Odslej posluje v veleblagovnici Globus v Kranju trgovina AUTOCOMMERCE Priprave združitev Krajša prepoved, a brez izjem Danes, v sobpto 15. junija, je začela veljati odredba republiškega sekretarja za notranje zadeve o omejitvi prometa na javnih cestah v Sloveniji v času turistične sezone. V tem času, to je od 15. junija pa do 15. septembra, ne bodo v določenem času smela med osebnimi vozili voziti po določenih cestah tovarna vozila in tudi nekatera druga. Medtem ko je bilo v prejšnji odredbi določenih tudi nekaj izjem, tako so na primer lahko vozili tudi v urah najgostejšega prometa tovornjaki s hitro pokvarljivim blagom in druga vozila, zdaj tega ne bo. Zato pa je čas prepovedi v določenih dneh precej krajši. Kot zagotavljajo Uprave javne varnosti bodo to odredbo tudi dosledno izvajale in ne bodo dovoljevale nikakršnih izjem. Tako ne bomo v urah in dnevih, ko bo veljala odredba, srečevali na cestah težkih tovornjakov in drugih vozil, med njimi tudi vozil, na katerih se uče kandidati za voznike. Po tej odredbi, ki se od danes naprej izvaja, ne smejo ob določenih urah in dneh na cesto tale vozila: vsa tovorna motorna vozila C kategorije s priklopniki ali brez njih, delovni stroji, traktorji in motorna vozila, na katerih se kandidati uče za voznike. Čas prepovedi je takle: ta vozila ne smejo na cesto ob petkih in dnevih pred državnimi prazniki od 16. do 21. ure; ob sobotah od 5. do 9. ure ter ob nedeljah in državnih praznikih od 15. do 22. ure. Izven turistične sezone pa velja omejitev vožnje za ta vozila ob dnevih pred državnimi prazniki in zadnji dan državnih praznikov. Ceste, na katerih velja omejitev vožnje v turistični sezoni, pa so: magistralna cesta Ljubelj—Naklo— Kranj—Ljubljana—Bregana. Magistralna cesta Nak- lo—Jesenice—Rateče—državna meja. Odsek magistralne ceste — državna meja—Koper—Portorož— Sečovlje. Odsek magistralne ceste Maribor—Celje— Ljubljana—Kalce—Postojna—Sežana—državna meja. Magistralna cesta Senožeče—Koper. Magistralna cesta Postojna—Pivka—Ilirska Bistrica—Rupa. Čeprav odredba v nasprotju s prejšnjo ne predvideva nobenih izjem, pa je vendarle treba omeniti tri podjetja, katerih vozila so v določenih primerih nujno potrebna na cestah. To so organizacije združenega dela, ki opravljajo dejavnosti posebnega družbenega pomena: PTT podjetja, podjetja za distribucijo električne energije, cestna podjetja itd. Odredba dovoljuje tem podjetjem uporabo vozil tudi v prepovedanem času, vendar pa samo takrat, če gre za nujne zadeve. To so razna nenadna popravila na javnih napravah, pomoč pri nesrečah ali odstranitve posledic nesreče — ne pa za redno delo. Kršilce te odredbe bo obravnaval sodnik za prekrške. Kazni za kršilce so občutne: za organizacije združenega dela od 500 do 1000 din in od 50 do 500 din za odgovorne osebe v teh organizacijah. Kršilci vozniki in lastniki tovornih vozil, vprežnih vozil, delovnega stroja in voznik instruktor pa so kaznovani z denarno kaznijo od 50 do 500 din. Nova odredba prinaša še eno novost. Zaradi slabe osvetljenosti in počasnosti vprežnih vozil in delovnih strojev je prepovedana vožnja le-teh po prej naštetih cestah od prvega mraka do zdanitve, in to ne le v času sezone, pač pa vse leto ob delavnikih in nedeljah. Predvidena kazen za kršilce tega določila je od 50 do 500 din. L. M. Trgovsko podjetje Murka Lesce bo konec tega meseca v Radovljici odprlo preurejeno poslovalnico Moda Murka. Za prek trideset zaposlenih v tej poslovalnici so ta teden pripravili poseben, tako imenovan uvajalni seminar. Seznanili so jih z organizacijo in razvojem podjetja, s prodajo v novi poslovalnici, z dobavitelji, s predpisi s področja trgovine itd. Murka, ki je v zadnjem obdobju odprla več novih oziroma preurejenih poslovalnic, že nekaj časa pripravlja tudi tovrstne seminarje. Pravijo, da ima s to izobraževalno obliko zelo dobre izkušnje. Na sliki: v četrtek je zaposlenim o položaju delavca v združenem delu govoril sekretar komiteja občinske konference Z K Radovljica Jože Bohinc. — A. Ž. — Foto: F. Perdan Naročnik: XXIV. MEDNARODNI GORENJSKI SEJEM OD 9. DO 19. AVGUSTA ai>sezadnje za junij! Sneg, kije na pragu poletja pobelil vrhove Julijcev, Karavank in Kamniških Alp in se pokazal tudi na nižjeležečih predelih, noče in noče zginiti. — Foto: F. Perdan Na povabilo predsednika slovenskega izvršnega sveta inž. Andreja Marinca je v sredo popoldne prispel na obisk v Slovenijo podpredsednik vlade ljudske republike Madžarske dr. Matyas Timar. Z brniškega letališča je gost s predstavniki slovenskega izvršnega sveta odpotoval na grad Strmol, kjer so se začeli uradni pogovori. V četrtek je potem obiskal Velenje in Portorož ter luko Koper, včeraj pa je dr. Timar v Krškem podpisal pogodbo o tehnično komercialnem sodelovanju med tovarno celuloze Djuro Salaj in Ligniim-pexom iz Budimpešte. Na sliki:, na brniškem letališču je podpredsednika madžarske vlade pozdravil predsednik slovenskega izvršnega sveta inž. Andrej Marine z nekaterimi člani izvršnega sveta. — A. Ž. — Foto: F. Perdan V sredo dopoldne je prišla na obisk v Slovenijo indijska parlamentarna delegacija pod vodstvom predsednika spodnjega doma parlamenta in predsednika medparlamentarnega sveta dr. G. S. Dhillona. Gostje so najprej obiskali tovarno Iskro na Laborah, potem pa jim je predsednik kranjske občinske skupščine Tone Volčič priredil k (Kilo. Popoldne je delegacija imela pogovore v republiški skupščini. V četrtek popoldne so obiskali tudi Bled in Bohinj, včeraj pa so indijski gostje odpotovali iz Slovenije. Na sliki: indijska delegacija v kranjski Iskri. — A. Z. — Foto: F. Perdan Leto XXVII. Številka 46 j8tanovitelji: obč. konference * SZDL l*8®nice, Kranj, Radovljica, Šk. Loka u Tržie — Izdaja CP Gorenjski tisk Glavni urednik Anton Miklavčič Odgovorni urednik Albin Učakar O^L A SILO SOCIALISTIČNE ZVEZE D~E LOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Kranj, sobota, 15. 6. 1974 Cena: 1 dinar List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah Iskre in Gorenja j y sredo popoldne se je v v tovarni na Laborah ^Kranju sestal razširjen rpJitični aktiv Iskre Elek-°mehanike Kranj. Na seji . razpravljali o predlogu ža,Uoupravnega sporazuma a združitev Združenega iz^ietja Iskra z Gorenjem je ^elenja. Politični aktiv p .Predlog sporazuma pod-I r Tako bodo 21. junija v Elektromehaniki zbori delavcev, kjer >00 razpravljali o spora-R ^u in glasovali o predlo-^ za združitev. Podpis 0 ^»upravnega sporazuma j^^družitvi obeh podjetij pa ^Predviden za 28. junij, ^eje razširjenega politič-tjS.8 aktiva se je udeležil kj 1 predsednik skupščine i^Ženega podjetja Iskra d j* Vladimir Logar. Povesi je, da je elektrokovin-industrija v Sloveniji v H ^iem obdobju dosegla ,jyečji razvoj med osta-l^1 panogami gospodaric a* Proizvodnja je v Iskri stekaj let naraščala po H^Pftji 21 odstotkov, sicer k 8e je v zadnjih 20 letih .ečala kar 45-krat. Tako ^J® elektrokovinska indu-g^J? med drugimi pano-Hj"11 z nekdanjega 15. d0fta pomaknila na drugo J^tje mesto. ajbolj sta v tem času »ijj^dovala Iskra in Goreli ki danes predstavljata V(j °dstotkov proizvodnje elektrokovinske indu-v Sloveniji. Tako v kot v Gorenju pa že časa ugotavljajo, da v0dn®kateri njihovi proiz-programi podvajajo, o2? so začeli razmišljati ^o Tako bi namreč Ulj !.žvodnjo lahko speci- Heilrali, hkrati pa razvili tCatere nove proizvodne L^me. Inž. Vladimir lWar je tudi povedal, da »ostalih 20 odstotkov ozi-«^ a ena petina podjetij elektrokovinske Shu1"^6' 80 Pre^vsem v ^^ ?orskem bazenu, tudi ^^Ušlja o tesnejšem pove-in sodelovanju. Ve^rej se nameravajo po-Cfi na mariborskem po-V')o ' za kftsneje Pa Pra" ^v' se morda tesneje M«^2®!* z Iskro in Gore-A. Žalar 152 milijonov za ceste Po trimesečni razpravi so v gospodarski zbornici Srbije uspeli »zbrati« 152 milijonov dinarjev za gradnjo magistralnih "cest: Valjevo—Šabac in Beograd—Ostruž, Novi Pazar—Ribarić. Denar bodo preskrbele poslovne banke in poštne hranilnice. Trije cilji SZDL Na seji republiške konference SZDL so razpravljali o nalogah zveze, ki se nanašajo na njeno organizacijo. Gre za tri praktične cilje: z uresničevanjem večje stopnje akcij-sko-politične enotnosti v socialistični zvezi kot fronti vseh organiziranih in samoupravnih struktur je treba razviti večjo politično učinkovitost organizacije. Zagotoviti je potrebno večji vpliv delavskega razreda in delovnih ljudi na vse aktivnosti SZDL in socialistično zvezo je treba akcijsko usposobiti, da bo lahko hitreje, bolj učinkovito in bolj uspešno opravljala naloge, ki izhajajo iz njene funkcije. Ambasada SFRJ v Lizboni V torek je začelo delati jugoslo va nsk o veleposla n ištvo v Lizboni. Jugoslovanski odpravnik poslov Ivan Kojič je že prevzel svoje dolžnosti. Ob tej priložnosti so v Lizboni objavili skupno jugoslovansko-portugalsko sporočilo, ki pravi, da so predstavniki obeh držav med pogovori potrdili, da morajo biti načela svobode, narodne neodvisnosti in enakopravnosti ter nevmeša-vanja v notranje zadeve drugih držav — temelj odnosov med državama. Pionirski center v Dečanih Otroško mesto z 200 ležišči za otroke iz vse Jugoslavije bodo odprli v znanem letovišču Dečani. Zgradili so ga s skupnimi sredstvi devetih kosovskih občin in ob pomoči pokrajinske skupnosti za otroško varstvo. Letos bodo v mestu letovali otroci iz Kosova. V prihodnjih letih pa nameravajo mesto povečati in omogočiti otrokom iz vse države, da preživijo počitnice v njem. Že prvo leto 1400 študentov Na novo titograjsko univerzo se bo letos vpisalo 1400 rednih študentov. Ta najmlajša univerza v Jugoslaviji bo v prvem letu obstoja sprejemala na vse fakultete neomejeno število študentov. Milijarde kubikov plina Na nahajališčih plina in nafte v Vojvodini so v zadnjih 25 letih pridobili okoli 9 milijonov ton nafte in štiri milijarde kubičnih metrov plina. Skupna globina vseh vrtin, ki so omogočile takšno proizvodnjo, znaša okoli 1200.000 metrov. S takšnimi dosežki so delavci in strokovnjaki Naftagasa praznovali 25-letnico obstoja in dela svojega podjetja. Kornati — narodni park Strokovnjaki republiškega zavoda za zaščito narave in urbanizem v SR Hrvatski pripravljajo prostorski načrt za Komate. Narejen mora biti do februarja prihodnjega leta, ko bodo otočje proglasili za narodni park. Tako mislijo zaščititi skupino 140 otočkov v Jadranu. Kranj V sredo popoldne je bila v Kranju četrta seja občinske konferenc® _ zveze komunistov. Na njej so ocenil' uresničevanje delovnega programa občinske konference od decembra lani do maja letos. Hkrati so dopolnili delovni program konference s stališči in sklep' sedmega kongresa zveze komunistov Slovenije in desetega kongresa zveze k®*, munistov Jugoslavije. Ugotovili so, da so letos do konca maja v občini sprejel' v zvezo komunistov 140 novih članov. Poudarili pa so, da je ena konkretnih nalog tudi v prihodnje obnova zveze komunistov. V kranjski občini je n® primer še 35 osnovnih organizacij ZK, kjer v zadnjem obdobju niso sprejelj nobenega ali le enega novega člana ZK. Zato so se dogovorili, da bodo Član' občinske konference ZK v teh organizacijah opozorili na že sprejeti sklep, je treba letos v občini sprejeti v ZK okrog 350 do 400 novih članov. To je prt' bližno deset odstotkov sedanjih članov zveze komunistov. A. Ž. Pri občinski konferenci socialistične zveze se je v četrtek dopoldne sestala komisija za proslave. Pogovoril' so se o pripravah na proslavo občinskega praznika in 4. julija — dneva borca. Radovljica V sredo je predsednik slovenskih sindikatov Janez Barborič obiskal Gorenjska oblačila v Kranju. — Foto: F. Perdan • v Janez Barborič obiskal Kranj Tudi v Kranju klub samoupravljavcev — prizadevanja za višje dohodke v Gorenjskih oblačilih V sredo popoldne se je v Radovljici sestal izvršni odbor samoupravne stanovanjske skupnosti. Obravnavali so samoupravni sporazum o,ustanovitV skupnosti, statut skupnosti ter samoupravni sporazum in pogodbe o opravljanju dela strokovnih služb. Pogovorili so se tudi o urejanju medsebojnih razmerij med skupnostjo in stanovanjskim podjetjem Radovljica. V četrtek opoldne se je pri občinski skupščini sestala komisija za volitve in imenovanja. Razpravljali so o sestavi komisij, odborov in svetov pri občinski skupščini. A. Ž. Predsednica občinske konference ZMS Škofja Loka Olga Bandelj skl»* ________ cuje 14. redno sejo predsedstva. dnevni red predlaga obravnavo predlogov resolucije in statutov ZSMS 'n ZSMJ, razpravo o zaključnem računu za leto 1973 in finančnem načrtu z» letos in poročilo o praznovanju meseca mladosti. Seja bo v ponedeljek, l?-junija, ob 16. uri v stekleni dvorani Krone. Škofja Loka w m %Ji JW I3> Sobota — 15. junija 1974 V sredo je bil na obisku pri občinskem sindikalnem svetu v Kranju in v Gorenjskih oblačilih predsednik slovenskih sindikatov Janez Barborič s sodelavci. Na občinskem sindikalnem svetu ga je predsednik sveta Viktor Eržen na kratko seznanil z gospodarskim razvojem občine. Opozoril je na vse večje obremenitve gospodarstva, ki jih med drugim prinaša tudi povečana splošna in skupna poraba. Kljub temu pa smo s poslovnimi rezultati lahko zadovoljni, saj sta se akumulacija in ostanek dohodka povečala za 40 odstotkov v primerjavi z enakim časom lani. Janez Barborič pa je govoril o novih nalogah sindikata, ki jih prinaša pravkar sprejeta ustava in o delegatskem sistemu. Prav pri slednjem bo torišče dela v prihodnje. Delegatom bo zato, da bodo lahko odločali o gospodarjenju, o splošni in skupni porabi, treba dati primerno znanje. To pa bo naloga delavskih univerz, ki ponovno dobivajo vlogo in pomen, zaradi katerega so bile pred približno dvajsetimi leti ustanovljene. Tedaj so jih ustanavljali zaradi • splošnega družbenega izobraževanja delavcev, vendar so se kasneje zaradi denarja preusmerila v povsem druge dejavnosti. Ko so govorili o kranjski delavski univerzi, so predstavniki občinskega sindikalnega sveta poudarili, da dobro izpolnjuje naloge na področju družbenopolitičnega izobraževanja. Raznih seminarjev, političnih šol in predavanj se vsako leto udeleži tudi več tisoč mladih in starejših aktivistov. « Kot novo obliko izobraževanja mladih aktivistov in mladih samoupravljavcev bomo tudi v Sloveniji ustanovili klube samoupravljavcev. Po besedah Janeza Barboriča naj bi eden od prvih takšnih klubov zaživel tudi v Kranju. Zatem se je predsednik slovenskih sindikatov dotaknil družbenega standarda. Kljub izredno hitri gradnji šol in vrtcev v kranjski občini bo treba tako kot povsod misliti na celodnevno bivanje vseh otrok v šoli. S tem bi razbremenili starše, otroke pa bi odtegnili vplivu ceste, slabe družbe in tudi cerkve, ki v zadnjem času pridobiva na vplivu med mladino. Ker komaj dobrih 20 odstokov delavcev organizirano letuje — to so v večini delavci iz večjih delovnih organizacij — bodo sindikati povzeli pobudo za ustanovitev interesnih skupnosti za rekreacijo. V njih naj bi združevali interese in denar za gradnjo počitniških naselij za vse delavce. Zatem je Janez Barborič obiskal Gorenjska oblačila v Kranju. Po ogledu nove tovarne se je z vodstvom in s predstavniki samoupravnih organov pogovarjal o gospodarjenju in samoupravljanju. Pohod po partizanskih poteh Komisija za splošni ljudski odpor pri občinski konferenci ZMS Radovljica bo tudi letos, tokrat že tretjič, pripravila mladinski pohod po poteh Cankarjevega bataljona v gozdovih Pokljuke. Pohod, ki ga bodo pripravili v počastitev dneva borca, bo trajal dva dni, udeležilo pa se ga bo okrog 200 mladincev in vojakov. Mladi in vojaki pa se bodo udeležili tudi šestega zbora gorenjskih aktivistov. M. Hudovernik Predstavniki Gorenjskih oblačil so povedali, da so že nekaj časa v zagati zaradi omejitve osebnih dohodkov. Le-teh ne morejo zvišati zaradi nizkih kalkulativnih dohodkov v samoupravnem sporazumu. Visoka produktivnost pa jim daje možnosti za precej višje osebne prejemke kot jih izplačujejo sedaj. Uspešnost te delovne organizacije se kaže tudi v tem, da je delovni kolektiv samo z lastnimi sredstvi zgradil novo tovarno, vredno več kot 30 milijonov dinarjev, pri delitvi dohodka pa krepko čez polovico dohodka nameni za sklade. Predstavniki Gorenjskih oblačil so povedali, da so že večkrat predlagali, naj bi samoupravni sporazum popravili, vendar so doslej uspeli doseči le malenkostne spremembe. Kot kaže v drugih konfekcijskih tovarnah ni čutiti tolikšne potrebe za višje osebne prejemke. L. Bogataj Ob 18. uri, prav tako v