KAZENSKI -2A-KON SFR JUGOSLAVIM: m KAZENSKI ZAK^N SR SLOV&NtfHE m2 I I I jŠTEVILKA 5/61 CENA 70 DIN \ letnik xxxv \petek, 17 I. 1986. I ŠTEVILKA 5/6 J CENA 70 DIN \ letnik xxxv \petek, 17 I. 1986. ^^ i 133. člen ;.. (1) *^L s Pkano besedo, letakom, risbo, govorom; ill. kako drugače poziva idl ščuva k ruŠenju oblasti! delavtkega razreda in delovnih ljudi, k protlustavni ¦ ipremembi socl^Ustične samoupravne družbene ure-' dltvc, k razbijanjc^bratstva in enotnostl ter enakoprav-i io»tl narodov ln ™»dnosti, k strmoglavljenju orga-nov družbenc samonnve ln oblastl ali njihovih iz--vfiilnlh organov, k odp^a protl cxlloCltvam pristojnibj organov oblastl ln sainJ^rave, kl so pom|mbne za-yuraosi in razvoj sociallst^^h camounpt?#m odnosov,-varnost all obrambo driave^l^^i hudobnim na-; incnom in neresnlčno prlkazApruŽbene in politične! Tacnerc v driavi, L^^^^V. se kaznuj^^aporom\d enega do desetih" .*•¦••• ¦ • ict. Jr ¦ X- : ib». (2) Kdor ito|^aejanj3 lz prve^Lodstavka tega- čltns:¦• pomoAJI^ai j>od vpHvom lz tujl^k ; ¦.: . ^^e ktinuje• x zaporom najMuij treh let,- (3) imor pošilja ali spmvlja v SFRJ agnktorje ali -propa^mdni material ra iz^/rfevanje dejanj l%?rvega . odst|FK& tega člena, .; ^L jf se kaznuje z zaporom najmanj cne«leta. ¦ Y d) Kdor Izdeluje ali rizmnožuje sovražni propa- -gandni material z namenorn. da bl ga razširjal, ali kdpr -Una pri sebi ta material, fteprav ve, da je namenjen _ za razširjanje-, ~ se kaznuje z zaporom od šestih mesecev do ~ petlh let. . . - 2. stran študentski časopis ALI BO UNIVERZITETNI SVET POSTAL UNIVERZITETNI SVET Iz dolgega seznama dnevnega reda seje Unjverzitetnega sveta, ki je bila 18. decem-bra, bi izdvojil dve točki: prvič, predstavitev analize socialno-ekonomskega položaja študentov, živečih v ŠC, ki jo je napravilo predsedstvo UK ZSMS, in drugič, predlog FSPN (v celoti je bil objavljen v prejšnji šte-vilki Tribune) o povišanju sredstev, name-njenih za nakuptuje znanstvene in strokov-ne literature - gre za devjzna sredstva. Zakaj izdvajam ravno ti dve točki dnev-nega reda? Zato, ker mislim, da zadevajo najbolj akutnb problematiko študentskega življa ter eksistence Univerze, in zato, ker vnašata aktualno svežino v delovanje US, ki se sicer v glavnem ubada z kadrovskimi spremembami na Unlverzi in razreševa-nju/imenovanju raznih področnih komisij. Obakrat gre namreč za poseg v nevzdržni obstoječi sistem in strukturo ne samo viso-košolskega izobraževanja y slovenskem prostoru, ki bo slej ko prej trčil na vprašanje ekonomskega statusa Univerze in njenih študentov. To je tudi tista relevantna točka, na katero je opozoril minuli bojkot kot ma-nifestacija nezadovoljstva študentov z nji-hovim položajem v naši družbi. Funkcijo US je možno primerjati s funkci-jo delavskih svetov v gospodarstvu, kajti čeprav sta oba organa formalno-pravno najvišji samoupravni instituciji na univerzi jn v delovnih organizacijah, je njuna po-membnost in izvršilna moč zreducirana mnogokrat zgolj na njun obstoj. Razlog za to resignirano ugotovitev je, vsaj kar se tiče Univerzitetnega sveta, iskati preprosto v sedanjem sistemu financiranja Univerze in njenih DO (fakultet in oddelkov), saj so fa-kultete neposredno vezane na financiranje prek svobodne menjave dela, torej »po glavah« študentov, vpisanih v prvi letnik; Univerza sama ostaja tako brez pravega ekonomskega temelja. Vse javkanje o »avtonomnosti univerze v našem družbenem prostoru« ostaja brez predmetno, dokler se ne spopade z eko-nomskim statusom, ki gatakšna avtonomi-ja predpostavlja/zahteva in zi katero je na žalost zainteresirana le Univerza sama [n nihče drug. Sfera materialne proizvodnje irr razvoj tehnologije, ki je orientirana kapitall no intenzivno, ne potrebujeta avtonomne organizacije izobraževanja, kj je potencial-no sposobna revolucionirati odnose v družbi, potrebujeta pa pedagoški mehani-zem, ki bo skrbel za produkcijo primerne delovne sile s stališča prevladujočega teh-noekonomskega racionalizma. Toda k sreči zgornje navedbe obljubljajo procese, - ki morajo to šele postati - ki prekinjajo taksno prakso, prakso, kl bo svojjm kontinuiranim nadaljevanjem poča-si pokopala še tisto preostalo revolucio-narno družbeno funkcijo, ki jo univerza in izobraževalnj sistem najbblj radikalno za-stopata. SAŠO D^NEV TRIBUNAI 5^t*uJeaWa JWw -K^fH Je edini izraz za poskus volHno-pro-gramske konference UK ZSMS, na žalost pa lahko ta izraz uporabimo za marsikate-ro dejavnost na področju reševanja so-cialno-ekonomskega položaja študentov. Ni več ničesar bistveno novega. Vse, kar so si študentje povedali v času bojkota, je bilo že različno interpretirano in dano v vednost. Isti Ijudje s(m)o se videvali na zborih študentov, na sejah na jiivoju fakul-tete, Delegatske konference ŠC ali pa na predsedstvu UK ZSMS - in ves čas je tekla beseda o istih stvareh. Jesenski bojkot je izgubljal množično podporo, toda glavni protagonisti so ga na vsak način poskušali ohraniti. Ohranjevanje pa je bilo možno samo s stalnim ponavljanjem vprašanj in zahfev in s stalnim nezadovoljstvom in ne-giranjem obstoječih rešitev. V tem času so se poskusi dialogov »na-sprotujočih« si strani začeli sprevračati v osebna obračunavanja in vsesplošno oz-načevanje »svojih« in »njihovih«. Takšen nivo seveda ne pelje nikamor, kajti med-tem, ko bi morali vso ustvarjalno energijo usmerjati v priznanje drugačne (pomemb-nejše) vloge študentov, se študentje, ki se med seboj ne strinjajo v vseh točkah, ob-našajo kot otroci, ki se med sabo prepirajo za igrače. Sicer se načelno vsi strinjamo, da potre-bujemo medsebojno sodelovanje, y resni-ci pa se dogaja ravno nasprotno. V igro se postavljajo še osebne ambicije majhnih povzpetnikov, ki bi si prvenstveno radi za-gotovili »vodilne položaje« zdaj in iudi v prihodnosti (v sliki in besedi so gostovali v prejšnjih številkah Tribune). Odskočna deska za bliskovito kariero naj bi pomenila UK ZSMS - torej je po-trebno napeti vse sile v boj za odstranitev enih in namestitev drugih. Vse to pa pote-ka pod krinko splošnega napada na delo UK ZSMS, ki se krepko oddaljuje od ob-jektivnega kritičnega pregleda in trezne ocene. Taki napadi so bili najprej zaščiteni s krinko Delegatske konference ŠC. Po se-stanku na \S in še posebej po teatrskem obmetavanju z legitimnostjo (beri: poskus programsko-volilne konference UK ZSMS), pa se je jasno pokazalo, d_a dolo-čeni »borci za izbdljšanje položaja študen- tov« ne zastopajo nikogar in ničesar razen samih sebe. Stvar pa še ni končana: Če je ves golaž nastal zaradi osebnih ambicij (najbrž je kuhalnico v ozadju držal še kdo drug), kako to, da je rnladinska organiza-cija, pa ne samo na nivoju Univerze, am-pak tudi na nivoju mesta in republike, do-pustila, da vodi njeno delovanje peščica Ijudi? Kako to, da je mladinska organiza-cija dopustila, da je odločilne ukrepe v zvezi z bojkotom plačevanja stanarin opravil predsednik IS v dobrih štirih urah? Kako to, da smo uspeli pokazati, kako smo neenotni in nezmožni, da bi neenot-nost sami presegli? Jasno se je izkazalo, da študentskega gibanja ni in da bo tudi stigma o revolucionarnem študentu počasi šla v pozabo. Ostala pa bo izkušnja o štu-dentu, ki ne obvlada niti osnovnih pravil političnega delovanja in politične kulture. S to negativno dediščino bojkotne epizode se bomo srečevali povsod, kjer bomo po-skušali prepričati kogar koli, da je za druž-beno dogajanje presneto pomembno vključevanje mladine in še zlasti študen-tov. Pa ne samo mi, ki smo študentje v tem trenutku. Izkušnje leta 1985 bodo še krepko pla-čevali naši zanamci, še takrat, ko bo mar-sikdo, ki je danes zavohal možnost za osebno kariero, že na visokem položaju, kjer po Petrovem načelu ne bo delal škode. Pa ne samo to. Takoj ko je mladinska or-ganizacija pristala na dialog z »nasprotno stranjo« po vseh principih demokratičnega dialoga, je v bistvu pristala, da bo odgovar-jala na vprašanja. ta pozicija pa se je blis-kovito spremenila v toliko, da je vprašani postal napadeni. Napadeni pa se mora braniti, to papomeni, daplešetako, kotmu je igrano. To pa lahko (poudarjam: lahko) privede dozaključka, dajecelotna mladin-ska organizacija neučinkovita. Od tod pa do postavljanja tez o neučin-kovitosti celotnega političnega sistema pa ni več daleč. Treba je govoriti o odgovomosti mladin-ske organizacije. Pa ne zaradi raznoraznih zaključkov, ki jih lahko sproži njeno delo-vanje, temveč zato, da bomo resnično sez-nanjeni z možnostmi, ki jih taka organiza-cija poseduje. Prav tako se o odgovornosti ne razpravlja na tak način, kot so ga v sre-do, 18. decembra, prezentirali Branko Sve-tičič et. Co. O odgovornosti mladinske or-ganizacije je treba govoriti zato, ker ni us-pela zagotoviti demoraktičhe kontrole znotraj demokratičnega dialoga in sankcij za vse razruševalne akcije, ki so se skriva-le v »demoraktičnem dialogu«. Tako bi bila prihranjena marsikatera bla-maža. JASMINA Lecjitirnnost U Iniciatorji takšmh akcij (o katerih je tu go-vora) pa naj bodo študentje, zunanji ali not-ranji sovražnik, varuhi države ali borci za demokracijo y pragmatične cilje, ki rezulti-rajo v paraliziranju študentov, vpletajo dol-goročno vzgojo in politično kulturo. Bodoči intelektualci so na dobri poti, da bodo ma-nipulatorji in pomagači velikih bojev za ob-last na vseh državnih ravneh, ker bodo le s takšno politično kulturo lahko reproducirali hegemonijo vladajočega razreda. Da bi prekrižali velike račune, bo predsedstvo UK ZSMS nujno moralo spremeniti teren igre (sedaj boj za prestiž in boj za oblast v UK ZSMS), preusmeriti energije študentov v oblikovanje in izvajanje njihovih intere-sov na terenu boja za družbeno človeštvo ali človeško družbo, pragmatične akcije pa povezati v boj za intelektualce novega tipa, ki je edini lahko nosilec hegembnije delav-skega razreda. Na zboru študentskih predstavnikov (ki se ni uspel konstituirati kot konferenca ZSMS) je bilo kot ključno postavljeno vpra-šanje o legitimnosti predsedstvaUK ZSMS. Vprašahje je bilo zastavljeno na naslednji način: na eni strani obstajata statut ZSMS in pravila o delovanju in organiziranosti UK ZSMS, na drugi pa predsedstvo s svojimi praktikami, ki ne upoštevajo teh pravil in statuta. Od tod je bi! izpeljan zaključek, da so praktike predsedstva in predsedstvo samo nelegitimni. Torej bi biio predsed-o, ki bi ravnaio po črki pravii in statuta, ooitimno. Diskusija o iegitimnosti pred- sedstva je bila uokvirjena v problem »legi-timacije s postopkom«. Poglejmo si, dq kod nas takšna zastavi-tev privede. Legitimacija s postopkom po-meni, da so vsakovrstne praktike legitimne ne glede na vsebino, materialni substrat že s tem in samo s tem, da ustreza postopku, določenemu s pravili in statutom. Pravilnik in statut sta vrhovna razsodnika delovanja. Postavija se vprašanje, kaj je v teh pravilih in statutu takega, kar jima omogoča motre-nje dejanskih odnosov ijudi in ravnanj ijudi z neznanskih viscčav. Postopek, zapisan v pravilih in statutu, je bil namreč sprejet za uravnavanje praktikUK in njenih organov-kot pomoč pri discipliniranju individualnih in skupnih sil za čim večjo učinkovitost po-litičnega delovanja, za načrtovanje in rea-lizacijo kolektivne združene akcije, za ude-janjanje interesov študentov. Statut in pra-vila sta izšla iz takšnih ali teh praktik, ki jih sedaj vzvišeno motrita in presojata. To, da je statut statično določanje organizacijske strukture organizacije, ki velja za štiri leta, v obdobju med kongresom, mune daje no-benega privilegija nad živo dejavnostjo. Statut ni nobena struga, v kateri teče voda političnega delovanja, pač pa je dogovor o skupni startni poziciji za začetek politične akcije. S pravili je nekako podobno, le da je čas veljavnosti pri njih krajši, od ene do druge konference. Nič takega torej v statu-tu in pravilih ni, kar bi jima ob njunem na-stanku dajalo nadzemeljsko podobo, saj sta vseskozi vpletena v živo delovanje or-ganizacije. Zato kršenje pravil in statuta samo po sebi brez vpogleda v dejansko ravnanje predsedstva in njihove rezultate ni ne legitimno ne nelegitimno. Da bi razumeli tako postavljeno vpraša-nje o legitimnosti predsedstva UK, moram pogledati, v kakšnih razmerjih se je to vpra-šanje oblikovalo, kje je tista praktika, ki se ji vprašanie o legitimnosti zastavlja na tak-šen način. V novembru je bil ustanovljen aktiv ZSMS v ŠC. Na prvem sestanku se je takoj po izvolitvi predsednik zadolžilu obvezal, da bo do naslednjega sestanka pripravil predlog programa dela, predlog pravil o načinu delovanja in notranjih razmerjih v aktivu, kjer bo opredeljen tudi vir financira-nja dejavnosti aktiva, poskrbel za žig. Na naslednjem sestanku, ki ga je že sam skli-cal, ni bilo na dnevnem redu nobene raz-prave o izpolnjevanju dogovora s prejšnje seje. Nihče od članov sekretariata aktiva od njega ni zahteval pojasnila, če se bo za-dev vsaj lotil, do kod je prišel, se pozani-mal, če potrebuje pomoč, ali so mu naroči-li, da ne sme narediti prav nič itd. Enostav-no so šli vsi mimo tega, da se skupen do-govor ni materializiral. Tudi naslednji ses-tanek ni prinesel izpolnjenih. obetov, pred-sednik aktiva pa je diskusijo o svoji odgo-vornosti usmeril na točko razno- ko je bila seja že nesklepčna. Z razpravo pa so vsi skupaj pohiteli. 06 uresničevanja sklepov so raje pohiteli k bolj oprijemljivi točki, kjer je v septembru aktivirani mladinec prebral prosti spis na temo sekretar UK in statut ter pravila in v razpletu svoje naloge predla-gal: izključitev sekretarja UK iz ZSMS, ker je pred letom dni kršil statut ZSMS. Vojni zločini in kršenje statuta ZSMS nikoli ne za-starajo. Tako je pričakovati, da bo v enem prihodnjih let oblikovana obdolžnica tudi proti sedanjemu predsedniku aktiva in to gotovo izpod peresa nekoga, ki mu bo »slučajno« porinjen v roke statut in nekaj zapisnikov iz letošnjega leta. Udejanjanje dogovorov se, kot kaže, ne tiče nikogar ali največ tistega, ki je obve-zan. Tako na sestankih združujemo moči -ne zato, da bi skupaj izluščili temeljne ak-tualne probleme, začrtali pot izvedbe in or-ganizirali svoje moči, da bi cilje čimprej in v celoti dosegli ali udejanili - temveč iz čis-tega rituala. V tem smislu je dosežek aktiva ZSMS v ŠC neizmeren. Študentje so se sklicali v aktiv, ker pravila in statut tako do-ločata, se sestajajo, ker pravila in statut tako določajo, imajo dnevni red, ker pravila tako določajo. Pravila in statut pa ne dolo-čajo skladnosti naslovnih točk z razpravo in zato pod točko o sodelovanju aktiva z UK, MK in RK ZSMS mirno razpravlja o iz-ključitvi sekretarja UK (ki, mimogrede po-vedano, na seji ni bil prisoten) - ker statut dopušča izključitev kršiteljev. Jedro delo-vanja je vezano na statut in pravila. Politič-ne akcije, ki bi poskušala pretehtati aktual-ne interese študentov in usmeriti njihovo uresničevanje, pa ni. Tako je bilanca de-javnosti aktiva naslednja: razprava o izklju-čitvi sekretarja UK ZSMS, preimenovanje aktiva v 00, nato y konferenco 00 in naza-dnje nazaj v aktiv in široke diskusije ob tem, nedokončana diskusija o izstopih iz ZSMS, ki sejo prestavlja iz sestanka na sestanek. Prizadevna akcija je tekla tudi za pridobitev žiga (Br6z žiga namreč ni prave-ga postopka). Dejavnost je s.estavljena iz kupa postopkov in razprav o postopkih, vsak od študentov lahko na aktivu bloka iz-razi svoje mnenje v okviru teh postopkov -vendar mesa in življenjskega soka ni. Tovr-stne praktike aktiva so se v ŠC legitimirale. Tako se je začel pohod postopkovne de-mokracije. Drugo dejanje se je odvijalo na že omenjenem zboru predstavnikov štu-dentov celotne univerze. Vladajoča in vo-dilna linija y aktivu ŠC je skušala legitimirati svoje praktike sedaj še na univerzitetnem nivoju. Princip uresničevanja materialnih interesov študentov je skušaia minirati s orincipom, ki ga je že kreoko razvila v svo-iem aktivu, postopkovne demokracije. študentski časopis stran 3 Spor na UK ni rezultat med kršitelji statuta in pravil in borci za njuno celovito upošte-vanje, temveč je bil nujna konsekvenca dveh nasprotujočih si političnih praktik, od katerih ena išče legitimnost y imaginami bazi in postopkih (s podpisnimi akcijami, manipuliranjem zborov stanovalcev, pla-katnimi akcijami), druga pa v udejanjanju interesov študentov. Spor je bil nujen, ker sta praktiki aktiva (in prej DK) in predsed-stva UK v principu različni, obe pa težita k prevzemu oz. ohranitvi vladajočega in vo-dilnega položaja v UO ZSMS. Da bi aktiv dokazal legitimnost svojega delovanja, je moral najprej napasti legitimnost predsed-stva UK. Legitimnost predsedstva pa je na-padla s stališča lastnih praktik in načina nji-hovega legitimiranja. To je storila pod točko volitve delovnega predsedstva in drugih organov konferen-ce. Tako kot je na aktivu pod vsako točko možno razpravljati o čemerkoli, je bila ena-ka praktika izbojevana na zboru študeht-skih predstavnikov. Vodilna skupina v akti-vu je organizirala »izvolitev« svojih Ijudi kot predstavnikovfakultet in nekaterih društev. Po nalogu glavnega štaba so zadolženi »aktivisti« pri predsednikih 00 ZSMS in društev izposlovali pooblastilo (večino od njih gradivo s poročilom in programom sploh ni zanimalo) in s tem dobili pravico glasovanja - kot se je kasneje izkazalo predvsem o legitimnosti predsedstva UK. Zopet povsem identično delovanje aktiva. Politična akcija se ne vodi na osnovi neke-ga pozitivnega programa, temveč na osno-vi negativnega programat.j. proti drugemu programu in študentom, ki ga izvajajo. Za akterje uporabljajo študente, ki praviloma ne vedo, za kaj v celotni akciji gre, so se pa pripravljeni izpostaviti ;:a svoje kolege še zlasti potem, ko jih ožj^ vodstvo »objektiv-no« informira o položaju v študentski orga-nizaciji. Praktike se legitimirajo skozi eno-dimenzionalno podobo. Študentje