici novemb a. Kvaliteta je letos izborna.
Najmanjša množina je 56 Utrov. Na-ročbam čez 500 litrov se cena primerno zniža.
Zadrugo nadzoruje strogo v č. g dekan Vipavski. Izkl;učena je vsaka prevara.
| Sa zahtevanje ne pošljejo vzorci.
Kmetijsko društvo v Vipavi.
799 (9)
TVKrp iirp ppr)A s Sletnim jamstvom raz-UUrlC Ul G 0G11U pošilja tovarnam v Mostu
HANN8 KONRAD
trgovina z urami in zlatnino /I\OSt (Briix) št. 234, Češko.
Dobre rem ure iz nikla gl.3'76 Prave srebrne rem. ure „ 5 80 Pristne srebrne verižice ,, 120 Bud Iniki iz nikla . „ 1-96 Moja tvrdka je odlikovana s s c. kr. orlom, z zlatimi in srebrnimi svetinjami in ima na razpolago na tisoče priznanskih pisem. — Cenik s podobami brezplačno. 573 100—52
Službe cerkvenika
ši želi v vseh cerkvenih opravilih dobro izurjen, 38 letni mož, ki je bil v enakih službah že iz mladih let, tudi pri stolnici. Ima dobra, večletna spričala. Najraje bi vstopil pri kaki večji cerkvi. — Zna slovensko in nemško; je spreten tudi za postrežnika.
Ponudbe naj se pošljejo na naslov: Jožef Leskovar, p. Konjice (v Gradu). 1229 3 -1
Naznanilo in priporočilo.
Slavnemu p. n. občinstvu dovoljujem si tem potom najuljudneje naznanjati, da sem svojo osemletno službo pri g. L. Stricelnu pred kratkim zapustil ter pričel dnč 14. t. m. svojo
predaj© trboulj^ega premega
na drobno in debelo
Linl^artcuib ulica!} ev. 1 (pri l^ri^tcfu).
Cenjenim odjemalcem priporočam se najtopleje za mnogobrojna naročila z zagotovilom točne in solidne postrežbe ter bilježim	1222 3—3
z velespoštovanjem
Ignac Zupančič.
(H
m
Jetrne, krvave in stisnjene klobase (Presswiirste)
P. n. občinstvu naznanjam, da sem tudi letos kakor vsako leto z današnjim dnem pričel z Izdelovanjem gorajšnjlh obče priljubljenih klobas, ter da iste izdelujem vsak teden enkrat.
Toči se in prodaja v steklenicah priljubljeno Vrhniško piVO (kranjski biser) ter svetovno znano budjeviško piVO iz akcijske pivovarne v Budje-vicah. - Postreže se tudi s štajerskim vinskim moštom (Turkenbcrger beli), sladkim rudečim dalmatinskim moštom ter različnimi drugimi tu- in inozemskimi vini.	%eelna postrežba! Civilne cenel
1231 fa mn°g°br°jni obisk se PriP°roča LORBER. hotel južni kolodvor.
m
H
Št. 9 192
1223 3—2
Razpis.
Dežslni odbor kranjski sprejel bo v službo tri služabnike v začasni lastnosti. Oiiral p* se bo le na prositce, kateri so samskega stanu in ki so npr. t;ii v slo venskem in nemškem piaaniu.
Mezda na din je d ločena z 2 K
TVzad. vne prošnje, kat rim se morajo priložiti krstni list in spričevala o dozdanjem službovanju, predlože na) so do
15. novembra t. 1.
pri podpisanem deželnem odboru.
0<1 deželnega odbora kranjskega
v Ljubljani, dne 25. oktobra 1902.
Božično darilo!
1135 9
Razvedrilo starim in mladim so:
Gramofoni,
cena od 15 do 125 gld.
Av t o m a f i,
ki se sprožijo z 10 h, gostilničarjem velik dobiček.
Prodaja se tudi na obroke. Velika zaloga plošč; stare se zamenjajo. Zahtevajte moj llustrovanl cenik-
RUDOliF GUEBEt*,
Ufaf, v LJubljani, Strafi trg št. 16
v Ljubljani, Pogačarjov trg. Fotoplastična umetnostna razstava.
Odlikovana na vseh svetovnih razstavah.
Vsak teden druge dežele.