ponedeljek, pa bodo podelili pokale in diplome zmagovalcem in drugim tekmovalcem raznih športnih srečanj ob mesecu mladosti. Podelila jih bo občinska konferenca ZMS Škofja Loka. Prireditev bo v stekleni dvorani Krone. -lb 'Tržič V sredo se je sestala osnovna orga' nizacija ZK pedagoških delavcey ------ —Na seji so ocenili dosežke marksj: stične vzgoje mlade generacije v letošnjem šolskem letu ter obravnava)' položaj osnovnega šolstva v tržiški občini. Sprejeli so tudi naloge aktiva v prl' hodnjem šolskem letu. Razen tega so na seji razpravljali o položaju ped?, goškega delavca in o merilih za sprejem v ta poklic, o idejnosti pouka, učn«1 uspehih ter povezavi med šolo in krajevno skupnostjo ter šolo in organiz8' cijami združenega dela. V četrtek se je v Tržiču sestal sekretariat aktiva mladih komunistov-Člani sekretariata so razpravljali o vstopanju mladih v Zvezo komunistov* o družbenopolitičnem izobraževanju mladih in o sredstvih za spominski do1" borcev in mladine v Kumrovcu, ki jih mora zbrati mladinska organizacij8 V sredo se bo sestal aktiv komunistov-neposrednih proizvajalcev. N8 sestanku bodo razpravljali o sklepih 10. kongresa ZKJ ter o dopolnitv' delovnega programa aktiva z nalogami, ki jih ima občinska organizacija ZK, po 10. kongresu ZKJ. Na dnevnem redu bo tudi razprava o družbenem dogo* voru o štipendiranju učencev in študentov v SRS, kar je za tržiško občin0 zelo pomembno. V soboto bo v Preddvoru seminar za mladince tržiške Tovarne kos 'n srpov. Mladinci se bodo na seminarju seznanili z gospodarjenjem v podjetjU' z vlogo družbenopolitičnih organizacij v kolektivu ter s pomenom dopolnil' nega izboraževanja. Ocenili bodo tudi delo tovarniškega mladinskega aktiva- -jk Letos prvič dan Kokrškega odreda Praznovanje obletnice ustanovitve odreda bo 29. in 30. junija in bo združeno s praznikom krajevnih skupnosti Goriče, Golnik, Tenetiše in Trste-nik — Proslavi na Kališču in na Trsteniku junija bo preteklo 32 let od ustanovitve Kokrškega odreda na Kališču. Odred je deloval predvsem na levem bregu Save od Jesenic do Kamnika, tržiška občina pa mu je pred leti podelila domicil. Pod okriljem občinskega odbora Zveze združenj borcev NOV Tržič že več let .deluje odbor odreda, ki skrbi za povezovanje nekdanjih borcev, njihova srečanja ter ohranjanje tradicij odreda. Na zadnji seji odbora so se odločili, da bodo od letos dalje prazno- vali vsako leto junija dan Kokrškega odreda. Letošnje praznovanje — pokroviteljstvo je prevzela tovarna Sava iz Kranja — bo v soboto, 29. in nedeljo, 30. junija. Slovesnosti bodo združene s praznovanjem praznika krajevnih skupnosti Goriče, Golnik, Tenetiše in Trstenik. Pokroviteljstvo nad praznovanjem krajevnega praznika pa je prevzela veletrgovina Živila iz Kranja. ♦ Program praznovanja je bil izoblikovan na skupni seji predstavnikov krajevnih skupnosti in odred- Obiskali so partizanske kraje Člani zveze združenj borcev upravnih organov kranjske občinske skupščine so minulo soboto pripravili tradicionalni obisk partizanskih krajev na Gorenjskem. Obiskali so Begunje, Drago, Radovno in spomenik padlim na Pokljuki. Povsod so jih prisrčno sprejeli predstavniki krajevnih organizacij. Udeleženci pa so jim izročili spominske knjige in položili vence. V Begunjah, kjer so si ogledali muzej in celice smrti, jim je o osvoboditvi in trpljenju govoril komandant Kokrškega odreda Janko Pre-zelj-Stane. V Dragi so jim učenci Podprli kadrovske spremembe Izvršni odbor občinske konference socialistične zveze v Kranju je na ponedeljkovi seji razpravljal o analizi letošnjih volitev v občini. Ugotovili so, da so volitve v redu potekale in da sestav izvoljenih delegatov ustreza programskim stališčem, ki jih je občinska konferenca socialistične zveze sprejela v pripravah na volitve. Tako je bilo izvoljeno ustrezno število žena in mladih ter neposrednih proizvajalcev. Člani izvršnega odbora pa so razpravljali tudi o kadrovskih spre-, membah v zvezni konferenci socialistične zveze. Podprli so predlog, naj bo predsednik zveze konference socialistične zveze Dušan Petrović-Sane. Prav tako pa so se strinjali, naj bi Marjan Rožič opravljal eno od pomembnejših funkcij v zvezni konferenci. A. 2. osnovne šole Begunje pripravili kulturni program z recitacijami in partizanskimi pesmimi. V Radovni, kjer so Nemci med vojno požgali vse hiše, pa jih je sprejel in pozdravil predsednik zveze združenj borcev NOV Gorje. Nepozabno je bilo nazadnje srečanje s pisateljem Tonetom Sve-» tino ob spomeniku borcem Pokljuškega bataljona na Pokljuki. Člani zveze združenj borcev NOV upravnih organov kranjske občinske skupščine so sklenili, da bodo tudi v prihodnje pripravili takšna srečanja. M. Gojko Seminar za delegate občinske skupščine Občinska konferenca socialistične zveze in občinski sindikalni svet v Radovljici sta prešnji četrtek in petek pripravila v Bohinju v sodelovanju z radovljiško delavsko univerzo več celodnevnih seminarjev za izvoljene delegate občinske skupščine. Seminarje so pripravili na podlagi programa usposabljanja izvoljenih delegatov. Delegate so na seminarjih seznanili z družbenopolitično in ekonomsko ureditvijo SFRJ, z delegatskim in skupščinskim sistemom in s komuniciranjem v delegatskem sistemu. Seminarjev se je udeležilo 284 delegatov iz delovnih organizacij in krajevnih skupnosti v občini. Jeseni bodo pripravili podobne seminarje za tiste izvoljene delegate v občini, ki se jih zdaj niso udeležili. nega odbora. V soboto, 29. junija, o^ petih popoldne bodo Goričana Golničani, Tenetišani in TrsteniČan' položili vence k partizanskim sp°' menikom in obeležjem. Ob pol devetih zvečer bo na prostem na Trsteniku predstava filma Sutjeska. N8 Kališču, Povijah, Straži, StorŽiČ" ter okoliških vrhovih bodo zagorel' kresovi. Medtem bodo na Kališče *e prispele patrulje s tržiške in kranJ' ske strani. Sestavljali jih bod° borci odreda, pripadniki sedanje pa,1" tizanske enote, ki nosi ime odreda,1,1 člani specializiranih mladinskih °r' ganizacij. Na Kališču bo zveče' krajša proslava. V trsteniški osnovn' šoli bodo ta dan odprli tudi razstav^ o ustanovitvi in borbeni poti Kokr»' kega odreda. Nedeljsko praznovanje se ^ začelo z budnico. Ob 6. uri zjutraj bodo krenile patrulje krajevnj^ skupnosti na pot od spomenika spomenika, obenem pa se boo spustile s Kališča proti Trstenik" patrulje Kokrškega odreda. devetih dopoldne bo na Trstenik" slavnostna seja svetov krajevni skupnosti in predstavnikov dr*1* benopolitičnih organizacij Gon < Golnika, Tenetiš in Trstenika. nostni govornik bo sekretar občinskega sveta ZK za Gorenjs^ Martin Košir. Uro kasneje bo pr® trsteniško osnovno šolo osrednj proslava in sprejem patrulj ter o pomenu praznovanja ter obletn' Kokrškega odreda. J. Košnjek 39 Tržičanov sprejetih v V torek, 11. junija, je sekretar k(g miteja občinske konference r^ia Tržič Janez Piškur podelil partUs* izkaznice 39 Tržičanom in jim sp govoril o pomenu, stališčih in s* pih 10. kongresa ZKJ. Vsi so m^K od 27 let. Večina je neposredn proizvajalcev. Novim članom ^ pripravil krajši kulturni progr . oktet osnovne šole Kokrškega reda iz Križev, komunisti pa so P jeli tudi zbirko marksistične Hte ture, imenovano Temelji. .^j Zanimivo je, da so letos v t1"*1 uj občini že sprejeli v ZK 62 članov, to predvsem v krajih in organ' cijah združenega dela, kjer osnovne organizacije ali stalni a šele osnovani. Le redke so orga'1 je cije ZK, ki letos še niso spi"e.J. novih članov. "J Kongresne resolucije — podlaga za akcijski program HU' -. ■ • , V ponedeljek je bila v Skofji Loki Jr^ga seja občinskega komiteja ZK L^ofja Loka. Najprej sta uvodno o o X. kongresu ZK Jugoslavije Ja delegat na kongresu inž. ^ arko Vraničar ter gost kongresa *ranc Ceferin. V uvodnih mislih je jpegat inž. Marko Vraničar menil, »ta bila vse dni za kongres zna-•pjia izreden tempo in intenzivnost ela, kar je bilo potrebno zaradi občnih nalog, ki so bile postavljene fred delegate. Obenem je zatrdil, da 8°. bili komunisti v predkongresnih opravah premalo angažirani, "si smo občutili, da je bil to kon-enotnosti jugoslovanskih komu-^tov, je nadalje dejal. Vsebinsko *0l*gres sicer ni prinesel nekaj bi-7yeno novega. Potrdil je le dose-5®nj0 pravilno in točno usmerjenost ter nakazal, kaj vse je potrebno j »praviti v prakso. V nadaljevanju Je inž. Marko Vraničar spregovoril j* dokaj obsežni kongresni dokumenti. Nekoliko podrobneje je razbil osnovno resolucijo, za ostale p je menil, da jih bodo morale na-?.n^neje proučiti posamezne komi-Iz vsega tega pa bo potrebno opraviti akcijski program. . Člani komiteja ter predstavniki /^Žbenopolitičnih organizacij, ki so prisostvovali, so menili, da je "aJprej treba razredno okrepiti lo8o zveze komunistov in prek nje pojaviti njeno vodilno funkcijo. Vr,*v Pa je tudi, so dejali, da je dan poudarek SZDL in delovanju . anov ZK v njej. Poudarili so, da 'anstva ni mogoče pridobivati s gubljenjem, temveč s pravilno in "a{rtno politiko. Vse komuniste pa ^Povsod treba vključiti v aktivno jKomisije bodo že v najbližji pridnosti proučile posamezne resolu- cije kongresa ter skupno poiskale izhodišča za delo v prihodnjih letih. Hkrati so prisotni menili, da je strnjen akcijski program potrebno izdelati tako, da bo veljal za vse občane. Ko so loški komunisti spregovorili o pomenu sredstev javnega obveščanja, so menili, da imajo poleg osrednjih republiških in pokrajinskih časopisov ter radia in televizije izredno velik pomen tudi tovarniška glasila in oglasne deske po posameznih podjetjih. Precejšen del razprave je bil namenjen tudi vprašanjem delovanja cerkve in vplivom religije v občini. Razpravljavci so bili enotnega mnenja, da se bo o vsem tem treba podrobneje pogovoriti na eni od prihodnjih sej. 2e prihodnji teden bodo po vseh večjih krajih v občini pripravljeni razgovori o X. kongresu ZK Jugoslavije. Na njih se bodo vsi občani imeli priliko seznaniti z delom in zaključki nedavnega kongresa jugoslovanskih komunistov. Sekretar občinske konference ZK Škofja Loka Janez Jemec je v nadaljevanju podal še informacijo o ustanovitvi nekaterih novih osnovnih organizacij ZK v občini. Tako sta organizaciji že ustanovljeni v organizacijah združenega dela EGP Škofja Loka in PEKS Škofja Loka, že v bližnji prihodnosti pa bosta osnovani še v Termiki in rudniku v Gorenji vasi. Ob koncu so člani komiteja soglasno sklenili moralno in materialno pomagati sindikalni organizaciji v LTH ob priliki hude obratne nesreče v Vincarjih. J. Govekar Mladinski klub Lesce med najboljšimi Danes je na Mostu na Soči sklepna prireditev tekmovanja za najboljši mladinski klub v Sloveniji. Tekmovanje, ki nosi naslov Naš klub 74, je v začetku šolskega leta razpisala republiška konferenca mladine z namenom, da spodbudi delo v klubih. Sodelovalo je 44 klubov iz vse Slovenije. Njihovo dejavnost so ocenjevale republiška in občinske žirije. i Z Gorenjskega se je tekmovanja udeležilo 7 klubov: Lesce, Kamna gorica, Ljubno, Podnart, Gorje, Stražišče in Šenčur. Ocena preteklega dela in Načrtovanje za prihodnje četrtek, 6. junija, je bila v seja predsedstva občinske Usri!*rence ZMS. V razpravi o ^siiosti akcij v mesecu mladosti „J^ttna tekmovanja, ki se jih ie s^eležilo več kot 500 mladih, t|Iejem Štafet, akademija, baklada, C^ovanje v znanju o Ivanu ®nkarju) še ie oblikovalo ugodno •^nje. Venciar so se pokazale JJJanjkljivosti, ki jih bo treba v podnje pri takšnih prireditvah graniti. Na seji so grajali tiste ^He predsedstva in sekretariata, ki doni-j prireditev v mesecu mla- niso udeležili. 8bJ*.ani mladinskega predsedstva so jCeJeli delavni program do kongresa 3 e2e mladine Slovenije, ki bo 2. in s0 °Ktobra v Murski Soboti. Pri-»tvovalo mu bo pet tržiških fjadincev, in sicer predsednik kon-Cce in član sedanje republiške Lnference po položaju ter trije i*fati, ki jih mora mladina izvoliti Pite- avgusta. Mladinski aktivi so fg kongresni material, o kate-b0m J>odo razpravljali. Razen tega p^očinska konferenca organizirala kongresom posebno posveto-sodelovala pa bo tudi na mrliških in regijskih predkongres->rečanjih. | no azen tega čakajo tržiško mladi-v predkongresnem obdobju še druge naloge in akcije. To' je sodelovanje na 6. zboru gorenjskih aktivistov, ki bo 4. julija v jeseniški občini, ter udeležba na srečanju Tržičanov, ki bo ta dan na Bistriški planini. Tudi proslave ob dnevu vstaje, ki bo 21. julija v Jelendolu, se nameravajo mladi Tržičani množično udeležiti. Posebna skupina bo odšla v Jelendol peš. V počastitev občinskega praznika, 5. avgusta, bo mladinska konferenca organizirala poulični tek ter pohod po partizanskih poteh. Brigada bo odšla iz Tržiča v soboto, 3. avgusta, in se utaborila pri Domu pod Storžičem. Mladinci bodo sodelovali na proslavi, ki bo na pogorišču Verbičeve koče, kjer so padle prve žrtve. V njihov spomin praznujejo Tržičani 5. avgusta občinski praznik. V nedeljo zjutraj bo krenila brigada prek Sedla, Škarjevega roba, Javornika, Dolge njive, Tegošč, Pungarta, Šije, Kofc, Kala in Primane v Tržič. Pohod bo končan pred paviljonom NOB. Prireditve so načrtovane tudi za 15. avgust, dan graničarjev. Trži-ški mladinci bodo razen tega 15. septembra obiskali Valjevo, ki slavi 30. obletnico osvoboditve, sodelovali na pohodu AVNOJ 74 ter vključili nekaj aktivistov v delo mladinske poletne politične šole. J. Košnjek tovarna vijakov « vijarvuv plamen kropa Slovenske železarne Tovarna vijakov Plamen Kropa, s p. o. razpisuje v šolskem letu 1974/75 naslednje štipendije: 1. strojna fakulteta 2 štipendiji 2. ekonomska fakulteta 1 štipendija 3. ekonomska srednja šola 3 štipendije 4. upravno-administrativna šola 2 štipendiji 5.' srednja tehnična šola — metalurška smer 1 štipendija 6. tehnična srednja šola 1 štipendija 7. Sprejmemo 12 učencev v gospodarstvu, 10 učencev za poklic kovinske smeri (orodjaiji, strugarji, rezkalci), 2 učenca za elektro stroko. Rok razpisa je 30. iunija 1974. Prijave sprejema tajništvo podjetja. Prijavi (na obr. DZS 1,65) je potrebno priložiti overjen prepis zadnjega spričevala in kratek življenjepis. Republiška žirija je na podlagi poročil občinskih žirij in obiskov v posameznih klubih prisodila prvo mesto mladinskemu klubu v Murski Soboti, drugo do tretje mesto si delita mladinska kluba Verd in Most na Soči, četrti je mladinski klub Griže, peto do šesto mesto pa sta si razdelila mladinski klub Dob in mladinski klub Lesce. Za prvo mesto je žirija prisodila 1100 dinarjev nagrade, za drugo in tretje mesto 1000 dinarjev, za četrto mesto 900 dinarjev in za peto in šesto mesto 550 dinarjev nagrade. Vsi klubi, ki so se udeležili tekmovanja, bodo prejeli priznanja za sodelovanje. Med gorenjskiirti klubi se je najbolje uvrstil mladinski klub Lesce. Ta klub dela že vse od svoje utanovitve zelo zagnano in je po mnenju žirije sposoben delati tako tudi naprej. Jamstvo zato vidi v tem, da je v kratkem času navezal stike z družbenopolitičnimi organizacijami, s šolami in z drugimi ustanovami v kraju. Za delo nimajo najboljših pogojev, kar jih ovira pri razširjanju dejavnosti, vendar zaradi tega ne krnijo programov, temveč načrtujejo, kako bodo težave odpravili. Mladinski aktiv Lesce je bil letos vključen v tekmovanje za najboljši mladinski aktiv v Radovljici. Zasedel je prvo mesto in s tem tudi prišel v ožji izbor v republiškem tekmovanju. L. B. OZP Elektro Kranj Kranj Odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu objavlja prosto delovno mesto analitika nabave Pogoj za zasedbo delovnega mesta: ekonomska srednja šola s 3 leti ustrezne prakse. Prošnje sprejema splošna služba Kranj, Cesta JLA 6/III dol. julija 1974. simbol ki zagotavlja varnost zaupnost natančnost in ekspeditivnost ljubljanska banka ime ki zagotavlja sodobno učinkovito in zanesljivo bančno poslovanje Novi člani ZK v Špeceriji Bled V Veletrgovini Špecerija Bled so ustanovili osnovno organizacijo in sprejeli nove člane ZK — Smernice za prihodnje delo V torek, 11. junija, so na Bledu smo se pri komiteju odločili, da ustanovili v Veletrgovini Špecerija Bled osnovno organizacijo ZK in sprejeli sedem novih članov ZK. Krajše slovesnosti se je udeležil tudi sekretar občinske konference ZK Radovljica Jože Bohinc, ki je spregovoril o pomenu ustanavljanja osnovnih organizacij ZK v organizacijah združenega dela. »Zlasti po Titovem pismu in 7. ter 10. kongresu se moramo odločno zavzemati za to, da bi z dobro organizacijo uresničili kar največ pomembnih nalog,« je dejal Jože Bohinc. »Prav