v skladu s čisto vestjo podprejo akcijo vodilne sku-pine, nekateri pa v njej tudi sodelujejo. Ak-cija ni zastavljena kot premlevanje, izčiš-čevanje in združevanje skupnih interesov in borba za njihovo udejanjenje, temveč kot boj proti skonstruirani politični umaza-niji za moralno očiščenje sodelujočih, ob konsekvenci, da peščica pride na vladajo-če mesto, peščica, ki bo »to« počela dru-gače. Garancija, da bo to počela drugače, je v njenem golem zagotavljanju, da bo to zmogla y navezavi na njeno enodimenzio-nalno kritiko dosedanje garniture. Skratka, dober namen je garant boijšosti. Blesk do-brega namena tako zaslepi sodelujoče, da ne vidijo svinjskih praktik, ki s tem dobrim namenom prihajajo v nepomirljiv konflikt. Kako bodo študentje uresničevali dobre namene, potem ko so se socializirali v pragmatičnih bitkah v borbi zgolj za posest vladajoče pozicije? Hkrati pa se postavlja vprašanje o vsebini teh dobrih namenov. Legitimacija z dobrimi nameni, ki črpa zgolj iz pravil in statuta, iz pravne sfere, ne pa iz dejanskega političnega in družbene-ga življenja študentov, je pomanjkljiva. Se-veda pa to ne pomeni, da lahko organi po mili volji kršijo pravila in statut. Nujno je ob-ravnavati kršitve pravil skupaj z razmera-mi, ki so kršitev sproducirale, in znotraj tega oceniti odgovomost, v našem primeru predsedstva UK ZSMS. P.S. Zbor študentoy je med drugim aktualizi-ral problem legitimnosti, pokazal na za-mah pravniškega pristopa k problemom mladinske organizacije, kratko sapo prag-matične politike predsedstva UK ZSMS, na stopnjo politične kulture študentov, za-nimanje tiska za krvave obračune, problem zaščite samoupravne demokracije pred vsiljivimi demagogi, ki minirajo dogovor za skupne akcije in s tem v zvezi vprašanje provokatorjev (Ijudje, ki so zadolženi ali se sami zadolžijo za razbijanje npr. Univerzi-tetne organizacije ZSMS) in boja proti njim. IGOR LUKŠIČ Iz zaupnih virov smo izvedeli, da prav-niška služba delegatske konference name-rava predlagati spremembo statuta ZSMS v točki, ki opredeljujejo sankcije proti čla-nom ZSMS. Dopolnilo naj bi se, da v prime-ru brutalnega kršenja statuta ZSMS lahko aktiv ZSMS uprizori javno linčanje kršitelja. Do te ideje jih je prignala dejanskost, ki vpi-je, da izključitev iz ZSMS ne bo dovoljšnja kazen za kršenje statuta ZSMS. Ker jih pri njihovem početju vodi načelo legitimnosti, zadevo zavlačujejo in čakajo, kaj bo odlo-čil kongres v aprilu. TUIISUNA rKIBlJNAl I 4. stran študentski časopis (Pogovor z Oarkom Štrajnom) Na Ijubljanskih ulicah je bilo moč v za-četku novembra opaziti prve bedže, na ka-terih je bila napisana in z dvema rdečima črtama prečrtana številka 133. Niti besedi-ca ni bila napisana na njih. Ta neizrečenost nas je tako vznemirila, da smo hoteli raziskati ozadje. Prva vpra-šanja smo naslovili kar na tiste, ki so nosili bedž.na prsih, tam, kamor se navadno pri-penjajo odlikovanja za hrabrost vrlim voja-kom. Poizvedovali nismo po prepričanjih tistih, ki ta bedž nosijo, pač pa nas je zani-malo le, kje so ga dobili. Napotila so bila različna, toda kljub nasprotujočim si odgo-vorom smo odkrili pravega »razpečeval-ca«. Na marksističnem centru Univerze so nam povedali, da je pri njih mogoče naro-čiti le večje število bedžev in še to tako, da jih plačate vnaprej, ker imajo težave pri fi-nanciranju za izdelovo večjega števila to-vrstnih »značk«. Naša radovednost pa s tem še ni bila po-tešena in smo povprašali, na koga naj se obrnemo, da bomo kaj več zvedeli o »ne-mem« bedžu. Seveda brez večkratnega vrtenja tele-tonske številčnice tudi tu ni šlo. Navsezad-nje smo le prišli do pravega človeka, ki je »odgovoren« za to akcijo in se z njim dogo-vorili za »tajen« sestanek. Zapisnik s tega sestanka lahko preberete, ker smo vse po-sneli na trak. Na tem sestanku so bili prisot-ni Darko Štrajn, bivši predsednik Sloven-skega filozofskega društva, Andrej Lukšič kot poslanec uredništva, Valja in Sony kot stereo vvalkman, ki si je moral zapomniti vse, kar je bilo tam povedano. Sestanek smo začeli kar s temle vpraša-njem: Do nedavnega si bil predsednik Sloven-skega filozofskega društva. K vabilu na redno letno skupščino ste priložili tudi bedž s prečrtano številko 133. Ta značka je bila predložena na redni občni zbor zaradi vrste okoliščin oziroma vrste naključij, ki so nekako sovpadle. Za-hvaliti se moram za veliko prijaznost obli-kovalcu tega bedža Matjažu Vipotniku, ki je društvu pomagal pri tej akciji. No, vabilu je bil bedž priložen pač zaradi tega, ker se je Izvršnemu od^oru (IO) dozdevalo, da s tem poudari pomembno postavko v dejav-nosti društva v minulem mandatnem obdo-bju. 133. člen Kazenskega zakonika SFRJ je opredeljen v petnajstem poglavju, kjer se govori o kaznivih dejanjih zoper teme-Ije socialistične samoupravne ureditve in varnosti SFRJ: sam člen se nanaša na sov-ražno propagando, ki jo v štirih odstavkih opredeljuje in podrobno razčlenjuje. V tem zakonu je torej več členov, ki se nave-zujejo na verbalni delikt. Zakaj je na tapeti Ie133. člen? Zakaj je ravno člen 133 na tapeti? Izpo-stavil bi, da je v minulem mapdatnem ob-dobju, v katerem sem bil pač predsednik Slovenskega filozofskega društva, prišlo v sodelovanju s Slovenskim sociološkim društvom do razmisleka, ki je bil ponujen tudi javnosti. Gre za vprašanje upraviče-nosti določenega dela jugoslovanske ka-zenske zakonodaje, ki določa kaznivost dejanj s področja tako imenovanega ver-balnega delikta. S tega vidika pa ni vpraš-Ijiv samo 133. člen. Gre za skupino členov iz tega poglavja kazenskega zakonika in še za nekatere člene v zakonu o javnem obveščanju, kjer se govori o vznemirjanju občanov itd. Gre skratka za iniciativo (ki je bila v tem mandatnem obdobju tudi pre-zentirana na SZDL Slovenije na Komisiji za politični sistem), da se kompletni korpus te zakonodaje predela, premisli, da se členi, ki so nesmiselni, ukinejo itd. 133. člen je nekako posebej izpadel kot tisti, ki repre- zentira celoten tip zakonodaje. Posebno zato, ker je v tem členu vsebovan nek as-pekt, mislim da v prvi točki, kjer se govorj o hudobnem namenu. To je bilo na javni tri-buni, ki smo jo priredili jeseni 1984, pose-bej izpostavljeno - kot posebno mističen aspekt te zakonodaje. Je poglobljeno diskusijo vodil samo 10 društva ali je bila taka diskusija prisotna v vsem Slovenskem filozofskem društvu? Ne, ne! V celotnem tem mandatnem ob-dobju je bila v 10 in predvsem na tisti javni tribuni med člani Slovenskega filozofskega društva prisotna diskusija o tej zakonodaji. Kdo je pravzaprav iniciator te pobude in od kod črpa svojo moč? Tu mislim na družbeni kontekst. Jasno je, da je bi! konkretni povod, ki je sprožil to diskusijo, povezan z nekaterimi procesi, ki so se v Jugoslaviji odvijali. Do-bivali smo od drugih društev v Jugoslaviji veliko obvestil o preganjanju nekaterih čla-nov Srbskega filozofskega društva. Menda je bil tudi Šešelj član tega društva. Ne bom se spuščal v detajle. Potem tista famozna šesterica na beograjskem procesu. Ravno tako se izpostavlja vprašanje smiselnosti ostre represije na Kosovu itd. No, s stališča intelektualnega dela se je kazalo, da so ti členi dejansko že anahronizem v pluraliz-mu mnenj, ki naj bi se uveljavljal v našem političnem sistemu. Seveda je bilo v raz-pravah, ki so se odvijale, jasno pretrespno veliko aspektov. Ne gre za to, da društvo naivno misli, da so ti členi sami po sebi končni vzrok in končne posledice vsega, kar se povezuje s tako imenovano politično represijo. Vendar gre za to, da z aspekta analize, kjer so soočeni politični subjekti, ki reprezentirajo razredno strukturo Jugosla-vije in seveda še vse komplicirane nacio-nalne odnose, zakonodaja igra veliko vlo-go katalizacije tega konfiikta. Prišli smo pač do spoznanja, da je konfliktno stanje v naši družbi pač takšno, in da mu }e treba iz nekega konca pristopiti. Zakonodaja je tis-ta, ki reprezentira določen neustrezen tip reševanja in gre seveda za tisti tip zakono-daje, kjer se lahko obe društvi čutita nepo-sredno prizadeti, prizadeti kot tisti, ki sta dolžni y tej točki kaj storiti. Namreč ti členi zadevajo dejanja, ki sploh niso dejanja, ki so akti mišljenja. To se pravi, da gre za čle-ne, ki zadevajo samo nastajanje različnih idej; ta vrsta zakonodaje že v kali zatira možnost nastajanja različnih alternativ. To je bil, bi rekel, osnovni razlog. Izkazalo se je, da gre za neustrezen način reševanja konfliktov in se pač postavlja zato tudi vprašanje o tej zakonodaji. Ali je bila diskusija o 133. členu odprta že kdaj prej? Mislim od takrat, ko je na-stal. Morda 68. leta? Rekel bi, da so se zametki diskusije o tem členu že vseskozi kazali, kolikor se spomnim že v zgodnjih sedemdesetih le-tih. Vendar pa je res, da po diskusiji ni ni-koli doslej prišlo do forme neke organizira-ne iniciative. Mislim, da je razlog to, da enostavno tisti subjekti, ki lahko sprožijo kaj takega, niso mogli priti do besede in tudi sarni niso uvideli svoje vloge v tem. Treba je ugotoviti, da so sedemdeseta leta bila leta nekega statusa quo, v katerem se meje konfliktne situacije še niso prestopa-le. Ni bilo toliko političnih procesov, tisti, ki so bili, so bili povezani neposredno s sabo-tersko diverzantsko dejavnostjo; bilo je tudi nekaj procesov proti nacionalistom na tej osnovi itd., vendar ta leta niso bila izrazito označena s tako dejavnostjo. Zdaj pa se ie izkazalo, da nova krizna situacija prinaša nove konfljktne probleme, ki se nenadoma hočejo spet enostavno reš^vati po starem modelu. Se pravi, da skupine intelektua!-cev ali pa v narekovaju zavedenih mladih Ijudi itd., zastopajo socialne probleme, ki so potlačeni in se ne rešujejo. To je jedro tega problema. V diskusiji o 133. členu je bilo najbrž go-vora tudi o družbenem kontekstu, v kate-rem je zakon nastajal? No, kar se tiče podrobnosti zgodovine prisotnosti tega člena v naši zakonodaji ni-mam podatkov. Na to se pravniki bolje spoznajo. Kolikor približno vem.are za va-riacije formulacij, ki so v jugoslovanski ka-zenski zakonodaji bile prisotne bolj ali manj v celotnem povojnem obdobju. Na določen način so še dediščina tistega sta-linističnega razdobja SFRJ, vendar so se v vseh naslednjih spremembah kazenskih zakonikov ohranjali. Ce se spomnim pred-zadnje spremembe kazenskega zakonika, je recimo člen 118. s to vsebino, ki jo ima danes člen 133. Bile so vseskozi prisotne pobude skupin občanov, da se to spreme-ni. Znano je, da diskusija ni potekala samo med slovenskimi intelektualci, pač pa jo je bilo mogoče zaslediti tudi drugod po Ju-goslaviji. Koliko pa so bile te diskusije de-jansko plodovite? V Beogradu so nastajale pobude za od-' pravo teh členov, vendar so bile konstant-no zavračane. Ne vem koliko je bilo teh po-bud, recimo znotraj institucionalnih struk-tur. Npr. za prof Bavcona vem, da je več-krat na raznih strokovnih ^rečanjih zasto-pal določeno stallšče v zvezj s tem členom in gatudi objavljal v Naših razgledih. Znot-raj same pravne stroke je tudi obstajal re-volt proti te vrste zakonodaji in seveda proti praksi. Vendar so bile te pobude bolj ali manj konstantno zavračane, tako kot so bile pred kratkim zavrnjene na zadnji in-štanci. Saj se tako imenuje, ne? V Mladini je o tem pjsal Pavle Gantar. Zahteve so bile zavračane z argumenti, za katere bi jaz re-kel, da so zveneli dovolj primitivno. Nam-reč - zavračani so bili z argumentom, da je praksa pokazala, da so ti členi uporabni. Temu se pravi lep sofistični dokaz. No, kar zadeva samo filozofsko društvo, bi rekel, da na tem občnem zboru ni bilo obširne diskusije o tem vprašanju. Je pa občni zbor z enim samim vzdržankn glasom podprl delo izvršnega odbora v prejšnjem man-datnem obdobju. S tem je bila pobuda oko-li člena 133. prenešena na nivo 10 društva, ki naj ponovno formulira stališče in opozori ustrezne forume, da pač društvo vztraja na tem stališču, da je pač treba razjasniti si-tuacijo okoli te vrste zakonodaje. In kakšno stališče so zavzeli na SZDL do vaše pobude? Komisija za politični sistem pri Predsed-stvu SZDL je bila sprejela diskusijo o pobu-di. To je bila posebna točka na seji te komi-sije, kjer sva s predsednikom sociološkega društva (pobuda je bila skupna) obrazloži-la naše stališče. Komisija nima nikakršne eksekutivne ali kakšne druge moči, vendar pa ima možnost, da predlaga predsedstvu SZDL stališča, ki se sprejmejo na njihovih sejah. Na seji komisije je bilo govora o ve-liko aspektih te problematike. Bila so izre-čena tudi kontroverzna mne/ija, vendar mislim, da je prevladalo stališče, da je vse-kakor potrebna nadaljnja poglobljena dis-kusiia^ o ukinitvi doiočenih. 6lenov,.Med *."*". ' * ¦•' f ¦'%" Vi ¦>***'< * ," udeleženci te diskusije bi lahko razlocil zagovomike, tiste, kj so še vedno prepriča ni, da so takšni členi potrebni in da so sred stva boja proti notranjemu sovražniku, in seveda tiste, ki ugotavljajo, da so takšni členi ovira za demokratični dialog. Težko je reči, ampak mislim, da je na seji prevla-dovalo mnenje o določeni odvečnosti teh členov. Bilo je nekaj nesporazumov v smislu.datičleninisorazlog represije, arr pak, da so razlogi veliko globlji. V giavnem pa smo dosegli to, da je bila sprejeta raz-prava. Razumljivo je, da tak organ, kot je komisija, pač z določenimi dvomi spreje-ma takšno pobudo. Mislim, da je bil uspeh že to, da so sprejeli utemeljenost te disku-sije. Jasno pa je, da gre za trenutno prese-nečenje, kakor je z vsako novo stvarjo. Mislim, da ni toliko pomembno, kaj je ta ko-misija konkretno takrat mislila, kaj so raz-lični razpravljalci v tej debati rekli, ampak da je ta pobuda predstavljala točko v kon-stituiranju gibanja za odpravo teh členov. Seveda filozofsko društvo ni nekakšen ab-solutni nosilec tega gibanja, ampak je to veliko širše gibanje, v katerega so včlanje-ni mnogi individui, mnogi novinarji... In zaradi tega je mogoče reči, da tisti, ki nosi bedž, tudi navzven manifestira pri-padnost temu gibanju? Gotovo se je ustvarila atmosfera, da se človek kot občan ne strinja s to vrsto zako-nodaje in da svoje nestrinjanje kaže tudi na-tak način, ki je pač razvit v določeni kulturii oziroma subkulturi. Gotovo je, da je takšna atmosfera omogočila gradnjo neke široke zavesti o ovirah za široko demokracijo, de-mokracijo, ki je utemeljena z iniciativami v bazi, t.j. vse tisto, kar si določen dei mlajši^ družboslovcev predstavlja pod takoimeno-vano civilno družbo. Vsa ta formacija civil-ne družbe je v osnovi, bi rekel, zaprečena s tovrstno zakonodajo in gre za to, da se prek mobiliziranja teh elementov sociali-stične civilne družbe nekako razširi zavest o tem, da se da ukiniti nekatere elemente hude netolerance zakonodaje, ki omogoča samovoljo demokracije za organe. To je najpomembnejše. Sovražna propagan 133. člen (1) Kdor s pisano besedo, letakom, ris-bo, govorom ali kako drugače poziva aH ščuva k rušenju oblasti delavskega razre-da in delovnih Ijudi, k protiustavni spre-membi socialistične samoupravne družbe-ne ureditve, k razbijanju bratstva in enot-nosti ter enakopravnosti narodov in narod-nosti, k strmoglavljenju organov družbene samouprave in oblasti ali njihovih izvršilnih organov, k odporu proti odločitvam pristoj-nih organov oblasti in samouprave, ki so pomembne za varnost in razvoj socialistič-nih samoupravnih odnosov, varnostali ob-rambo države, ali kdor s hudobnim name-nom in neresnično prikazuje družbene in politične razmere v državi, se kaznuje z zaporom od enega do de-setih let. (2) Kdor stori dejanje iz prvega odstavka tega člena s pomočjo ali pod vplivom iz tu-jine, se kaznuje z zaporom najmanj treh let. (3) Kdor pošilja ali spravlja v SFRJ agita-torje ali propagandni material za izvrševa-nje dejanj iz prvega odstavka tega člena, se kaznuje z zaporom najmanj enega leta. (4) Kdor izdeluje a!i razmnožuje sovražni propagandni material z namenom, da bi ga razsirjal, ali kdor ima pri sebi ta material, čeprav ve, da je namenjen za razširjanje, se kaznuje z zaporom od šestih cev do petih let. Diskusijo s »tajnega« sestank: pripravila za objavc ANDREJ IN MOJCA LUKŠlC naci otia li/em TRIBUNA študentski časopis stran 5 Kosovo - uspehi, problemi, perspektive Gost zadnje tribune Marksističnega cen-tra pri CK ZKS je bil Azem Vllasi, član po-krajinskega komiteja ZK Kosova. Najaktualnejši del naše federativne skupnosti je, vsaj sodeč po stolpcih jugos-lovanskega tiska v zadnjih štirih letih, Ko-sovo. Še vedno je y središču pozornosti ne glede na to, kako in kje se govori o njem. Družbenopolitični in ekonortiski položaj naše države je v veliki meri znan. Protislov-ja v nastopanju nekaterih, tudi zelo znanih vodilnih kadrov, družbenopolitičnih in jav-nih delavcev, pogosto nekritično in roman-tično opazovanje in prikazovanje vloge in položaja »svojega« naroda in »svoje« re-publike ali pokrajine, so pripeljali do spoli-tiziranosti in za našo stvamost tudi banal-nih primerov in situacij. Zapiranje v republiško-pokrajinske okvi-re, s tradicionalnim, lahko bi celo rekli tra-gičnim medsebojnim nepoznavanjem, je v spremljajoči gospodarski krizi pripeljalo do druge, enako močne krize - krize misel-nosti in informiranja. Lokalni politikanti in dušebrižniki so, skli-cujoč se na ideje svojih velikih sonarodnja-kov iz preteklosti in polpreteklosti, postali nekakšni nacionalni junaki. Informiranje in tisk sta razdeljena po vzorcu dnevne in »čaršijske« politike na »tiste, ki napadajo« (te često ena skrajnost proglasi za unitaristične) in na »tiste, ki se branijo« (po mnenju druge skrajnosti so nacionalistični). Pozabljenaje misija tiska, ki bi morala biti v duhu pravega demokra-tičnega in argumentiranega informiranja. Pa javnost? Tudi ta je razdeljena na dva tabora: - na javnost, ki za vsako ceno pričakuje in zahteva realno informiranje o vseh vital-nih