Le še do sobofe, dne 1. novembra:
4. potovanje po Turingiji


V nedeljo 2. novembra
v
Šesto potovanje
po FRANCOSKI.
Najnovejše so ameriški
mufoskopi.
Pet novih, zabavnih podob.
5 znamk, ki se vržejo v posamen mutoskop 50 vin.
Odprto vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih od 9. ure dopoldne - do 9. ure zvečer. ==
Tovarna pečij in raznih prstenih izdelkov
Alojzij Večaj
Ljubljana, Trnovo, Opekarska cesta, Veliki stradon št. 9
priporoča slav. občinstvu in preč. duhovščini svojo veliko zalogo barvanlh prstenih
kot: rujavih, zelenih, belih, modrih, sivih, rumenih itd., kar najbolj trpežnih in no modernih modelih izdelanih. Ceno nizke. 36 62-43
W Lastni Izdelek.
Ceniki franko in brezplačno.
takoj sprejme trgovec s speeeri-jami v Ljubljani.
Kje, pove upravništvo listi. 1202 3—3
Naznanilo.
Naznanjam tem potom vsem svojim p. t. odjemalcem premoga, da hlapec |gnadj Zupančič ni več pri meni v službi, in prosim, da blagovole naročitve premoga direktno pri meni oglašati, ker isti nima na moje ime sprejemati naročila.
Ob jednem naznanjam, da oddajam in prevažam cele vagone premoga. Se še nadalje priporočam za cenjena naročila ter bilježim	1224 2—2
s spoštovanjem
L Sfricelj, prodajalec premoga.
Izšel je im
Št. 12.173
1197 3-2
Razpis službe
hišnega duhovnika v deželni prisilni delavnici
v Ljt
Provizorično a» od'a služba hišnega duhovnika v deželni prisilni delavn ci v Ljubljani z letno plačo 1600 K poleg prostega st-tnovanja, kurjave in svečave proti ob jestranski polletni odpovedi.
Prositeiji za to mer to noj vlože syoje prošnje
<lo SO. novembra t. 1.
pri deželnem odboru Kranjskem
Razen stanovske sposobnosti jo dokazati tudi znanje slovenskega, nemškega in italijanskega jtzika ter glede zdravstvenega stanja priložiti zdravniško spričevalo.
fteželni edber uejuedine Kranjske.
V Ljubljani, dne 16. oktobra 190Ž.
za trgovine, obrte, urade, pisarne, šole in posamnike
v moderni in elegantni obliki v založništvu trdko
IVANA BONAČA v Ljubljani.
C na jo vzl c okusni izdelavi zelo nizka, samo 70 vin, s p- sto 20 vin. več in nai se blagovoli ta znesek v znamkah ali po nakaznici naprej vprs!ati.
Brekupci dobe velik robat in se na zahtevo pošlje cenik.
Trgovci porabijo Istega lahko kot lepo novoletno darilo ln se brezplačno vtisne njih firma.
3
Oa ne tiode, ako koledar kmalu poide, prepozno, prosim gospode naročnike, da se čim preje oglase, ke- se bo pri razpošiljatvi na take v prvi vrsti ozira o.
Milice
naj ne zamudi, si; oglasiti zarad prevzetja agenture ,iedne najstarejših bank za prodajo postavno dopuščenih državnih iu posojilnih srečk na obroke. Naj višja provizija, predujem, oziroma določena plača. Ponudbe pod šifro ,P. N. 8t»79' na Haasenstei n & Vogler, Dunaj, lloo ri0-4)
katoliškega tiskovnega društva v Ljubljani za 1. 1903
z jako zanimivo in rabno vsebino, z imenikom učencev za več ko 400 šolarjev, z zapisnikom bolnikov, gospodarskim zapisnikom itd. stane v „K a t o 1 i š k i Bukvami" krasno vezan 2 K 30 h., po pošti pošiljan 10 h. več.