zaradi tega Možnosti za podaljšanje referenduma Na sredini seji občinske konference zveze komunistov v Kranju so dopolnili delovni program konference s stališči in sklepi sedmega kongresa zveze komunistov Slovenije in desetega kongresa zveze komunistov Jugoslavije. Ko so razpravljali o nekaterih konkretnih nalogah v prihodnjem obdobju, so sklenili, naj ustrezne službe v občini preučijo možnosti za podaljšanje referenduma oziroma plačevanje samoprispevka. Sedanji samoprispevek za gradnjo šol in vrtcev v občini se bo namreč prihodnje leto iztekel. Člani konference so menili, da je v občini še vrsta problemov, ki bi jih v prihodnje lahko rešili med drugim tudi s samoprispevkom občanov. Do jeseni bodo zato preučili, kakšne so možnosti in potrebe za podaljšanje oziroma razpis novega referenduma. Pripravili pa bodo tudi program za razpravo v skupščini in družbenopolitičnih organizacijah. A.Z. oblikujemo v več delovnih organizacijah osnovne organizacije ZK. Tako naj bi po sklepu naše komisije ustanovili osnovne organizacije v vsaki temeljni organizaciji združenega dela in v vsaki krajevni skupnosti. Tam pa, kjer deluje razmeroma malo komunistov, naj bi ustanavljali po eno osnovno t>r^inizacijo. Špecerija Bled je ena izmed pomembnih delovnih organizacij radovljiške občine,« je dejal in v nadaljevanju govoril o oblikah izobraževanja komunistov. Občinski komite bo v prihodnje organiziral več izobraževalnih tem za komuniste iz delovnih organizacij, medtem ko naj bi osnovne organizacije posameznih TOZD same skrbele za stalno idejno-politično izobraževanje. Na torkovem ustanovnem sestanku so se menili tudi o okvirnem programu dela osnovne organizacije, ki jo bo vodil sekretar Lovro Brce. Po predlogu direktorja Špecerije in sekretarja občinskega komiteja naj bi skrbeli za stalno ideološko delo ter notranjo krepitev samouprave tako, da bi sodelovali z organizacijo sindikata in z mladinskim aktivom v podjetju. Obenem pa naj bi v povezovanju in sodelovanju s komisijami občinske konference spremljali vse družbenopolitične in ekonomske procese v občini in zunaj nje. D. Sedej Priprave na referendum in praznik Izvršni odbor krajevne konference socialistične zveze v Gorjah je minulo soboto, sklical sestanek z vsemi predstavniki krajevnih družbenopolitičnih organizacij. Pogovorili so se o pripravi novega referenduma v občini in o praznovanju letošnjega krajevnega praznika. Na sestanku so menili, da bo novi referendum uspel le, če bodo občani podrobno seznanjeni s programom in če bo zagotovljeno tudi nenehno obveščanje o poteku posameznih del. Poudarili so, da bi bilo v Gorjah treba zgraditi igrišče pri šoli in pri vrtcu. Prav bi bilo, da bi dokončali tudi kanalizacijo, vodovod na Zg. Lazih ter asfaltirali nekatere ceste. Ko so razpravljali o praznovanju krajevnega praznika (od 20. do 25. avgusta), so se dogovorili za vrsto prireditev. Osrednja bo 25. avgusta, ko bodo gorjanski gasilci dobili novo motorno brizgalno in nov gasilski avtomobil. Nazadnje so še sklenili, da se bo zbora gorenjskih aktivistov, ki bo 4. julija na Poljanah nad Jesenicami, udeležilo čimveč prebivalcev Gorij. J. Ambrožič Servisno podjetje Kranj Tavčarjeva ulica št»45 razpisuje po 150. členu statuta podjetja delovno mesto finančnega knjigovodje Pogoji: srednja ekonomska šola s 5-letno prakso v finančnem knjigovodstvu. Pismene ponudbe naj kandidati pošljejo na upravo podjetja. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. JL# JHi^ " Sobota — 15. junija 1974 Koliko (zares) stane ogrevanje v blokih Vedno več je ljudi, ki živijo v blokih, v stolpičih — in vedno več jih bo, kajti gradnja lastnega domka počasi postaja razkošje, pa tudi prostora, ustreznih zazidalnih površin, nam začenja primanjkovati. Seveda ima bivanje v satovni-cah svoje dobre in slabe strani. Čeprav prve ne odtehtajo drugih, je dejstvo, da prebivalcem človeških »čebelnjakov« ni treba samim skrbeti za kurjavo, vendarle ena redkih zasebnikom nedosegljivih ugodnosti. Ta ugodnost zbledi samo v primeru, ko postanejo izdatki za ogrevanje pretirani, torej kadar stanovanjsko podjetje pretirano »navije« tarife. Ampak mar je v štorijah o »navijanju« kaj resnice? So zmeraj številnejše pritožbe in očitki občanov umestni? Smo mar priče ustvarjanju super profitov in kršenju veljavnih določil? Odgovoriti na gornja vprašanja je zelo težko, zlasti ko po krajšem poizvedovanju odkriješ, da srž problema tiči v pomanjkljivih in neenotnih predpisih o stanarinah in kurjavi. Gre namreč za dva ločena pojma, ki ju zadnje čase obravnavajo vsakega zase. Stanarine, kot vemo, so zamrznjene in daleč pod realno višino, medtem ko naj bi obra- tovalni stroški, v katerih je zajeto tudi ogrevanje, natanko ustrezali dejanskemu stanju, dejanskim potrebam. Toda enotnega, uzakonjenega obrazca, kako priti do pravičnih zneskov, ni. Obstoječa republiška določila so nepopolna in posplošena ter prepuščajo iskanje ključa za obračunavanje kurjave občinskim skupščinam, slednje pa — v večjem ali manjšem obsegu — pristojnim gospodarskim organizacijam. Dogaja se, da so ponekod glavno merilo kvadratni metri, drugod spet skupna prostornina, v sosednji komuni pa seštevek radi-atorskih členov (reber). Stvar diši po anarhiji, saj je cena v marsičem odvisna od »iznajdljivosti« avtorjev stroškovnika. Da si gornie trditev nismo izmislili, najbolje pričajo občutne razlike v ogre-valninah, ki ne izvirajo le iz raznolikosti tipov stanovanj. Prizadete stranke sicer obvezno godrnjajo in zabavljajo, a učinkovitih protiukrepov ne podvzame nihče. Redka izjema so le hišni sveti štirih stolpnic ob Partizanski cesti v 'Škofji Loki. Že več mesecev izpodbijajo »kurilno formulo« Lokainvesta in dokazujejo nepravilnost postavk v treh rubrikah: pri gorivu, kjer je posebni odbor podjetja številke menda neosnovano zaokrožil navzgor, pri amortizacijski stopnji, ki ni bila v skladu z občinskim odlokom (5,5 namesto enega odstotka), in pri osebnih dohodkih hišnika-kurjača, v celoti plačanega iz zbrane ogrevalnine. Škofjeloški in republiški tržni inšpektorat, kamor so Lokainvestovi uslužbenci naslovili drugostopenjsko pritožbo, sta dala prav hišnim svetom, ampak zaplet še ni končan; zdaj teče upravni spor. Dasi izid — širše vzeto — niti ni kaj dosti pomemben, bo v primeru zavriiitve napa-danega obrazca predstavljal posredno obsodbo sedanjega neurejenega sistema določanja tekočih dajatev oseb v poslopjih družbenega sektorja. Precej bolj pa se nam zdi nerazumljiva odločitev kranjskega Podjetja za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo, ki je zgoraj opisanim zapletom navkljub pred nedavnim baje »prevzelo« loški recept oblikovanja stroškov ogrevalnine — bržkone zato, ker izdatneje polni blagajno kakor prejšnji, domači. In kaj nameravajo Kranjčani storiti, če bodo republiški organi ugotovili, da so v Škofji Loki dolžni sporni obrazec popraviti ali spremeniti? I. G. Milijarde, namenjene kmetijstvu Zdravstveni objekti po programu V četrtek je bila v Kranju zadnja seja sveta gorenjskih občin v tem mandatnem obdobju. Najkasneje do 12. julija pa se bo sestala na novo izvoljena skupščina gorenjskih občin, ki jo bodo sestavljali delegati z vse Gorenjske. Na četrtkovi seji so med drugim razpravljali tudi o odobritvi dodatnih sredstev za gradnjo zdravstvenega doma v Radovljici. O tem je svet gorenjskih občin sicer razpravljal na eni izmed zadnjih sej in se takrat odločno zavzel, da je treba spoštovati prvotne programe. Prav zato se tudi ni strinjal, da se za gradnjo zdravstvenega doma v Radovljici odobrijo dodatna sredstva. Sklenili so, naj manjkajočo razliko pokrijeta investitor in občina. Zdaj pa je zdravstveni dom Jesenice ponovno zaprosil za pokritje razlike. Vendar je manjkajoči znesek tokrat precej manjši. Gre za 500.000 novih dinarjev. Predstavnik zdravstvenega sveta Gorenjske je povedal, da so stroški zaradi povečanega gradbenega programa pokriti (denar sta prispevala radovljiška občina in ZD Jesenice), da pa zaradi podražitev manjka 500.000 dinarjev. Člani sveta so potem v razpravi ugotovili, da bo tudi v prihodnje pri gradnjah zdravstvenih objektov na Gorenjskem po prvotno predvidenem programu zmanjkalo precej denarja zaradi podražitev. Zato so menili, da bo treba zbiranje denarja za uresničitev prvotno začrtanega programa podaljšati za kakšno leto. Sklenili so, da je treba predvideni program izgradnje zdravstvenih objektov na Gorenjskem uresničiti, investicijske programe pa revalorizirati za porast cen. Če program izgradnje ne bo moč uresničiti do prihodnjega leta, bodo zbiranje denarja podaljšali še za eno leto. Strinjali so se tucff, da se program izgradnje v Škofji Loki uskladi s povečanimi potrebami zaradi obratovanja rudnika urana oziroma povečanega števila zaposlenih. Vendar pa bodo v škofjeloški občini začeli z gradnjo po zdaj zastavljenem programu, potem, ko se bodo dogovorili za naslednji srednjeročni program, pa z njo nadaljevali. Poudarili so tudi, da bi morala imeti pri uresničevanju bodočega srednjeročnega programa izgradnje zdravstvenih objektov na Gorenjskem prednost škofjeloška občina. Nazadnje so tudi sklenili, da se'zaradi podražitev za zdravstveni objekt v Radovljici odobri 500.000 novih dinarja A. Zalar Pred kratkim so predstavniki na novo ustanovljene kmetijske razvojne skupnosti Slovenije, Gospodarske zbornice SRS, Zadružne zveze Slovenije in izvršnega sveta skupščine SRS ter predstavniki slovenskih občin in bank podpisali družbeni dogovor o uresničevanju programa dolgoročnega razvoja kmetijstva do leta 1980. Z uresničitvijo tega programa in dogovora se bo v slovenski kmetijski proizvodnji , marsikaj spremenilo. Po letu 1980 se bo na primer njena vrednost povečala za pičle tri milijarde dinarjev. Zgovornejši so načrtovani dosežki za posamezne panoge. Po letu 1980 naj bi »namolzli« 120 milijonov litrov mleka in spitali 8000 glav plemenske in 20.000 glav pitane živine več. Proizvodnja mesnatih prašičev naj bi se povečala za' 28.000 ton in perutninarskega mesa za 30.000 ton. Prav tako naj bi se na začetka prihodnjega desetletja v primerjavi z letošnjimi podatki povečala proizvodnja jajc za 92 milijonov, enodnevnih piščancev za 28 milijonov, vina za 3500 vagonov, sadja za okrog 7200 vagonov, hmelja za 2200 ton in krompirja za okrog 10.000 ton. Precej denarja bo potrebnega, da bomo dosegli zastavljene cilje. Gradnja separacije na Hrušici Jeseniško gradbeno podjetje Sava se je odločilo za gradnjo prečišče-valnih naprav in betonarne na Hrušici, kajti le tako bi lahko zaf svojo proizvodnjo in za potrebe drugih zagotovili dovolj materiala. Zdaj so z gradbenimi deli že končali, v naslednjih dneh bodo začeli objekt opremljati. Tako bo separacija začela obratovati konec junija. Za nemoteno delo so si preskrbeli velik nakladač, nabavili pa bodo še dva avtomešalca. Tako bodo lahko takoj po obratovanju na najsodobnejši način pripravljali in prevažali beton od priprave do graditve — tudi s pomočjo avtomatske betonske črpalke, s katero si bodo zagotovili dostavo betona na določeno mesto. Avtomatska betonska črpalka z zmogljivostjo 80 kubikov na uro je le del najsodobnejše opreme, ki bo skupaj s solidno tehnologijo zagotavljala potrebno količino in kar najboljši material. D. S. Uspešni jeseniški iznajditelji in novatorji V jeseniški Železarni se okrog 400 zaposlenih ukvarja s tehničnimi izboljšavami. Od 1945. leta dalje so železarji predložili v obravnavo 2150 zboljševalnih predlogov, od katerih ima kolektiv velike koristi in ustvarja precejšnje prihranke. Samo letos so novatorji in racionalizatorji predložili v oceno 25 zelo koristnih predlogov. Ocenjujejo jih odbor za raziskave, izume in racionalizacije ter štiri komisije pri temeljnih organizacijah združenega dela. Samo letos je Železarna prizadevnim in uspešnim novator-jem izplačala 87.097 dinarjev odškodnin, nagrad, akontacij in rent. Takšno vrednotenje inovacijskega in izumiteljskega dela spodbuja k tej dejavnosti nove in nove delavce. Zato se krog izumiteljev širi. Njihovo delo zmanjšuje kupovanje in * drago plačevanje tujih, kdaj tudi sumljivih patentov in licenc. Letos bodo skušali v jeseniški Železarni vključiti v inovacijsko dejavnost še več neposrednih proizvajalcev, energetikov in vzdrževalcev. U. Z. 4# w m Sobota — 15. junija 1974 Sredi dopoldneva srečam znanca: dober dan, dober dan. In potem beseda da besedo in čez pet minut pride na vrsto navada: greva nekaj popit! Stoje, za pet minut. Ampak res samo za pet minut. Ko prideva v bifć, se Janez spomni, da mu je žena naroČila, naj prinese pet steklenic piva. Oh, jaz pa piva ne maram, mu rečem. Redi! Ne ga lomit, reče Janez, pri nas ga vsi pijemo, celo otroci — ker zbiramo zamaške! A pri vas tudi? se čudim. Seveda, reče Janez. Mar še poznaš koga, kijih ne? No, j a ..., rečem. In prijatelj — danes boš tudi ti pil pivo z mano, če si res še moj prijatelj! Moraš mi pomagati! Noja .... rečem. Nič no-ja, reče Janez, naš čas je takšen, da moramo povsod izkoristiti vse kapacitete ... Zato na zdravje! Najnovejša popularna pesem In potem se z velikim navdušenjem navdušuje: jaz in Mica pijeva izključno pivo, po pet steklenic dnevno. Ze dva meseca. Sest nepopolnih kompletov zamaškov s slikami vrednih predmetov že imava. V vsakem kompletu nama manjka le še po en primerek. In že dva meseca jih iščeva. To je strašno napeto! Z otroki skupaj iščemo — iščemo. Vsi! Preteklo soboto smo se s tem namenom zapeljali celo na Vršič in cel dan pili pivo in upali, da bomo našli tisti zamašek. Toda tudi pri tem športu je sreča opoteča. Pa drugič! In drugič se zapeljemo v Kamnik. Upanja imamo veliko, možnosti, da zadenemo pa so tudi velike. Ah, ni draga reč, venjdar tudi ni majhna: kupiš pivo in povrhu dobiš še avto! In pri koka-koli isto in pri žvečilnih in pri... Ni da bi našteval... Ti rečem! Odkar zbiramo zamaške in slikice, sestavljamo barvne komplete in besede — pri nas sploh ni dolgčas: mrzlično kupujemo pijače in žvečilne, odpiramo steklenice, gledamo pod zamaške in pijemo in žvečimo in upamo... Čudovito, ti rečem! Od jutra do večera. Vsi — od ta-malega do mene. Še celo najmlajši. Vsak večer mu za lahkonoč moram povedati najbolj popularno in najnovejšo pravljico o zamašku. Kaj res? se čudim. Seveda, reče Janez. Mar je ne poznaš? Ne, sem radoveden. Ja, kaj pa se godi s teboj, fant? me Janez premeri od pikadilija do peko čevljev triglav-košuta. Si se poštari, fant? In to — ti! Ki si bil vedno z vsem na tekočem! Joj, joj! Le kje živiš, fant?! Kje je tvoja zagnanost? Stopi na zemljo, vendar! Saj stojim tu, rečem zdaj precej negotovo. Potem moraš poznati pravljico o zamašku, mi dopoveduje Janez. Pa je vseeno ne poznam, sramežljivo priznam. Ja, potem se enkrat oglasi pri nas, ti jo bo povedal naš prvošolček, reče Janez. Najnovejšo: babica dedka, dedek volka, volk lisico, lisica zajca, zajec kužka, kužek muco, muca miško, miška zamašek — potegnejo, odprejo in pogledajo pod zamašek... A prave barve avtomobila ne najdejo! Kaj res ne? se čudim. * Ne, reče Janez, tisti zamašek je samo eden in prav jaz ga bom našel! Zato je treba neprestano odpirati in iskati! To je pravi športni trans, ti rečem! In potem še in še govori. Pet minut se prevesi v uro in ura da dve uri in dve uri se prevesita v tretjo in ... Ves čas vztrajno pijeva pivo in vztrajno gledava pod zamaške z vse večjim pričakovanjem in napetostjo: vam rečem — pravcata tekma O na Ledinah, približno 1700 me-xVisoko' na robu edineSa še ^Dkga<< ,edenika v Kamniških ob večnem snegu na meliščih Ofj navpičnimi stenami Kočne, Vtca> Struce, Dolgega hrbta, te' štajerske in Kranjske Rinke, Savinjskega sedla in Bab na severu ie li zgraditi Planinsko društvo' Kranj z denarjem od prodaje planinskih postojank na Šmarjetni gori in Krvavcu v naslednjih letih planinsko smučarsko postojanko. Merila naj bi 10 krat 12 metrov. Pritličje bi rabilo gostinstvu. V gostinski sobi naj bi bilo okrog 45 sedežev. Kuhinja z jedilnim kotom ter lovska oziroma zimska soba sta po načrtu ločeni. Klopi se lahko uporabijo za ležišča. Skupno naj bi bilo v načrtovani postojanki na Ledinah okrog 50 ležišč. V prvi etaži predvideva načrt 7 sob s 27 ležišči, v drugi pa skupna ležišča s 16 mesti in 2 sobi s 6 ležišči. Stopnišče, sanitarije in lovska soba so načrtovani tako, da jih je moč uporabljati ločeno od glavnih prostorov tudi v času, ko je postojanka zaprta. Vodno zajetje je nad kočo. Iz Anelove doline, do koder ^e je mogoče pripeljati z osebnim avtomobilom, je do Ledin še dobro uro hoda. Številni vzroki so narekovali odločitev kranjskega Planinskega društva. Postojanka bo izpolnila vrzel na poti med Češko kočo, zgrajena je bila leta 1900, na Spodnjih Ravneh (1543 metrov) in Frisch-aufovim domom na Okrešlju (1378 metrov), bodisi čez Križ ali s potnim listom prek Jezerskega sedla med Malo Babo (2020 metrov) ter Križem (2429 metrov) in Savinjskega sedla. Hoja v eno sli drugo smer traja dobre tri ure. Ob ugodnih snežnih razmerah se ledenik pod Helikopter RSNZ je razdaljo od Planšarskega jezera do Ledin preletel v dobrih štirih minutah. Pristajalno mesto je bilo na robu ledenika. V ospredju (od leve proti desni) Janko Prezelj, Franci Ekar in Zoran Rautner^ so jih navdušile. Od leve proti desni: predsednik krajevne skupnosti V«*o Lojze Štular, predsednik PD Jezersko Miloš Bregar, sekre'tar za \QnJe zadeve Marjan Orožen, predsednik izvršnega sveta občinske skup-\l Kranj Franc Šifkovič, predsednik PZS Miha Potočnik, gospodar lovske I' hlne Jezersko Jurij Skuber, direktor Centrala Andrej Babič (obrnjen tom) in član predsedstva SRS Tone Bole po ogledu lokacije za novo JQnko. Skuto in Rinko razširi v široko snežišče brez kamenja, rastja in skal. Smuka je možna od zgodnje spomladi do pozne jeseni. Ledenik ustvarja možnosti za zimsko in ledeniško alpinistično šolo. Ostenja Rinke, Skute in Dolgega hrbta so znana po več kot 50 plezalnih smereh. Z zavetiščem pod temi stenami bi, bile smeri lažje dostopne in omogočena organizacija letne alpinistične šole. In š^ grenko spoznanje, ki je še bolj utrdilo odločitev planincev, da zgrade na Ledinah ob večnem snegu postojanko. Letos je Planinsko društvo Kranj organiziralo izlet na Veliko (Koroško) Babo (2127 metrov). V vpisni knjigi, ki so jo leta 1955 prinesli na vrh jezerski planinci, je vpisanih komaj 40 Slovencev (!). S postojanko na Ledinah bi povečali obisk Bab, Križa in sosednjih mejnih vrhov in s tem zaustavili ponemčevanje naših gora. »Obnoviti bi kazalo pota na Križ, na Malo, Veliko in Koroško Babo, na Mlinarsko sedlo, Skuto in Rinko. Povemo naj, da imajo Avstrijci na oni strani državne meje veliko boljša pota kot mi! Odločitev Planinskega društva Kranj, da zgradi na Ledinah postojanko, postavi od Anelove doline navzgor za potrebne gradnje tovorno žičnico in mamesti ob ledeniku manjšo vlečnico, ki ne bo povzročala ropota in onesnaževala čudovitega, nedotaknjenega in nepoznanega sveta (poleti zahaja na Ledine na pašo več kot 50 gamsov) s plini in mazivi, ni samovoljna in enostranska. Pozdravljajo jo Planinsko društvo Jezersko, jezerski lovci, svet krajevne skupnosti in zbor volivcev ter skupnosti, Planinskega društva in Lovske družine Jezersko in nekateri kranjski planinci. Prišel bi tudi predsednik skupščine SRS dr. Marijan Brecelj, vendar je bil zadržan! Anclova dolina, ena redkih še nedotaknjenih in nenaseljenih jezerskih in slovenskih dolin z Ledinami se zaradi gradnje postojanke ne sme spremeniti v turistični direndaj, cirkus ali v Meko, kamor bi romale množice. Anclova dolina in Ledina naj ostaneta bisera, vendar bosta to le v primeru, če ju bodo ljudje lahko videli, občudovali, je dejal med drugim Miha Potočnik. To, kar namerava zgraditi Planinsko društvo Kranj na Ledinah in kar bi kazalo vzporedno urediti, je dovolj, so menili udeleženci ogleda. Celo več kot italijanski Kaprun, kot radi nekateri že imenujejo Ledine, in vrednejše, kar imajo planinci sedaj na Šmarjetni gori in' na Krvavcu. Cilji Ledin in želja Planinske zveze Slovenije, da množica planincev ne sili le v Julijce, temveč tudi v druge, nič manj lepe alpske predele (lani je slovenske gore oniskalo 966.000 ljudi in večina se jih je gnetla v Julijcih) bodo s tem doseženi. Središče turizma naj ostane Jezersko. Vrniti mu je treba nekdanji sloves, ko je korakalo z ramo ob rami s Kranjsko goro, ga rešiti stagnacije in boljše povezati s svetom. Urbanistični načrt, za katerega se bore Jezerjani že desetletje, mora obdelati ta občutljiv košček slovenske zemlje celovito in vsestransko ter preprečiti divje in nekontrolirane posege. Spregledati ne sme visokogorskih kmetij, določiti urbanistične temelje dolini in upoštevati vse, kar je na Jezerskem že in kar se bo še gradilo. Področje, o katerem pišemo, pa,naj se v sodelovanju z Avstrijci uredi v »krajinski vala bo na zmanjSanje odhajanja ljudi z Jezerskega, kar je za skupnost izredno pomembno.« Prihodnje leto Ledine z Anclovo dolino zanesljivo ne bodo več tako same in skoraj neznane. Skriti biser Jezerskega bo ljudem že bližji! Besedilo: J KoSnjek Fotografije: F. Perdan Industrija bombažnih izdelkov Kranj sprejme na delo 1. tajnico 2. strojepisko Pogoji: pod 1.: dokončana srednja šola in znanje nemškega jezika pod 2.: dokončana srednja ali dvoletna administrativna šola. Delo je za nedoločen^ čas. Pismene ponudbe sprejema kadrovska služba podjetja 10 dni po objavi. %M JL# J%. S 5 Sobota — 15. junija 1974 XIX. izseljenski piknik Srečanje naših rojakov v Škofji Loki Prireditelji letos pričakujejo več naših rojakov iz evropskih dežel — Bogat kulturni program — Revija zabavnih ansamblov iz ZDA, Avstralije in ZR Nemčije Čeprav je lani vse kazalo, da letos že tradicionalnega izseljenskega piknika v Škofji Loki ne bo, je že nekaj mesecev spet jasno, da se bodo 4. julija naši rojaki ponovno zbrali v mestu pod Lubnikom. Po dogovoru s Slovensko izseljensko matico, ki so ga predstavniki škofjeloške občinske skupščine imeli konec oktobra lani, je bilo sklenjeno, da bodo vsakoletna srečanja naših izseljencev tudi v bodoče v idiličnem okolju vrta na škofjeloškem gradu. Če bi se* katera od obeh strani odločila drugače, mora Večer z akademskim komornim zborom iz Kranja Že petič prireja Akademski komorni zbor iz Kranja svoj letni koncert. Dre vi ob 20.15 se bo poslušalcem predstavil v Prešernovem gledališču v Kranju. Letošnja sezona je bila za zbor, ki šteje že 50 članov, zelo uspešna. Poleg večjega števila nastopov po raznih krajih Gorenjske in Slovenije je zbor posnel za ljubljansko televizijo svojo samostojno oddajo, več-, krat pa je snemal za radio. Letošnji koncertni program je sestavljen iz dveh delov. V prvem bodo na sporedu pesmi jugoslovanskih narodov. Drugi del pa je sestavljen iz slovenskih narodnih pesmi. Zbor praznuje letos tudi manjši jubilej. Peto leto poteka, odkar se je iz gimnazijskega razvil v sedanji močnejši in glasbeno kvalitetnejši zbor. Vodi ga že od vsega začetka prof. Matevž Fabi-jan, ki je tudi za sobotni koncert pripravil lep izbor jugoslovanskih in slovenskih narodnih pesmi. A K Z to sporočiti vsaj leto dni vnaprej. Prireditveni odbor, ki je po šestih dosedanjih piknikih dodobra utečen, se je že pred nekaj meseci z vso zavzetostjo lotil priprav. Kulturni program je izdelan in je kot-vedno tudi tokrat izredno bogat. Že po tradiciji se bodo rojaki in gostje sredi dopoldneva zbrali na Mestnem trgu in pred stavbo občinske skupščine, kjer jim bodo fantje in dekleta iz Virmaš, od. Sv. Duha, iz Sore in Komende — prireditelji pričakujejo in vabijo narodne noše tudi iz drugih krajev — pripeli nageljne ter jih pospremili na grajski vrt. Ves ta čas bo na prizorišču igrala godba na pihala Alpina iz Žirov. Uro pred poldnevom se bo začel osrednji program piknika. Goste bodo pozdravili predsednik pripravljalnega odbora Ciril Jelovšek, predsednik skupščine občine Škofja Loka Tone Polajnar, predsednik Slovenske izseljenske matice Drago Seliger ter predstavniki skupin naših rojakov. In zdaj h kulturnemu sporedu! Bogat in pisan je, namenjen vsakovrstnim okusom. Predstavili se bodo najboljši posamezniki in skupine iz občine, za poslastico pa so Škofje--fočani povabili še nekaj znancev z gledaliških odrov ter radijskih in televizijskih sporedov. Obiskovalcem se bodo predstavili prvak SNG — opere iz Ljubljane Ladko Korošec, tamburaški orkester Bisernica iz Reteč, Gorenjevaški oktet, dramska igralka Nadja Strajnar ter ansambel Veseli planšarji — Frančka Povšeta. Vsakoletnih znancev na pikniku — ansambla-bratov Vadnal iz ZDA — v začetku julija še ne bo v Sloveniji. Fantje bodo pripotovali čez veliko lužo prve dni avgusta. Kljub temu pa spisek nastopajočih ansamblov in skupin iz drugih dežel ni nič manj pisan. Svoje sodelovanje na prireditvi v Škofji Loki so že potrdili ansambel Frankie Spetich iz Barber-tona v ZDA, sekstet Darka Sorška iz Munchna v ZRN, Štatenberški kvintet iz Hildena pri Dusseldorfu v ZRN, folklorna skupina slovenskega društva Bled iz Essna v ZRN, ansambel bratov Plesničar iz Mel-bourna v Avstraliji ter ansambel Joe Grkman iz Pennsylvanije v ZDA. Prireditelji predvidevajo, da obisk rojakov iz prekomorskih dežel na letošnjem pikniku ne bo nič manjši od lanskega. Pač pa pričakujejo precej ' več naših izseljencev iz evropskih dežel, predvsem tistih, ki so na začasnem delu v tujini. J. Govekar Zopet se bodo razlile prešerne viže čez prelepe briške brajde. Spet si' bomo segli v roke bratje iz vseh naših deželi. Števerjan! Vsem, ki so v zadnjih letih tu nastopali in ki so se udeleževali festivalov, je Števerjan in njegova mladina ostala v lepem spominu. K taki sodbi nas silita lep odziv širom po zamejstvu in domovini na prejšnjih festivalih in Prisluhniti kulturnim potrebam delovnega človeka Na peti redni skupščini kulturne skupnosti Radovljica minuli mesec so ugotovili, da so na področju uveljavljanja ustavnih načel v kulturi v minulem letu dosegli korak naprej. To se ne kaže le v porastu vseh zvrsti kulturne dejavnosti, marveč tudi v organizacijskih in usmerjevalnih izboljšavah množične kulturne ustvarjalnosti. Skratka, nova ustava je omogočila boljše pogoje in dala ^možnost slehernemu v naši skupnosti, da se udejstvuje na kulturnem področju. Veliko zanimanje ža kulturo so delovni ljudje pokazali ob javnih razpravah o novi ustavi, o statutu občine, posebno pa še ob temeljitih obravnavah predlogov za financiranje splošne in skupne porabe. O kulturi je pogosto tekla beseda tudi v organih samoupravljanja v delovnih organizacijah, na zborih delovnih ljudi v krajevnih skupnostih in v družbenih organizacijah. Hkrati je bilo opaziti večjo pripravljenost za neposredno vključevanje v razne amaterske kulturne dejavnosti. Tako je bilo ustanovljenih več novih skupin in društev v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih. Kulturna akcija v občini, zasnovana že ob ustanovitvi kulturne skupnosti pred poltretjim letom, se je lani močno razširila z novimi oblikami na glasbenem in likovnem področju. Na skupščini so ugotovili, da je prizadevanje kulturne skupnosti, ki je usmerjeno na združevanje sredstev za obnovo in reševanje prostorskih težav, v knjižničarstvo, muzeje in kulturne domove, pravilno. Zdaj so že obnovljeni in opremljeni Muzej talcev v Begunjah, Kovaški muzej v Kropi, Čebelarski muzej v Radovljici in delno tudi stalna zbirka sirarstva in planšarstva v Stari Fužini. Precej denarja so namenili za obnovo in opremo radovljiške, begunjske, kamnogoriške in blejske Sobota — 15. junija 1974 knjižnice. Obnavljajo pa tudi nekatere kulturne domove. Največ denarja so lani namenili za kulturne domove na Bohinjski Beli, v Spodnjih in Zgornjih Gorjah. Porabili so prek 500.000 dinarjev. 251.000 dinarjev pa je kulturna skupnost namenila tudi Zavodu za spomeniško varstvo v Kranju. Lepe uspehe so zabeležili v amaterski kulturni dejavnosti. Sredstva za amatersko množično kulturo so se v primerjavi s tremi leti nazaj skoraj potrojila. Lani so za to porabili 361.000 dinarjev, letos pa je skupščina odobrila 573.000 dinarjev. Prav zato lahko pričakujemo, da bo takšno vrednotenje amaterske kulturne dejavnosti spodbudilo v prihodnje še več ljudi za delo v društvih in organizacijah. Iz poslovnega poročila izvršnega odbora kulturne skupnosti je razvidno, da je radovljiškim kulturnim delavcem, organizacijam, društvom in zavodom skoraj v celoti uspelo uresničiti ne le lanski, marveč tudi srednjeročni program razvoja kulture v občini. V zaostanku so le pri « nakupu knjig, ker so cene le-tem močno poskočile. Nekaj manj kot je bilo predvideno, pa je bilo prireditev amaterskih dramskih skupin; predvsem zaradi pomanjkanja režiserjev. Lani je bilo v občini na voljo za kulturno dejavnost 3,361.578,35 dinarja. Od tega je prispevala kulturna skupnost Slovenije 1,202.817,70 dinarja, radovljiška občinska skupščina 500.000 dinarjev, ostalo pa so prispevale delovne in družbene organizacije. Nekaj sredstev pa je skupnost sama ustvarila. letošnji program kulturne skupnosti Radovljica, ki temelji na družbenem dogovoru in samoupravnem sporazumu in so ga podpisali predstavniki vseh temeljnih organizacij združenega dela, skupščina in družbenopolitične organizacije, je skupščina kulturne skupnosti potrdila. Letošnji finančni načrt znaša 2,742.240 dinarjev ali 16 odstotkov več kot lani, kar je v skladu z resolucijo o gospodarskem in družbenem razvoju Slovenije. . JR Mladi glasbeniki so se predstavili V ponedeljek, 10. junija, je bil v gledališki dvorani zaključni koncert učencev Glasbene šole Jesenice. Pred maloštevilnim občinstvom je nastopilo okoli petdeset mladih glasbenikov, ki so v pisanem programu najrazličnejših skladb pokazali, kaj so se v preteklem letu naučili v glasbeni šoli. Nastopajoče je pri klavirju spremljala Rajka Pejičeva. V zaključnem delu koncerta se je predstavil orkester mladih harmonikarjev iz Žirovnice, ki ga je vodil Rado Kleč. ter orkester harmonik glasbene šole skupaj s srednješolskim pevskim zborom Blaž Arnič pod vodstvom Janka Pribošiča. J. Rabič Koncert v Stražišču Drevi ob 20. uri bo v domu TVD Partizan v Stražišču koncert pevskega zbora Svoboda Stražišče in komornega zbora Loka Škofja Loka pod vodstvom dirigenta Janeza Forška. Nocojšnja prireditev je ena od številnih, ki so jih pripravile družbenopolitične organizacije in krajevna skupnost v počastitev krajevnega praznika. V Stražišču bodo praznovali krajevni praznik 21. junija, na dan, ko so Nemci pred 31 let' izselili iz St/ažišča vse družine, katerih svojci so bili v partizanih. A.2. Slovenska pesem v Števerjanu Na IV. zamejskem festivalu domače zabavne glasbe v Števerjanu v Italiji je nastopilo 23 ansamblov iz Slovenije ter zamejstva — Prireditve so se udeležili najvidnejši predstavniki javnega in kulturnega življenja veselje ter navdušenje, s katerima se slovenski ansambli prijavljajo na števerjansko prireditev. Da ne bi okrnili takega navdušenja, se bo gotovo naša mladina tudi letos potrudila, da se bo lepa tradicija čiste kulturne prireditve še nadaljevala in izpopolnila. Števerjanski festival naj v morju drugih povprečnih prireditev ostane čisti kulturni praznik, bogat praznik slovenske pesmi in besede, naša mladina pa naj s tem dokazuje, da ostaja zvesta takim idealom vsemu navkljub! Tako so v brošuro izdano ob letošnjem IV. zamejskem festivalu domače zabavne glasbe v Števerjanu zapisali prireditelji: slovensko kulturno prosvetno, društvo »Franc B. Sedej« ter vaški ansambel Lojzeta Hledeta. Festival se je začel v soboto zvečer z nastopom triindvajsetih ansamblov. Stroga strokovna žirija je izmed teh izbrala trinajst najboljših, ki so se v nedeljo v finalu pomerili za nagrade. Prijazna briška vasica Števerjan, kraj le nekaj kilometrov oddaljen od Gorice, je v nedeljo živela za svojo prireditev. Že dobri dve uri pred začetkom so se po cesti, ki se med vinogradi vijuga navzgor, valile goste kolone avtomobilov. Iz minute v minuto je bilo na hribčku več obiskovalcev, vsi pa so z nestrpnostjo zrli v nebo in ugotavljali, da se bo iz gostih oblakov ravnokar ulilo. No, kmalu se je izkazalo, da s prireditvijo na prostem, na tradicionalnem prizorišču^ med borovci, ne bo nič. Močan naliv je ansamble in gledalce pregnal v dvorano. Nabito polna dvorana, med obiskovalci so bili tudi jugoslovanski generalni konzul v Trstu Boris Trampuž, števerjanski župan Stanislav Klanjšček in deželni svetovalec Drago Štoka, je nato z zanimanjem sledila tekmovanju ansamblov in z veliko mero posluha nagrajevala z dolgimi aplavzi posamezne izvajalce. Po končanem tekmovalnem delu so se predstavili ansambel Mihe Dovžana, kvintet Gorenjci iz Na-klega, pevka Ivanka Kraševec ter humorist Rado Ferlan iz Škofje Loke. S skrbno pripravljenim programom so navdušili prepolno dvorano in mnoge od svojih točk so morali ponoviti. ^ O nagradah ne bi kazalo govoriti! Pač pa spregovorimo le še o pomenu festivala. Jugoslovanski generalni konzul v Trstu Boris Trampuž mu pripisuje izreden pomen, predvsem zdaj, ko nekatere negativne sile v Italiji ponovno dvigajo glavo. Njegovo najpomembnejše poslanstvo je zagotovo ohranitev slovenske besede na tem področju in kot tak je "brez dvoma tudi potreben. J.