vprašanjih naše samoupravne in so-cialistične skupnosti. Išče se resnica ' med tedenskimi in dnevnimi časopisi z ene strani (kolikor je to mogoče zaradi poznavanja jezika), to je med Delom, Politiko, Vjesnikom, Oslobodenjem, no-vosadskim Dnevnikom, Rilindjo, Pobje-do, Novo Makedonijo..., ali Ninom, Da-nasom, Teleksom... in strokovnimi pub-likacijami in drugo periodiko z druge strani. V teh drugih se pogosto bere med vrsticami, odvrže pa se velik del že napi-sanega materiala. - na javnost navijaškega in senzacional-nega karakterja, ki svoja stališča formu-lira izključno prek kateregakoli »družin-skega« časopisa. Jasno je, da vse zani-ma splošno stanje v Jugoslaviji, kot tudi stanje v nekaterih delih. Naj nam bo do-puščerio, da rečemo, da vse in vsakega od nas posamezno zanima situacija na Kosovu. Ta pokrajina pa je za nekatere preveč razvpito, tendenciozno in nekri-tično ime, za druge pa celo premalokrat omenjeno. Vsako predavanje, javna tri-bunaali okroglamizaje, čevzamemoza referentne tiste, ki so bile na temo Koso-*/a organizirane v Ljubljani, spremljalo veliko zanimanje in kot po pravilu vsakič prepolna dvorana. Da osvežimo vaš spomin, vsaj po našem spominu, je tak način informiranja bil pri nas organiziran večkrat: - okrogla miza o Kosovu na Pravni fa-kulteti, - okrogla miza o Kosovu (priložnostno in nepriložnostno) ob peticiji študentov političnih ved iz Beograda, Zagreba in Ljubljane na FSPN, - javna debata »Kosovo - republika« v Cankarjevem domu, - okrogla miza o knjigi »Albanci« y izdaji Cankarjeve založbe na Filozofski fakul-teti. Na navedenih tribunah so se zvrstili predavatelji in razpravljalci: Mitja Ribičič (dvakrat), Ljubo Bavcon, Maca Jogan, Ig-nacij Voje, France Klopčič, Janko Pleter-ski, Ciril Ribičič, Primož Južnič, Lev Kreft... priznati moramo eminentni pozna-valci naše novejše stvarnosti. Slišati je bilo tudi mišljenja nekaj študen-tov albanske narodnosti, ki jih je bilo samo strogo pogojno in edino v konkretnih zade-vah mogoče upoštevati kot »eminentna«. Zato je bila s tolikšnim zanimanjem pri-čakovana javna tribuna, na kateri je kot gost sodeloval Azem Vllasi, član pokrajin-skega komiteja ZK Kosovo, v organizaciji Marksističnega centra pri CK ZKS. Naslov je bil: Kosovo-uspehi, problemi, perspek-tive. Začetek V zelo dobro obiskani dvorani Cankarje-vega doma so se srečali 16. decembra od 17.30 do 21.00 ure s samim dogajanjem naši novinarji, ki so na kraju samem zabe-ležili poglavitne utrinke, najzanimivejša vprašanja, odgovore in ugotovitve. V uvodu je Azem Vllasi govoril o rezulta-tih v razvoju Kosova, vzrokih nastanka kon-trarevolucije in razvoju iredentizma, da-našnji situaciji na Kosovu in perspektivah njenega razvoja. Kot prelomna leta je Vlla-si poudaril obdobje NOB, povojno demo-kratizacijo odnosov in deviacije v politiki ZKJ na tem področju do 1966. leta -1. im. Brionskega plenuma. Po tem letu smo pri-ča burnemu in dinamičnemu razvoju, s po-polno afirmacijo albanskega naroda. Am-pak kot da Kosovo ni moglo brez naspFotij! Vodstvo pokrajine ni držalo fronte dovolj tr-dno v svojih rokah. Z izgubo idejno-razred-ne, marksistične osnove delovanja je teda-nje vodstvo (po Vllasiju) naredilo največjo napako. Prehod s tradicionalnega na in-dustrijski način življenja je pogojeval de-mografsko ekspanzijo in selitev z vasi v mesta. To je povzročilo transtormacijo vasi in potenciralo problem nezaposlenosti. sprotje albanskemu pa postaja močnejši srbski in čmogorski nacionalizem. Vllasi je poudaril, da mora biti jasno vsem: Srbom, Črnogorcem kot tudi Albancem, da imajo vsi enako pravico do zemlje in da izselje-vanje ne ustreza niti naši skupnosti, kaj šele komurkoli na Kosovu. Ko je omenjal sredstva javnega obveš-čanja, je Vllasi trdil, da naš tisk preveč črno-belo komentira in prikazuje položaj na Kosovu in da je del tiska protla!bansko nastrojen, saj potencira negativne pojave. Nikakršnega pomena nima zanj dejstvo, da se je produktivnost v pokrajini povečala v zadnjih nekaj letih za 20 %, celo za 14 % več od planiranega. Danes je stanje na Kosovu sanirano, po-litično in varnostno. Ne moremo biti več presenečeni, je rekel Vllasi in poudaril, da se je potrebno boriti idejno, ne pa z repre-salijami. Do polnega izraza mora priti svo-boda, osebna varnost in nacionalna ena-kopravnost. Na gospodarskem področju se kosovsko vodstvo bori za hitrejši tn učin-kovitejši razvoj in poudarja vlogo kmetij-stva, malega gospodarstva in predeloval-nih kapacitet, za kar potrebuje široko pod-poro jugoslovanske javnosti. Vllasi je kon-čal v širokopoteznem duhu, rekoč: »Kar se tiče vprašanj in dialoga v nadaljnjem pote-ku tribune, ne bo nikakršnih časovnih niti karakternih omejitev. Lahko se zgodi, da TVORBA, PRIMITIVNEJŠA OD ALBANUE Vllasi ugotavlja, da albanski nacionalisti govorijo o nerešenem nacionalnem vpra-šanju, o ustreznosti obstoječe rešitve, ne-giranja NOB kot zgodovinski dogodek, za-nikajo razredno-marksistični pristop; nji-hov garant je etnično čisto Kosovo, ideja »Kosovo - republika« pa bi se realizirala po istem principu in bi bila kot tvorba enaka albanski, s celo bolj primitivno družbeno ureditvijo od tiste v LSR Albaniji. Komunis-tična partija Albancev bi bila vodilna poli-tična partija, statutamo pa bi temeljila in spominjala na Albansko partijo dela. Po-skus kontrarevolucije je po Vllasijevih be-sedah, sklicujoč se na Kontareva, bila do-bra vojna vaja in generalka za širšo akcijo. Iz Vllasijevega nadaljevanja je bilo moč razbrati, da danes v borbi proti albanske-mu nacionalizmu ponujajo roko posamez-niki in skupine, ki delujejo s pozicij drugih nacionalizmov. Odnosi na Kosovu so da-nes postedica dagajanj v letu 1981, kot cva- na kakšno od vprašanj ne bom znal odgo-voriti, ne pa da slučajno ne bi hotel o dolo-čenih stvareh razpravljati in Odgovarjati,« VPRAŠANJA BREZ OMEJITVE Na vprašanje o najnovejši peticiji o ures-ničevanju odnosov in položaja nealban-skega prebivalstva Kosovega Polja je Vllasi odgovoril, da so zahteve peticije an-' tisamoupravne (trditev o okupiranosti dela Jugoslavije in o uvedbi srbskohrvatskega jezika kot uradnega in edinega jezika). Ko-mtinisti te krajevne skupnosti to peticijo od-klanjajo zaradi navedenih nesprejemlji-vosti, ter da zaradi tega peticionarstvo smatrajo kot izključevanje samoupravnih poti za reševanje problemov, odnosov in nejasnosti. Tov. Vllasi, katera od oblik je po vašem mnenju učinkovitejša, boljša pomoč Ko-sovu preko sklada federacije aii z nepos-rednlm združevanjem sredstev delovnih organizacij; ter ali kosovsko vodsivo raz- mišlja o uvajanju novih atraktivnejših pro-izvodnih programov (računalništvo)? Azem Vllasi: Pomoč je Kosovu do sedaj pritekala pretežno prek sklada federacije. Prihajalo je do prekoračitve rokov, nepriz-navanj cen, prekoračenih investicij zaradi gibanja cen itd. Mislim, da je ta problem bolje rešljiv pod pogojem, da dogovori in aranžmaji upoštevajo čim čistejšo situacijo in parametre. Kar se tiče iniciativ združe-nega dela in funkcioniranja ekonomskih zakonitosti, se te še vedno uravnavajo z dr-žavnim mehanizmom, etatizmom, ali bolje rešeno z oblastjo republik in pokrajin. To je tisto, kar ogroža našo enakost. Orientacijo košovskega gospodarstva sem navedel že v uvodu, to se pravi, da kibernetika za nas ni perspektivna. TRIBUNA: Mi bi se vrnili na vprašanje in-formiranja, predvsem na knjižne izdaje. Praktično smo vsak dan priča novi knjigi o Kosovu. Tu v Sloveniji kot po ostali Jugos-laviji je knjiga doživela buren sprejem. Gre za knjigo »Albanci«, ki so jo napisali predvsem avtorji albanske narodnosti. Vsebovan je skupek prilog 14 avtorjev, od tega dveh avtorjev slovenske in enega sr-bske narodnosti (Dimitrija Bogdanoviča). Prav iz te knjige je razvidno, da nimamo jasne informacije o Kosovu. Znano je. da Albanci živijo tudi v Makedoniji in Crni gori. Dosti smo govorili o izseljevanju Sr-bov in Čmogorcev in verjetno tudi ostalih narodnosti s Kosova. Situacija z Albanci v Črni gori (okolica Titograda) je takšna, da se je v zadnjih nekaj letih izselilo y Ame-riko okrog 2000 mladih, predvsem izobra-ženih Ijudi. Zakaj se je to zgodilo, če nika-kor nimamo v mislih pritiska črnogorske-ga naroda na Albance? V vseh jugoslo-vanskih časopisih nismo zasledili niti noti-ce o tem, čeprav jih budno spremljamo. Kar se tiče sredstev javnega informiranja, dajemo na svetlo primer novinarja Zejnela Zejnelija, dopisnika Pdlitike, ki se, ko go-vori o Kosovu črno, podpisuje s Zejnel Zejneli, ko pa piše o najboljšem, samo z Z. Z. Neka Kardeljeva misel pravi, da svo-boda informacije ni pravica vsakega, da širi neresnico po svoji izbiri, temveč pravi-ca vsakega od nas, da zve resnico. Vpra-šamo se, kje so tu naše pravice? Azem Vllasi: Ko se skalijo odnosi, ko se tudi tiste najnormalnejše stvari iz življenja, znanosti ali zgodovine, spolitizirajo pod obremenitvijotrenutne situacije, potem ob-jektivnosti ni. Slišal sem za polemike o knji-gi Albanci, čeprav s samo vsebino knjige nisem seznanjen. Težava je v tem, da so nekateri zdaj začeli kratiti pravico alban-skim zgodovinarjem in drugim, da pišejo o zgodovini Albancev. TRIBUNA: Kdo jim krati to pravico? Azem Vllasi: Nekateri pretendirajo, tisti, ki mislijo, da več znajo. To pa povzročj sum. Vtakšni nezaupljivi situaciji, ko nekdo postavi pred ime akademski naslov in kot na primer Dimitrije Bogdanovič piše o Ko-sovu, se razpozna tendenca, ki je obreme-» njena s trenutno situacijo. Tej logiki se po-stavi cilj, šele kasneje se iščejo dokazi, kar pa nima zveze z znanostjo. Še več konfuz-nosti bi vnesli, če bi začeli Ijudje, ki se uk-varjajo s politiko, in razni politični forumi razčiščevati te stvari. Globalni problem je po mojem mišljenju v tem, ker tisti pravi ' znanstveniki, zgodovinarji in teoretiki, sicer dobri komunisti, stojijo ob strani; namesto da bi se spopadli, se enostavno umaknejo. Vodja tribune: Naprej... TRIBUNA: Niste nam odgovorili na dru-go vprašanja! Azem Vllasi: Pardon, parcjon, da ne bo izpadlo, kot da sem preslišal. Resnično, danes prvič slišim te podatke... Iz publike: Žalostno... _ Azem Vllasi: Nisem vodja Albancev v Crni gori. Mnogo je Srbov in Črnogorcev, ki nikakor nočejo sprejeti tega, da je Kospvo takšno okolje, v katerem imajo vsi enake pravice, tudi historične. Prav tako del Al-bancevnoče razumeti, daje izseljevanje in . kot posledica etnično čisto Kosovo lahko usodno in da ima lahko težke posledice za Albance v vsej Jugoslaviji, kakor tudi v tem delu naše dežele. Tu se porajajo mnoga vprašanja in apetiti. Albanija tudi danes goji težnjo po intemacionalizaciji proble-ma Kosovo. Nekateri pri nas pa govorijo o nekakšnih pritiskih in o terminu »genocid« nad Srbi in Črnogorci. Kakšen genocid (Nadaljevanje na 6. strani) tiem 6. stran študentski &¦-. , —------:------ (Nadaljevanje s 5. strani) neki, prosim vas! Koiikor vem, genocid po-meni organizirano fizično iztrebijanjc ne-kega naroda s strani vlaftajočega režima s poiitičnim motivom. TRIBUNA: Oprostfte, malo smo zašli, govorimo o mladih, ki se izseljujejo v Ameriko, fam pa obstaja okrog dvajset političnih formacij, ki sb v glavnem proti-jugoslovansko orientirsne. To porneni, da tista mladina, ki do zdaj ni bita protijugos-lovansko razpoložena... Azem Vllasi: Zakaj pa ne pridejo v Slove-nijo kot ti, ampak gredo v Ameriko? TRIBUNA: Hvala, RAZUMEL SEM! Azem Vilasi: Čakaj, ne morem vsakega zadovoljiti. Govorim to, kar vem in mislim. Vodja tribune: V sedemdesetih letih so tudi Siovenci emigrirali v razne države za-hodne Evrope. Če prav vem, jih je bilo med 50000 tn 70000. Prepričan sem, da niso odšli zaradi nacionalnih in emotivnih raz-logov, temveč verjetno ekonomskih. Še nekaj, danes ne govorimo oz. nimamo teme o izseljevanju \z Črne gore, temveč s Kosova. Tovariša Vllasija bi vprašal, ali je kosovsko vodstvo naredilo kaj glede demografskega vprašanja. Zanima me, ali so na Kosovu pripravili kakšen demograf-ski načrt, da bi števiio otrok zmanjšali? Azem Vllasi: Vidite, če spremljam vse okoliščine, s katerimi je bil pogojen splošni razvoj Kosova in če to primerjate s podob-nimi situacijami nekaterih drugih okolij, na-letite na vzpostavljeno zakonomernost. Tudi v prirastku populacije. Na nižji stopnji razvoja, življenjskih pogojev in standarda, je veljalo to, kar je značilno tudi za nekate-re države Afrike, to pa sta visoka nataliteta in mortaliteta. Z naravno selekcijo, razvo-jem in dvigom standarda, zdravstyenih po-gojev se je zmanjšala umrljivost, čeprav še vedno ni dosegla normalne družbene stopnje in tako ne predstavlja družbenega regulatorja pri politiki natalitete. Opazili smo, da to postaja resen problem pri raz-voju, standardu in na splošno, s tem pa vzpodbujamo iniciative za načrtovanje družine. Danes lahko še samo na vasi sre-čate družine s petimi ali šestimi otroki, prav tako tudi v strukturi polproletariata, ki živi y slabših pogojih. V osnovi je naša orientaci-ja v razvoju, dvigu standarda, splošnem dvigu kulturnega nivoja, življenja Ijudi... Opozoriti sem hotel na sklepe predsed-stva CK ZKJ, ki obsežno govorijo o odno-sih v SR Srbiji in ocenjujejo, če lahko na kratko povzamem, da so nesprejemljive tiste težnje, ki razlagajo avtonomnost po-krajin na takšen način, da se državnost re-publike ne more uresničevati z ustavno zasnovo republike v našem sistemu in nesprejemljivo v tistem tolmačenju držav-nosti SR Srbije, pa tudi kot federalne eno-te, oziroma kot družbenopolitične skup-nosti. Mene zanima, ali so ti sklepi o odno-sih v SR Srbiji in v odnosih do Kosova, v odnosu med pokrajinama, znotraj ZK in tudi širše v družbi, bistveno preokrenili razmerje in spremenili tisto vzdušje, ki ga izredno negativno ocenjujejo (stališča Predsedstva CK ZKJ; opozarjajo nas na zelo globoke in velike raziike in zaostritev odnosov glede tega vprašanja graditve enotnosti in sožitja v SR Srbiji). Azem Vllasi: Sklepi Predsedstva CK ZKS o odnosih v SR Srbiji so prišli po obdobju, ko se je zaradi različnih tolmačenj ustavnih odredb in statutarnih form pojavljala velika razlika med posameznimi deli ZK. Mi smo skupno v pokrajinah in v Srbiji kot celoti te sklepe dognali in jih sprejeli kot platformo, ki predstavlja realno osnovo za prebrodi-tev teh nesporazumov. To smo storili zara-di tega, ker izhaja iz obstoječih ustavnih re-šitev statusa SR Srbije kot državne, sa-moupravne, demokratične družbenopoli-tične skupnosti in iz obstoječih ustavnih odredb o statusu socialističnih avtonomnih pokrajin. Predsedstvo CK ZKJ je obvezalo vodstva SR Srbije in pokrajin, da izdelajo skupne programe aktivnosti za uresniče-vanje teh nalog, ki bodo pripomogle k pre-mostitvi problemov in nesporazumov pri uresničevanju enotnosti. Vrnil bi vas na politične, mednacionalne odnose. Kako razlagate določene pojave, ko so albanski nacionalisti, ki so bili od-puščeni zaradi svoje dejavnosti iz delov-nih organizacij v SR Makedoniji, takoj do-bili delo na Kosovu, nekateri od njih pa so bili izbrani celo za univerzitetne profesor-je... Azem Vllasi: Na primer: Doktor Rexhepi! Povejte mi še, ali imate vpogled v novi pojav, katerega poglavitna značilnost je nekakšen obrnjen pojav: al-bansko prebivalstvo po bajeslovnih cenah kupuje zemljo v SR Makedoniji in da hkra-ti Albanci iz Makedonije kupujejo zemljo in stanovanja na Kosovu. Ali gre ta proces y smeri integriranja albanskega naroda in je to nova taktika albanskega nacionalis-tičnega gibanja? Azem Vllasi: Kar se tiče vaše ugotovitve v prvem delu, sem mnenja, da je takšna ugotovitev nerealna in ne vem, koliko ima zveze z resnico. O slucaju Rexhepi smo se po objavi v časopisih pozanimaliv SR Ma-kedoniji. Zvedeli smo, da jim je takšna de-javnost Rexhepija znana že od 68., 69. leta. Te stvari imamo v arhivih od tovarišev iz Makedonije, ki so nam dali pojasnilo o Rexhepiju. Kar se tiče kupovanja stano-vanj, se je to vprašanje večkrat pojavilo in tudi na različne načine komentiralo. Ali kot ogromen kapital ali pa kot sovražna roka v senci, mi pa konkretnih dokazov nimamo. S tem ne rečem, da so naši organi neučin-koviti. Znano je naslednje: na Kosovu je tradicionalen način, s katerim se kapital, zaslužen v tujini ali drugih delih naše drža-ve, vlaga y nepremičnine. Te pa imajo na področju, ki je tako gosto naseljeno, kot je Kosovq; zelo visoko ceno. Ko je beseda o Albancih \z zahodne Makedonije, je znano to, da so ti najbolje situirani, da delajo po vsej državi kot siaščičarji aii obrtnikt Na-čin, na katerega oni vlagajo svoj denar, po mojem mišljenju ni pameten. Kupovanje nepremičnin v drugih okoljih vodi k tenden-ci homogenizacije. TRIBUNA: Tukaj smo že govoriSt o knji-gah, ki se o Kosovu vsak dan pišejo. Tov. Vllasi, ali je imel nacionaSni motiv vetiko vlogo v kosovski stvarnosti, morda celo večjo, kot v nekaterih drugih delih naše države? Kajti iz ene od teh knjig (»Alban-ci«) je moč razbrati, da je »rankovičevi-zem« povzročil iredentizem. Kaj je z osta-limi narodi in narodnostmi na Kosovu, če danes govorimo samo o izseljevanju Sr-bov in Crnogorcev. Ali je vzrok počasne stabilizacije kosovskih razmer v idejnopo-litičnem razhajanju znotraj Zveze komu-nistov Kosova. In nazadnje: tisto, kar pade obiskovalcu Prištine v oči, je hotel Grand, knjižnica in recimo mladinski dom »Boro in Ramiz«; se pravi bogate in razkošne zgradbe, na drugi strani pa smo priča v is-tem mestu revnih hišic \z prejšnjega sto-letja. Vprašanje se glasi: ali bomo nekje v prihodnosti morda spet presenečeni in priča kakim drugim socialnim, recimo ne-mirom? Azem Vllasi: Nekaj sem, kar se tiče vaše-ga prvega vprašanja, že v začetku odgovo-ril. Temelj te države, naše politike je v na-cionalni enakopravnosti. Ustvarjene so enake možnosti za vse, tudi za Albance. Ampak v tem času (mišljena so verjetno šestdeseta leta, ker