ANSKI List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote. 11. številk« JPoliet. Fllinois, 21. febi'iiarja 190H IztiriU XVI EŽNI VIHARJI, QVODENVTORNADO, na je pokazala svoje kremplje' šele zadnje dni in to ponekod prav občutno. UZZARD" V CHICAGI, ILL, Roosevelt, odvrača štrajk. Washington, 19. febr. — Predsednik Roosevelt je .poslal meddržavni kup-čijski komisiji pismo, v katerem kaže na nevarnost štrajka po železnicah radi nameravanega znižanja plač in na potrebo preiskave, ali je res znižanje potrebno vsled nasprotnega postavo-dajstva. Da se velikanski štrajk prepreči, pravi Roosevelt, je treba takoj uravnati plače in delavno dobo' železniških vslužbencev. "led povodnji v Pennsylvaniji pri-jl; zadeti posebno delavci. Chicago, 111., 19. febr. — Devet pal-Cev snega, kot ga v enem dnevu. ni v Chi,cagi že štiri leta; burja s gostjo 48 milj na uro, da 'je moške n ženske metala v žamete; parne in ha<3ulične železnice ovirane in pone-popolnoma ustavljene za več ur, to je kratka povest včerajšnjega Snežnega viharja, ki je razsajal.po me-5tu od ranega jutra do poznega veče-?a- Ako bi bilo vreme mrzlejše, bi khko govorili o izredno silnem bliz- «ardu. Chicago, 20. febr. — Uradno se nabija, da se je chicaški največji vi-!lar v zadnjih petindvajsetih letih kon-Cal. sinoči. Zahteval ni nič manj ne-osem človeških žrtev, a ranjenih ,e bilo dvajset oseb. Hannibal, Mo., 18. febr. — Vse tukajšnje ljridske šole so zaradi globoka snega za nedoločen čas zaprte. davi divja strašen snežni vihar, ^fotnet je skoro popolnoma ustavljen. -Pojavne in telefonske zveze so več-. Jldel razdejane. ...St. Joseph,. Mo., 18. febr. — Najhuj-Sl snežni vihar izza mnogih let raz-^ja tukaj danes, Ves promet je prežgan. St. Louis, 18. febr. — Ponočni hudi Uri z babjim pšenont je sledil danes ^očan snežen vihar, potem je hudo Sevalo in nato spet snežilo. Toplo-(P je iznašala 35 stopinj. V Topeka, Kas., 18. febr. — Po ceh 1 ?ržavi Kansas divja danes "blizzard", .Vcndar doslej še ni poročil o zavira-prometu. •••apurlington, Ia., 18. febr. — Najhujši «w8T vihar letošnje žime razsaja" tu ^les, in ves promet je zelo oviran. Omaha, Nebr., 18. febr. — Tukaj in Po vsej Nebraski hudo mete. Promet ie oviran. Živina po pašnikih zelo trpi. Des Moines, Ia., 19. febr. — Po ve-''kem delu države besni silen snežen v'har. Vsi železniški vlaki imajo veliko zamudo. Brzojavni promet ,je ^loma pretrgan popolnoma. Povodenj v Pennsylvaniji. Pittsburg, Pa., 17. febr. — Reke v ^estu in v okraju so jele zadnjo so-b°to strahovito naraščati vsled neprestanega deževja ter tajanja snega ln ledu. Petere glavne reke v državi, "anireč Allegheny, Ohio, Monongalia, Youghiaghany in Kiskinetas so Je'e segati čez bregove in polagoma Poplavljati doline. Mnogo hiš so bes-neči valovi zrušili. Stiska v poplavljenih okrajih je stra J0* in dobrodelne družbe se, ne more-W Ubraniti podporepotrebnih revežev. Napravljeno škodo cenijo nad $2,-°°0,000, a utegne postati še večja. Vsled povodnji so stotere tovarne v vP
  • Meyer in senator Knox. V<*j&en- napredek v tej zadevi je bil taziiamovati danes, ko je senator [nox predložil svoj načrt postave o poštnih hranilnicah. Knoxov načrt postave je pravzaprav osnoval glavni poštar Meyer. Odkar je ta član vlade, se je namoč in neprestano trudil, da pridobi deželo za zistem poštnih hranilnic, ki je uveden v skoro vsaki važni državi na svetu, izimši Združene države. Večina senatorjev za. Miren preg'- : senata je spravil na dan dejstvo, da večina senatorjev podpira poštne hranilnice kot splošno predlogo. Izpremenili sp svoje tozadevno mišljenje nekateri; ki so se bali, da bi tak sistem tiral vlado v ban-karstvo (banking business). Bržkone pride Meyer-Knoxov načrt postave v razpravo kot posebna točka poslovnega' redar ko se dogo.to.vv nasvetov-! ■ na postava o denarju za promet (currency), in tako se*v tem slučaju izpopolni finančno postavodajstvo. (Op. por. Opozarjamo cenj. čitalce na članek "Poštne hranilnice" na 4. strani te št.) Sumljiva japonska ladija. Valparaiso, Čhili, 18. febr.. — Tu se čudijo nad navzdčnostjo japonskega parnika "Karato Maru", ki Se vpričo bližine ameriškega vojnega brodovja nahaja neprestano blizu ehilenske bre-žtrie. Pariiik je zapustil Iquique dne 23. jail, in odplul na široko morje. Nje več ni bilo slišati o njem, dokler se ni