*Govekar Na knjižnem trgu Velika stavka V založbi časopisno založniškega podjetja Delavska enotnost iz Ljuljane je te dni izšla knjiga Vinka Trinkausa Velika stavka. Delavski roman Vinka Trinkausa Velika stavka zajema značilne dogodke prve velike stavke zasavskih knapov leta 1889. Še pred to stavko leta 1883 so stavkali samo ojstrški knapje, a samo tri dni, ker sta oblast in uprava rudnika ta osamljeni upor približno 300 knapov v treh dneh zatrla. Blizu 100 knapov je bilo takrat odpuščenih. In prav v tem rudniku, ki je medtem prešel v last Trboveljske premogokopne družbe, teče glavna zgodba romana. Knapje niso mogli več trpeti bede in izkoriščanja ter so kot še tolikokrat pozneje — začeli z veliko stavko. Ti dogodki so piscu le okvir, v katerem razpleta usode veseljaških, trmastih knapov, na videz grobih, a ponosnih, tovariških, saj grozijo z odhodom na tuje, če njihovega tovariša ne bodo sprejeli na delo. Pisec slika njihovo bedo, veselje, kljubovanje gospodi, v kateri vidijo svojega nasprotnika. Knjiga je vezana v platno in opremljena s ščitnim ovitkom. Obsega 372 strani. Naročila sprejema po ceni 150 din ČZP Delavska enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4. Izlet pevskega zbora DU Kranj V nedeljo, 9. maja, so se člani peV^ skega zbora Društva upokojen^ Kranj odpeljali na izlet na Prim0.r' sko, da obiščejo nekaj tamkajŠ^1 kulturnih spomenikov in pa da povežejo prijateljske stike z nekateri"1 primorskimi pevskimi zbori. Ob skupni grobnici padlih v N® v Ilirski Bistrici je kranjske pev pozdravil predsednik tamkajšnje? pevskega zbora in član ZB NOB te' jih seznanil s težavami, s katerim1 srečuje njihov pevski zbor upo* jencev, kateremi^ sicer finančno P® maga tovarna Iverka. V klubu uP. kojencev v Ilirski Bistrici so Kra^ čani navezali stike s primorski^, pevci in se dogovorili za jesenS skupni koncert. V osnovni šoli v Divači je bjjjj drugo srečanje tokrat z mešanj pevskim zborom. Tudi z njimi J. dogovorjeno srečanje na Gorenjskem. Kranjski pevci društva upokoje«: cev so si na izletu ogledali & Škocjanske jame in pa Lipico. Za nji postanek pa je bil v TomaJ.^ v rojstnem kraju znanega pesnika revolucionarja Srečka Kosovel Pevski zbor je na pesnikovem gT° . kamor jih je peljala pesnikova ^ stra, zapel nekaj pesmi. A. Mam Organizacija združenega dela □ TIKO tržiško podjetje industrijsko kovinske opreme Tržič, Koroška cesta 17, vabi k sodefovanju sodelavce za naslednja delovna mesta: 1. skladiščnika ' Pogoj: poklicna šola kovinske ali trgovske stroke in znanje vodenja skladišča z ustrezno prakso. Odslužen vojaški rok. 2. administratorja tehničnih služb Pogoj: dvoletna administrativna šola, zahtevano znanje strojepisja. 3. več vajencev za uk strojno ključavničarske stroke Pogoj: dokončana osemletka (po posebnem dogovoru tudi neuspešno zaključeni 8. razred). Starost do 18 let. Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov podjetja. Vabimo vas, da vložite ponudbe s kratkim opisom dosedanjih del z vsemi dokazili na naslov: Tiko Tržič, kolikor pa želite dodatne informacije, vas vabimo na razgovor. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. Odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu v TOZD Elektro Kranj objavlja naslednja prosta delovna mesta: 1. vodje oddelka za investicije 2. gradbenega referenta 3. KV ključavničarja 4. KV elektromonterja za krajevno nadzorništvo Medvode Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: pod 1.: elektroinženir s 5 let prakse ali elektrotehnik z 8 let prakse; pod 2.: gradbeni inženir s 5 let prakse ali gradbeni tehnik z 8 let prakse; pod 3.: poklicna šola kovinske stroke; pod 4.: poklicna šola elektro stroke in stalno bivališče na področju Medvod. Z&poslitev je možna takoj. Delo se združuje za nedoločen čas. Ponudbe z ustreznimi dokazili naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov DES — TOZD Elektro Kranj, Cesta Staneta Žagarja 53 a. Srečanje najstarejših »Pet kuhanih jajc poješ ali pa se tet. minut od srca nasmeješ, to je ^ako vredno za življenje,« je ob Koncu prijetnega večera dejal Mažu-c°v ata. Vsi so mu veselo pritrdili, so dobre volje odhajali domov. |*ilo je, kot da so hoteli reči, da jim takile večeri veliko pomenijo in da s° srečni, ker so se spomnili nanje. Zbrali so se namreč najstarejši Jačani krajevne skupnosti Sv. Duh-v>rmaše pri Škofji Loki. Povabljeni 80 bili vsi, ki imajo osemdeset let ali Od dvaindvajsetih iih je prišlo p'majst: iz Form Ivan Cemažar (80 ^t), iz Dorfarjev Franc Cof (84) in fani Cof (85), Valentin Logonder ter Martin Šink (82), od Sv. ^uha Valentin Dolinar (81), Terena Dolinar (80) in Marija Kunšič (8f>), iz Virmaš Frančiška Dolinar »Straniščna Problematika« , Bleda 2e lep čas me znanci, prebival-Bleda, nagovarjajo, naj v dobi poljskih poletov in zapletenih paničnih dosežkov spregovorim *j*lju, toda interesentov ni, raz-y °v pa tudi ne. Najbrž bi odgo-I le ob upoštevanju dejstva, da *l?08litev v sanitarnih prostorih v kategorijo težavnejših delov-J** mest z višjimi osebnimi dohodki, Človeka, ki bi hotel prevzeti u nad straniščem. Seveda brez ^trezne tarife ne bo šlo. In tudi postno resnico, da ljudje občana, /Opravlja navedeno delo, Celo izven J^slovnih prostorov« gledajo zvi-bo treba nekako »kompenzi-^ tj«. Blejski WC je zaposloval že oseb, pa so vse kmalu pobeg-Te- Gotovo ne brez vzroka. 1 Še nekaj: sanitarije družbenih 1 kalov so ponavadi zanemarjene, tjez vode in toaletnega papirja, kaj-3 sanitarna inšpekcija le redko JjP'Či nos vanje (zadnje čase se Racija izboljšuje!). Ko pa odpre pKal kakšen zasebnik, so brž pri-w avljeni odkriti tisoč in eno po-^jkljivost, ki jih je na ljubo nesenemu obratovanju lastnik pri-sJen nemudoma odstraniti. Le vča-t^ 8> kontrolorji drznejo zaviti v 3e intimne kotičke družbenih go-Jnskih podjetij, kamor gredo celo %arji peš. sj^redlagam, da vsaj letos posku-J*)0 družbene in privatne gostinske razbremeniti »tranzitnih ij !skovalcev« in v blejski javni WC D» Ba postaviti — če ne drugače, vs £ dekretom. Zavedajmo se, da je delo častno in potrebno ter da jwfavnavano stranišče v nobenem (f^eru ne sme postati spomenik — rav je sredi parka. . _ . Obiskali so invalide Podružnica medobčinskega društva invalidov v Škofji Loki je letos že drugo leto organizirala obiske invalidov na domu. Obiskali so predvsem invalide, ki so zaradi svoje bolezni privezani na posteljo, največkrat pa tudi osamljeni in zapuščeni. Da pa jih ne bi obiskali praznih rok, je podružnica naprosila delovne in družbenopolitične organizacije v občini za denarno ali materialno pomoč, da bi tako invalide, ki so nemalokrat potrebni tudi gmotne pomoči, lahko skromno obdarili. Tako so sredi marca člani podružnice obiskali težje invalide, člane društva pa tudi nečlane, za katere so zvedeli pri socialni službi občine. Obiskali so invalide na področju mesta in okolice ter v Poljanski dolini tja do Žirov in Zirovskega vrha ter v Selški dolini tja do Zgornjih Danj. Invalidi, ki so jih obiskali, so se take pozornosti razveselili, mnogi so bili srečni že zato, da so se vsaj z nekom lahko pogovorili. Večina težjih invalidov je sicer zadovoljivo preskrbljena, je pa nekaj takih, ki žive v zelo težkih razmerah, I A. Vovk, Bled Veletrgovina LOKA Škofja Loka p. o. Komisija za medsebojna razmerja objavlja prosti delovni mesti: 1. vodje vzdrževalnih in pomožnih služb Pogoj: srednja šolska izobrazba strojne ali elektrotehnične stroke in 3 leta prakse ali VKV strojne ali elektrotehnične stroke in 6 let prakse. Zahteva se tudi poznavanje predpisov s področja varstva pri delu in požarne varnosti. 2. poslovodje za samopostrežbo Reteče Pogoj: VKV trgovski delavec Prijave z dokazili o izobrazbi pošljite v 8 dneh po objavi na komisijo za medsebojna razmerja pri ABC-Veletrgovina Loka Škofja Loka. »Slovenija je kot bohinjski sir« Speleologi, ki so konec minulega tedna zborovali v Kranju, pravijo,da naš podzemni svet sestavlja okrog 8000 jam in brezen, da pa jih dobra polovica še ni niti odkritih niti raziskanih Časi amaterizma,volonterstva in individualističnega zanese-njaštva so nepreklicno prešli, radi poudarjamo. Prešli so v športu, v kulturi, v umetnosti — da o znanosti sploh ne izgubljamo besed. A vsako pravilo, vsak pojav ima ponavadi svoje izjeme. In tudi za gornjo,nesporno pravilno trditev, bi jih našli nekaj. Tipična izjema v znanosti je, denimo, speleologija, veda o jamah. To se je nazorno pokazalo konec prejšnjega tedna v Kranju, med VIII. shodom slovenskih jamarjev in raziskovalcev krasa, združenim z občnim zborom Jamarske zveze SRS (JZS). Kljub izjemno razvejani aktivnosti in zavidljivim uspehom, zabeleženim v zadnjem obdobju, so njeni člani, zajeti v 24 klubih, društvih in sekcijah, izključno le amaterji; nihče ni redno nastavljen. Prejeto dotacijo tako v celoti investirajo v prepotrebno opremo ter v odprave, ki slej ko prej predstavljajo srž speleoloških prizadevanj. Upoštevajoč napaberkova-na dejstva, mora biti poprečni jamar mešanica resnega intelektualca, idealista, športnika, pustolovca in entuziasta, saj obiskovanje sveta teme ni zgolj zanimiv konjiček, marveč zahteven, odgovoren posel, katerega nrav ga uvršča ob bok življenjsko važnemu kmetijstvu, gozdarstvu, hidrologiji in rudarstvu. Toda uvodoma raje sezimo malce nazaj, v zgodovino slovenske speleologije. C 700 IMAMO »KRTOV« so pa tudi osamljeni in zapuščeni. Podružnica medobčinskega društva invalidov v Škofji Loki si prizadeva, da bi lahko za svoje člane pa tudi nečlane, storila kaj več, kot pa so obiski enkrat na leto ob dnevu invalidov. V načrtu za letošnje leto imajo srečanje težjih invalidov. Zato vabijo vse invalide, ki sicer nimajo možnosti hoditi na izlete, naj spo-roče, kam bi radi šli in kdaj. Oglase naj se tudi invalidi, ki so privezani na posteljo, da jih bodo člani društva obiskali. Podružnica medobčinskega društva invalidov Škofja Loka se zahvaljuje vsem delovnim in družbenopolitičnim organizacijam, ki so društvu priskočile na pomoč z denarjem ali kako drugače, posebno jpa še krajevnemu odboru SZDL Škofja Loka, društvu upokojencev, krajevni skupnosti Škofja Loka, skupščini občine, svetu za zdravstvo in socialno varstvo, občinski konferenci SZDL Škofja Loka, podjetju Avtokovinar, EGP, SGP Tehnik, Gradiš, Odeja, Gorenjska predilnica, ABC Loka, Lokainvest, Instalacije in Varnost Ljubljana. P. Blažič Načrtno preučevanje jam je staro skoraj natanko 85 let. Leta 1889 so namreč v Postojni ustanovili klub Anthron (lat. luknja, ustje), želeč strniti moči redkih domačinov, navdušenih nad stikanjem po mračni notranjosti takrat slabo raziskane postojnske lepotice. Širše in že bolj strokovno pa je v problematiko kraških špilj »zagrizlo« Društvo za raziskavo jam Slovenije (DZRJ), formirano poleti 1910. Prvi predsednik je bil Ivan Michler iz Vrhnike, geolog in velik ljubitelj narave. Zal sta mu vojna vihra in propad Avstrije preprečili uresničenje ambicioznega programa posegov v naše podzemlje. DZRJ je nato dobro desetletje »spalo« in šele možje, zbrani okrog akademika prof. Jovana Hadžija, so ga spet postavili na noge. Do začetka zadnje vojne je temeljito obdelalo in analiziralo 745 brezen. Kot zanimivost dodajmo, da so z njim tesno sodelovali številni arheologi, biologi in geografi, kar pomeni ogromen kalitetni premik naprej. Nemško-italijanska okupacija je kajpak popolnoma omrtvila prizadevanja speleologov. K sreči sovražnik ni nikoli našel dragocenega arhiva, shranjenega v prostorih Hadžijevega univerzitetnega inštituta v Ljubljani. Prav neokrnjeni arhivski dokumenti so občutno poenostavili kasnejšo obnovo ustanove, ki jo je vodil dr. Albin Seliškar, odličen poznavalec jamske favne, zlasti človeških ribic. Danes, kakor rečeno, nosi bivši DZRJ naziv Jamarska zveza Slovenije in združuje~24 samostojnih ekip s približno 700 člani. Zdajšnji predsednik dr. Franc Leben nas je opozoril, da so vmes tudi tri zamejske skupine, in sicer »Kraški krti« iz stare Gorice, Jamarska sekcija SPD Trst ter klub »Vigred« iz Šempolaja. Poleg tega v okviru JZS obstajajo različne specializirane službe, denimo tehnična in strokovna komisija, komisija za varstvo jam in jamski turizem, potapljaška in minerska sekcija, reševalci itn. f PODZEMLJE IN v RAČUNALNIKI " / meliorizacijske ali zemljepisne, bodisi geomorfološke, arheološke, biološke ali vojaško-obrambne obravnave. Da, jame so neredko stična točka mnogoterih interesov ter hkrati koristno pomagalo pri ugotavljanju usodnih dogajanj, pojavov in sprememb v ustroju planeta Zemlja. Vendar ostanimo bolj na trdnih, laikom dostopnih tleh in dajmo besedo dr. Lebnu, ki je o prijemih in metodah JZS povedal naslednje: »Vsaka teritorialna speleološka enota raziskuje točno določeno območje oziroma pokrajino. Velja poudariti, da ji — kar zadeva interno planiranje — puščamo stoodstotno svobodo, le zapisnike nam mora redno pošiljati. Zapisniki (ali poročila) so nekakšna ,osebna izkaznica* jam, ki razen skice in točne lokacije vsebuje izračun naklona kamnitih skladov, oris lege vhoda, širino in dolžino rovov, navedbo vrste, izvora in starosti kanalov, osebna zapažanja udeležencev ekspedicije itd. Podatke hranimo v centralnem katastru v Ljubljani, kopije pa pošiljamo Inštitutu za raziskovanje krasa pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti v Postojni. V obeh dokumentacijskih središčih trenutno razpolagajo s karakteristikami prek 4000 jamskih objektov, a prepričani smo, da je to komaj polovica vseh .lukenj' v republiki, podobni pristnemu bohinjskemu siru. Kataster nameravamo kmalu temeljito posodobiti, modernizirati in prilagoditi računalniškemu principu razvrščanja in skladiščenja zbranih informacij, posnetih na • mikrofilme ....« Če bi hoteli vsaj bežno osvetliti celoten sklop nalog, ki so jih in ki jih še bodo opravila društva, klubi, sekcije in komisije JZS, bi se pričujoči prispevek raztegnil v nedogled. Torej smo vam prisiljeni prikazati samo grobo shemo, samo poglavitne smeri speleoloških iskanj in snovanj, od katerih je sleherno vredno posebne, bodisi hidrološke, PODVIG LJUDI-ŽAB Kot smo slišali, društva navzlic neprofesionalni osnovi delajo redno in vestno. Ob ljubljanskem, ki je najmočnejši, so izjemno učinkoviti tudi Kranjčani, gostitelji letošnjega zbora speleologov. In ko ravno nizamo pohvale, ne kaže pozabiti kakega ducata vrhunskih dosežkov pripadnikov JZS, dosežkov, kakršni zaslužijo pridevnik »izvenserijski«: eden je nedvomno spust v 444-metrsko brezno pri Gamsovi glavi v Julijcih, drugi skrajno težavno osvajanje Pološke jame, in tretji pohod v Kačno jamo blizu Divače, kamor se je kombinirana odprava Logat-čanov, Ljubljančanov in članov Inštituta za raziskovanje krasa podala petnajstkrat (!) zapored, prebila notri skupno 389 dni, našla doslej neznano mrežo vodnih jaškov reke Reke ter, sproti odstranjujoč nanose kamenja, zemlje in hlodov, izmerila 4300 od ugotovljenih 7200 metrov predorov, izdolbenih 300 metrov pod površjem, v apnenčasti trebuh Primorske. Nič skromnejši ni podvig potapljaške sekcije: v pičlih 24 mesecih so drzni fantje izvedli 30 nevarnih akcij, v Divjem jezeru Eri Idriji prodrli 50 metrov glo-oko (jugoslovanski rekord), natanko pregledali izvire Ljubljanice ter lani v sistemu Postojnskih jam premagali dva 95-metrska sifona, onkraj katerih leži obsežen kompleks čudovitih kapničastih dvoran, kev-dercev in obokanih prehodov, ki dokončno potrjujejo teorijo o povezanosti Magdalene in Pivke jame. Neverjetnemu odkritju ni dorasla nobena najdba slovenskih speleologov v minulih tridesetih letih. Kot nagrado zanj jim je postojnski Zavod nabavil najnovejše potapljaške aparature in obleke, saj stare niso več ustrezale zahtevnosti izpeljanih operacij. Ako pod nakopičena dejstva potegnemo črto in prištejemo zraven še 3 solidno organizirane jugoslovanske in 1 mednarodni speleološki kongres, ako vemo, da ZJS izdaja revijo Naše jame in da v očeh sorodnih inozemskih zvez uživa nenadkriljiv ugled, potem spoznamo, kako Titovo odlikovanje Red zaslug za narod s srebrno zvezdo zagotovo ne bi moglo priti v primernejše roke kot je prišlo. I. Guzelj 4T!t 1 €B& 7 %JI IL# Jrm I Sobota — 15. junija 1974 Če bo poleti hudo vroče