je bilo vprašanje tako merjeno, opomba avtorjev) so se.izgubila merila v zvezi z nacionalno afirmacijo iz različnih vzrokov... Mislim, da ni potrebno jemati skrajnosti, ki govorijo, da je iredenta nastala zaradi tega, ker so Albancem odpr-li šole v materinem jeziku. Neumnosti!... Kdo se seli s Kosova? Največ Srbi in Črno-gorci. Po naših podatkih se seli tudi del Turkov, pa tudi del Albancev, skratka ni no-bene nacionalne skupnosti, v kateri se nih-če ne bi preseljeval. Morda je tukaj tudi od-govor na tisti ekonomski aspekt. Vodja tribune: Naprej, prosim... TRIBUNA: Oprostite, ni nam bilo odgo-vorjeno na dve vprašanji! Gre za vpraša-nje idejnopolitične enotnosti... Lahko po-novno preberem... Vodja tribune: Tudi drugi smo pismeni! TRIBUNA:!? Azem VHasi: Da, da, okrog hotela Gran; Priština je vendarle središče te pokrajin" Dela se, gradi se, Ijudje prihajajo v Prištino, zato jih je potrebno nekam namestiti. To je delovna gospodarska organižacija, ki nudi svoje usluge, služi denar. Kot vsaka druga! Kar se tiče knjjžnicej je to kulturna in izo-raževalna ustanova. Kupoie na strehi slul jo za varčevanje energije. Ti kontrasti s h šicami... da ne bi primerjali, ampak jaz ji< poznam tudi v središču Beograda. TRIBUNA: Vi, tov. Vllasi, trdite, da je po Hiičnp-vamostna situacija izboijšana. V primerjavi z zadnjimi leti se je res izboljša-fa, na žalost pa smo še vedno priča skraj-no banalnim primerom, primeru Martinc-vič, izseSjevanju Srbov \n Čmogorcev... Mene zanima samo ena stvar, na katero žetim konkreten odgovor, brez slepomiše-nja kot dosfej. Povejte nam kaj o vlogi subjektivnih sil, predvsem ZSM, ZK, SZDL in o uspehih, doseženih v zadnjem obdo-bju, konkretno katerih. Morda sem po-vsem namerno omenil primer Martinovič. Azem Vllasi: Postavil si eno konkretno in erto zelo široko vprašanje. Nesreča je v tem, da sta povezani. Zadeva Martinovič je bila na žalost tendenciozna, v vseh teh neokusnih in umazanih igrah namerno spolitizirana. Normalni Ijudje pravijo, da ni več važno, kaj je tu resnica, ker je resnica lahko samo tvoja, temveč je pomembno, koliko se ta nesrečni primer politizira, zma-nipulira, tako da se potem z njim ukvarja tudi Zveza književnikov in kaj vem kdo še vse. Celo zvezna Skupščina, ob vseh dru-gih problemih!! TRIBUNA: Gre za obveščanje o tem pri-meru... Azem Vllasi: Ni informiranja, ta primer je namerno spolitiziran. Zares je smešno, kako se z nesrečnim primerom nekega človeka tako poigravajo. Vse gre v smeri, da je resnica v tistem, kar so odgovorni or-gani objavili na začetku. Vodja tribune: .. Skoraj polovica udele-žencev je že zapustila prostor. Našega gosta smo dodobra utrudili. Če bom zlo-ben, bom rekel takole: Gostoljubni nismo, ampak dobro! TRIBUNA: Hvala za odgovore, tov. Vlla-si!!! To je tisto, kar smo pripravili, novinarji in fotoreporter. Na jzhodu smo zaslišali tih razočaran glas: »Pričakovali smo kaj več!« Neuradno srečanje s tov. Vllasijem: PeOa: Tovariš Vllasi, hvala vam. Eden redkih ste, ki se zelo spretno izogiba odgo-vorom! AzEm: Ne, nisem... NiKoLa: Peda, mi smo se tukaj navadili na odgovore Mitje Ribičiča! Avtorji: NIKKOLA BERISHAJ PEDA AŠANIN MARTIN BERISHAJ foto: ALOJZ KRIVOGRAD Prevedel z opombo: Zaradi boljše sez-nanjenosti: Naša vprašanja so postavljena za imenom TRIBUNA, kar pa s tribuno kot obliko razprave nima nobene zveze. Vsa druga vprašanja so brez označbe. MLADEN PETRETIČ gido SA DEMOKRATIJOM SE NE MOŽEMO IGRATI! Azemu Vllasiji ni kaj očitati. S svojim na-stopom na diskusiji KOSOVO - PROBLE-Ml, PERSPEKTIVE, RAZVOJ v Cankarje-vem domu je pokazal dokajšnjo mero po-litične kulture, predvsem pa pripravljenost na dialog z javnostjo. To omenjam zaradi napačnega pojmovanja, da se pri nas po-litika izmika javnosti. Prav javnost je nujni konstituens vsake politike, tudi tisk, ki se ceb (ali predvsem) v svojih najmanj de-mokratičnih oblikah nadvse trudi, da bi do-živela svojo javno potrditev. Toda politikov, ki bi si v tej deželi (mislim na tisto širšo bal-kansko skupnost, katere del leži bojda tudi na sončni strani Alp) upali tvegati še kakš-no drugo javno predstavo kot pa slovesno otvoritev, miting ali zborovanje, je bolj malo in tiste, ki si upajo tvegati dialog z jav-nostjo, bi se dalo prešteti na prste. Med slednje se je spet enkrat uvrstil tudi tov. VI-lasi, ki je poleg vsega še obljubil, da bo od-govarjal po najboljših močeh na vsa vpra-šanja. Toda pustimo za hip tov. Vllasija ob stra-ni, skupaj z vprašanjem ali tovariša politika kaj obvezuje, da na vprašanja ne samo od-govarja, temveč tudi odgovori, in se raje zazrimo v vesoljstvo »cankarjanske javno-sti«. Občinstvo, ki se zbira na javnih razpra-vah in okroglih mizah v včasih kar preveč spolitiziranem hramu slovenske kulture in ki se čuti polaskano vselej, kadar je ozna-čeno z besedo, ki na daleč diši po demo-kraciji, namreč z besedo »javnost«, ni ka-kršnakoli javnost. Še najmanj je to rous-seaujevska javnost na trgu zbranih držav- Ijanov, od katerih ima vsak vsaj neko mini-malno praktično izkustvo o javnih, torej po-litičnih zadevah. In kaj ve »cankarjanška javnost« o situaciji na Kosovu? Neposred-nih izkušenj nima, če pa jih že ima (kot npr. izseljeni Srb s Kosova), mu prav emocio-nalna obremenjenost kot posledica brutal-nih razmer on'emogoča postaviti »prava« vprašanja. Kajti ta, ki vpraša, zakaj je neka smrdeča in zdravju Ijudi nevarna akumula-cija odplak postavljena za srbsko vasjo in v bližini srbskega kulturnozgodovinskega spomenika, s svojlm vprašanjem že tudi predpostavlja, da bi bilo vse v redu, če bi taista akumulacija stala sredi albanskega etničnega področja. Iz tega vprašanja in iz odgovora Azema Vllasija, ki je'zanikal bli-žino tega objekta do svetih tal srbstva, smo po naključju izvedeli še nekaj več tako o nacionalnih odnosih kottudi o ekološki si-tuaciji na Kosovu, predvsem pa je postalo jasno, da je nastop z nacionalnih pozicij, kolikor te niso slovenske, v slovenski jav-nosti nemogoč. Vrnimo se zopet k njej, »cankarjanski javnosti«. Ker nima izkustva o položaju na Kosovu, morda res presoja z nevtralne po-zicije, kar pa omogoča hkrati tudi tisto le-nobno in na videz kar najbolj demokratično pozo sprejemanja vseh mnenj kot enako veljavnih, ali pa jih vrednoti glede na druž-beno pozicijo govorca, torej glede na to, ali nekdo nastopa s piedestala politike (beri oblasti) ali opozicije (beri Ijudstva). Oba pristopa pa že sama po sebi diskreditirata vsako težnjo po resnici. Toda kljub temu, da »cankarjanska javnost« nima izkustva, vendarle nekaj ve. Saj je to medijska jav-nost, ki obvlada kopico podatkov, dejstev, primerov. A kdo bo dal roko v ogenj, da je tisto, kar je prebral v časopisu, videl na enem izmed nacionalnih TV programov itd., res? Ali je res mogoče z medijskih pri-merov sklepati o splošni situaciji na Koso-vu? Azem Vllasi je samo javno izrekel dvo-me, ki jih je o teh informacijah vsak poslu-šalec zase že imel, in že smo imeli grešne-ga kozla, ki ga politika tako rada razkazuje na vsakem sejmišču - sredstva javnega obveščanja. Ko pa javnost podvomi v tisto, kar jo kot sodobno javnost šele omogoča, potem za jalovost dialoga vprašani ni nič več kriv. Nelagodje in razočaranje publike je bilo soražmerno z dolžino »dialoga«, katerega smo se udeležili s tiho željo, da bi izvedeli »še nekaj več«, da bi govorec izrekel, če že drugega ne, vsaj oseben presežek nad proklamiranimi in javno objavljenimi stali-šči. »Vzrok« spodletelega srečanja pa ni bil na strani govornika, ki je s svojim osebnim šarmom sicer lahko zakril, da leži problem v politični govorici, oz. v takšni vlogi govor-ca, kjer je ta ne toliko reprezentant prepo-znavne politične prakse, temveč v prvi vrsti »vojščak partije«, ki vedno in vobče pred-stavlja nič drugega kot zgolj njeno zgodo-vinsko poslanstvo. ObČinstvo pade na fin-to lastne želje in hoče videti politično osebnost tam, kjer je posameznik le govo-rilo, »glas božji«. Prva pravica »božjega glasu« pa je dajati imena stvarem, iz česar je krščanstvo izpeljalo svoje poslanstvo prekrščevanja^- preimenovanja stvari po božji podobi. Šele s krstom, s tem, ko mu Bog podari ime, postane človek član ob-čestva in šele s tem mu je dana pravica bi-vanja po božji milosti. Tudi temeljna politič-na praksa Partije je praksa preimenovanja in prekrščevanja. Samo za primer: Stalino-ve zahteve, da se y ekonomiji prenehajo uporabljati kategorije, kot so mezda, de-lovna sila, kapital, ker pač ne ustrezajo »novim zgodovinskim okoliščinam«, prekr-ščevanja tradicionalnih, religioznih (musli-manskih) imen v imena, ki ustrezajo »bist-vu nove družbene stvarnosti«, kar je na-jbolj dosledno prakticirala albanska, v lan-skem etnocidu nad turško manjšino pa še bolgarska partija. Ceprav se človek zaveda, da je realni socializem družbena praksa, ki se je ne da imunizirati niti z državno mejo niti z Ustavo, gakljubtemu zmrazi pohrbtu.koizusttov. Vllasija sliši, da se nekateri pripadniki a!-banske narodnosti igrajo z demokracijo in pravico, ker »svobodno« poimenjujejo svoje hčere in sinove, kar vse terja odločno akcijo subjektivnih sil. Z demokracijo (pa čeprav v najbolj banalnem meščansko-formalnem smislu) se res ne moremo igra-ti. Zato mora subjektivnim silam povsod postati jasno, da je imenovanje potomcev izključna privatna pravica staršev, v kate-ro se Država nima pravice vtikati, četudi kdo imenuje svojo hčer Rdeča Albanija. Verjetno je prva dolžnost subjektivnih sil skrbeti za blagor Ijudstva. To pa pomeni opustiti slepo vero v zdravilno moč indust-rializacije gospodarstva in razmišljati tudi o tistih razvojnih možnostih, ki bi izpodkopa-le temelje gospostva birokracije. V na-sprotnem bo namreč za vedno več prebi-valstva osnovna idejna deviza t.i. »subjek-tivnih sil« naslednja: »Ne moremo ti dati niti službe niti kruha, lahko pa ti spreme-nimo ime«! DES ILUSIO imci ona li/em ¦* fur=?t ss ¦^•m'v»" •i'i«j«m uw«:: m :iAmmm iSss: Kospvo se riaprej kfvav). V t>6letriiH rtie-secih je postalo spet središče jugoslovan-ske pozornosti. Dva dogodka sta temu naj-več botrovala. Kosovski književniki srbske, čmogorske in muslimanske nacionalnosti, 40 po številu, so napisali in poslali v jav-nost odprto pismo in zagrozili, da bodo iz-stopili iz Društva književnikov Kosova. Ta dogodek je bil še bolj dramatiziran z izred-nim sestankom predsedstva Društva knji-ževnikov Jugoslavije v Ljubljani. Drugi, veliko bolj banalen, je primer »Marinkovič«. V normalnih pogojih ta pri-mer ne bi dobil več publicitete kot v črni kroniki dnevnega časopisja. Patološki pri-mer samoposilstva s pivsko steklenico je dolgo časa odmeval po časopisih, ki niso bulvarski. Bil je svojevrstni indikator nape-te situacije na Kosovu. Kosovo pa kljub ponavljanju, da je »var-nostna situacija boljša kot pred štirimi leti in da se nenehno izboljšuje«, kar naprej zapuščajo Srbi in Črnogorci, ki so nekak-šen sramotni madež Kosova. Po nekaterih podatkih danes na Kosovu živi toliko Srpov in Črnogorcev, kot jih je bilo leta 1953. Po uradnih podatkih iz leta 1960 se je izselilo čez 220.000 Srbov in Čr-nogorcev. Današnja nacionalna sestava na Kosovu je naslednja (po zadnjem popi-su prebivalstva): Skupaj: 1,584.441., Alban-ci: 1,226.736, Srbi: 209.498, Musiimani: 58.562, Črnogorci: 27.028 in drugi. Že dol-go se govori o problemu izseljevanja Sr-bov in Črnogorcev. Ve se, da to akcijo izva-ja iredenta, ki ima za temelj ideologijo meš-čanskega nacionaiizma. Cilj je ustvarjanje etnično čistega Kosova. V samem začetku bom povedal to, da je iredenta s svojo or-ganizacijo in učinkovitostjo v svojih akcijah že presenetila jugoslovansko javnost. Tako je organizacija spomladanskih de-monstracij 1981. leta šolski primer dobro organiziranih demonstracij. Miličnik spe-cialec, ki je sodeloval pri »stabiliziranju in pomirjanju« situacije ha Kosovu, je izjavil, da 6e bi dobili v roke organizatorja de-monstracij, bi mu čestitali za zelo dobro organizacijo. Tudi celotni mehanizmi izseljevanja Sr-bov in Črnogorcev so dobro izdelan si-stem. To metodo navaja v svojem Zapisu s Kosova Milisav Savič v Književnih novinah št. 693 (pravi, da jo je slišal od najmanj 10 Ijudi). Za kupovanje prve posesti v srbski ali črnogprski vasi se da toliko denarja, ko-likor zahteva prodajalec. Pri tem padajo neverjetne vsote. Hiša z ohišnico v nekate-rih kosovskih vaseh stane toliko kot luksuz-na vila v Dubrovniku. Takšen sistem velja pri kupovanju še druge, tretje, četrte po-sesti. Kupci sploh ne sprašujejo za ceno. Kasneje pa se ostaja srbska in čmogorska posestva kupujejo in prodajajo po ceni, ki o določa kupec - Albanec. Ponavadi sko-raj zastonj. Seveda pod pritiskom in z izsi-jevanjem. Med Ijudmi, Srbi in Črnogorci, j/elja prepričanje, da je kupovanje srbskih !n črnogorskih posestev zelo podrobno na-tčrtovala iredenta. V tem sklopirso še druge aktivnosti, ki jimajo za cilj zastrašiti te Ijudi in vnesti ne- lir v njihovo življenje in jih tako prisiliti y selitev. V ta sklop spadajo taka grozodej-^tva, o katerih beremo v časopisih: posil- siva žensk in mladoleinih deKl c sežigahje srednjeveških kulturnih spomenikov, uni-čevanje spomenikov NOB in nagrobnih spomenikov. Uničevanje letine in razne namerne škode na poljedelskih površinah, diskriminacija pri zaposiovanju, grobi fizič-ni napadi in celo umori itd. Teksti nagrob-nih spomenikov žrtev »kosovske vojne« simbolizirajo čedalje slabše mednacional-ne odnose. Tako piše na nagrobni plošči nekega Srba: »Prosim, bratje, za tišino, da vam povem tole resnico. Dne 30. 6. 1982. leta ob 13.30 je izdihnil Milinčič Danilo Dača na svojem posestvu v naročju svoje matere. Zlikovec mu je strahopetno vzel mladost in pustil, da se rodi otrok in da raste brez očeta. Vendar je pogumno umrl in branil svojo domovino«... CMj aktivnosti iredente za ustvarjanje et-nično čistega albanskega Kosova je v osnovi nazadnjaški in rasističen. Albanska iredenta, ki predstavlja svojevrstno državo v državi, vodi in izpeljuje svoje akcije brez velikih zadržkov. Dolgo časa so njeno ak-tivnost okoli izseljevanja razlagali s tezo, da se Ijudje izseljujejo iz ekonomskih raz-logov. Ta razlaga samo delno drži, če se upoštevajo dejstva, da so Srbi, Črnogorci državljani druge vrste in da so v posamez-nih pogledih v slabšem položaju kot v času okupacije. To jasno govori, da ekonomski dejavnik ne pojasnjuje celotnega dogaja-nja okoli izseljevanja. Politična praksa iredente v ustvarjanju etnično čistega Kosova je sestra dvojčica enverjevske politike ustvaranja čistih Al-bancev. V obeh primerih gre za podoben način reševanja problemov. V osnovi pa gre za nasilje in nedemokratičnost. Proces unifi-kacije se odvija po razlicnem vrstnem^ redu. V Albaniji so vse razliene vere zame-njali z eno edino vero, albanskim naciona-lizmom. Vse različne poglede na svet z al-bansko čisto varianto marksizma-leniniz-ma. Vse različne pogrebne ceremoniale so zamenjali z enim samim, uradno dovolje-nim. Z zakonskim aktom so dovoljena samo »spodobna« albanska imena. Nacio-nalne manjšine se po nasilni poti asimilira-jo v albansko nacijo. Vse brade in brki, ki Ijudi delajo še bolj različne, so prepoveda-ne, tako da v Albaniji, razen Stalin in Sken-derbeg na spomenikih, nihče ne more ime-ti brkov oziroma brade. V velikem taborišču, ki se imenuje LSR Albanija, so za tiste, ki ne zaslužijo, da bi bili navadni zaporniki, ustanovljena poseb-na taborišča za prevzgojo. Tako so bili uni-čeni ali prekvalificirani vsi različni musli-manski, katoliški in pravoslavni verski spo-meniki. Na drugi strani njena sestra dvojčica ko-sovska desnica uporablja situaciji bolj pri-lagojena sredstva. Skrajni efektjteh sred-stev se kaže v tem, da se Srbi in Črnogorci sami izseljujejo. Ni potreben noben pose-ben transport, vlaki ali poseben kompozici-je. Ta metoda odstranjevanje tujega, sov-ražnega elementa, kaže viden napredek natem balkanskem prostoru. Čarobnafor-mula je v tem, da se nesrečniki sami izse-Ijujejo. Tako Srbi in Črnogorci zapuščajo svojo »tujo« deželp največkrat, ker so v to S prisiljeni. Albanska desnica, skoncentrira- n< na v iredenti, uporablja del albanske nacio-nalnosti za svoje umazane posle. Celo ot-roci se velikokrat ppjavljajo kot akterji skru- njenja grobov, namemega škodovanja in iz odkritega pritiska. p_! Tako se albanski otroci znajdejo v vlogi ^ »avantgarde« kosovske tragedije. vj Tako je tudi v aprilskih demonstracijah Je 1981. leta albanska iredenta postavljala ot- °l roke v prednje vrste množice, ki je demon- k< strirala. V tem nepoštenem boju, ki je v ne- s< katerih elementih, tudi po besedah tega o\ prebivalstva, bolj krut kot v času okupacije ei in bi se ga dalo primerjati z obdobjem tur- s< ške zasedbe. S( Najbolj žalostno in hkrati čudno pa je, s< da napredna albanska inteligenca o celi S( zadevi molči. Mogoče to dejanje na Koso- ki vu danes lahko razumemo kot zgodovin- pj sko možnost maščevanja za vse, kar so Al- v; banci pretrpeli v predvojni Jugoslaviji in v se času Rankoviča. Ta način »zob za zob« ne Zi pelje nikamor. Namesto razvijanja bratskih kj in kooperativnih odnosov, ki jih ni bilo malo ž< med Srbi in Albanci v zgodovini, smo priče to nastajanju vse večjega prepada, sovraštva Iji in nezaupanja med njimi. et Za demokratično albansko javnost na Kosovu, če sploh obstaja (upam pa, da obstaja), če ni pripravljena začeti akcije proti takšnim aktivnostim iredente, lahko ^ predpostavljamo, da bo ravno ona nasled- ^ nja na črni listi svojih oblastnikov. Akcija C~ etnično čistega Kosova se bo nekega dne ? prelevila v čistko znotraj albanske nacije v c iskanju »nečistih« Albancev. Povezanost i ined politično prakso E. Hoxhe In kosovske iredente je iasna. ¦3 Srbov, črnogorcev, Muslimanov in ostalih nealbanskih manjšin. Izseljeni Srbi med »svojimi«. Največji paradoks pri