j*	m
<D --
c	£
* «
rem
■CM
JS > 1 c'
ccS
CCJ >oo
"S
..
C« if >
je *
O O x
- m •
> c« «1 S •oo -
•s
M * «0 c Q£
o o c
.. cs ^ -
03 -0Q M p
K}
v
m
S02
6xi S1
.2 r
a. <g £
N o -5 o 3 cw Nco
S— o
C
586 50—43
Z ® a.
o a,
N .
o>§
O
OD
, o
C x»
ono ®
m _Q
iS
bo o o-.® io
> ^Jm
« S g1« a=3o > ^o N ^ 5 U o- £
O "" "
fi OJ — xn C. O >tn "
D o, o »- «i
>« t« o.q s ca
" Kfi
O
cu
Ih l_
0
c-»
(N
C C (3
L, ■ --H
1	»00 o
L.
CO
CZi S
'EH
C3
cd oo
>co
C3
		'S	00		u a
IS		(S	1		
		Si			
	o d •M	o -o C o.	"e8 c		•^ca o
	-d		c		3 IS
	rt	« s	n		
			.o		a3 3
		1 1	-I		
■M	a	1 o "O	N		s S,
**	H	3 O e			m Ji
	•rt		(D		®
CS	-M a	C ^	•O O		3 g M SQ g « , S C o
>	«	re 1	■a		
	>	2 1			
	o	>			
m	n	cn ee j*	co t=		C8 1 ■H
mM	® •"i	9 O	ca >o		"" rt 'S c c
-M	u	O i > O	KO I-	S	L. N -PO?
	®	on	Jd		
	n co a	c		m	ce
			i'o P -O		G o S « c a. u « .
ei 1Jt		J5	ca 3E	o a.	^ -a C "N 2 %
»s
!-.-*.'v; MC-SV.v.
P



Trgovina z železnino „MERKUR"
v Celju, Graška cesta. štev. 13 priporoča svojo veliko zalogo najboljšega železa in jekla, pločevine, žice, kakor žico za ograje, lite žeieznine, vsakovrstnega orodja za rokodelce, različnih žag, poljedelskega orodja in sicer orala, brane, motike, kose, srpe, grablje in strojev; vsakovrstnih ponev, ključalničarskih izdelkov ter okov za okna, vrata in pohištvo, žrebljev, vijakov in zakov, hišne in kuhinjske posode tehtnic, sesalke, meril in uteži, raznovrstnih stavbinskih potrebščin ter
vsega druzega blaga za stavbe, hiše, vrte itd. Traverze, cement, strešna lepenka, trsje za obijanje stropov (štorje), lončene cevi, samokolnice, oprav za strelovode, ter vse v stroko železne trgovine spadajoče predmete.
Tomaževa žlindra, najboljše umetno gnojilo.
* Bogata izber vsakovrstnih nagrobnih kriiev. *
■'..v..:
iVvv:':-'-..-..