Balkon je poleti veliko vreden. Lahko se na njem sončimo ali pa zvečer v hladu posedimo s prijatelji, ob kavici. Da pa se beton na balkonu ne segreva čez mero, si omislimo platnene zaslone. Lahko jih" na ograjo privežemo, če pa jih pritrdimo na lesene stoječe palice, pa tak zaslon lahko poljubno premikamo in prestavljamo, zdaj na balkonu ali pa na vrtu. Uporabimo platno živahnih barv. Še preden pa spremenimo balkon v prostor za oddih, ga rešimo vse nepotrebne navlake. Da v stanovanju ne bo vroče, je treba okna na sončnih straneh že takoj zjutraj zapirati in zastreti z roletami. Okna na senčnih straneh stanovanja pa so lahko odprta. Če pa se zdi, da je toplota čez dan le prodrla v sobe, z mokro gobo navlažimo okenske okvirje. Ce je pri hiši ventilator, ga seveda ob vročih dneh vključimo. Ventilator naj stoji na visokem mestu, najbolje na omari. Će pa vas rada boli glava, je bolje ne uporabljati ventilatorja. Ob toplih dneh nas pogosto muči žeja. V krajih, kjer so dolga vroča poletja, se znajo braniti pred žejo s preizkušenim receptom: zelo malo pijejo. Malo kave, malo toplega čaja in pa kozarec, hladne, a ne ledene vode. Žejo si ob toplih dneh torej gasimo s steklenico hladne vode, lahko je mineralna, a pijmo le po požirkih. izbrali smo PEKO ima naprodaj izredno elegantne sandale z jermenčki: iz ftevroja so, barve pa rumene, modre, rdeče, bele in črne. Vprašajte za model MARCELA. Cena: 261,30 din Na Kokrinem oddelku kozmetike v GLOBUSU dobite uvoženo dišečo sol za kopel; prijetno je embalirana in primerna tudi za majhno darilo. Cena: od^3,20 do 55,20 din Puloverje za poletje je radovljiška AL-MIRA poživila z drobnimi kvadratki, ki tvorijo črte. V vseh barvah in velikostih jih dobite v njihovi trgovini v Radovljici. Cena: 99,50 do 124,70 din Na oddelku optike pri jeseniškem FUŽINAM U imajo bogato izbiro modernih ročnih ur znanih firm HOVENTA in OMEGA: vodotesne so, odporne proti udarcem, kažejo dneve, lahko pa izberete tudi tako, ki vam pove, koliko jie ta trenutek ura v Moskvi, Parizu, Karačiju ali na Trinidadu. Jena: od 665 do 1632 din za vas W H U JUr Jflk ISJp Sobota — 15. junija 1974 Ajda iz Kranja — Kupila sem blago, katerega vzorec prilagam v pismu. Prosim, svetujte mi kroj ^ea kostim, ki bi ga nosila nekaj let. — Stara sem 17 let, visoka 165 cm, tehtam pa 58 kg. ^ Marta — Jopica kostima je daljšega poloprijetega kroja in se zapenja enoredno. Ovratnik je nekoliko večji. Ima našite štiri žepe, rokavi pa so dolgi in ozki. Krilo je rahlo zvon-často z dvema gubama na prednji in zadnji strani. Zadrga je ob strani, dolžina krila pa pokriva koleno. družinski pomen ki Rumov lonec Že naše stare mame so vlagale sadje v rum, saj je skupaj s sladkorjem sadje tako imenitno konzervirano. Prvi sadeži bodo kmalu tu, med njimi seveda najprej češnje. Nato pa vse leto dodajamo sadje kot pač dozoreva, zraven pa pridno zalivamo z rumom. 4 Za rumov lonec uporabimo le lepe zdrave ii^ zrele sadeže. Pol kilograma očiščenega in opranega sadja potre-semo s 25 dkg sladkorja. Pustimo eno uro, potem pa stresemo sadje v skrbno očiščen glinast ali steklen lonec in prelijemo s 54-odstotnim rumom. Pozneje, ko vlagamo novo sadje, pazimo, da rum vedno dobro pokriva sadje. Ce morda kak sadež plava po vrhu, za nekaj časa poveznemo na sadje krožniček. Lonec pokrivamo s celofanom. Če se začno v loncu nabirati mehurčki in hoče vsebina zavreti, moramo doliti 1/8 litra 96-odstotnega ruma. Če pa to še ne bo pomagalo, pa dodamo še malo prav tako močnega ruma. Kakšno sadje devamo v rumov lonec? Začnemo lahko z rdečimi jagodami. Operetno jih, odtrgamo zelenje in osušimo na servieti. Češnje vlagamo v rum brez pecljev, vendar pa s koščicami. Marelice potopimo za trenutek v vrelo vodo, odstranimo kdžico, razkoščičimo in narežemo na kose ali pa samo razpolovimo. Zrele robidnice pred vložitvijo preberemo in operemo. Ananas olupimo, zrežemo, vse lesene delce odstranimo. Sadje iz rumovega lonca uporabljamo za različne sladice. Ker je močno prepojeno z rumom, ga otroci ne smejo uživati. Dodajamo ga pudingom, sladoledom, -sadnim kupam. Tudi med kompotom se prileže in v rumovem koktailu. V kozarec denemo na primer češnjo, malino, jagodo in to prelijemo s sektom. Vse svetle pudinge lahko prelijemo z rumovo tekočino iz lonca, na dno modelčka za puding pa denemo nekaj sadja, čez pa vlijemo puding. Tak ohlajep in na krožnik prevrnjen puding je že lepo okrašen. Koledar za rumov lonec: v juniju" vlagamo jagode in maline, julija češnje hrustavke in višnje, avgusta marelice in breskve, septembra robidnice in dobre hruške, oktobra ananas. I). D. Ce vas zanima, kakšne obleke bodo prevladovale poleti: tale je, pariška. Srajčna obleka iz svilenega blaga je rezana v pole, kolena so pokrita, kratki rokavi pa so malce napihnjeni. Pod ovratnikom je lahno zavezana svilena ruta. Mati in njen otrok V prejšnjem sestavku smo videli, kako otroci posnemajo svoje starše ter ljudi iz najožje okolice in tako razvijajo svojo osebnost. Pa si danes skušaj-mo na kratko ogledati, kakšno vlogo ima pri tem mati. Brez dvoma je mati glavna osebnost v otrokovem psihofizičnem razvoju. Otrok po porodu ponovno stopi v pristen fizičen stik z materjo: doji ga, pestuje, koplje, preoblači, poljublja itd. Vse to pomeni zanj prijetnost, toplino, varnost, ljubezen. Izvor vsega tega vidi otrok v svoji materi, zato že sama njena prisotnost ali odsotnost ugodno oziroma neugodno vplivata nanj. Vse to govori v prid trditvi, da se mati ne sme izogibati telesnega stika z otrokom, ko je le-ta še zelo majhen. Poleg tega, da dobiva od matere hrano, ima še večjo vred-host duševna hrana, ki jo dobi z materino ljubeznijo in ugodjem pristnega stika z drugim človekom. Z rastjo pa se spremenijo tudi otrokove zahteve, pričakovanje in želje, zato naj bi se v prvem letu življenja začeli počasi izogibati direktnih fizičnih kontaktov. Omejili naj bi se le na občasne objeme, predvsem pa naj bi se izogibali poljubljanja na usta, ki pri otroku lahko povzroča erotske želje in premočno vežejo otroka na mater. S tem pa zavremo tudi razvoj njegove samostojnosti, odločnosti itd.. Mati mora hiti svojim otrokom vzor zrele ženskosti. Hčerki bo služila kot objekt za identifikacijo in bo mnogo materinih ženskih lastnosti vgradila v svojo osebnost. Predvsem pa bo prevzela od nje odnos do spolnosti, do drugega spola in do svoje seksualne vloge. Dečki v veliki meri prenesejo svoja izkustva o materi na ves ženski rod in si tako lahko pridobijo zaupanje in občutek gotovosti v odnosu do drugega spola. Če pa je mati sama spolno nezadovoljena, se lahko zgodi, da bo svojim otrokom vlogo spolnosti v človekovem življenju prikazala v popačeni obliki. Pogosto srečamo v praksi primere, ko mati pretirano naveže nase sina, ki ni več sposoben živeti sam brez njene bližine. Zaradi svoje ne-samostojnosti se ne premakne od nje, niti o najmanjši stvari ni sposoben odločiti sam še potem, ko je že odrasel. Povsem se nasloni na svojo »mamico«, ji poslušno služi in zadovolji vse njene želje. Tako dobimo »maminega sinčka^, ki nima svojega »jaza«, kot temu pravimo. Moški, katerim mati ni pustila pretrgati, psihološko popkovino in ostanejo vezani nanjo celo življenje, postanejo tako nesposobni za spolno ljubezen in uspešen zakon. Janez Rojšek, dipl. psiholog TRIGLAV KONFEKCIJA KRANJ Nudimo večjo izbiro letnih oblek v naših prodajalnah v Kranju, Kamniku in Tržiču Kmetijsko živilski kombinat Kranj — enota agromehanika Cesta JLA št. 1, tel.: 24-778 in 23-485 na kredit z dobavo v juniju Niew6hner-wiihlmaus KOMBAJN ZA KROMPIR z bobnom in verižnim sistemom praznjenje bunkerja. za Niew6hner-wuhlmaus IZKOPALNIK KROMPIRJA z verižno pretresalno napravo v domaČ* in uvoženi izvedbi. — samohodne kosilnice BCS z električnim vžigom in s hidravličnim dvigom volana — BCS bencin ali diesel DOBAVA TAKOJ — kosilnice SIP z obračalniki — kosilnice GORENJE Velenje — kosilnice MOTI z obračalniki — ter italijanske kosilnice FB — tračne obračalnike za seno SIP Šenpeter in VOGEL* NOOT — traktorske kosilnice za IMT 533 — traktorske kosilnice za ZETOR 2511 — traktorske kosilnice za URSUS Zamrzovalne skrinje^ prijateljice gospodinj litih Iskra Industrija za telekomunikacije elektroniko in elektromehanik0 Kranj v ZP Iskra Kranj želi zaradi povečevanja proizvodnje zaposliti nove sodelavce, in sicer: 40 delavk za delo v montaži, obdelovalnici ali na plastičnih masah; 15 delavcev za delo v obdelovalnici ali na plastičnih masah; 5 čistilk Pismene prijave pošljite v 15 dneh po objavi na naslov: Iskra, Elektromehanika Kranj, kadrovsko področje, 64000 Kranj, Savska loka 4 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 ■ 19 ■ 20 21 22 ■ 23 ■ 26 27 28 29 ■ 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 1 41 42 43 44 • ■ 46 47 ■ 48 49 SO 5' ■ 52 53 ■ 55 56 57 58 59 60 Vodoravno: 1. spor, prerekanje, 7. ženska, ki je komu kreditirala, ki je dala kaj na up, 13. poročilo, predavanje, 15. sredstvo za dramljenje, bujenje, 17. Ivo Daneu, 18. razpredelnica, 20. današnji dan, 21 . ime dramskega igralca Ulage, 23. trava druge košnje, 25. ljubkovalni naziv za mater, 26. relativen, oziralni zaimek in prislov, 28. Tone Kralj, 30. načelnik banovine, 31. vladar, 32. mesto v jugovzhodni Turčiji, 34. izloček ustnih žlez, 36. moško ime, v pesmi: ... ovčice pasel, 39. tanka mrežasta tkanina za zavese, 40. znak za kemično prvino tantal, 42. narodno moško ime, Zeljko, 44. ime slovenske književnice Muserjeve, 46. terme, kopališče pri Padovi, 48. že tako, tudi tako, 50. godalo, večje in nižje uglasbeno od violine, 52. glavno mesto Armenske SSR, 54. medmet, ki izraža zoprnost, 55. izvoz, 57. kuhinjska dišavnica, materina dušica, 59. prebivalka Aten, 60. spoglec^ljivka. Navpično: 1. korist, 2. kdor skrbi za red, 3. Emil Frelih, 4. kokot, 5. kratica za Irsko republikansko armado, 6. težko delo, tlaka, 7. južnoameriška orjaška kača, boa, 8. avtomobilska oznaka za Prištino, 9- predlog, zgoraj, 10. verski poglavar muslimanov, predstojnik imamata, 11. mineral, cinober, 12. Pripadnik germanskega plemena, 14. grška morska boginja Tetida, 16. ostra resa na klasu, tudi dolga os, 19. gorenjski skladatelj, Josip (spevoigra Mlada Breda), 22. tečnost, lastnost reditve, 24. arabski irebec, 27. papežev letni dohodek, annatae, 29. muslimanski sodnik, 33. ustanovitelj meniškega reda dominikancev, 34. ime filmskega igralca Mc Queena, 35. čustveno pesništvo, celqtnost lirskih del, 37. zemeljsko nadglavišče, vrh, 38. majhen kvarnerski otok, južno od Lošinja, 41. Anton Aškerc, 43. Popust pri ceni, ki ga daje proizvajalec ali grosist, 45. najvišje gorovje Evrope, 47. črka grškega alfabeta, 49. zver, cenjena zaradi krzna, 51. Beotijec, prebivalec Aonije, 53. ljubezen v esperantu, 56. kratica za Rdeči križ, 58. Janez Eržen. Rešitve pošljite do srede, 19. junija, na naslov: Glas, Kranj, Moše, Pijadeja 1, z oznako Nagradna križanka. Nagrade: 1.: 50 din, 2.: 40 din, 3.: 30 din rešitev nagradne križanke iz sobotne številke 1. akcija, 7. sprava, 13. selitev, 14. ironija, 16. ete, 17. Gagarin, 19. SZJ, 20. kita, 22. Nives, 23. Miha, 24. Ajant, 26. tona, 27. urin, 28. rtič, 30. Ganec, 32. La, 33. MP, 35. Ilija, 37. Krim, 39. Irak, 41. nada, 43. okapi, 46. Nela, 47. čmrlj, 49. alea, 50. ala, 51. vinotok, 53. trs, 54. simboli, 56. Aravali, 58. votlak, 59. Jadera izžrebani reševalci Prejeli smo 109 rešitev. Izžrebani so bili: 1. »Afp-ado (50 din) bo dobil Štefan Horvat, 64000 Kranj, Poštna 4; 2. nagrado (40 din) Franc Gabri*, 64000 Kranj, C. kokrškega odreda 12; 3. nagrado (30 din) Breda Pečjak, 64000 Kranj, Stražiška 50 a. Nagrade bomo poslali po pošti. Štorklje v Poljanski dolini V" petek, 7. junija, zjutraj so se na njivo v Brodeh v Poljanski dolini spustile tri štorklje. Ker teh redkih in zanimivih ptic v naši dolini še nismo videli, smo jih vaščani z zani-nianjem opazovali. Tudi številni avtomobilisti, ki so peljali mimo, so ustavili in se nam pridružili. Lira ne bo devalvirana Krogi, ki so blizu ministrstvu državne blagajne in guvernerju centralne banke, so zanikali govorice o devalvaciji lire. V zadnjih dneh so v Italiji napovedovali 20-odstotno devalvacijo nacionalne valute. Uradna devalvacija bi utegnila priti šele, ko bodo dosegli uravnovešenje plačilne bilance s tujino. Italija je imela letos aprila 811.000 milijonov dinarjev zunanjetrgovinskega primanjkljaja. Trinajstkrat dražja opera Končna, cena nove sydneyske opere, ki jo prištevajo med čudeže sodobne arhitekture, je 102 milijona dolarjev. To je kar 9.1 odstotkov več kot so planirali v začetku gradnje. Vendar poznavalci trdijo, da to še ni povsem dokončna cena, ker je še precej neporavnanih obveznosti, za katere bo treba odšteti še najmanj 5 milijonov dolarjev. Zlomilo jo je sladko življenje Nekdanja miss sveta Marjorie Wallaee se bori v bolnišnici s smrtjo. Poskušala je narediti samomor s preveliko dozo uspavalnih tablet. Tak je žalostni konec kariere lepega dekleta, ki je skušalo osvojiti svet. Novembra 1973. leta 'je kot miss ZDA osvojila v Londonu tudi naslov miss sveta. Toda zaradi številnih afer, ki ji niso bile v čast, so jo odstranili s prestola najlepše ženske na svetu. Le eden je držal z njo: milijonar in dirkač Peter Revson. Nameraval se je poročiti z njo. Toda sreča je bila kratkotrajna. Marca se je smrtno ponesrečil na dirkah v Južni Afriki. .Odškodnina za duševne muke Za eno noč, ki jo je prebila v zaporu, zahteva 24-let na žena iz mesteca Kent v ameriški državi Washington 25.000 dolarjev odškodnine. Ker na ženskem oddelku ni bilo prostora, jo je paznik vtaknil v celico, v kateri je bil zaprt moški. Ta je ponoči sicer ni nadlegoval, vendar je ženska kasneje izjavila, da ji je že občutek, da je zaprta z neznanim moškim, povzročil strašne duševne muke. Zdaj se prek odvetnika bori za odškodnino. Namesto mesa — soja Zamenjajte mesni zrezek z zrezkom iz soje in tako pomagajte rešiti pomanjkanje hrane. To je poziv, ki so ga zemljanom poslali strokovnjaki organizacije, ki se ukvarja s problemom prehrane na našem planetu. Svetovne zaloge hrane so pičle ne le zaradi vse večjega števila prebivalstva, temveč tudi zato, ker bogatejše dežele porabijo veliko več živil, kot jih dejansko potrebujejo. V Indiji, Nigeriji, Kolumbiji in še nekaterih drugih državah odpade komaj 400 funtov žitaric letno na prebivalca, medtem ko porabijo Američani in Kanadčani več kot tono žitaric letno. Veliko žita gre tudi za krmo živine in perutnine. Edini način, kako zmanjšati potrošnjo hrane je, da zamenjamo proteine živalskega porekla za proteine iz rastlin. Črtomir Zoreč: N'mav čriez izaro, n'mav čriez gmajnico, (Pogovori o koroških krajih in ljudeh) — Pohitite, tovariš miličnik, naš učitelj je napačno parkiral! (23. zapis) Zgodovina kraja pa je še starejša: na pečini so imeli že Rimljani svojo trdnjavo, ki so jo slovenski prišleci v 6. in 7. stolet ju preuredili v svoje gradišče. V Podkloštru je prav zanimiva srednjeveška ozka ulica — vzporedno z glavno cesto — ki se vije tik pod samostanskimi razvalinami. Arhitektonska posebnost je tudi križna kapelica (Kreutzkapelle) na vzhodnem robu trga. Zgrajena je bila 1. 1529 — vendar tako, da streha pokriva pravzaprav dve kapeli, eno nad drugo vgrajeno. Na Ziljici je še znamenje, ki spominja na stare čase: na vrtnem zidu hiše št. 17 je vdelana plošča iz leta 1570. Posvečena je rodbini Rugger, ki je bila utemeljiteljica sedanje velike industrije svinca. Na Ziljici dela tudi večja tovarna umetnih gnojil (superfosfat). PRELEPA GORA DOBRAC Kar prijetno se sliši, da je tej lepi koroški gori tudi po nemško ime — Dobratsch. Visok gorski hrbet — osamljeno ležeč med Dravsko in Ziljsko dolino — doseže v svojem zahodnem vrhu kar spoštljivo višino 2166 metrov! Nas pa strmo pogorje, ki se v dolžino — od vzhoda proti zahodu — vleče kar 15 km, spremlja ves čas poti od Brnce pa vse do Čajne (Notsch), že globoko v Ziljski dolini. Strmo rdečkasto skalovje na južni strani je kot rana, ki še ni zaceljena od strašnega potresa 1. 1348, ko se je 25. januarja del Dobrača vsul na sedemnajst slovenskih vasic v podnožju. Se danes tam ni nobenih zaselkov.* Le bridko ime — Kamenito morje — spominja na tragedijo. Ogromne količine grušča, ki so vdrle z Dobrača ono leto, so zaprle tudi Zilji tok. Več desetletij je bilo potrebnih, da si je reka spet uredila svojo strugo — močvirja pa so le ostala od onih časov, ko je bila dolina skorO podobna jezeru. Prav posebna zanimivost pa sta dve cerkvici tik pod vrhom Dobrača, slovenska in nemška, obe zgrajeni okrog 1. 