celi tragediji okoli izseljevanja je ta, da kq se kosovski Srbi preselijo med »svoie« šumadinske Srbe, jih le-ti sprejemajo kot nujno zlo oziroma kot »Šiptarje«. Tako so ti liudje brez domo-vine. Na Kosovo trdo, v Sumadiji visoko -je njihov pregovor. V »svojem« srbskem okolju so tudi državljani drugega reda, tako kot na Kosovu. Iz svojega rojstnega kraja so jih izgnali kot nezaželjene, v novem okolju pa jih ne sprejemajo za svoje, sebi enakopravne. V temje še večja tragika iz-seljevanja Srbov in Crnogorcev s Kosova. Na drugi strani Srbi in Cmogorci na Ko-sovu nimajo svojega političnega vodstva. Seveda tu ne štejem »vikend politika«. To so tisti kosovski, srbski in črnogorski kadri, ki so med tednom na Kosovu, čez vikend pa odhajajo domov, v Beograd. Kako ta vzor srbskega vodstva vpliva na proces iz-seljevanja, si lahko samo Dredstavljamo. Zato ti že izseljeni »vikend politiki« nimajo kaj povedati 0 izseljevanju, ker so se sami že izselili. V kosovski zmešnjavi je jasno le to7 da se vse več Srbov in Črnogorcev izse-Ijuje, in da iredenta uresničuje svoj načrt 0 etnično čistem albanskem Kosovi 8. stran študentski časopis ¦ naci ona hženi Priština, 31.12.1985. Zakaj danes velika večina jugoslovanskih množičnih medijev skoraj redno objavlja poročila in članke o Kosovu, ki pa so taki in drugačni, usmerje-ni tako in drugače. Še zmerom pa je malo takih, ki bi jim mogel človek verjeti. Tako sem se odločil, da si pogledam zadevo sam na svoje oči, zakaj to je edini način, da dobiš vsaj približno zanesljivo informacijo o stanju, ki vlada na področju avtonomne pokrajine Kosovo. Ameriki bili Indijanci pred Evropejci, pa jim to pri uveljavljanju njihovih pravic prav nič ne pomaga. Niti ne gre iskati vzrokov samo v eko-nomski situaciji, pa čeprav je ta odločilne-ga pomena pri prehodu nacionalizma iz la-tentne v manifestno obliko. Tako enačimo posledice z vsebino, povode z vzroki in še in še... Ko sem se prikazal v Prištini, oborožen z najrazličnejšimi predsodki in stereotipi in tako zakoračil v gostilno »Tri šešira«, se mi je srce kar nasmejalo, ko sem plačal za steklenico piva stodvajset dinarjev. Pa je bilo mojega veselja kmalu konec, zakaj maloprodajne cene so y trgovinah domala identične tistim, ki veljajo v Moji deželi Slo-veniji. Tako stane olje v plastični embalaži 380 dinarjev, za konzervo rib »Eva« pa je treba v Priština odšteti 130 dinarjev. Štruca belega kruha stane nekoliko manj kot v Ljubljani, pa tehta zato temu primerno, le 650 gramov. Tako mi ni uspelo na račun hrane privarčevati niti dinarja. Ko pomisli človek na višino povprečnega osebnega dohodka, ki ga prejmejo prebivalci avto-nomne pokrajine Kosovo, se mu lahko kaj hitro srce zaskoči ali pa ga udari možgan-ska kap, ker je prav težko verjeti, kako zmo-rejo tod Ijudje krpati mesec z mesecem, te-den s tednom, dan z dnem. Kako je mogo-če preživeti družino z enajstimi člani z 30.000 dinarji mesečno? Kdo lahko ra-zume Albance iz Črne gore, ki se množič-no izseljujejo v ZDA? Kako si je mogoče razlagati to zameglje-nost informiranja v sredstvih jugoslovan-skih množičnih medijev, to izkrivljenq-po-pačeno in tendenciozno pisanje, ki načrtno prikriva informacije in zavaja jugoslovan-sko demokratično javnost, če ta sploh ob-staja, v smislu da onemogoča mnenjski proces in s tem tudi akcije, ki bi jih lahko za-čela demokratična javnost, zbrana okrog problemov in dogajaRj v Avtonomni pokra-jini Kosovo. Tako ekonomskih kakor tudi političnih. Ali je tudi tokrat resnica le pravica moč-nejšega in s tem orodje vladajočega razre-da nad tistimi, ki mu niso enakopravm? In zakaj ne? Kdo so ti, ki tod dele resnico? Kdo so, ki jemljejo preprostemu človeku možnost iastnega presojanja ifi ga odriva-jo daleč stran od tistega, čemur pravimo procesi odločanja, od tistega, kar je ena poglavitnih človekovih pravic in dolžnosti. To imenujemo tudi svoboda. Vzrokov za nacionalizme, srbske ali al-banske, slovenske ali hrvaške, ne gre iskati v posameznih intelektualcih. ki se tu in tam ognjevito psujejo, grizejo in pljuvejo, dvi-gajo prah in smrad, povedo pa le bofj malo. Preteklo leto je bila precej vroča dilema, kdo je na geografskem po.dročju Kosova žive! prej, Srbi ali Albanci??? Vsakemu os-novnošolcu, ki redno prebira Politikin za-bavnik, pa je že zdavnaj jasno, da so v Vzroke je treba iskati v etničnih razlikah, v razlikah v gospodarski razvitosti, v raz-redni strukturi, y političnem sistemu, zgo-dovinskih pogojih raevoja in velikosti neke etnije narodnosti, naroda, družbenega raz-reda ali družbega sloja. Ljudje so DOBRI, osebno nimajo proti pripadnikom drugih družbenih skupin, etnij ali narodnosti ničesar, pa vendar do njih reagirajo drugače kotdo pripadnikov svoje etnične (narodne skupnosti), torej reagira-jo drugače od tistih, s katerimi se identifici-rajo, kot pa do tistih, s katerimi se ne. Pri-padnike posameznih etničnih skupnosti veže skupen interes, ki pa je hkrati tudi in-teres vsakega njenega pripadnika. To jein-teres po preživetju - po nadaljevanju člo-. vekove vrste. Ta interes se kaže kot etnični ali nacionalni interes, ki predstavlja težnje in hotenja pripadnikov nekega naroda, na-rodnosti, etnije, razreda ali družbenega sloja po svoji lastni samoreprodukciji. Na-cionalni interes je tolikšen, kolikršna je moč neke nacionalne skupnosti. Odvisna je od njegove ekonomske in politične moči, ki izvirata iz strukture in organizira-nosti njenega političnega sistema oziroma njenega položaja v političnem sistemu neke večnacionalne skupnosti. Zaključim naj z ugotovitvijo, da na Koso-vu ne hodijo Ijudje naokrog z noži in puš-kami, kakor si to predstavlja bedna duša povprečnega Slovenca, ki nikakor ne more preseči okvirov svoje gostilniške ali partij-ske ideologije. Na Kosovu ni zarjavelih no-žev in krivih pušk. Tu so tanki in rakete, tu je politični sistem, ki uspešno opravlja svo-jo funkcijo ohranjanja samega sebe pod pogojem, da predhodno eliminira sleherno obliko svojega življenjskega sovražnika -demokraeije. GEZUAR VITIN E Rl 1986 FUTI-VESELI BOLJŠEVIK Pred več kot mesecem dni je na naslove šestnajstih republiških in zveznih organov v Beogradu dospela peticija prebivalcev Kosovega Polja, predmestja Prištine. V pe-ticiji z 2011 podpisi državljani tega dela Ju-goslavije zahtevajo, da republiški in zvezni forumi odločno posredujejo na Kosovu in v Metohiji ter zaščitijo srbski narod pred ge-nocidom in delovanjem albanskega nacio-nalizma in iredente. Po mnenju podpisni-kov se oblasti v pokrajini maskirajo s socia-listično ideologijo, zato se položaj tudi štiri leta po nemirih ni izboljšal. Zahtevajo, da se albanskim emigrantom na Kosovu od-pove gostoljubje, da se skliče izredna seja zvezne in republiške skupščine in da se razveljavijo vse kupopoprodajne pogod-be, po katerih je lastnina srbskih družin prešla v roke Albancev. Peticija je seveda sprožila val ogorčenja in obsodb s strani političnih, zlasti kosov-skih forumov. »Policijske delovne skupine« (sintagmo smo seveda postavili pod nare-kovaje), ki so proučile podpise in obiskale nekatere podpisnike, so ugotovile, da so nekateri podpisovali tekst na zaupanje, to je, ne da bi ga prebrali, ugotovili pa so tudi, da je nekaj podpisov napisala ista roka. Peticija je bila, kot je pri nas že stalna prak-sa, enotno obsojena. Lokalni politiki so v svojem samoljubju podpisnikom pred-vsem zamerili.dasoseneposrednoobmili na republiške in zvezne organe, organe oblasti in samoupravljanja v pokrajini pa prezrli. Zlasti zadnja opazka je smešna. Nera-zumljivo od peticionašev bi namreč bilo, če bi peticijo vročili »maskiranim nosilcem socialistične ideologije« v pokrajini. Petici-ja predstavlja kritiko dela kosovskih politič-nih in oblastnih struktur (še nedavno tega je Azem Vlasi Ljubljančanom zatrjeval, da se položaj na Kosovu normalizira). Tisto, kar bi lahko podpisnikom peticije morda zamerili, je dejstvo, da poudarjajo samo ogroženost srbskega naroda na Kosovu, na ostale tam živeče narodnosti pa pozab-Ijajo. V resnici te narodnosti predstavljajo samo 9,3 % kosovskega prebivalstva (Sr-bov je 13,2 %, Albancev pa 77,5 %). Po he-katerih komentarjih in reakcijah na peticijo lahko domnevamo, da se proti podpisni-kom peticije pripravljajo sankcije. Sama peticija opozarja na dve stvari: pr-vič na to, da položaj na Kosovu še zdaieč ni normaliziran. Pod pritiskom iredente se izseljevanje srbskega in čmogorskega na-roda iz pokrajine nadaljuje. Samo v prvih devetih mesecih ietošnjega ieta se je s Ko-sova izselilo 114 družin. Ne glede na neka-tere ekonomske rezultate poslovanja (iz-voz pokrajine naj bi se povečal za 10%. uvo.z pa zmanjšal za 2 %) je evidentno, 6t. v ospredje stopajo zlasti politični problemi, s katerimi pa se oblastne strukture pokraji-ne, republike in federacije niso sposobne, ne morejo ali pa nočejo spopasti. Alban-skega nacionalizma namreč ni mogoče iz-trebiti z arefacijo petdesetih iredentistov. 0 politični diferenciaciji, o kateri se je veliko govorilo 1981. leta, se danes govori vse manj. Najbrž tudi zato, ker bi ta diferencia-cija (čistke), če naj bi bila temeljita, morala zajeti ne samo albanske vrste. Oster poli-tični poseg v kosovski sindrom bi pomeniil tudi revizijo celotne politike federacije in republike Srbije do kosovskega problema, vprašanje pa je, v kolikšni meri so birokrat-ske strukture pripravljene spustiti se v takš-no inventuro. Reakcije na 2011 podpisov pa odpirajo še drug, globalen političen problem, iz ka-terega bi lahko po deduktivni poti sestopilii tudi h kosovskemu sindromu. Peticija dr-žavljanov Kosovega Polja tokrat deluje na fenomenalni, na videz abstraktni ravni,,. hkrati pa odpira vprašanja demokratičnostfi. »stebrov družbe« in njihove politične kuftu-" re. Ni bilo prvič, da so bili obsojen\ poskusii in metode izveninstitucionalnega politič-nega delovanja. Bolj kot na probleme, na katere je želelo opozoriti 2000 podpisov,, so se naslovniki peticije osredotočili na na-čih političnega udejstvovanja, ki gaizkazu-je peticija. Medtem ko so z nonšalantnimi zamahom opravili z vsemi opozorili na po-sledice albanskega nacionalizma in šovi-nizma, pa so združno, ne glede na mesto) izjavljanja, obsodili množično politično) gesto kot napad na sistem, torej na njihi same. Obsodba je bila seveda upravičena v enaki meri kot peticija. Apeliranje na oblastt v resnici pomeni kritiko in napad na sistem.. Sam fenomen peticije, ne oziraje se na nje-govo vsebino, namreč že obsoja sistem-ske institucije in njihovo politično prakso, kii je vzrok kosovskim problemom. Peticija bii bila obsojena, tudi brez teksta, s podpisii na poli papirja, v katerih bi oblast prepo-znala svoje oponente. Tako vprašanja demokratičnega politič-nega življenja kot tudi njim podrejeni ko-sovski problemi se bodo v najboljšem pri-meru prenesli vsaj v prihodnje leto. MIRAN naci ona 1 i 70111 bi svet hotel videti, kako bi izgledal v pri-eru, da bi imeli politično moč nerazviti, item naj si ogleda Jugoslavijo!« azgovor z Igorjem Bavčarjem Povod za razgovor z Igorjem Bavčarjem, i/šim »TRIBUNAŠEM« in sedanjim odgo- irnim urednikom »ČASOPISA ZA KRITI- ) ZNANOSTI«, sta bila dva popolnoma zlična dogodka, ki pa ju vendarle druži kaj skupnega. Prvi je predavanje Azema fasija o situaciji, dilemah in perspektivah i Kosovu, ki je bilo v Cankarjevem domti, iugi pa izid »KRTOVE« knjige RAZVI- )ST IN NERAZVITOST izpod peresa an- eškega poiitičnega ekonomista Geottre- Kaya, h kateri je I. Bavčar napisal pred- )vor z naslovom: Nerazvitost in industria- acija kosovskega gospodarstva. TRIBUNA: V času, ko se v Jugoslaviji )litika prepira kdo koga izkorišča in ji pri m oficielna ekonomska znanost ne amo pridno pomaga, temveč te spore še pdpihuje, si postavil heretično tezo, s ka- »ro dobesedno izmakneš tla pod nogami ,em nacionalnim ekonomistom. Trdiš imreč, da problem nerazvitih ni v tem, da i izkoriščani, temveč je v tem, da so pre- alo izkoriščani. S čim lahko to svojo tezo aniš? Bavčar: Pred leti, ko je bila kosovska kri-ina vrhuncu, je bila na FSPN organizira-lokrogla miza, na kateri sem prvič nasto- s to tezo, da je Kosovo nerazvito zato, srni eksploatirano in ne zato, ker je eksp-atirano. Kasneje sem se popravil, pred-em zaradi tega, ker so besedo eksploa-ci)a vzali v zakup Ijudje, ki nastopajo, po-)jno rečeno, s pozicij svojih nacionalnih O.nomi). Namesto eksploatacije bi bilo ilj točno reči prelivanje presežne vred-isti. Toda bolj bistveno od tega ]© ta teza; jo Kay v svoji knjigi podrobno argumen-a, da problem nerazvitosti ni v izkorišča- , temveč v tem, da je neko področje pre-alo vpeto v svetovni razvoj razvitih delov pitalizma. To dokazujem na primeru igoslavije z avtarkičnostjo jugoslovan-ega gospodarstva, ki kaže na eni strani edno monopolizacijo, na drugi pa to, da nekatere veje, ki so ključne za razvoj Ju-islavije, kot npr. elektroindustrija, pred->valna industrija ipd., tako disperzirane, ije vsaka republika skoraj povsem avto-bsistenčna, celo v oskrbovanju s surovi-mi, energijo, vedno bolj pa tudi s hrano. icionalne delitve dela seveda s stališča pitala ni. Kosovo zavzema v okviru te ne-cionalne avtarkije posebno mesto. )oločeni projekti o razvoju Kosova so vpadali s tisto obliko razvoja v Jugosla-i, ki so jo favorizirale nacionalne birokra-e, ko so se začele napihovati v nacional-ekonomijo. Kosovska birokracija je to posebej uspešno počenjala. Kosovo je 0 (in je še) obremenjeno s hipoteko iz steklosti. Ker je bilo vprašanje Kosova is-jasno tudi politično vprašanje glede od-sa do Albanije, so na Kosovo preko Fon- da za razvoj nerazvitih, ki je še edini ostal od plansko administrativnega gospodar-skega modela, pritekale enormne količine kapitala. Na ta način se je poskušalo rešiti politično žgoče vprašanje Kosova. V uvo-du h Kayevi knjigi sem pokazal, da se je na ta način ne šamo dopuščalo, da se je Ko-sovo razvijalo v skladu z vizijo tamkajšnje birokracije, ki je navidez paradoksalno imela popolnoma tehnokratski plan razvo-ja, osnovan na visoko opremljeni in kapi-talno intenzivni produkciji z razvito tehno-logijo itd., temveč se je pokazalo tudi, da gospodarstva drugih republik in pokrajin niso imela večjih ambicij, da bi integrirala kosovsko gospodarstvo v razvoj lastnega. V toliko je tudi mogoče opravičiti tezo, da je problem Kosova oz. nerazvitih v tem, da so premalo eksploatirani. V uvodu sem opo-zoril na tiste opombe iz plana Jugoslavije, ki cpozarjajo, da te povezave ni, da je t.i. združevanje dela in sredstev preko meja nacionalnih ekonomij minimalno. Tako je npr. delež nakupa blaga in storitev znotraj republike oz. nacionalne ekonomije v po-vprečju večji od 66 %, samo 2,4 % delov-nih organizacij je združeno v sozde iz dru-gih republik in pokrajin... TRIBUNA: Ali ni težnja po avtosubsis-tenčnosti tudi zakonsko sankcionirana s tem, da nekdo, ki vlaga izven svoje nac. ekonomije, nima nobenega vpliva nad ustvarjeno presežno vrednostjo in se zato vlaganje kapitala, spet s stališča kapital-ske racionalnosti, enostavno ne izplača. Tako ostaja edina oblika pomoči zloglas-na pomoč prek fonda. Po drugi strani pa bi popolna nadomestitev fonda z neposred-nim združevanjem dela in sredstev med razvitimi in nerazvitimi vodila v nadvlado razvitih, ki bi brez dvoma odprla politično vprašanje nacionalne enakopravnosti. Povedano pc domače - to bi pomenilo, da se ekonomsko in organizacijsko močnej-ši, ki bi bili identrfjcirani kot S!cv@nci. Hr-vati itd., vmešavajo v organizacijo produk-cije na Kosovu. Bavčar: S stališča kapitala bi bilo bolj ra-cionalno forsirati neposredno združevanje dela in sredstev, tudi z omejeno možnostjo kontrole nad ustvarjeno presežno yre_d-nostjo. Toda tudi omejena kontrola je še vedno večja od kontrple nad sredstvi, ki gredo preko Fonda, kjer kontrole s strani združenega dela pravzaprav sploh ni. Novi predlogi o bančnem in deviznem zakonu, po katerih bi bil garant za posojila, ki jih na-jema kosovsko gospodarstvo,.tudi Zvezni fond in ne samo Narodna banka in poslov-ne banke, so šele v povojih. Toda to bipo-menilo, da bi Fond moral imeti vpogled v strukturo investicij, v strukturo vlaganj in kreditov ter skrbeti tudi za razvojne plane. Tega kapitala ni mogoče več pustiti nenad-zorovanega. S kontrolo investiranja kapita-la se spodbija tudi materialna struktura moči kosovske birokracije. Tu patrči natis-to točko, ki ostaja v Jugoslaviji nerazreše-na, se pravi na nacionalno vprašanje. TRIBUNA: Na predavanju Azema Vllasi-ja v Cankarjevem domu smo spet slišali čarobno formulo reševanja težavnega gospodarskega položaja, v katero izgleda trdno verjame vsaka, ne samo kosovska birokracija - ta formula se imenuje nadalj-nja industrializacija. Ti pa v uvodu posta-viš tudi drugo heretično tezo - da je pro-blem nerazvitosti prej problem hiper-industrializacije kot pa problem premajh-ne industrializacije. Ali ni nadaljnja in-dustrializacija s stališča birokracije edini možhi odgovor glede na birokratsko nad-vlado centralizacije kapitala? Bavčar: To je stvar, ki je kasneje nisem več razdelal, čeprav mislim, da bi bilo to nujno. Kje je vzrok, da se y industrializaciji išče tisto formulo, ki naj bi odrešila neraz-vite? Industrializacija ni samo sveta zapo-ved reševanja krize na Kosovu, temveč po-staja to vedno bolj tudi y okviru celotne Ju-goslavije. Potrebno bi bilo narediti poveza-vo, ki je sam nisem, in ki bi jo morali razviti zlasti v okviru ekoloških diskusij. Mislim predvsem na »jedrski program«, pri čemer se pojavlja vprašanje, v kolikšni meri veliKi industrijski kompleksi, predvsem surovin-ski in energetski, nosijo v sebi pozicijo dr-žave, oz. pozicijo državnega kapitala, ki brez državnih posredovanj ne more živeti. TRIBUNA: Ali ne bi kritiko politične eko-nomije nadgradili s sociološkimi in polito-loškimi