r i --- -----------—i" M
Raba tega v zamašek vžganega znamenja in ru-
deče vrelske etikete se priporoča kot varstvo proti pogostim ponaredbam
Giesslilske kislo Me.
17 42
Izvirek: Giesshiibl Sauerbrunn,
želez, postaja, zdravilno kopališče pri Karfovih varili.
Prospekti zastonj in franko.
V LJubjani se dobiva v vseh lekarnah, večjih speeerijskih prodajalnicah in trgovinah z jestvinaini in vinom.
Zaloga pri Mihael Kasfier-ju in Peter Lassnik-u v Ljubljani.
SSfiF" Na prodaj sta
2 križeva pota
jeden drugi
95 cm vibok ve'ja gld. 65.— 150 ,, „ „ „ 250.—
pri	1073 12-11
FK. TOMAN-u,
podobarju ln pozlatarju v Ljubljani, Valvazorjev trg št. 1.
poslušajte! gmejajte 5e! Čadite se! Zcpet jctal^aj!
^anafa^tarna zaloga
„pri 9mcri^aneau < <
5C bede začetnem oci>embra 1902 delema za ^cd. ceniloe eeoc
y Prejšnjih Oetterjem^ pre-^	$teril) v Ljubljani, £tari trg $t 1
popolnoma prodajala
l<er se ir>cra zaca^oi prester o« Petra cesti $tev. 4 izprazoiti, o« CJlaunei^ trga pa i^e mere dobiti priprauo'b prestorou.
l>Se natančneje tamkaj.	5pe|teuar)jerr) 1238
Me kupujte prej t l ! dokler je ne pre-
pričate, da je Kvaliteta blaga *oraj	Frid&riK Red^ChCir.
polovični ceni primerna.	I	V ^ S J
KrasneiUvirne platnice za
„Zgodhe svetega pisma."
2
Prečastiti duhovščini in mnogobrojnim udom sl. Mohorjeve družbe uljudno naznanjam, da sem priredil po naročilu in vspod udi rajnega preč. g dr. Lampeta in sedanjega njihovega pisatelja preč. gospoda dr. Kreka ia
Zgodbe sv. pisma
krasne izvirne ^platnice.
Nisem sa ustrašil niti troškov, niti truda, ua podani cenj. udom Družbe sv. Mohorja za to res dragoceno knj go primerno vnaniost.
Smelo trdim, da Slovenci doslej Se nismo imeli za nobeno slovensko knjigo tako krasnih platnic, kot so te. Ta v moje izvirne platnice vezana knjiga hode kras vsaki slovenski hi:Si iu veselje v-aki družini.
Gospodje poverjeniki storili mi hodo iiredno u-lugo, »ko še posebej opozord člane svojega poverjeiiišlva in jim gredo pri naročilih na roko.
Cena plain:cam < fnem iisiiiateiu hrbtu s platnom privlečenim ter bogato pozlačenim je K 2.70, vezava v izvirne platnice z navadno litino obezo K 1.50, z zlato obrezo k' 3.S0. — Nepoznane mi naročnike prosim, d/ mi dutično svoto in 20 v. za poštnino vnaprej pošljejo, ker bi bilo poštno povzetje predrago. — Čist. poverjenikom pa priporočam, da nabeiti koj g za večji zaboj skupaj, da ne bode tovornina oziron.a poštnina predraga V ob.lna naroula se priporoča
fr. Breskvar, knjigovez.
122i"> 3-2
v Ljubljani, filipov dvorec, Ribji trg.
TP

*
9« ucgalu petra in T^^eljeuc ceste
(Lcvčeva hiša)
gšši
i" f

IV. -fHifCt

*
priporoča slavnemu občinstvu
1216 3-3
najn6iiej|egei ^i^tema
z amerikanskimi brunsvviehbaiiden.
Z vfclespožtovanjem
fran Krvarič, kavarnar.
raEasa£ra5Hsss^ Uradno $ in trgovske K
KOVERTE I
firmo priporoča
If. TISKA UJM«
v Ljubljani. 15H5S5H52SH