1690. Na Dobrač priti danes ni težko. Od 1. 1964 vodi skoro tik pod vrh asfaltirana cesta iz Beljaka, dolga 16 km. Po kakih štirih kilometrih od Pod-kloštra, raje manj, pridemo do razpotja: na levo, proti jugozahodu • vodi cesta k itafijansko-avstrijski meji, na desno, na severozahod, pa se nadalju je Zil jska dolina. VITEZ-TRUBADUR Zadnji večji koroški kraj na meji proti Italiji — 3 km od razpotja — so Vrata (Thorl). To so res nekaka vrata iz Kanalske v Ziljsko dolino, še celo več: vrata iz laških dežel v osrčje Evrope. . Vendar nas ta kraj še bolj zanima zaradi zgodovinskega dogodka: tu je 1. 1227 koroški vojvoda Bernard sprejel popotnega viteza Ulrika LihtenŠtajnskega. Sprejel pa ga je s slovensko dobrodošlico: »Buge waz primi, gralvva Venus!« (Bog vas sprejmi, kraljevska Venera!). Ulrik Lihtenštajnski (Lichten-stein) je bil eden od številnih vite-zov-trubadurjev, ki so v želji po pustolovščinah in doživetjih jezdili od gradu do gradu: zdaj izzivali druge viteze k dvobojem na turnirjih, zdaj opevali lepe grajske gospe in gospodične. No, tak vitez je bil tudi Ulrik. Dom svoj je imel na Zgornjem Štajerskem, kjer se še danes vidijo razvaline njegovega gradu Frauenbur-ga. Mož je bil nenavadno vnet za žensko čast in lepoto. O njegovi truba-durski ljubezni do nedolžnih devic in častitljivih zrelih žena pričata dve njegovi obsežni pesnitvi: »Frauen-dienst« in »Frauenbuch« (Služba ženam in Knjiga o ženah), ki sta se ohranili v rokopisu. Nemški učenjaki so svojčas dolgo premišljevali, kaj neki bi pomenili vrstici v Ulrikovi pesnitvi »Frauen-dienst«: »... ir gruos was gegen mir alsus buge vvaz primi gralvva Venus.« Potem pa so dognali, da je vložek slovenski, le pisan po nemško. »Frauendienst« je bila pravzaprav romantična pesnitev o Ulrikovi poti od Mester pri Benetkah pa vse do čeških dežel. Ves prežet z vzvišeno miselnostjo o božanski vrednosti žene, se je Ulrik dne 25. marca 1. 1227 odločil za potovanje na sever, od gradu do gradu, kjer bi se bojeval na turnirjih — v čast ženski lepoti in milini... Preden pa je krenil na pot, si je dal napraviti 13 ženskih kril, 30 ro-kavcev (bluz), 2 kiti z vdelanimi biseri, 3 plašče iz belega žameta itd. Odločil se je namreč, da bo potoval in se tudi boril v ženski obleki, kot kraljevska Venera, starorimska boginja ljubezni. POT V KARANTANIJO Ne bi tako natanko opisoval poti Ulrika LihtenŠtajnskega in njegovega sprejema na Koroškem — če to ne bi bila prva sled pisane slovenščine na ozemlju današnje Koroške. Poleg obreda ustoličenja na Gosposvetskem polju, ki je'vsaj v začetkih uporabljal slo- • venščino, je Ulrikov zapis naše govorice vsekakor zanimiv in pomemben. Saj priča, da je slovenščina tudi na dvoru Bernarda Šponhajma nekaj veljala. Vojvoda pa je s slovenskim pozdravom tujega viteza odločno pokazal na značaj dežele. Jasen dokaz, da je bila tedaj še večina Koroške slovenska. (Se bo nadaljevalo) LEVJA VRATA Akropola, Agamemnonov grad, oziroma njune razvaline so precej višje na nasprotnem hribu. Obstanejo pred slovitimi levjimi vrati in ostanki kiklopskih zidov, ki so obdajali Akropolo. Vodnica — povedati moram, da je odlična in da na vseh mojih potovanjih ni bilo boljše — pripoveduje o zgodovini Miken in o izkopavanjih. Stojim tik ob podporniku teh levjih vrat. Na prvi Pogled je videti le grob kam£n, toda če pogledaš pobliže, ujameš sem ter lja še košček svetleče se, brušene Površine; ti veliki kamni ob vhodu, ki vsak tehta* okrog 20 ton, so se vfasih bleščali v zahajajočem soncu. Ip potem še tista mogočna leva zgoraj! Res . mogočen vhod v Mogočno mesto. Tu so se združevali slava, moč in legendarno bogastvo z Nezaslišano sramoto, zakonsko nezvestobo, umorom moža- in matere, vse skupaj pa je tvorilo dobro Poznano tragično preteklost sedaj tako strašno »mrtvega mesta« — Miken. . Ko vstopiš skozi ta levja vrata, kmalu na desni spodaj naletiš na Poznane okrogle grobove, med kate-rirni naj bi bil tudi Agamemnonov in Klitaimnestrin. V njih je Schlie-^ann našel nad 14 kg zlata, ki zdaj bogate Nacionalni arheološki muzej v Atenah. Ni Homer zaman imenoval Mikene »zlato mesto«. VSEGA JE BIL KRIV TANTAL Vodnica pripoveduje žalostno zgodbo te preklete rodbine Atrijcev. Ze Tantal, Agamemnonov praded je prinesel nesrečo v hišo. Bil je Zevsov sin, veseljak in bogovi so ga radi imeli. Vabili so ga celo k sebi za mizo. No, potem je ta gost Olimpa tudi sam nekoč povabil bogove k sebi v goste. Da bi preizkusil njihovo vsevednost, jim je postregel z mesom lastnega sina. Bogovi so seveda takoj s strašnim gnusom spoznali grozoto, dečka oživili, Tantala pa vrgli v podzemlje. Tu je stal sredi jezera. Voda mu je segala čisto do brade, naH glavo pa so mu viseli sadeži. Kar je hotel zaužiti, vse se mu je sproti odmikalo. Smrtni strah pa je preživljal še zaradi ogromne skale, ki je visela v zraku in grozila, da se vsak čas zruši nanj. Še danes pravimo za koga, da trpi Tantalove muke. ŽRTVOVANA IFIGENIJA Agamemnova nesreča pa se je začela v zadnjem letu bojev za Trojo. Ko so sklenili Agatnemnonovi vojščaki odpluti s svojim ladjevjem iz Avlide ponovno proti Troji, je nastalo popolno brezvetrje. Z brezvetrjem se je Agamemnonu maščevala Artemida, boginja lova, ker ji je le-ta na lovu ubil lepo košuto. Ko so potem vprašali preroka, kaj storiti, je ta povedal, da mora Agamemnon darovati Artemidi svojo hči Ifigenijo. Strašno je bilo to detomoril-stvo, toda Agamemnon jo je žrtvoval zaradi svojih vojakov, ki so se že devet let bojevali za Trojo in prehudo bi bilo, ' da bi morali odnehati in se tako nečastno vrniti domov. V trenutku žrtvovanja — žrtve so zaklali — pa je Ifigenijo odnesla v oblake Artemida in na njenem mestu je pred osuplimi vojščaki obležala zaklana košuta. STRAŠNA MAŠČEVANJA Klitaimnestra je zaradi izgube otroka zasovražila svojega moža in v Mikene vzela Agamemnonovega prvega bratranca ter z njim živela. Moža se je vsekakor hotela znebiti. Ko se je ta kot zmagovalec vrnil iz Troje, "ga je pričakala z vsem sijajem, potem sta ga pa s priležni-kom ubila v kopalnici. Trije Klitaimnestrini in Agamemnono-vi otroci so bili še doma: starejša Elektra, mlajša Hrisotemis in Kiklopski zidovi s slovitimi levjimi vrati najmlajši Orestes. Da bi lahko kdaj maščeval očeta, je Elektra brata takoj po umoru skrivaj poslala proč. Klitaimnestra in Aigist, njegovi vojščaki in slaba volja so zdaj gospodarili v Mikenah. Najbolj nesrečna je bila Elektra, ki jo je mati zaničevala. Le-to si je še želela, da bi Orest zrasel, prišel in maščeval očeta. In je prišel. Ubil mater in ljubimca, potem pa se je v njem zbudila vsa otroška ljubezen sina do matere. Erinije, strašne boginje maščevanja — bile so ogromne, črne kot noč, krvavo so gledale, v laseh so imele kače, v rokah pa bakle in biče, spletene iz kač — so ga zasledovale vsepovsod in nazadnje seje zatekel v Atenin tempelj na atenski Akropoli. Bogovi so mu naročili ta umor in zdaj se je Atena zavzela zanj. Sklicala je sodni zbor, mednje pa razdelila glasovalne kamenčke: če bo dobil za svoje dejanje več črnih, bo kriv, če več belih, bo oproščen. S pomočjo bogov je dobil več belih kamenčkov in zdaj je bil rešen ^teh strašnih preganjalk. Mit pripoveduje dalje, da je Orest rešil tudi še živo sestro Ifigenijo, ki je bila svečenica v nekem Artemi-dinem templju na Kreti, vladal še dolgo Mikenam in Argosu, v devetdesetem letu pa se ga je spet spomnilo staro prekletstvo: umrl je od kačjega pika. (Se bo nadaljevalo) I). Dolenc O 1 Hk <8;' 9 Sobota — 15. junija 1974 Pri zob ozdra vniku Bilo je lepega sončnega dne. Veselil sem se igranja in se pogovarjal s prijatelji. Ta dan je bil prost in teta mi je dala pet dinarjev za bonbone. Ves vesel sem jih kupil in jih začel jesti. Tudi drugim sem jih dal. Vrečka se je izpraznila, jaz pa sem začutil, da mi nekaj rovari po zobu. Nastale so bolečine, da ne pomnim takih. Teta mi je rekla, da bom moral k zobozdravniku. Dala mi je denar za avtobus. Odpeljal sem se v Bohinjsko Bistrico. Pri zobozdravniku sem dolgo čakal, bolečina v zobu pa je že popustila. Naenkrat se odpro vrata, ven stopi zobozdravnica in reče: »Tisti, ki niste naročeni, lahko greste domov, danes vas ne morem vzeti.« Ves vesel sem odšel skozi vrata, kajti potihoma sem se zobozdravnika zelo zelo bal. Matjaž Sodja, 5. c r. osn. Sole J. Mencingerja, Boh. Bistrica Pozneje mi je bilo žal Počasi sva se s prijateljico Tanjo vozili proti Dragi. Mimo naju so drveli nedeljski izletniki. Midve sva se bolj zanimAli za okoliške hribe, ki so se v megli dvigali iz valujočih polj. Prispeli sva v Drago. Še vse potni sva odložili kolesi ob ograjo in se ozrli proti skali, na kateri se je razkoračeno bahal železen gams. »Danes morava priti do njega,« mi je rekla Tanja. »Da,« sem spočito odgovorila, »toda pohiteti morava.« Počasi, a vztrajno, sva se vzpenjali po strmem pobočju. Tu je šlo še lahko, ko pa je bilo naokrog mnogo samo nizkega grmičevja. Že vse zasopli, sva prišli na ozke skalne stezice. Počasi in previdno sva hodili in se ves čas ozirali proti skali, na kateri je stal gams. Nekaj deset metrov pred njim je prišel najtežji del poti. Tu je obupalo že mnogo ljudi, ki so hoteli priti do njega. »Morava,« sem spodbujala Tanjo, ko sva počivali ob stezi, in nekaj časa opazovali prepad pod seboj, nekaj časa pa pot, ki je vodila do gamsa. V mislih sem se že bahala pred mojimi sovrstniki. »Morava priti, pa če se svet podre,« sem vztrajno spodbujala Tanjo, ki je bila že skoraj omagala. »Jaz raje ne bi šla,« mi reče Tanja. »Veš, to je precej visoko.« »Bom pa sama šla,« rečem nepremišljeno in se poženem po stezi navzgor. Pod mano prepad, za mano strme skale, pred mano pa ozka nevarna steza. Precej sem se namučila, preden sem stala ob gamsu in se zmagoslavno smejala Tanji. Kako pa nazaj? Šele sedaj se mi je posvetilo, da sem storila nekaj nepremišljenega. Zmedena sem gledala Tanjo. Kaj sedaj? Končno sva le prišli na varno stezo. To je bila zame odlična šola in pozneje nisem storila nič nepremišljenega, čeprav sem še mnogokrat obiskala gore. Mojca Ptiček, 6. b r. osn. šole F. S. Finžgarja, Lesce »Sreča« ji je prinesla srečo Alenkin prispevek so uredniki ocenili kot najboljši v mesecu aprilu Alenka Novak sodi med tiste učence, ki jim pravimo »vozači«; vsak dan, en teden dopoldne,, en teden popoldne, se namreč vozi iz Ce-pulj v Stražišče v osnovno šolo Luci-jana Seljaka. Kar precej časa izgubi in ni čudno, če je na vprašanje, ali morda sodeluje v kakšnem krožku, odgovorila negativno. »Ne utegnem,« je povedala. »Po pouku odhitim s prvim avtobusom domov. Veste, gostilno imamo in ko opravim z nalogami, ponavadi pomagam staršem pri strežbi.« No, skoraj bi pozabil pojasniti, čemu smo sploh obiskali Alenko, ki — mimogrede • rečeno — obiskuje 6. razred osemletke in je stara 12 let. Sicer ste pa najbrž že sami uganili, kajne? Da, Novakova najstarejša hči (dekle ima še pet let mlajšo sestrico) je dobitnik dragocenega Geha nalivnika. Urednik in novinarji so njen prispevek »Sreča« ocenili kot najboljši v mesecu aprilu. »Bi razložila našim bralcem, kako je nastala ,Sreča'?« sem jo poprosil. »Učitelj nam je dejal, naj napišemo spis s tem naslovom. Najboljši bo objavljen v šolskem listu Brstje, je pristavil. Res sem ga napisala in bil je objavljen. Potlej sem nalogo nekega dne zagledala tudi v vaši pionirski rubriki. Prej mi ni nihče omenil, da ne bo natisnjena samo v Brstju. Novica o nagradi me je seveda zelo razveselila. In nič manj očeta in mamo... A če smo na- ročeni na Glas? Jasno, da smo. V Cepuljah, mislim, je daleč najbolj priljubljen časopis.« Počitnice so pred vrati — in spričevala prav tako. Kakšno bo Alenkino? »Odlično najbrž ne,« je pribila. »Preveč štiric se je nabralo. Ne, trojke pa ni vmes nobene.« Čestitamo! Čestitamo za štirice in za osvojeno pero! In da bi čim lepše preživela naslednja dva meseca, Alenka! 1 \ Fant, ki piše pesmice »kar tako« Naš majski nagrajenec in dobitnik Geha peresa je 13-letni Franjo Jenko iz Šenčurja »Dober dan! Jaz sem pa Franjo Jenko. Po pero sem prišel.« »Aha,« je rekel urednik in ga posadil za mizico v svoji sobi. Potem smo fantu zastavili par vprašanj. Hoteli smo pač zvedeti kaj več o avtorju duhovite pesmice, posvečene sošolcu, ki mu »slovnica ne gre v glavo, matematika težko, kar pa v zvezi je z naravo, to mu gre zelo lahko.« Stihi so nastali lani, ko je Franjo hodil še v 5. razred*osemletke Stanka Mlakarja v Šenčurju. Kar tako, iz trenutnega nagiba, jih je vrgel na papir, kar tako nam je zadevo tudi poslal (menda so malo prej v šoli učencem prebrali okrožnico, naj dopisujejo v pionirsko rubriko Glasa), in kar tako smo jo 11. maja letos objavili. Čeprav obsega le dve kratki kitici, v preteklem mesecu ni imela prave konkurence. »Torej rad kuješ stihe?« me je zanimalo. »Niti ne,« je odvrnil nabriti Šen-čurjan. »Doslej sem ustvaril samo tri. Spisi mi bolj ležijo, mislim.« »In kako ti sicer gre učenje? V slovenščini si gotovo odličen.« »Ne,« se je nerodno nasmehnil. »S štirico zdelujem. Zaradi slovnice, veste.« »Ali nam dostikrat nakloniš kakšen prispevek?« sem poskušal srečo S šolskih klopi in upal, da bo mali sobesednik vsaj zdaj odgovoril z »da«. »Ne. Pesmica ,Moj sošolec' je bila prva stvar, ki sem jo kdaj poslal časopisom. Ampak poslej bom bolj priden. Obljubim.« Doma, je nato povedal, so se zelo razveselili sinovega uspeha. In sošolce ter kolege v dramskem krožku, pri katerem redno sodeluje, je nagrada tudi prijetno presenetila. Učiteljica pa je dejala, naj le vztraja in nadaljuje. Ne moremo si kaj, da ji ne bi pritegnili in Franju svetovali: Geha pero v roke, poba! Cel kup dogodkov iz vsakdanjega življenja je, ki so vredni obelodanjenja. I. G. Komisija za kadrovska vprašanja upravnih organov skupščine občine Radovljica razpisuje • za šolsko leto 1974/75 naslednje štipendije, ki jih podeljujejo upravni organi skupščine občine Radovljica: 1. za študij na Ekonomski fakulteti — eno štipendijo 2. za študij na Pravni fakulteti — dve štipendiji 3. za študij na Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo — oddelek za gradbeništvo — eno štipendijo — geodetsko-komunalni oddelek — eno štipendijo 4. za študij na Višji tehniški šoli Maribor — oddelek za gradbeništvo in komunalo — eno štipendijo 5. za študij na Višji upravni šoli — splošni oddelek — dve štipendiji 6. za šolanje na Upravno administrativni šoli — tri štipendije 7. za šolanje na Ekonomski srednji šoli — eno štipendijo Prošnjo za štipendijo morajo kandidati poslati na obrazcih DZS 1,65 — prošnja za štipendijo. Poleg prošnje morajo kandidati predložiti še kratek življenjepis, potrdilo oziroma spričevalo o dosedanjem šolanju in učnem uspehu, potrdilo o premoženjskem stanju in dohodkih staršev ali skrbnikov, oziroma o lastnih dohodkih in dohodkih njegove družine, izjava prosilca, da ne prejema štipendije, posojila ali pomoči drugje, oziroma če jo prejema, dokazilo o višini in kje jo prejema. Potrdilo o vpisu v šolo ali frekventacijsko potrdilo bodo prosilci predložili naknadno, najkasneje do 31. avgusta oziroma do 30. septembra 1974. Prošnjo za štipendijo z vsemi zahtevanimi dokumenti je treba poslati v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Skupščina občine Radovljica, referent za kadre, Radovljica, Gorenjska c. 19. Svet delovne skupnosti upravnih organov skupščine občine Kranj po sklepu z 12. junija 1974 razpisuje štipendije za študij na srednjih in višjih šolah ter fakultetah, in sicer: 4 ŠTIPENDIJE ZA ADMINISTRATIVNO ŠOLO 2 ŠTIPENDIJI ZA UPRAVNO-ADMINISTRATIVNO ŠOLO 2 ŠTIPENDIJI ZA EKONOMSKO SREDNJO ŠOLO 2 ŠTIPENDIJI ZA SREDNJO TEHNIŠKO ŠOLO — ena gradbeni odsek — nizke gradnje — ena geodetski odsek 1 ŠTIPENDIJA ZA VIŠJO ŠOLO ZA ORGANIZACIJO DELA — organizacijsko računalniška smer 2 ŠTIPENDIJI ZA VIŠJO UPRAVNO ŠOLO 2 ŠTIPENDIJI ZA PRAVNO FAKULTETO 1 ŠTIPENDIJO ZA EKONOMSKO FAKULTETO 1 ŠTIPENDIJO ZA FAKULTETO ZA ARHITEKTURO, GRADBENIŠTVO IN GEODEZIJO — za oddelek gradbeništva — smer nizke gradnje Višina štipendije je odvisna od Studijskega letnika, uspeha pri študiju in socialnih pogojev štipendista. Prednost pri dodelitvi štipendij imajo prosilci z boljšim učnim uspehom, ki so občani občine Kranj, ki izhajajo iz socialno šibkih družin in tisti, ki vpisujejo višje oz. zaključne letnike. Vloge na predpisanem obrazcu (DZS, št. 1,65) s prilogami; izkaz o učnem uspehu oz. potrdilo o opravljenih izpitih, potrdilo o premoženjskem stanju staršev (obrazec, št. 0,12), potrdilo o dohodkih staršev (že na obrazcu 1,65) in izjavo, da prosilec še ne prejema štipendije pri drugem organu ali organizaciji, naj prosilci vlože do 28. junija 1974 na naslov Komisija za štipendije sveta delovne skupnosti upravnih organov skupščine občine Kranj. Obenem razpisna komisija pri svetu delovne skupnosti ponovno objavlja prosti delovni mesti STENODAKTILOGRAFK v sekretariatu skupščine Pogoj: dobro znanje strojepisja in stenografije. Osebni dohodek bo določen po dogovoru. OFENZIVA NA BLEGOŠ NAPISAL: PETERNEL ANTON - IGOR, NARISAL: PETERNELJ JELKO Znočilo se je. Komandir j J odločil, da se prebijemo v smeri prek Blegoša nazaj proti Mali Jelovici na Kopačnico. Tiho smo se dvignili in se odpravili. Po kakšnih 200 metrih je kolona obstala. Bil sem v sredini kolone. Sel sem na čelo kolone pogledat, kaj je. Tam je stal Matjaž in z zaskrbljenim obrazom zrl predse v temo. Zdelo se mu je sumlji/vo. Slišal je bil pritajen šum med drevjem. .. Šum se je ponovil in zasmrdelo je po tobaku. Šepnil sem fantom, ki so prišli za menoj: »Blizu smo, vsak hip bomo rili.