analizami, predvsem tistimi, ki iz-hajajo iz iste zastavitve kot kritika politič-ne ekonomije? Bavčar: To se mi zdi absolutno potrebno in nujno! TRIBUNA: Vzrok za najin pogovor je tudi izid knjige RAZVOJ IN NERAZVI-TOST. Zdi se mi, da bi zaradi svoje berlji-vosti in zastavitve, ki izhaja iz analize za- Franka še tako shematske in skregane z marksovsko zastavitvijo problema, pa kljub vsemu z empirično evidenco drži, da integracija v svetovno gospodarstvo sicer vpotegne v razvoj določene sektorje eko-nomije, medtem ko drugi stagnirajo, kar ima še kakšne posledice za potrebe lokal-nega prebivalstva, katerih zadovoljevanje prej nasprotuje logiki svetovnega kapita-la kot pa jo vzpodbuja. Hočem reči, da raz-vitost sama proizvaja nerazvitost in to tudi in predvsem v razvitih deželah. Bavčar: Glede tega moram reči, da sem pesimističen tako do razvoja Kosova kot tudi do razvoja Jugoslavije. Kratkoročno ne vidim nobene točke preboja. Naj bo en-krat za vselej jasno, da je vsakd^vprašanje Kosova vprašanje Jugoslavije in zadeva spremembo sistema v celoti. Predvsem tis-te spremembe, in tu ostajam ortodoksen, ki bodo pripomogle k odstranjevanju spon kapitala. Ne delam si nobenih iluzij, da vodi to v boljše življenje. Vendar pa je po mojem mnenju to edina pot, ki lahko nadolgi rok pripelje do (revolucionamih) sprememb. V nasprotnem primeru ostaja samo ena možnost, ki jo še vedno zagovarja tudi Frank - izolacija, ki pa bi pomenila hkrati tudi albanizacijo družbe. Na dolgi rok je tudi interes razvitih razvoj nerazvitih in ob-ratno. To med drugim potrjujejo tudi neka-tere medsektorske analize, ki jih je pri nas opravil Bogo Kovač. Seveda pa bi me na-pačno razumel, če bi sklepal, da hočem vse oclnose med razvitimi in nerazvitimi postaviti edino na osnovi čistega ekonom-skega računa. Mislim, da je treba ohraniti solidamost, toda pod nobenim pogojem ne na zdajšen način »solidamega« sub-vencioniranja nerentabilnih razvojnih na-ložb. Niti ne solidarnost kot beraško vbo-gajme, pač pa kot politični kapitaL Nikakor se ne strinjam s tezo, da naj se oni »na kona vrednosti, lahko postala osnovna li-teratura na vseh tistih fakultetah, kjer ekonomija ni ravno v ospredju. Katere so po tvojem strokovnem mnenju še kvalite-te te knjige? Bavčar: Kay y predgovoru sam pravi, da je hotel poudariti vprašanje razvitosti in ne-razvitosti s stališča zakona vrednosti. Dru-ga velika vrednost knjige pa je v tem, da je Kayu uspelo vpeljati y knjigo tudi vse bral-ce, ki se s kritiko politične eko/iomije niso nikoli ukvarjali. Za tiste, ki nekatere stvari že poznajo, bo prebiranje nekaterih temelj-nih politekonomskih zakonov verjetno dol-gočasno. Lahko pa bi bila knjiga tudi izho-dišče za novo preučevanje problema raz-vitosti in nerazvitosti pri nas. TRIBUNA: Ali se strinjaš, da Kay neke-ga bistvenega vprašanja vendarle ne za-stavi, namreč vprašanja prehoda \z neraz-vitosti v razvitost. Naj bodo teorije Gunder jugu« razvijajo kakor vejo in znajo. Pona-vljam, da je ta teza tudi izraz ekonomske zaplankanosti in omejenosti naših nacio-nalnih ekonomov! Ta omejenost vodi v tež-nje, da bi se vsi parametri ekonomskega razvoja v Jugoslaviji morali približevati ju-goslovanskemu povprečju, kar je le eko-nomski izraz za vulgarnokomunistično za-htevo po enakosti v revščini. S tem y zvezi je nekoč na nekem sestanku v družbeno-političnih organizacijah nekdo, ki ga zelo cenim, izjavil tudi naslednje: »Če bi svet hotel videti, kako bi izgledal y primeru, da bi imeli politično moč nerazviti, potem naj si ogleda Jugoslavijo!« Pogovarjal se je in za tisk pripravil A.K. hnagrada /foto-intervju z nagrajencem in povabilo na kavo /: BOJAN NAGODE 61352 PRESERJE 2.nagrade /3.plakati ,,NAJ ŽIVI PROLETARSKA REVOLUC/JA"/: I J.%.(avtor javi se na uredništvo). I 3.nagraki na istiK Jihi&MjCf \dJ3Jttxhr * 1240. člen ustave določa, da oborožene ¦e Socialistične federativne republike Ju-goslavije varujejo neodvisnost, suvere-nost, teritorialno neokrnjenost in z ustavo določeno družbeno ureditev. Armada je to-rej ena izmed institucij, ki varuje družbeno ureditev, njena naloga je varovanje socia-lističnega samoupravljanja in pluralizma družbenih interesov. Zastavljamo pa si vprašanje: ali lahko institucija, katere orga-nizacijski princip ni samoupravljanje, am-pak subordinacija in enostarešinstvo, lah-ko ščiti samoupravno, pluralistično družbo. Po Verbinčevem slovarju tujk subordina-cija pomeni: 1. podreditev, podrejenost (nižjega viš-jemu), odvisnost 2. pokorščina, poslušnost (do nadreje-nega) 3. odnos nižjega pojma do višjega. Vojaška organizacija je najbrž najbolj hierarhizirana jugoslovanska institucija. Kottaka je v velikem faznem zaostanku za družbo, ki jo brani. Bistvo avtoritarne kontrole ne temelji na aznovanju, ampak na dnevnih rutinah in tltualih dominacije, ki prisilijo podanike, da moiče in brez premislekasprejemajo svoje naloge. Vojaška organizacija je zgrajena na tovr-stnih ritualih. Prvi vojaški ritual, s katerim se bodoči vojaki srečajo, je slovesna podeli-tev vojaških knjižic. Mladinci dobijo »po-ziv« na slovesno vročitev knjižice. Najbrž je to edina slovesnost, na katero vabijo s pozivom. Celo več, tistim, ki ne pridejo na proslavo, grozi kazen. V spodnjem kotu va-bila piše: »Če se na ta poziv ne odzovete v navedenem roku, bo proti vam uveden ka-zenski postopek na podlagi 79. člena Za-kona o vojaških obveznostih.« Že prva vo-jaška ceremonija nič hudega slutečim mla-dincem nažene strah v kosti. Res pa je, da so pred nekaj leti mladin-cem nagnali v kosti še več strahu. Knjižice jim je podelila posebna komisija, na vroči-tev pa so mladinci čakali v spodnjih hla-čah. V drugi polovici 18. stoletja je vojak po-stal nekaj, kar se izdeluje. Iz testa brez ob-like, iz okornega telesa izdelajo stroj, ki ga potrebujejo, postopoma so popravljali drže. Pretehtana vadba počasi predela sleherni del telesa, mu zagospoduje in si ga vsega podredi, doseže, da je nenehno razpoložljivo, in se potihem nadaljuje v av-tomatizmu navad. V klasični dobt postane telo tarča in predmet oblasti. Metode vojaš-kega urjenja so omogočale podroben nad-zor nad dejavnostjo telesa, zagotovile so stalno podložnost in vsilile razmerje krot-kosti in uporabnosti. S stališča gospodar-nosti disciplina povečuje sile telesa, hkra-ti pa povečuje ubogljivost. Disciplinska prisila vzpostavlja v telesu prisiljujočo vez med povečano spretnostjo in povečanim gospodovanjem. Disciplina potrebuje zaporo, poseben '-aj, zaprt sam vase. Kasarna je biia idea- .1 prostor za discipliniranje potepuške množice v 18. stoletju. Načelo zapore pa za delovanje disciplinskega aparata ni bilo dostno. Slehememu vojaku je bilo treba (Očiti prostor. Disciplinski prostor je težil emu, da bi se razdelil na toliko deiov, kq- nKor je bilo teles, ki jih je bilo treba razvrsti- ti. Odpraviti je bilo treba učinke nedogna- "n razvrstitev, nenadzorovano izginjanje sameznikov, njihovo difuzno in neupo- ono kroženje. To je bila učinkovita taktika per dezerterstvo. Mehanizme, ki jih Foucault pripisuje kla-izrriu, uporablja večina armad, med nji-tudi naša. Spremenile so se samo neka-e nianse gospostvenih tehnik. Mladinca, oride varmado, najprej zaznamujejo z vsemi simboli, potem pa se začne razvr-ščanje v prostoru. Vsakemu vojaku na-tančno določijo mesto v vrsti, prostor v spalnici, z razvrščanjem je omogočen nad-zor nad vsakim posameznikom. Ko je prostorskarazporeditev opravlje-na, vojakom povedo časovni razpored. Natančnost, prizadevnost in rednost so osnova disciplinskega časa. Vstajanje ob zvoku trobente, dviganje zastave ob točno določenem času, pouk takoj za tem... Istočasno se vojaki začno učiti hoditi v vrsti. Razdalja med enim in drugim jetočno določena, vojake je treba navaditi, da nogo dvignejo in spustijo istočasno. Od dobre in slabe volje nadrejenih je odvisno, ali se bo ta del discipliniranja posameznika končal kmalu, ali pa se bo sprevrgel v ubijajoč in dolgotrajen dril. Tako preparirani vojaki so pripravljeni na vse druge ceremonije. Prva velika prosla-va je t. i. prisega. Vojak se obveže, da bo branil svojo domovino in da je pripravljen žrtvovati lastno življenje. Ker so na tej pro-slavi prisotni tudi drugi občani, mora biti iz-vedba popolna. Vojaška politika je tu do skrajnosti estetizirana. Slika gospostva je popolna: poveljujoči pove stavek, množica pa ga ponovi. Gibi telesa morajo biti uskla-jeni do popolnosti, najmanjša napaka bi razbila estetiko prisege. Druga podobna ceremonija je defile ob Onevu armade Vojaki se morajo naučiti korakati v ritmu bobna. Gibanje je zelo na-tančno predpisano, vojaki so razvrščeni po velikosti. Posameznik se mora popolnoma podrediti kolektivu. Podobno funkcijo ima tudi parada. Tovrstno vežbanje nima nič skupnega z obrambno sposobnostjo. V času, ko je bila armada oborožena s sulicami in mušketa-mi, je bila usklajenost nujna, enota je mo-rala nastopati kot monoliten kolektiv. Raz-vrščanje y geometrijske like je bilo za us-pešno vojskovanje nujno, v modernem voj-skovanju pa s tem ne bi prišli nikamor. Dril je s stališča modernega vojskovanja anahronizem, ki se je ohranil, ker omogoča oblast in nadzor nad posameznikom. Ena-ko funkcijo nosi tudi y naši armadi. Vojaška obveznost je po ustavi splošna. Obstajajo pa skupine, katerim versko pre-pričanje prepoveduje udeležbo v vojaških ritualih. Največja skupina, ki se temu za-vestno upira, so Jehovine priče. Versko prepričanje jim prepoveduje nošnjo orož-ja. Clen ustave, ki omogoča svobodno ve-rovanje, je v njihovem primeru protisloven s členom, ki določa splošno vojaško ob-veznost. Navidez majhno protislovje je za Jehovine priče katastrofalno. Če nekdo za-vrne nošenjeorožja, je kaznovan z daljšo zaporno kaznijo, čeprav ni storil nikomur nič žalega. Vendar to še ni vse. Ko se vrne iz zapora, dobi praviloma nov poziv v ar-mado. Vse skupaj se lahko ponovi večkrat. Celo pozivu na orožne vaje se ne morejo izogniti. Kaznovalni sistem torej ne kaznu-ie hudodelca, temveč skuša adaptirati vernika. Gre torej za svojevrstno ortopedi-jo. Smešno bi bilo trditi, da zapiranje opo-rečnikov dviguje borbeno usposobljenost. Ravno obratno: ruši kohezivnost skupine. Armada bi imela več koristi od njih, če ne bi prišli v vojsko. Prav zato se pojavlja po-treba^po altemativnem načinu služenja voj-ske. Žalostno je namreč, da mora »oporeč-nik vesti« ali moralni dezerter, kot ga je svoje čase imenovalo glasilo SZDL, blefi-rati norost ali pa se sprijazniti z arestom. V intervjuju za Mladino je komandant Ijubljanskega armadnega območja Sveto-zar Višnjič povedal, da se vojak v JLA us-posablja za oboroženi boj, zato ne vidi možnosti, da bi se veščin vojskovanja na-učili kje drugje kot v vojski. S tem odgovo-rom je zavrnil pobudo mirovne skupine, ki je predlagala altemativne oblike služenja domovini. Upamo pa si trditi, da niti arest človeka ne usposobi za oboroženi boj. Ob-rambni sposobnosti ne bo koristil nihče, ki so mu z diagnozo pripisali norost. Ob napadu na Jugoslavijo najbrž v ob-oroženem boju ne bi sodelovali vsi odrasli moški. Zato bi brez težav lahko pogrešali tiste, ki jim versko prepričanje prepoveduje nošenje orožja. Izkušnje iz držav, kjer ima mirovno giba-nje daljšo tradicijo, kažejo, da se za civil-no službo odloča le nekaj odstotkov Ijudi. Ta odstotek bi bil med Jugoslovani zanes-Ijivo še manjši, saj je prebivalstvo naše de-žele tradicionalno naklonjeno vojaščini. Kljub temu, da je splošni Ijudski odpor dobil status znanosti, pa to ne pomeni, da je vojskovanje samo sila zapletena stvar. Če bi bilo nujno, in bog ne daj, da bi bilo, bi se všeh veščin naučili v nekaj dneh. Za konec pa še par besed o podružblja-nju obrambe in zaščite. Pojem ni niti slu-čajno jasno definiran in si ga vsak lahko predstavlja po svoje. Nekateri si podružb-Ijanje armade predstavljajo kot uvajanje poklicnih vojakov, drugi pa q poklicni voj-ski govorijo kot o posledici visoke stopnje odtujenosti poHtike od Ijudskih množic. Pri tem seveda kritizirajo zahodni model. Nekateri si podružbljanje predstavljajo kot širjenje vojaške obveznosti na ženski del populaci]e, ženske same pa plebisci-tarno zavrnejo vojaško službo. General Višnjič je v Mladininem intervju-ju povedal, da prostovoljni princip ni zado-voljil potreb in da odziv ni bil ustrezen. Ko-mandant LAO ni točno povedal, ali bodo ženske zaradi nizkega odziva od ždaj na-prej dobivale pozive. - Višnjič je zatrdil, da je bilo predsedstvo SFRJ informirano o celotni problematiki, ne pove pa, kje bi te informacije lahko dobile tiste Jugoslovanke, ki niso članice pred-sedstva, pa jih gotovo zanima, kako bo z vojaškim rokom za ženske. Mladihkam za-upa le, da bodo usposabljanja potekala na bistveno širših osnovah kot do zdaj, naj-večji del usposabljanja se bo odvijal tam, kjer ženske živijo in delajo, za nekatere specialne službe pa bo usposabljanje po-tekalo v vojaških šolah, učnih centrih in vo-jašnicah. Nejasnosti okrog vprašanja, kako se bodo ženske usposabljale za obrambo do-movine, bi najbrž brez večjih težav lahko rešili. §eveda pa bi morali abstrakten po-jem podružbljanja obrambe razumeti do-besedno in ženske pozvati, naj same po-vedo, kaj si o stvari mislijo. Dosedanji odziv v vojaško službo najbrž kaže, da niso najbolj navdušene. Spodaj podpisani Radio Študent, rojen v poznih šestdesetih letih, sin Zveze študen-tov in matere domovine, pretresen nad be-sedilom, bolje rečeno, novoletno voščilni-co tovariša Staneta Dolanca, izjavljam: Da ne bom več zmotno in škodljivo gle-dal na realizacijo stabilizacije. Le-te v letu 86 ne bodo opravljali samo državni in up-ravni organi, temveč predvsem sam in se tako tvorno vključil v resnično Ijudskp^^ množično gibanje. Tako kot smo vsi skupaj na tak ali drugačen način prispevali k sla-bim razmeram, tako moramo vsi skupaj za-četi trdo delati in varčevati. Da nad državo in menoj visi Damoklejev meč v podobi 20 milijard dolarjev dolga. Zavedam se, da smo v takšen položaj prišli zato, ker sem več trošil, kot pa proizvedel in v vseh oblikah porabe močno presegel svoje realne možnosti. Navdušeno sem podpiral gradnjo novih bazenov, igrišč in cest, naravnost slepo sem občudoval naje-malce osebnih kreditov, ki so si gradili vi-kende in kupovali avtomobile. Ob vsem tem pa sem premalo delal. V tem času sem hodil v šolo, ničesar nisem proizvedel, tro-šil pa sem za hrano, obleko, učbenike, kino, plošče, koncerte, pijačo in drage apa-rature. Da moram pri vsem tem treznp in objek-tivno ocenjevati svojo preteklostin napake. Burno sem se razvijal: vsak razred, vsaka skupina prijateljev posebej se je hotela čim bolj ekonomsko in politično uveljaviti. In pri tem so se pojavile tudi napake. Delal bi proti sebi, če bi sedaj samo gledal te napa-ke in si pri tem domišljal, da bom samo s kritiko le-teh že lahko gradil novo. Na osnovi vseh teh izjav, zatorej spreje-mam naslednji sklep: Z lastno pametjo, večjim delom in večjo odgovornostjo ter disciplino se bom vklju-čil v resnično Ijudsko, množično stabiliza-cijsko gibanje. Trošil bom minimalno in po-nosno pristal na zmanjševanje svojega živ-Ijenjskega standarda. Na vseh mestih, naj-bolj pav svojem delovnem okolju, se bom angažiral v agitiranju teh stališč in vsem z zglednim delom ter odgovomostjo rušil zmotne poglede. Prepričal jih bom, da tujih kreditov niso najemale državne in republiške birokraci-je, temveč mi sami. Če me bodo skušali prepričati - tudi z argumenti - v nasprotno, jim bo razvil naslednjo misel: Tudi če so nas različne birokracije zadolžile za 20 mi-lijard dolarjev, tega niso naredile neracio-nalno, riezavestno ali zaradi neznanja. Kredite so najemali za nas, za naše viken-d§, avtomobile, najlepše bazene, igrišča in ceste. Ostro bom nastopal proti tistim, ki bodo v tem videli podkupovanje Ijudstva. Zastopal bom nasprotno stališče: zadolže-vanje je plod trezne analize stanja v družbi določenega tipa socializma, kjer sta se de-lavski razred in birokratski aparat vse bolj oddaljevala. Zadolževanje je edini način, da se znova združita. Namreč, razvoj zdaj, na točki zadolženosti, se bomo vsi skupaj znova združili in postali resnično Ijudsko, množično gibanje za stabilizacijo. S podpisom in pečatom jamčim, da bom vse izjave in sklepe uresničeval dosledno. RADIO ŠTUDENT I. r. radio student FUTR ZA KANONE MINA ZA ŠPIJONE 89,3 in 104,3 MHz UKV Stereo vsakdan od 11.00-19.00 čet.petfiob,.in ned,. še od 20.00-24.00 TKIBIJNA IHIIUJM 14. stran študentski časopis ! v iianja politieaj London, decembra 1985 Za izobraževanje na drugi stopnji je na »Artgleškem« do nedavnega še veljalo geslo »za vse enaki pogoji«, za katere.se je sicer zavzemaia socialna demokracija po-vsod v razvitem svetu. Danes je to geslo vse večja nadloga in se nanj v političnih diskusijah o izobraževanju in šolskem si-stemu pozablja. V šestdesetih letih se je ideja o stopenjskem in skupnem izobraže-vanju v državnih šolah uveljavila, toda zdaj je ta ideja kompromitirana. Zakaj? V Veliki Britaniji je ekonomska kriza v se-demdesetih in osemdesetih letih povzroči-la med Ijudmi pravo nezadovoljstvo zaradi vse bolj padajočega standarda. Med kapi-talisti se je začelo negodovanje nad yse manj ustrezno kvalifikacirano delovno silo, ki išče zaposlitev. V šolah so se pojavljali prvi politično nastrojeni učitelji, ki so delali skrbi staršem in drugim. V javnih medijih pa so se začele pojavljati neverjetne zgod-bice o državnih šolah, kjer vlada nasilje in razvratništvo. V to vrsto objektivnega ob-veščanja lahko uvrstimo navsezadnje tudi film »Generacija 1984«, ki sfno ga lahko yi-deli tudi v Ljubljani. Sicer je treba poudariti, da je v tem filmu prikazana ameriška in ne angleška šola. Vse te okoliščine so zahtevale ustrezno intervencijo v šolski sistem ki se je je lotila vlada, kd