"S
o o I 1
5 S ®
a o o
w a; "3 > JB
«" cu co
K
- -ia
i o a,
CO
O O O . ro
p.-2asc
oliijS«
* - a" 2 srn«
H « tj .s "
3 m N .
■a p.5
> a £ E «
g § Ig .2 W *
fl <3 .5 -S > S a
«j<0 bo <M
'S
9
co
•O a
SS o
> 3
•S ^JS ^ "S.
O >2
3- S
M C
a
M3
. rj Namenjam, da Imam v zalogi '' reiluo friSno in trpef.no blago Vlak« Trate ca Santite gospod« duhovnik*.
Marija Sattner,
Ljubljana, Dunajska cesta št. 19, II. stop., II. nadstr. (Medijatova hiša),
se priporoča prečastiti duhovščini za
izdelovanje cerfivenifi paramentov.
Izdeluje oele ornate, kazule v vseh liturgičnih barvah, pluvljale, obhajllne burze, Stole in vse za službo božjo potrebne stvari, priproste in najfineje, kakor se glasi naročilo, v svilnatem in zlatem vezenju. - Izdeluje tudi bandera in baldahine ter izvrSuje vsakovrstno cerkveno perilo iz pristnega platna. Vporablja samo dobro blago, cene po mogočnosti nizke, zagotavlja trpežno, vestno delo in hitro postrežbo. Prenovljenje starih paramentov tudi rado-voljoo prevzame.	26—6
*irf
fi
0 ti
<D>
01
m ®
d
P
P®
priporočam svojo bogato zalogo pušk uajuov eJSili sistemov in najnovejše vrste revolverjev itd., vseh pripadajočih rekvizitov in municije, posebno pa opozarjam na	1054 10—8
l^p troccviie puške
katere izdelujem samo jaz in katere se radi svoje lahkote in priročnosli vsakemu najbolje pviporočajo. — Kar se pečam- samo z izdelovanjem orožja, se priporočam p. n. občinstvu za miogobrojtia naročila ter izvrSujeiu tudi v svojo stroko spadajoče naročbe in poprave točno, solidno in najceneje. — Z velespoštovanjem
Fran Sevčik, puškar v Ljubljani, Židovske ulice.
JgtgT" Ilustrovau cenik se pošlje na željo zastonj.
o « .
Tndl slav. p. n. občinstvu naznanjam, da Imam v salogi vsalta Trate modama itofe t«r tndi nepra-močljiv tirolski loden za haviloka.
Tndl imam narqjana haviloka vsaka velikosti za gospodaLn dafika po nitki ceni.
Bijaltn znižan« «nel
«
——% hroJaSkl mojtilcr. Noto mrsto, Veliki trg St. »St (—~
priporoma lo proč. duhovščini v izdelovanja vmnkovrNtne obleko, pooobno
Jr^;* talarje, površnike itd. "^tf}
po najokusnej5cin in najnovejšem kroju. — Izdelujem vsako, t to Btroko spadajoče delo natančno po mori.
Priporočam so preč. duhovščini, da me blagovoli počastiti s cenje- j nimi naročili, zagotavljajoč, da bodem vedno skrbel, da izročim vsako j naročilo v največjo zadovoljuost prečastitih naročnikov.
Slav. p. n. občinstvu priporočam svojo dobro urejeno
krojaško dclavnico, v kateri delajo najboljše delavske moči; zatorej se jamči ra elegantno lepo iu moderno izvršitev naročil, kakor tudi zato, da se vsaka ' v moji delavnici narejena obleka lepo prilega.