« Nisem pa pričakoval tako močne zasede. Naenkra1 zavpije Švaba iz, teme: »Stoj!« V tistem hipu.sem že slišal, kflko je repetiral brzostrelko. radio Poročila poslušajte vsak dan ob 4.30, 5. 6. 7. 8. 9. 10. (danes dopoldne). 11. 12. 13. 14. 15. 19.30 (radijski dnevnik), 22. (dogodki in odmevi), 17. 18. 23. 24. ob nedeljah pa ob 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 17. 19.30 (radijski dnevnik), 22. 23. in 24. SOBOTA, 15. JUNIJA 4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Pionirski tednik, 9.35 Studio za najdene skladbe, 9.50 Predstavljamo vam, 10.15 Glasbeni drobiž od tu in tam, 11.20 Z nami doma in na poti, 12.10 Melodije za opoldan, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Cez travnike in polja, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 S pesmijo in besedo po Jugoslaviji, 15.40 Pojo naši operni pevci, 16.(X) Vrtiljak, 16.45 S knjižnega trga, 17.10 Kitara v ritmu, 17.20 Gremo v kino, 18.15 Dobimo se ob isti uri, 18.45 Naš gost, 19.00 Lahko noč, otroci, 19.15 Minute z ansamblom Jožeta Privška, 20.00 Radijski radar, 21.00 Zabavna radijska igra — L. Thomas: Ahilova peta, 21.53 Majhni ansambli zabavne glasbe, 22.20 Oddaja za naše izseljence, 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden v Drugi program 9.00 Dober dan, 13.00 Panorama zvokov, 14.00 Odrasli tako — kako pa mi?, 14.20 Majhni an-' sambli, 14.35 Glasbeni variete, 15.35 Iz cvetoče dobe lepih melodij, 16.00 Pet minut humorja, 16.05 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana, 16.40 3000 sekund radia Student, 17.40 Svet in mi, 17.50 S pevcem Jernejem Jungom, 18.00 Vročih sto kilovatov, 18.40 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe Tretji program 19.05 Znanost in družba, 19.20 Charles Gounod: Faust, opera v petih dejanjih, 22.50 Ludvvig van Beethoven: Sonata za klavir v E-duru, op. 109, 22.55 Iz slovenske poezije nedelja, 16. junija 4.30 Dobro jutro, 8.07 Radijska igra za otroke — F. Puntar: Gosli, 8.41 Skladbe za mladino, 9.05 Se pomnite, tovariši, 10.05 Koncert iz naših krajev, 11.20 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 14.05 Humoreska tega tedna — L. Pirandello: Zaupna prijatelja, 14.25 Ob lahki glasbi, 15.10 Nedeljska reportaža, 15.30 Popularne operne melodije, 16.00 Radijska igra — K. Szakony: Kdo govori, 17.05 Nedeljsko športno Popoldne, 19.00 Lahko noč, otroci, 19.15 Glasbene razglednice, 20.00 V nedeljo zvečer, 22.20 Jazz za vse, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Serenadni večer Drugi program 8.10 Vedri zvoki z majhnimi ansambli, 9.00 Revija melodij, 10.00 Melodije po pošti, 11.40 Nafti kraji in ljudje, 11.55 Opoldanski cocktail, 13.00 Glasbeni variete, 14.05 Pop integral, 15.00 Nedelja na valu 202 Tretji program 19.05 Večerna nedeljska reportaža, 19.15 Izbrali smo za vas, 20.35 Športni dogodki dneva, 20.45 Arije in monologi, 21.45 V paviljonu za vrtom, 22.55 Iz slovepske poezije ponedeljek, 17. junija 4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb, 9.20 Pesmice na potepu, 9.40 Z velikimi zabavnimi orkestri, 10.15 Za vsakogar nekaj, 11.20 Z nami doma in na poti, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 S tujimi Pihalnimi godbami, 13.30 Priporočajo vam, '4.10 Amaterski zbori pojo, 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 15.40 Zvoki in barve orkestra Kurt Rehfeld, 16.00 Vrtiljak, 17.10 Koncert po željah poslušalcev, 18.15 Listi iz pop albumov, 18.45 Poletni kulturni vodnik, 19.(X) Lahko noč, otroci, 19.15 Minute z ansamblom Maksa Kumra, 20.(X) Stereofonski operni koncert, 21.30 Zvočne kaskade, 22.15 Popevke »e vrstijo, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Za ljubitelje jazza Drugi program 13.05 S popevkami po svetu, 14.00 Ponedeljkov križemkraž, 14.20 Plesni zvoki, 14.35 Panorama zvokov, 15.35 Z velikimi zabavnimi orkestri, 16.00 Kulturni mozaik, 16.05 Slovenski pevci zabavne glasbe, 16.40 Poletni ročk leksikon, 17.40 Pota našega gospodarstva, 17.50 Ob lahki glasbi> 18.00 Izložba hitov, 18.40 Jugoslovanski pevci ' > • Tretji program 19.05 Ura za soliste, 20,(X) Bohuslav Martinu: Sinfonietta giocosa za klavir in orkester, 20.35 Iz zlate dobe zborovstva: Thomas Morle.v, 21.00 Naši znanstveniki pred mikrofonom, 21.15 Večeri pri slovenskih skladateljih: Risto Savin, 22.55 Iz slovenske poezije torek, 18. junija 4.30 Dobro iutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo, 9.35 Mali Pevski sestavi pojo, 10.15 Promenadni koncert, 11720 Z nami doma in na poti, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Po domače, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Skladbe za mladino, 15.40 Iz filmov in glasbenih revij, 16.00 Vrtiljak, 16.40 Naš podlistek, 17.10 Zveneča imena, 18.15 Z majhnimi zabavnimi ansambli, 18.30 V torek na svidenje, 19.00 Lahko noč, otroci, 19.15 Mi- Izdaja ĆP »Gorenjski tisk«, Kranj, Ulica MoSe Pijadeja 1. Stavek: ČP »Gorenjski tisk« Kranj, tisk: Združeno podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. — Naslov uredni&tva in uprava lista: Kranj, Mo&e Pijadeja 1. — Tekoči račun pri SDK v Kranju Številka 51500-601-12594 — Telefoni: glavni urednik,' odgovorni urednik in uprava 21-190, uredništvo 21-835,. novinarji 21-860, malooglasni in naročnidki oddelek 21-194. — Naročnina: letna 90 din, polletna 45 din, cena za 1 številko 1 dinar. s — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. nute z ansamblom Francija Puharja, 20.00 Lahka glasba slovenskih avtorjev, 20.30 Radijska igra — I. Potrč — V. Frantar: Na verne duše, 21.25 Melodije v ritmu, 22.15 Od popevke do popevke, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Iz oper, ki jih redko slišimo Drugi program 13.05 Majhni zabavni ansambli na tekočem traku, 14.00 Radijska šola za višjo stopnjo, 14.35 Panorama zvokov, 15.35 Srečanja melodij, 16.(X) Pet minut humorja, 16.40 S popevkami po Jugoslaviji, 17.40 Ljudje med seboj, 17.50 Poletni ročk leksikon, 18.00 Parada orkestrov, 18.40 .Jazz na II. programu Tretji program 19.05 Svetovna reportaža, 19.20 Giuseppe Verdi: Othello, odlomki iz opere, 20.00 Slovenska instrumentalna glasba, 20.35 Vidiki sodobne umetnosti, 20.50 Tokijski glasbeni večeri, 22.40 Iz Fiocčovih skladb za klavičembalo, 22.55 Iz slovenske poezije SREDA, 19. JUNIJA 4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasb.ena matineja, 9.05 Za mlade radovedneže, 9.25 Znane melodije, znani orkestri, 9.40 Zgradba marksističnega mišljenja, 10.15 Urednikov dnevnik, 11.20 Z nami doma in na poti, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Od vasi do vasi, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Slovenske narodne v raznih priredbah in izvedbah, 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 16.00 Loto vrtiljak, 17.10 Operni koncert, 18.20 Zvoki današnjih dni, 18.45 Naš gost, 19.00 Lahko noč, otroci, 19.15 Glasbene razglednice, 20.00 Simfonični orkester RTV Ljubljana v stereo studiu, 22.15 S festivalov jazza, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe Drugi program 13.05 Popevke se vrstijo, 14.00 Radijska šola za srednjo stopnjo, 14.35 Panorama zvokov, 15.35 Igramo za ples, 16.(X) O avtomobilizmu, 16.40 Poletni ročk leksikon, 17.00 Mladina sebi in vam, 17.40 Mejniki v zgodovini, 17.50 S pevko Marjet ko Falk, 18.00 Oddaja progresivne glasbe, 18.40 Instrumenti v ritmu Tretji program 19.05 Strani iz jugoslovanske simfonične literature, 20.00 Ludvvig van Beethoven: Sonata za klavir v c-molu, op. 111, 20.35 Deseta muza, 20.45 Lisztov komorni zbor, 21.00 Klasiki sodobne glasbe: Ferruccio Busoni, 22.55 Iz slovenske poezije Četrtek, 20. junija 4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo, 9.35 Potujmo z glasbo, 10.15 Po Talijinih poteh, 11.20 Z nami doma in na poti, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Pihalne godbe, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Domače in tuje popularne zborovske skladbe, 14.40 Med šolo, družino in delom, 15.40 V plesnem ritmu, 16.00 Vrtiljak, 16.40 Naš podlistek, 17.10 Popoldanski simfonični koncert, 18.15 Tipke in godala, 18.35 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana, 18.50 Človek in zdravje, 19.00 Lahko noč, otroci, 19.15 Petnajst minut za EP, 2().(X) Četrtkov večer domačih pesmi in napevov, 21.(X) Literarni večer, 21.40 Glasbeni nokturno, 22.15 Nočni koncert, 23.00 V gosteh pri tujih radijskih postajah, 23.30 Popevke in plesni ritmi Drugi program 9.00 Četrtek na valu 202, 13.00 Z ritmi po svetu, 14.00 Zgradba marksističnega mišljenja, 14.20 Mehurčki, 14.35 Panorama zvokov, 15.35 Glasbene vinjete, 16.00 Okno v svet, 16.10 Iz cvetoče dobe lepih melodij, 16.40 Priljubljeni pevci, 17.40 Naš intervju, 17.50 Predstavljamo vam, 18.00 Popevke na tekočem traku, 18.40 Poletni ročk leksikon Tretji program 19.05 Sopranistka Vanda Gerlovič, 19.45 V korak s časom, 20.00 Večerni concertino, 20.35 Iz zakladnice ljudskih pesmi, 21.(X) Ljubljanski koncertni večeri, 22.25 Dmitrij Sostakovič: Simfonija št. 9 v Es-duru, op. 70, 22.55 Iz slovenske poezije petek, 21. JUNIJA 4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani, 9.20 Pesmi jugoslovanskih narodov, 9.40 Lepe melodije, 10.15 Uganite, pa vam zaigramo po vafti želji, 11.20 Z nami doma in na poti, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Cez travnike in polja, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Mladina poje, 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 15.40 Popoldanski sestanek z orkestrom Švicarskega radia, 16.00 Vrtiljak, 16.05 Kam in kako na oddih?, 16,45 Kozmetično ogledalo, 17.10 Solisti z opernih in koncertnih maranče 6,50 din, limone 10,40 din, česen 25 din, čebula 6,50 din, fižol 12,80 do 17 din, sveži 18 din, kaša 9,80 din, paradižnik 28 din, ajdova moka 16,91 din, koruzna moka 3,20 din, jajčka 0,95 do 1,05 din, surovo maslo 46,30 din, smetana 21,24 din, orehi 50 din, klobase 41 din, skuta 12 din, sladko zelje 4,50 din, kislo zelje 6,30 din, cve-tača 12 din, paprika 27 din, krompir 2,40 din, novi 4,50 din kranj Solata 8 din, špinača 10 din, korenček 7 din, slive 17 din, jabolka 5 din, pomaranče 6 din, limone 10 din, česen 32 din, čebula 7 din, fižol 12 din, pesa 5 din, kaša 12 din, paradižnik 24 din, stročji fižol 18 din, kumare 14 din, češnje 12 do 15 din, jagode 18 din, žganje 35 din, ajdova moka 12 din, koruzna moka 3,50 din, jajčka 1 do 1,10 din, surovo maslo 30 din, smetana 18 din, orehi 50 din, skuta 18 din, sladko zelje 3,50 din, kislo zelje 6 din, kisla repa 5 din, cve-tača 18 dip, paprika 30 din, krompir 2 din, novi 7 din tržlc Solata 7 din, špinača 7 din, korenček 10 do 12 din, slive 16 din, jabolka 5 din, ix>maranče 7 din, limone 12 din, česen 35 din, čenula 7 din, fižol 14 din, pesa 5 din, kaša 10 din, čebulček 20 din, koleraba 8 din, jagode 16 din, kumare 20 din, stročji fižol 16 din, ajdova moka 12 din, koruzna moka 5 din, jajčka 1 din, surovo maslo 14 din, smetana 20 din, orehi 48 din, klobase 20 di n, skuta 12 din, sladko zelje 4 din, kislo zelje 6 đin, kisla repa 5 din, cvetača 10 do 14 din, paprika 30 din, krompir 2 din POROČILO o žrebanju blagovno denarne loterije ODBORA ZA POHOD PO POTEH PARTIZANSKE LJUBLJANE, ki je bilo 10. junija 1974 v Ljubljani 01240 mot. kolo pony ekspres 301 100 din 42131 30.000 din 96041 hladilnik 3382 200 din 42232 1.000 din 8533 300 din 9023 ročna ura 80703 50.000 din 92943 1.000 din 1924 200 din 39075 20.000 din 49325 hladilnik 52445 1.000 din 69085 č. b. televizor 16 50 din 0436 300 din 2086 brivnik ISKRA 19466 pony ekspres 28446 pony ekspres 3147 pony dvokolo 5317 200 din 8078 tranzistor 2878 400 din 439 100 din Dobitke izplačuje odbor za POHOD PO POTEH PARTIZANSKE LJUBLJANE, Ljubljana, Komen-skega 7/11, soba 61 na podlagi uradnega poročila o izidu žrebanja, vsak dan od 8. do 13. ure, v Ljubljani dobitke do 1(X) din, tudi ulični prodajalci. V pisarni izplačujejo dobitke vsak dan razen sobote in nedelje. Dobitniki zunaj Ljubljane lahko pošljejo srečke v priporočenem pismu na naslov. Izplačilo dobitkov zastara v 60 dneh od dneva objave žrebanja. sobota, 15. junija 9.55 Proslava ob 500-let niči slovenskih kmečkih uporov — prenos iz Ljubljane (Lj), 15.50 Svetovno prvenstvo v nogometu, srečanje Urugvaj : Nizozemska — barvni prenos iz Hannovra (EVR), 17.50 Risanka, 1H.(X) Obzornik, 18.15 Kje izvira Nil? — serijski barvni film, 19.20 Iz govora Edvarda Kardelja na proslavi 500-letnice slovenskih kmečkih uporov, 19.45 Barvna risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.25 Tedenski notranjepolitični komentar, 20.40 4 asi, 21.25 Cannon — serijski barvni film, 22.15 TV dnevnik (Lj) UHF — oddajnik Krvavec 17.50 Svetovno prvenstvo v nogometu, srečanje Poljska : Argentina — prenos iz Stuttgarta (EVR-Zg), 20.00 TV dnevnik (Sa/Zg II), 20.30 Domači klasiki: Legenda o krasu, 21.30 10 tisoč dni, 22.30 Zabava vas Dick Cavett (Bg II) NEDELJA, 16. JUNIJA 9.15 W. S. Reymont: Kmetje — barvna TV nadaljevanka (Lj); 10.15 Kmetijska oddaja (Sa), 11.00 Otroška matineja: Beli kamen, Na daljnem severu — barvna filma (Lj), 11.55 Pojoča mladost — mladinska glasbena prireditev v Varaždinu (Zg), 13.05 Poročila, 15.50 Jurjevanje v Beli Krajini, 16.20 Filmski pregled s svetovnega prvenstva v nogometu — barvna o0 Retrospektiva jugoslovanskega filma: Mirno poletje, 19.4.T Barvna risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.25 Tedenski zunanjepolitični komentar, 20.40 V gosteh pri Nuftiču — oddaja TV Beograd, 21.40 Borec včeraj in danes — dokumentarna oddaja, 22.10 TV dnevnik, 22.28 Športni pregledJLj) UHF — oddajnik Krvavec 20.00 TV dnevnik (Sa), 20.30 Filmske novele, 20.50 Nenavadna madame X — film (Bg II) PONEDELJEK, 17. JUNIJA 16.45 Madžarski TV dnevnik (Bg), 17.50 A. Papler: Hudobni graščak — 1. del, 18.15 Obzornik, 18.30 Ali rastline čutijo? — barvni film (Lj), 19.00 Mladi za mlade (Bg), 19.30 Kaj hočemo — aktualna oddaja, 19.45 Barvna risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.30 Sodobna oprema — barvna oddaja, 20.40 M. Majstoro-vič: Sosedje — drama TV Beograd, 21.50 Kulturne diagonale, 22.20 TV dnevnik (Lj) UHF — oddajnik Krvavec 17.40 Poročila (Zg), 17.45 Otroški športni (Sa), 18.15 Kronika (Zg), 18.30 Književhi klub (Sa), 19.00 Mladi za mlade, 19.30 Risanke (Bg), 20.00 TV dnevnik (Sa/Zg II), 20.30 S. O. S. Nobile — film, 21.55 24 »r(Bg II) TOREK, 18. JUNIJA 15.45 Madžarski TV dnevnik (Bg), 17.25 Prigode neke kapljice, 17.40 Jazz na ekranu: Kvintet Terumasa Hino, 18.10 Marksizem v teoriji in praksi, 18.30 Barvna risanka, 18.45 TV dnevnik (Lj), 19.20 Gelsenkirchen: svetovno prvenstvo v nogometu, srečanje Jugoslavija : Zaire — barvni prenos (EVR-Lj), 21.30 VV. S. Reymont: Kmetje — barvna TV nadaljevanka, 22.20 TV poročili so se V KRANJU Martinjak Stanislav in Pušavec Anica, Dolenec Rajko in Rožman Matilda, Rupar Stanislav in Avflič Milena, Vitez Jakob in Resnik Marija, Subic Mihael in Robič Zdenka, Ahačič Jožef in Cuderman Angela umrli so v kranju Rus Ernest, roj. 1900, Majdič Albina, roj. 1877, Stare Alojzij, roj. 19(X), Rogelj Marjana, roj. 1886, Adler Ivana, roj. 1915, Košnjek Jože roj. 1907 loterija G 'i T! »> ® D Z 4J-- "tu* •o u O «.t: N.O CW T. "O 80 20 450 60 670 80 36050 600 42410 8(X) 57020 1.000 •2038(X) 10.0