še ni bila pod »železno roko«. Omenili smo že, da se je v šestdesetih letih konceptdržavnega izobraževanja uveljavil do te mere, da so tudi delavski in siromašni otroci lahko dobili ustreznejšo izobrazbo brez večjih finančnih obremenitev družin-skih proračunov. Toda ta koncept ni šel na roko samo otrokom iz »nižjih« plasti druž-be, pač pa je sledil tudi potrebam, ki jih je narekovala nacionalna ekonomija. Kljub permanentnemu pritisku ni bilo ni-koli popuščeno zahtevi po direktnem prila-gajanju izobraževanja in šolskega sistema potrebam in zahtevam naciorialnega kapi-tala. Vseskozi je obstajalo stališče, da se šole ne more vrednotiti z merili, ki nepo-sredno izhajajo iz koristi za kapital. Takšno stališče je naletelo na odobravanje tako administracije kot profesionalnih krogov. V sedanji zaostreni ekonomski situaciji pa dobiva na teži beseda delodajalca, ki se predstavlja kot edini možni razrešitelj na-stale situacije. S svojim racionalnim kon-ceptom zagotavlja dvig standarda najširših množic in razrešitev dileme okoli izobraže-vanja in šolskega sistema. Izhajajoč iz dej-stva, da je delovna sila, ki ponuja svojo zmožnost na trgu delavne sile, neustrezno izobražena (namreč: ne ustreza potrebam produkcijskega procesa). Tako je bil kapi-tal, porabljen za vzgojo in izobraževanje delovne sile, slabo naložen, neracionalno potrošen. Iz tega dejstva izhajata najmanj dve posledici; prvič: neustrezno kvalificira-na delovna sila, če je vključena v delovni proces, neposredno vpliva na nižjo učinko-vitost in produktivnost gospodarstva in to ravno v času, ko bi se morala učinkovitost in produktivnost dvigniti, da bi se celotni narodni dohodek povečal. Nenazadnje bi večji narodni dohodek vplival tudi na višji standard celotnega Ijudstva. Drugič: ome-jitev razsipništvavizobraževalni sferi bi vo-dila v ustreznejšo naložbo, npr. v industrijo, vsekakor pa se ta denar ne bi smel upora-biti za kakšno drugo neproduktivno dejav-nost. Torej predstavniki nacionalnega ka-pitala menijo, da so stroški za šolstvo pre-visoki in neracionalno izkoriščeni in jih je zato treba z racionalno potrošnjo zmanjša-ti, šolski sistem pa ustrezno spremeniti. V situaciji, ko je kapital povedal, kakšno izobraževanje potrebuje, ko sojavni mediji uspešno pripravili teren za reformo šolske-ga sistema in ko je socialna demokracija ujeta y protislovje dveh nasprotujočih si ci-jjev, ni bilo pretirano težko intelektualcem iz vrst politične desnice začeti z indirektni-mi spremembami na tem področju, še preden je za krmilo angleške ladje prijela »železna roka«. Začelo se je z diskusijo o POSREDNEM ali NEPOSREDNEM RAZMERJU medlZ-OBRAŽEVALNIM SISTEMOM in POTRE-BAMI NACIONALNE EKONOMIJE, o tisti dilemi, ki je mučila tudi socialno demokra-cijo povsod po svetu. V tej diskusiji so so-delovali mnogi vidni strokovnjaki, peda-goški tisk, številne organizacije in skupine, zainteresirane za izobraževanje, mediji in drugi, toda osnovni ton so dajali intelek-tualci s politične desnice. Njim je uspelo vsiliti dnevni red »velike« diskusije. Rezul-tat široke razprave je bil zadovoljiv. Vod-stvo države je stopilo na čelo te diskusije in kmalu začelo izvajati določene spremem-be, da bi se čim prej začel uresničevati na-jbolj racionalni koncept-izobraževanje in šoiski koncept čim bolj prilagoditi potre-bam in zahtevam industrije. Država je na-jprej začela pri sebi. Izvedla je potrebno spremembo v strukturi državnih organov, ki so skrbeli za izobraževanje in šolski si-stem. V reogranizirani državni strukturi je dobila ključno mesto Komisija za delovno silo, ki je tako izdelala nov program za pre-kvalifikacijo neustrezno izobražene delov-ne sile in program za nadaljnje tehnično iz-obraževanje ustrezno šolane delovne sile. Razumljivo je, da so bili ti programi prekva-lifikacij in dodatnih kvalifikacij neposredno prilagojeni zahtevam in potrebam novih trendov y Industriji. S tem se je začela na tiho akcija o prestrukturiranju delovne sile. V tem procesu, kot se že ve, so bili naj-bolj prizadeti nižji sloji angleške družbe. Toda začuda izvajanje tega koncepta ni naletelo na gromke ovacije niti na burne proteste. Prav gotovo pa drži, da so starši, posebno še tisti, ki pripadajo delavskemu razredu, v situaciji ko je težko dobiti ustrez-no zaposlitev, bili celo veseli, če se je nji-hov otrok sploh lahko šolal, pa čeprav za tako delovno mesto, ki zahteva le rutinska manualna dela. Torej niso protestirali proti tonom, ki se jih sicer ne sliši, so pa v sami strategiji izvajanja tega koncepta v ospred-ju. Ti toni zvenijo v tem smislu: vi pripadate izobrazbeno podrejenemu razredu. Če se hočete prebiti, morate skozi vse bolj zaost-rene pogoje in v konkurenčnem boju uspe-ti. Rezultat prebijanja in konkurenčnjh bo-jev paje standardnaizobrazba, sprejemljiv socialni nazor, klanjanje avtoriteti ter dis-ciplina in omika, zasnovani na tradicional-nih vrednotah. Takšna lojalnost staršev je razumljiva šele, če vemo, da je socialna demokraoija s svojo politiko izobraževanja požela kaj slab rezultat v spreminjanju neeanakosti v izobraževanju. S tega zornega kota je ra-zumljiva reakcija oziroma lojalnost najšir-ših množic do koncepta, ki kliče stare du-hove na pomoč, da bi povečali uspešnost nacionalne ekonomije. KOMENTAR Osnovna teza, pa kateri sloni celotna re-forma šolskega sistema na Angleškem, se glasi: čim ustrezneje prilagoditi izobraže-valni sistem potrebam nacionalne ekono-mije (kapitaia), oziroma skozi izobraževal-ni sistem dobiti čim bolj ustrezen humani-zirani kapital s čim manj vloženega kapita-la. Razmišljanja v to smer so stara že toliko kot politična ekonomija sama. Zato Lepa-geju (ameriški neoliberalist), ki je zgubil zgodovinski spomin, ne gre zameriti tega, da teorijo humaniziranega kapitala pripisu-je najbolj nadarjenemu ekonomistu Garyju S. Beckerju, ki je baje tako temeljito razde-lal to teorijo, da je sedaj uporabna kot osnova za reformo izobraževanja in šol-skega sistema v smeri privatizacije in indi-vidualizacije. Z idejo o kapitaliziranem človeku sta se ukva/jali vsaj dve znanosti, ki sta izobliko-vali ustrezne formalne kategorije in meto-de za računanje »humaniziranega kapita-la«. Prva je bila znanpst o vojaški strategiji, ki je s pomočjo računice mejnih vrednosti racionalizirala razmerje med angažira-njem topovske hrane in Jopovi samimi, dru-ga pa je znanost o zaščiti, ki računa vred-nost Ijudi v denarju. Tako teorija o humaniziranem kapitalu ni nova, pač pa so novi zaključki in dovršeni so nekateri metodološki prijemi, do katerih so se dokopali neoliberalci. V tem tekstu nas zanima le ideja neolibe-ralcev o vlaganju kapitala v izobraževalni proces. Oni stroške za izobraževanje ra- zumefo kot investicije v Ijudi in so zatc stroški podvrženi samo ekonpmskim krite rijem. Zagovorniki te koncepcije zatrjujejc da se z realizacijo tega koncepta rešita dvc danes ključna problema: problem financi ranja in problem usmerjanja delovne sile v ustrezne poklice. Problem financiranja se ^ reši tako, da izobraževalno ustanovo finan- j cirajo tisti, ki jo obiskujejo, torej državni ' proračun ni več obremenjen, medtem kc se usmerjanje delavne sile prepusti odlo čitvam racionalnih posameznikov, ki se. bodo odločali za tiste poklice, ki so donos ni in ki jim Dodo omogočili višjo mezdo, tc rej se bodo šolali za tiste poklice, ki ustre zajo trendom ekonomskega razvoja. V skladu s tem se bodo morale širiti ali krčit tudi izobraževalne inštitucije. V tem kon ceptu torej postane edino merilo merilo ka pitala oziroma vse je podrejeno interesorr profita. Vprašanje, ki se postavlja, je: Ali trg raz-poreja delovno silo po akumuliranem kapi-talu, ali morda zanj ne velja kak drug, po membnejši kriterij? Nato vprašanje odgovarjajo neoliberalc s tezo, da je potrebno trg delovne sile os voboditi monopolnih moči, to pomeni, da je za učinkovito delovanje trga treba ukiniti sindjkate in ostale delavske organizacije, ker je šele to pogoj, da se vzpostavi polna zaposlenost in da humanizirani kapital dobi ustrezno mesto v produkcijskem pro~ cesu. Ali drugače: odpovejmo se lastnim organizacijam in problemi se bodo sam od sebe rešili po nekem čudnem, nera zumljivem zakonu pravičnosti, ki vlada nn trgu. Osnovni očitek takšnim razmišljanjem je v tem, da izhajajoč iz konkretnih potreb ekonomije skuša strukturirati dolgoračne tokove izobraževanja. Tako tudi za mode elastične ponudbe in povpraševanja veljai, da je uspešen. Na trgu delovne sile po vpraševanje koleba na kratki rok, ponudba do neravnovesja in na trgu delavne sile ne-nehno gori rdeča luč, kar pomeni, da trg lahko izvaja usmerjevalno funkcijo vsesko-zi le na patološki način. Nasploh pa je nesmisel govoriti o huma-niziranem kapitalu kot o posebni kategoriji, ker gre dejansko le za delovno silo z ust-rezno kvalifikacijo, ki na trgu delovne sile nima nikakršnih prednosti in je podvržena istim zakonistostim kot sicer vsa delovna sila. Kvalificirana deiovna sila deluje kot fui-maniziran kapital le, če najde kupca, če lahko opredmeti svojo zmožnost. to pa ni odvisno niti od delovne sile same, niti od pogodbe med izobraževalno in delovno sfero, pač pa izključno od kalkulacij korist-nika delovne sile, t.j. od delodajalca. Neoiiberalcr se pred anomalijami na tem področju zatekajo v varno zavetje ne-skončnosti. Trdijo namreč, da do anomalij prihaja zaradi tega, ker trg ni osvobojen, ker se liberalizacija ni dosledno izvedla. Ta argument je imun za vsako kritiko, ker ved-no ti uspe najti še nekaj, kar preprečuje de-lovanje idealno zamišljenega trga. Ta tip argumentacije postane tako najčistejši za-govornik obstoječega. ANDREJ LUKŠIČ nbmski kriii/Zhižanje^cenenafte 'in' s manjši devizni prihodki se pQznajo pred-vsem pri uvozu hrane. Libija je v veliki meri odvisna od uvoza hrane, tako da se zmanj-šanje uvoza hrane zelo pozna. Uvažajo le najnujnejše, tako imenovanega luksuzne-ga blaga ni yeč moč dobiti. Pomembno dejstvo je tudi zavest, da je v primerjavi s 6, 7 lefr nazaj precej slabše. • Socialistična revolucija in osvoboditev izpod polkoloni^lnega jarma, ki.jo je izpe-Jjala skupina mladih častnikov pod vod-stvom polkovnika Gadafija, je prelomno ^ri^,- or~,K.r.-------,i.^: —jo v Gadafiju >ikovnik de- iredstavljajo revolucionarni komiteji, kjer majo moč in oblast predvsem mladi, vzgo- eni v Gadafijem duhu. Z revofucijo se je :ače\ nagel razvoj, najširši sloji (predvsem \ Tiladi, ki predstavljajo velik del družbe) so . Jobili osnovne pogoje za življenje. Velik , iel prihodkov od nafte, ki je prej odfekal v ujino, je šel v razvoj šolstva, zdravstva, «;ulture. Vsa večja naselja imajo zdravstve- ne postaje ali bolnice ter šole. Libija ima tucji veliko moderno univerzo. Vendar pa nagel razvoj zahteva tudi ve-liko pomoč tujcev, tako v.petrokemiji in na naftnih poljih, kot v šoistvu, zdravstvu. Velik del medicinskega osebja, predvsem zdravnikov specialistov je tujega, večina univerzitetnih profesorjev ni Libijcev. Prav tako so se ohranile še tuje šole (ameriška, francoska, itaiijanska), kjer se šolajo otroci tujcev in.iz mešanih zakonov. Libija je kljub temu, da se trudijo čimprej izobraziti svojo inteligenco, še vedno zelo odv!-^-~ - J *-il!h strokovnjakov. Velik pomf " ' dvomno vojska. Prav vojaški izdatki pred-stavljajo največji del porabljenih deviz, ki jih zaslužijo z nafto. V libijski stvarnosti ima vse niti v rokah vojska, tako da lahko govo-rimo o vojaški državi. Praktično.je vsak Li-bijec vojak, prav tako tudi ženske. Od 16. leta naprej jih vojaško vzgajajo, da bi lahko branile svojo domovino. Deloma morda tudi kot posledica tega je osvoboditev žensk, začenja se emancipa-cija v zahodnem smislu. Ženska hodi po mestu odkrita,»lahko se vozi v svojem avto-mobilu in mor^L se obvezno šolati tako kot moški. Notranji zakon je tako kot vvečini arab-skih držav Koran. To, kar piše v Koranu, je zakon. Poleg te knjige muslimanske posta-ve paje izrednega pomenatudi Gadafijeva Zel^na krrjiga. Ta je za libijski vsakdan ob-vezen sociološki in politični priročnik. htMbiJa jeldfežlellajo kitdri dbbiN/ahč \fe iKo informacij, o njej pa kljub temu ne vemo ve-liko. Za polkovnikom Gadafijem in zuna-njepolitičnimi incidenti, v katere je vmeša-na Libija, živi dežela, Ijudstvo s svojimi pro-biemi in samo njemu lastnim življenjskim utripom. ^ Libija je redko naseljena arabska država na robu Sahare. Puščavski pesek skriva veliko bogastvo tekočega zlata. S sociali-stično revolucijo. pod vodstvom polkovnika '-adafija je libijsko ijudstvo začelo izkori- "4?! tn npnrAronliiv-r, iv^nacfi/n 7Ci ew/~ii ro-»_ U.I BOMO DOBILI NOVE OLiMPIJSKE 3RE !N S TEM NOVE DOLGOVE? ALI ^AS JE 0 TEM KDO KAJ VPRAŠAL? j so davnega leta 1894 zvoki himne v teatru pariške Sorbonne najavili obng-¦j antičnih helenskih tekmovanj, so Juž-mSiovani o ideji olimpizma vedeii prav to-iiko kot o družinskem stanju militantnega katolika in desničarsko naravnanega »bo-žanskega barona« Pierre de Coubertina. Danes, skoraj sto let pozneje, pa je pred-vsem zaradi patološkega strahu pred za-ostajanjem za ostalim svetom, že preizku-šenimi sposobnostmi v organiziranju športno-ideoloških parad in vsiljeni na-gnjenosti širokih Ijudskih množic do mišič-no-karnevalskih ritualov, pa ta ideja v za-vesti »nekaterih« Jugoslovanov vse po-gosteje dobiva vlogo »aduta«, ki naj bi v naši krizi vsakdanjega življenja zamenjala vse »pakete ukrepov« programa stabiliza-cijeterprevzel vlogo pilule za pomiritevza-vesti. Da vse to ni le fantazija, nam poleg vsestranskega angažiranja domačih politi-kov dokazuje tudi naklonjeno stališče MOK Mednarodni olimpijski komite) in njegove-ga predsednika Juan Antonio Samaranc-ha, ki je udaril pečat na »davno željo Beog-rajčanov«, ki bi se radi z organizacijo iger vključili v strategijo imperialistične ekspan-zije olimpijskega gibanja. Kakor sedaj stojijo stvari (če sodimo po besedah domačih zagovornikov olimpiz-ma, potem stojijo zelo dobro), bo generalni zdravniški pregled, na katerem se ysake stiri leta pregleduje zdravje anemičnega človeštva, po južnokorejskem, zaupan ju-goslovanskemu oziroma beograjskemu konziliju. In ne samo to! Če bo bog poživil gospoda Samarancha in še nekaj sivolasih , jospodov, oblečenih v rdeče kute s petimi trogi na prsih, ni izključena možnost, da na ni od naslednjih seans MOK dobimo tudi organizacijo zimskih olimpijskih iger leta 992. Zanjo skupaj z Italijo in Avstrijo še neuradno kandidirajo tudi Jesenice. Za-greb že ima svojo študentsko .. .iado, Sa-rajevo se je velikodušno ponudilo kot kan-didat za organizacijo njene zimske pol-sestre. Novi Sad pa se bo zadovoljil z ne preveč atraktivno šahovsko olimpiado. Za-enkrat molči samo Priština, vendar je tudi to dovolj, da razglasimo socialistično Ju-goslavijo za absolutnega prvaka v organi-ziranju evropskih in svetovnih športnih iger. Od leta 1950, ko je Dubrovnik povle-tel prvo potezo in organiziral prvo povojno šahovsko olimpiado, je Jugoslavija organi-zirala več kot sto svetovnih in evropskih pr-i/enstev, naredila več kot 15.000 športnih objektov in gostila tisoče in tisoče tekmo-mlcev ter športnih in drugih funkcionarjev. se to smo seveda organizirali v škodo ospodarskega razvoja in do neke mere di družbenega standarda. Sredstva za te mpozne igre so bila plod vpliva centrov oči izven združenega dela. Igre smo fi-lancirali mimo delegatskega sistema. ikonomski učinki teh iger so bili v glavnem iktivni ali frizirani. Klasičen primer »dobrega poslovanja« e ravno lanskoletna sarajevska »bela« ozi-oma popularno imenovana »no pro- lems« olimpiada, ki naj bi po priznanju študentski časopis stran 15 1936 je šport s Hitierjevo žeijo, da s sekun-darni in metri dokaže premoč arijske rase, dokončno posta! žrtev politike. Olimpijske igre so danes kot športna in vse boij kot po-litična manifestacija sposobne, da določa-jo ritem vsernu političnemu in družbenemu življenju. Vse bo!j se uporabljajo kot najlaž-ja, najrnasovnejša in najbolj efektivna ma-nipulacija z Ijudmi. Postale so kompenza-cija krize vsakdanjega življenja. Organizi-ranje beograjske olimpiade bi verjetno imelo za smoter tudi dokazovanje vitalnosti (in drugih prednosti) našega sistema in po-trditev stabilnosti naše poNtičnoekonom-ske identitete. Po drugi strani pa bi pome-nilo tudi zameglitev krize in obstoječih sla-bosti znotraj države. Opravičilo za kandidaturo bi lahko našli tudi v možnosti revitalizacije boegrajskih sposobnosti, ki naj bi se šele sedaj po 40- ga premetenca Samarancha in trnku brez vabe, v katerega je zagrizel celo človek ka-libra Branka Mikuliča (da ne govorimo o ostalih družbenopolitičnih delavcih na za-časnem delu v športnih forumih) ter konč-no kandidaturi mesta Beograd (brez sog-lasja mestne skupščine), bomo kakor vse kaže hočeš-nočeš vstali v obrambo ideje o kandidaturi. Ta ideja je podkrepljena s tezo o »enkratni priložnosti, da Beograd enkrat za vselej reši svoje stanovanjske, komu-nalne, prometne in turistične probleme«. Ugovor, da bi lahko tako tezo uporabilo vsako mesto v naši domovini, je kakor vse kaže važen ravno toliko, kot naša dinarska in dolarske nelikvidnost, več kot milijon brezposelnih, padec standarda ali pa po-datek, da so se stroški življenja v zadnjih petnajstih letih povečali za 1600 % (v ZRN pa manj kot 200 %)... ZAMEGLITEV KRIZE S stališča Ijudi, ki razmišljajo o politič-nem prestižu, so takšne manifestacije več kot dobrodošle. Znano je, da so že v antični Grčiji mamutske športne igre (poleg reli-gioznega in patriotičnega karakterja) služi-le kot manifestacija moči države. Leta ih organiziranih svetovnih in evropskih pr-venstvih izplačale. Na ta način bi lahko mo-goče rešili vsaj nekaj »športnih spomeni-kov«, ki danes propadajo. Ne smemo pozabiti tudi dejstva, da bi bile olimpijske igrelahko tudi odskočna deska nekomu z našega Organizacijskega komiteja, ki bi se lahko pridružil tisti peščici Jugoslovanov, ki so v mednarodne športne forume prišli ravno po »uspešno« organizi-ranih športnih prvenstvih. Lahko bi navedli še veliko vzrokov, s ka-terimi bi »opravičili« organizacijsko para-nojo. Vendar si poglejmo še drugo plat me-dalje. Kandidaturo so sprejeli brez soglas-ja Beograjčanov in to po samo triminutni diskusiji Odbora za finance, proračun in lastniško-pravne odnose Skupščine Beo-grad z argumentom, da so »Beograjčani uspesno organizirali Parado in Dan mla-dosti«, ter da kandidatura predstavlja »mo-goče najboljši program ekonomske stabili-zacije.