«5jt

Pomožni uradnik
želi ob prostem easu
postranskega zaslužka.
Isti je trgovsko izobražen. — Ponu Ibo v v upravništvo tega lista pod „Pestran3ki zaslužek«.	1213 3—3
Varstvena znamka: Sidro.
LINIMENT. CAPS1CI Comp.
iz lekarne Rictiter-jeve v Pragi,
priznano izvrstno bolečine olajšujoče mazilo je dobiti stcklenica po K —-80, K 1-40 in K 2 — v vseh lekarnah. Zahteva naj se to
sploh priljubljeno domače zdravilo
vedno le v izvirnih steklenicah
z našo varstveno znamko ,,sidro" iz Richterjeve lekarne ter sprejmo iz previdnosti le v stcklcnicah s to varstveno znamko kot pristni izdelek.
Rlcbterjm lekarna pri zlatem levu
1
loooo<
)OOOOI
Najboljša in najsijurneiša ** prilika za šfedenje!
Pt*eje: Gmdišee št. 1,
Denarni promet v letu 1901: cez 23 milijonov kron.
ooooooor
ooooooo* ©ooooooc ooooooodl
l&ogc ~ ~ ioooj
Bf"
LJUDSKA POSOJILNICA
sedaj: Kongresni trg št. 2, I. nadstropje
sprejema hranilne vloje vsak delavnik od g . n brei kake«,	..l. j
»■ure ziuM do , ure pcpo.dan ,er „„	^J^SSA'& ?gS|
1--4 K 50 h na lefo.
Stanje vlog 30. Junija 1902: 8,818.060 * 70 h. Denarni promet v 1. 1901 : 23,559.611 K 20 h.
HRANILNE KNJIŽICE se sprejemajo kot gotov denar, ne da hi se ohrestovanje kaj prekinilo. - Za nalaganje no pošti so nostnn.
_r	hranilnične položnice na razpolago	...... ..............
v Ljubljani, dne 1. julija 1902.	-----
Dr. Ivan Šusteršič, predsednik.
Odborniki:
Josip Šiška, knezoškofijski kancelar, podpredsednik.
ooooooi oooooosfli ©ooooooo oooooooo oooooooo
Josip Jare, Anton Belec,	Dr. 4ndrei Kari in
veleposestnik v Medvodah. posestnik, podjetnik in trgovec v š, Vidu nad Ljubljano.	stolni kanon* v l!ub, ani
Karol Kauschegg, Matija Kolar, Ivan Kreirar	, , ,.
jI . veleposestnik v Ljubljani. župnik pri D. M. v Polju načelnik okr11h I ' t ■ M- ■	Frančišek LeskOVIC,
I § s J nace'™k okr. boln. blag. v Ljubljani.	zasebnik in blagajnik „Liud. pos"
lil Karol Pollak, Greg. Šlibar, Dr. Aleš	Ušeničnik,
profesor bogoslovja v Ljubljani.
Karol Pollak,
tovarnar in posest, v Ljubljani.
/
župnik na Rudniku
1236 1—1
franja /Heršof
v Ljubljani, Mestni trg št. 18
priporoča svojo bogato zalogo
pričetih in izvršenih ženskih ročnih izdelkov, vsakovrstnih, jako ličnih vezenin, krojaških potrebščin ter
raznega drobnega blaga — vse po zelo zmernih cenah. Monogrami , in risarije se v poljubnih barvah in slogih uvezujejo na vsakoršno blago.	i9 46
Zunanja naročila se izvršujejo točno in ceno.
Podpisana ima v zalogi najraznovrstnejše trpc-žuo, krasno blago za bandes-a, baldahine, raznobarvna plašča, kazule, pluviale, dalmatike, ve-lume, aibe, koretelje. prte itd.
sploh vse, kar se rabi v cerkvi pri službi božji. — Prevzem i tudi vezenje, prenovljenje stare obleke in vsu popra'-vila. — Izdeluje rožno ln poSteno po najnižji ceni bandera in vso drugo obleko.	j »v«.
Prečastite gospode prosim, da se blagovole pri naročilih ozirati na domačo tvrdko ter ne uvažujejo tujih tvrdk društev in potujočih agentov.
Zagotavijaje hitro in najpoštenejšo postrežbo in najnižjo ceno, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjše naročilo. Najodličnejšim spostovanjam se priporoča 691 52-21
Ana Hofbauer,
imejiteljica zaloge cerkvene oblake, orodja m posode v Ljubljani, Wolfove ulico 4.
registrovana zadruga z neomejeno zavezo,
v Ljubljani, Marije Terezije cesta hiš. št. 1,
v Knezovi liiši, obrestuje hranilne vloge po	110 95_13
4% odstotka
brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica sama za vložnike plačuje.
Uradne ure, razun nedelj in praznikov, vsaki dan od 8. do 12, ure dopoldne.
Poštnega hranilničnega urada št. 828.406, Telefon štev. 37.
w
t t**

Čc$nil^ § T^ilci^cc
Ljubljana * Lingarjeue ulicc * Ljubljana
priporočata slav. občinstvu
1069 6-5
■TV ■ v,- -r ■,
.V>.VS".\.V> v v-v,
>VA>YA '^te-
za jesenske in zimske potrebščine v veliki in lepi izberi, volnenih modnih ženskih oblek, loden, raznovrstni perilni modni porliet itd.
isto tudi velika zaloga za možke vseh vrst sukna za obleke, površnike, zimske suknje, haveloke Itd.

v* < sW. \W,
II
><<i
i w/,
p.

S&l
sv/.
k* m
P
\v/. ...
Noknp im prodaja "2JS
vsakovrstni h državnih papirjev, aredk, denarjev itd Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Kulantna izvršitev naroMl na borzi.
Menjarična delniška družba
„11 EBC V
l.,Wollzeilel0inl3, Dunaj, I.,
v.,vseh gospodarskih in flnandnlh ■tvareh, potem o kuninih vrednostih vseh ipeknlaoijsklh vrednostnih papirjev in vestni nasveti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestoranja pri popolni varnosti naloženih
glavnio.	J34 H9
KS