« Težko je verjeti, da bi organizacija iger in nekaj morebitnih medalj lahko pri-spevalo k afirmaciji našega samouprav-nega socialističnega sistema. Obenem naj bi nam naša neuvrščena vloga pomagala, da bi pomirili blokovske rivale in to mogoče 'i i ne samo našportnem po!ju. Mimogrede pa bi nas tako odrešeniško posianstvo stalo nekaj milijard dolarjev. PENETRACUA KAPITALIZMA Poiitično nepismena gospoda iz MOK, te do skrajnosti birokratske institucije, se je že davno upognila pred skupino tistih med-narodnih športnih institucij, ki sodeiujejo z represivnimi sistemi in rasističnimi, dikta-torskimi in fašističnimi režlmi. Zadnja v vrsti kolaboracionističnih je tudi dodeiitev orga-nizacije Ol 1988 Južni Koreji, neokapitaiis-tični državi z diktatorskim režimom, ame-riški »puppet state«, s katero veliko držav (in to ne samo socialističnih) sploh nima diplomatskih stikov. Podatek, da Južna Ko-reja dolguje 45 milijard dolarjev, ni važen, saj po pravilih in logiki MOK igre lahko or-ganizirajo izključno bogati ali pa tisti, ki so pripravljeni na žrtve iz istih razlogov, kotto počne Seul... Naši dolgovi (vsaj uradno) niso tako vi-soki kot korejski, vendar je vseeno težko razumeti, kaj sili deželo, ki ni preveč boga-ta, bolje povedano, ki je dokaj revna, da or-ganizira manifestacijo, ki je ustrojena iz-ključno po zakonitostih kapitalizma. Olimpijsko gibanje je že nekaj časa pod-rejeno logiki kapitalističnih multinacionalk, obenem pa je postalo del superstrukture državno-administrativnega aparata, skrat-ka v celoti je integrirano y kapitalistični si-stem proizvodnje. Jasno je, da silovita po-netracija olimpijskega gibanja y dežele, ki so bile do sedaj imune do takšnih stvari, ne bo privedla do bistvenih vsebinskih spre-memb samo in zgolj v športu. Z izjemo Los Angelesa so vse zadnje »mišične« manifestacije doživele finančni polom. Margaret Thatcher se je nedavno izjasnila proti kandidaturi Londona, nizo-zemski ekologi demonstrirajo in lepijo pla-kate proti kandidaturi Amsterdama, edino Beograjčani so ostali nemi ob ponujenem »darilu z neba«. Zagovorniki ideje o kandidaturi sedaj operirajo s tezami, kot so: »šta je, tu je« in »takvi kakvi smo, mi čemo i ovo izgurati« ali »dobili smo dva rata, pa čemo izgurati i igre«. Bogdan Bogdanovič, prvi človek glavnega mesta, je na zborovanju takoj po uradni kandidaturi izjavil: »Danas čemo ra-diti ono što ne znamo«, pozneje pa je do-dal, da ima Beograd tudi talentirane Ijudi. Razen talentiranih Ijudi in davne želje ima Beograd tudi »Marakano« brez osme atletske steze, z ožjo Srbijo skupaj ima samo 30 tisoč hotelskih postelj, sijajen tramvajski in trolejbusni prevoz .. Rešitev so našli v paroli: »Olimpiada v funkciji raz-voja mesta«, kar praktično pomeni, da bomo navzlic obljubam o samofinancira-nju olimpiade drugo jugoslovansko olim-piado zopet plačali Jugoslovani!!! V Beog-radu že planirajo novo povišanje cen sta-narin, električne energije in prevoza, poleg samoprispevka iz dohodka TOZD in še enega samoprispevka, pa računajo še na kredit Svetovne banke! Odnosi sil v družbi in pravila igre torej ostajajo isti. DA ali NE nekega posamezni-ka ali foruma je še vedno postulat splošne-ga DA ali NE. Pravzaprav je v tem trenutku vseeno, ali smo ZA ali PROTI. Če smo ZA, bomo plačali takoj, če smo PROTI, bomo plačali pozneje... V vsakem primeru mo-ramo plačati... SLAVIŠA LEKIČ Beograd (Poslovenil R.B.) BLipjjcl Sb*n"?islniitn8/o teg silin>^?irirflt*H, rpni »= ijo, da so boljši od ostalih Arabcev. V nji- Jiovi zunanji politiki je nenehno prisotna ježnja po združitvi vseh Arabcev, seveda fcod Libijskim vodstvom. Posledica tega je judi sedanja napetost z Egiptom, saj imajo Egipt za trojanskega konja v arabskem ivetu, ker tesno sodeluje z ZDA in Izrae- om. (Izrael in ZDA pa sta po mnenju Gada- ija državna terorista, ki se borita proti ^rabcem in njihovem rniru, združitvi.) 06- aztehleženj po združitvi so tudi mnogi po- «ki!si združevanja z raznimi državami, i katerimi sta tudi Sirija in Tunizija. Ven- ai so vsi poskusi propadli, ker hoče Libija renesti svoj politični in vrednostni sistem »priključeno« deželo. Tako je propadla :družitev s Tunizijo, ker je libijski režim za-teval ukinitev prodaje in točenja alkohola, lopa bi praktično pomenilo konec turizma. d tega pa Tunizija živi. Prav tako Libiji ni bila pogodu sirijska odprtost in sodelova-nje s svetom, čemur pa se Serija ni hotela in mogla odpovedati. V perspektivi ima Libija lepe možnosti za razvoj. Predvsem na področju turizma ima neverjetne in še neizkoriščene možnosti, tako da bo Libija nedvomno nekega dne zelo pomembna turistična dežela. Že sama klima in čiste peščene plaže so do-kaz za to, da ima Libija v tem delu sveta najboljše pogoje za razvoj turizma. Og-romno in na žalost neodkrito in nepoznano je kulturno bogastvo, predvsem kulturna in arhitektonska dediščina. Številna stara rimska in feničanska mesta, ki so se zašči-tena s puščavskim peskom in suho klimo zelo dobro ohranila, so najlepši dokaz bo-gate preteklosti tega koščka puščave. Lip-tis Magna, Sabratha, Kirenayka so samo tri mesta od mnogih, ki so po kulturnem bo-gastvu in ohranjenosti brez primerjave. Po- trebno bo samo se v agati v ureditev in od-kopavanje te neprecenljive dediščine. Libija je bila svojčas žitarica Rima. To dejstvo pa ni zapustilo samo kultumih spo-menikov, temvečtudizavestotem.dapuš-čavski pesek skriva v svojih globinah tudi vodo in da je rodoviten. Zato Libijci načrtno trgajo puščavi košček za koščkom puste zemlje in deželo počasi spreminjajo v nad-vse rodovitno zeleno deželo. Jugoslavija je zelo cenjena, morda naj-bolj cenjena dežela v Libiji. Jugoslovanski delavci, predvsem strokovnjaki, irnajo pri-vilegiran položaj glede na ostale tujce, predvsem kar se tiče raznih ugodnosti. Zato tudi ni malo naših strokovnjakov v Li-biji. Srečamo jih predvsem v bolnicah, na gradbiščih, naftnih poljih. Tako je samo v glavnem mestu Tripoliju prek 50 naših gradbenih podjetij. Libija je država, ki se zah\7aljujocsvoj politični ureditvi in naravnemu bogastvu zelo hitro razvija. Čeprav na vsa usta etike-tirajo ostali svet in sebe poveličujejo, pa se zavedajo svoje nebogljenosti in nujnosti pomoči iz tujine. Možnost, da to pomoč plačajo, imajo. Poleg nafte ter drugih na-ravnih možnosti pa imajo še entuziazem mladih Ijudi in voljo, kar je porok za bodoč-nost in razvoj te majhne dežele na robu Ša-hare. Sestavek je narejen na osnovi pogovora s tov. Renato Rankovič, profesorico an-gleškega jezika jugoslovanske književnos-ti, ki je 7 let živela in delala v Libiji kot direk-torica jugoslovanske šole. Za pogovor se ji najlepše zahvaljujem. M. G. jemno uspešen ekonomski rezultat. Kakš-. na !až! če lahko posojilno zadoiženost, sprovocirano odrekanje Sarajevčanov, vsiljeni samoprispevek, dobro funkcionira-joči sistem, pritiskov (neodnatorji, torej tisti, ki niso nič darovali za ZOI, so bili izobešeni na raznih tablah javnih mest) še nekako prikrijejo, pa bi morali več poiitične moči in vpliva viožiti v zatišanje ali vsaj zmanjšanje 50 milijonov dolga, ki ga organizacijski ko-mite »ŽOI 84« dolguje JOK (Jugosiovanski olimpijski komite). Vse to seveda ni samo specialiteta sara-jevske kuhinje. Navzlic slabim ekonom-skim izkušnjam, pa nas to ne moti, da se ne bi še naprej igrali z našim avanturizmom. Vprašanje organiziranja olimpijskih iger do konca stoletja smo postavili kot enega iz-med najbolj vitalnih problemov te države. Zahvaljujoč namigu starega diplomatske- Komu v Sloveniji ni všeč najbolje nagraje-ni slovenski film lanskega leta? Že nekaj let se sprašujemo, kaj je s slo-vensko filmsko produkcijo. Slovenskemu filmu ne gre in ne gre. Zelo težko uspe že na domačih tleh, kaj šele da bi prodrl v širši jugoslovanski krog, da o tujini niti ne sanja-mo. Nekdo bi lahko takoj ugotovil, da us-pešnost prodaje filma ni nujno povezana z njegovo kvaliteto. Na žalost pa pri našem filmu kvaliteta ni tisto, kar naj bi oviralo pro-dajo. Žal moramo ugotoviti, da je bila večina slovenskih filmov v zadnjem času posnetih po istem kopitu. Prototip takšnega filma je npr. zadnji film Matjaža Klopčiča »Dedišči-na«. Film brez dinamike, tempa, dolgi kad-ri, polno simbolike. Taki filmi so za navad-nega gledalca dolgočasni,,še posebno če pomanjkanjatempa ne nadomesti kvalitet-na simbolika. Na srečo pa se je letos nekaj spremeni-lo. Dobili smo dva filma mlade generacije, ki sta odstopala od že ustaljene šablone. To sta Butnskala ter Ovni in mamuti. Sled-nji je že v Puli pobral kopico nagrad. Višek pa je dosegel v Mannheimu, kjer je dobil prvo nagrado. Toda zakaj tega filma ni v naših dvoranah? Ali ni zakon ekonomske logike, da mora priti film na spored takrat, ko dobi kako nagrado in je zanj največ rek- lame? Ali nismo spremljali Kusturičevega »Očeta na službenem potovanju« takoj za-tem, ko je slavil v Cannesu. Ali nismo gle-dali Butnskale takoj, ko je slavila v Celju? Ali nismo gledali »Dediščine« skoraj takoj po Puli, kjer je dodobra razburkala prisotne kritike? Zakaj se Ovni in mamuti niso poja-vili na sporedu, ko pa je bila premiera že pred skoraj dvema mesecema? In še nekaj čudnega se je zgodilo. Vse te nagrade (ki so mimogrede ene najvišjih v slovenski filmski zgodovini) so šle skoraj neopazno skozi naš kulturni prostor. Razen vestic ni biio nič omembe vrednega. Revija Stop fil-mu ni namenila niti toliko prostora, kotga je drugim slovenskim filmom, pa čeprav niso pobrali nobene podobne nagrade. Tudi v CeljunaTednuslovenskegafilmajebilfilm deležen le kritike in prav nič pohval, povrhu tega pa so se še v slovenskih časopisih po-javile zgolj negativne kritike filma. Zakaj? Kakšen film je to, ki ga drugje hvalijo, mi pa mu ne priznamo kvalitete? Kakšen film je to, ki ga v bistvu zapiramo v bunker? Problem je v vsebini f ilma in ne v njegovi kvaliteti. Ta vsebina pa je ravno ob pra-vem času zadela na eno najbolj ranljivih točk. To je slovenski nacionalizem in od-nosi med Slovenci in »južnjaki« oziroma delavci iz drugih republik, ki so na začas- nem ali trajnem delu v »Sloveniji, moji de-želi«. Filmu očitajo, da kaže Slovence zgolj v negativni luči, »Bosance« pa v pozitivni, ter da preveč posplošuje. Kako narobe (hote ali nehote) so to razumeli naši slavni kritiki. Tu ne gre za nikakršno posploševa-nje. Zakaj nobeden ni očital Matjažu Klop-čiču, da hoče pokazati, da so vsi Slovenci pijanci in samomorilci, kar so pač njegovi junaki v Dediščini, ali zakaj nihče ne očita Krleži, da so vsi Hrvatje pokvarjeni, kot je to naredil z ostanki aristokracije v Glembaje-vih. V filmu Ovni in mamuti ni nobenega posploševanja. Posploševanje lahko vidi le tisti, čigar moto je: »Znam jedan slučaj. Ako znam jedan slučaj, onda znam sve.« Ravno skozi slikanje marginalnih delov družbe jo lahko najbolj spoznamo. Po-vprečje nas ne zanima, saj takega človeka sploh ni, je le statistična, metafizična kon-strukcija. Film Ovni in mamuti se ne ukvarja z nacionalizmom na globalni ravni, zanima ga pojav na mikronivoju, odnos med Ijud-mi, ali še bolj odnos med dvema človeko-ma. Tam, kjerse nacionalizem najbolje iz-raža, pa čeprav tam ni njegov vzrok. Še več, film tudi pokaže, kje je vzrok tega na-cionalizma na mikronivoju, tega primitiv-nega nacionalizma, ki se odraža v iracio-nalnih predsodkih. Govor znanega kultur-nega delavca, ki pridiga o ogroženosti slo-venskega naroda, je racionalen, a za po-sledico ima iracionalno reagiranje in ravno tak je odgovor malega človeka - junaka fil-ma. Vsi-se strinjamo, da nekaj latentnega nacionalizma ždi v vsakem od nas. Konec koncev narod brez nacionalizma (ne tudi agresivnega) ni narod. Različnost od dru-gih in zavedanje tega je pogoj za obstoj nekega naroda. Druga pot vodi samo v asimilacijo. Mnogi bodo rekli, da to potem sploh ni nacionalizem. A ta latentni nacio-nalizem lahko ob določenih pogojih hitro preraste v agresivnega. To se najlažje zgodi na mikronivoju, kjer je močno priso-ten iracionalen moment ob vsakdanjih do-godkih. Ti določeni pogoji pa so ravno da-našnja zaostrena ekonomska situacija, ne-razrešeni ekonomski odnosi znotraj Ju-. goslavije in kvazikultumiški prepiri. Ti lah- •'¦fc000.4lri!iao8). /i ' t \ i^aama kafen Morft Diti pM5aaa aajkasneje t 8«dfteh po pravo«oč- \ ^o§ti ta oiločb#«C6 v tw rpku fiebo plaScma^se sprt«eni t kasen 2 neseoa > peboljSeValnegft ItlftVV s'** •¦¦ ¦ ' ^ \ ... Iftka^ |a xo oiloSbo inaža Ijsl 50^lagyti¦¦•##; *&&¦ igtcžaatto % 49- | Utaaeljif e ˇ ¦¦ ' ^ Dejanje ie dokazano po urj^ni ugotofitti ia pri3ah.ClDdol2©n0c pri- ^ ana,^a je Slan toga orkestra#ter da so ob lgamju.plesalci ple^ali nei^- I stojen pjes bogia-^ogie^ki 31 pr^ovolanjter je ^ien-krSil spložno teljav- I 0* predpiso o Javno« reiu^ in ulx\ . - I Ziagavor,4a kot Slaa orkesJ ra mi o4goTortn,kaj plosalci pleSejofse I ni iao^ol upošte-vati.ker je orl*s1er Booigovor« aa pravilno potefcaaie jples^ I kajti kot orkester lahko preneha z igraajtfi konaia im na ta način xufi % I pleson,kar pa niso storill.pac gt ac dajali fie pobudo za ta pl«s. I Obtežiiao za obdolŽi&ca j|,ker i« bil ta orkegter 2q opoaorieB ra- I di tfga.kar pa nino upržt^rali.O, a^tv^jiih okoli^čin nl. * Zcpar to odločDo ie iovng%m pritožba na oddelek sa uotranie la- k €«te pri IO^sa gl»seeto Ljubljana^rrltožba bi af »orala kciekcTati i I iin 30»-ki 30 je 7lo|iti pie*Qno iali uat«eno pri tuk«odsfkufT 8,ineh po l to^vu pisaone gporočitvd '\$ o&1th$**- ..... ' | " ^tort f^Jiii-^^do^narota t \ La todeu .r^ia: , y| ^ Lef .odgeka:/Skobir .mtoii/ I ¦ ¦ •¦ ¦ !'.. ' ( I ^//»/S UREDNIŠTVAHU ( ^ ___________________________________________________________ j | /V^ 2L/.^0 OBTOŽENCA SMO VSE NJEGOVE PODATKE Z VESEUEM POČRNILI! { fc ( RADIU STUDENT Vsem delavcem in sodelavcem radia Študent želimo v letu 1986 v njihovem boju za ideološko osveščenost in pravilno na-ravnanost slovenske javnosti veliko uspe-hov. Prav tako bomo skozi yse leto tiščali pesti, da bi še naprej objektivno obveščali slovenski živelj, še posebej študentski, o vsem, o čemer imajo pravico biti obvešče-ni. Želimo jim, da bi jim v njihovem boju pri-skočilo na pomoč čim več lisjakov in da bi se znebili vseh nazadnjaških elementov, ki zavirajo razširjanje njihovih naprednih idej z argumentom avtoritete. V osebnem živ-Ijenju pa želimo vsem delavcem in sode-lavcem RŠ, da bi se jim mize šibile pod težo ajdovih žgancev zabeljenih z ocvirki. Uredništvo TRIBUNE DELEGATSKI KONFERENCI Dragi tovariši, vvašem boju zasocializa-cijo stroškov študija vam želimo čim več uspeha, iskreno upamo, da boste še na-prej z močjo argumentov, ki jih stresate kot iz rokava, dajali slovenski vladi in slovenski javnosti misliti, kje in kdaj so bile storjerie napake, ki so povzročile sedanji težak po-ložaj študentske populacije. In ne ustrašite se udrihanja po mizi. Da bi vam, o, da bi vam letos uspelo pri-dobiti primat najbolj opozicijskega tednika v Sloveniji, ki varn ga je, kot vemo, na naj-bolj umazan način, s prepovedmi, uspela prevzeti MLADINA. JOSIPU VIDMARJU Kot smo si vroče želeli že lansko leto, vam letos še bolj vroče želimo, da bi čim-prej postali predsednik Slovenske Akade-mije Znanosti in Umetnosti. MITUTREFALTU Dragi naš Mito! V imenu vse slovenske javnosti se ti zahyaljujemo za prečudovit slovenski večer, ki si ga organiziral lansko leto, zahvaljen bodi, da si razveseljeval slovenske družine prek malega ekrana, da si širil klen slovenski jezik, da si pokazal, da smo tudi Slovenci duhoviti in da se zna-mo tudi Slovenci zabavati. Dragi Mito! Kot droban znak zahvale in kot priznanje tvo-jim organizacijskim sposobnpstim te ob-veščamo, da lahko na uredništvu TRIBUNE dvigneš kolekcijo značk Slovenija, moja dežela. ¦ UNIVERZITETNI KONFERENCI ZSMS Tovariši! Nedajte, da bi vas-lanskoletni neuspeh demoraliziral. Junaško naprej, v boj - Izgubljena bitka še ne pomeni izgub-Ijene vojne. Nad zmago na konferenci! Naj bo vaše geslo: Rusom je Jugoslavija že leta 1948 rekla svoj odločni NE! UPOKOJENCEM Čestitamo vsem Vam, ki ste uspeli preži-veti preteklo leto, in naj vam bo v tolažbo, da znaša letošnja najvišja pokojnina v Ju-goslaviji borih 172.000 din. NOVI REVIJI Predvsem vam želimo še na mnoga leta in veliko, veliko več uspeha v krvavem boju, ki ga bijete za narodnostno spravo. Spoštovana! Čestitamo ti ob dejstvu, da' si bila evidentirana za pomembne delegat-ske funkcije in želimo, da bi se nemirni vet-rovi na slovenskem končno le ustalili, da boš vedela, kam se obrniti. EKOLOGOM V boj z geslom: nuklearne eiektrarne ali krajše NE! Še pred tem pa vam čestitamo, ker ste uspeli spregledati, da je onesnaže-nje, ki ga povzročajotermoelektrarne mno-go večje, kot ga povzročajo jedrske. GLASILU SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOV-NEGA LJUDSTVA Želimo, da bi DELO v letu 1986 postalo še bolj aktualno kot je, da bi se znebilo iz-gub, kar bo doseglo, če se zmanjša na de-belino" PRAVDE in poveča naklado do šte-vilk, ki jih dosega KOMUNIST. Prav tako želimo, da bi novi Zakon o javnem pbve-ščanju čim prej stopil v veljavo, kar bo DELU omogočilo uveljavljanje še boij de-mokratičnih in široko podružbljenih obiik obveščanja..