pred-dvema dnevoma spet poja-Vi 1 pred malim pristaniščem Tor.opil-la, kacih -140 milj od luke Iquique. Dejstvo, da je parnik plul med omenjenima luka.ma 24 dni, vzbuja v gotovih krogih sum, da je medtem ali opazoval Vožnjo ameriškega vojnega brodovir ali pa proučaval chilensko brežino. Parnik "Karato Maru" je opremljen s strojem za brezžično br- zojavstyo. RAZPQR MED AVSTRIJO IN RUSIJO. j»____ Zaradi železnice, ki jo namerava prva graditi na Balkanu z nemško pomočjo. UTEGNE PRITI DO VOJSKE. Priporoča deželno banko. Milan;'. Italija, 15. febr. — " Corriere de la Sera'' objavlja danes članek izpod peresa bivšega italijanskega finančnega ministra Luigi Luzzattija, v katerepj-ta, razpravlja finančni položaj v Ameriki. V članku pravi, da je Amerika očividnp pokazala svojo nesposobnost, priskrbeti močno prožno (elastično) plačilno sredstvo, a da dotična poslanica predsednika Roose-velta jasno in dostojno išče vzroka finančni krizi edinofe v špekulaciji, katera bi uničila celo največjo demokratično družb« na svetu. Ko bi se moglo predsedniku Rooscveltu posrečiti, oživotvoriti: ameriško deželno banko, hi to bolj njego karkoli druzega pripomoglo k tetivi, da se finančno ozračje očisti. i '.. Bankir Morse pod poroštvom. New York, 17. febr. — Iz Anglije vmivši se finančnik, bankir in ustanovitelj parobrodarstvene družbe "Consolidated Steamship Company", ki ima glavnice $120,000,000, Charles W. Morse, ki je bil včeraj ob svojem dohodu prijet na temelju dveh obtožeb zaradi poneverjenja, je bil danes pripeljan pred sodnika Dawlinga od new-yorškega višjega sodišča, kjer je izjavil, da je "nekriv", nakar je bil do prihodnjega ponedeljka postavljen pod poroštvo $30,000. 110 let star Irec. Harrisburg, Pa. 19. febr. — Po uradnem mrtvaškem listu je bil te dni v St. Clair Townshipu, Westmoreland County, umrli Patrick Kerwin 110 let, 9 mesecev in 17 dni star, ko se je preselil v večnost. Kerwin je bil rojen na Irskem. Japonski odgovor. Tokio, 19. febr. — Japonski odgovor na zadnjo ameriško spomenico je bil danes izročen poslaniku O'Brienu. V tem je kazano na to, da so se že izdale stroge prepovedi proti izseljevanju japonskih delavcev v Ameriko, Kanado in Hawaii, in japonska vlada jih misli natančno proizvesti. Spet Harry Thaw. Matteawan, N. Y., 19. febr. — V tukajšnjem zavodu za blazne zločince nahajajoči se Harry K. Thaw je izjavil na vprašanje, ali je res vložil tožho za razporoko proti svoji soprogi Evelyn Nesbit Thaw, da je ta vest docela izvita iz trte. Priporočilo. Rojakom v Bridgeport, Ohio, priporočamo našega zastopnika g. Mi-hael-a Hočevar. — Rojakom v Great Falls, Mont., priporočamo g. Math Urich, kot našega zastopnika. Upravništvo "A. S." V prid priseljencem. Washington, 18. febr. — Senator Lodge je v imenu poselitvenega odbora ugodno poročal o predlogi, po kateri se imajo pregledati določbe glede najmanjše zračne prostornine in drugih udobnosti za medkrovne potnike na oceanskih ladijah, in sicer soglasno z odredbami, ki jih je očrtal britanski trgovinski svet in ki so že z Novim letom na Angleškem uveljavljene. Protipoljska predloga propade? Bersj,',;^, 19. febr. — Komisija gosposke zbornice, kateri je bila odkazana Vladna protipoljska predloga, je to z velikimi izpremembami sprejela in sicer s 14 proti 11 glasom. Po izpre-membah so. od razlastitve izključena: vsa poslpp« i'1 zemljišča, ki so last cerkva ali v trških družb, in vsa posestva, bi priria^ii.i<;.): p1' .nivfio dovoljer 0ip <:tcfi*!H«i,rm ):ired razlastitvijo. Posvetovanje o predlogi v polni gosposki zbornici se začne dne 26. tega meseca?Predloga, ki je sedaj izpreme-njena do nepoznatnosti, bo morala iti nazaj v pdslansko zbornico in ta jo bržkone tako izpremenjeno zavrže. Kaj bo konečna usoda predloge, še nedosledno. Z Rusom Francoz, Anglež in Italijan; z Avstrijo samo Nemčija. Dunaj, 19. febr. — Vkljub uradnim zagotovilom o zopetnem sporazum-Ijenju med Avstrijo in Rusijo nikakor ni pojenjala napetost zaradi vprašanja o železniški dovolitvi na Balkanu. Niti v uradu za vnanje zadeve niti v ruskem poslaništvu prav nič ne prikrivajo, da je postopanje avstro-ogrske-ga ministra barona Aehrenthala zelp ogorčilo v Petrogradu. Vlada postaja občutljiva zaradi so-vražjaJiJzjav francoskega in ruskega časopfljst'' in sovražne graje odstrani Anglije in zato noče priznati, da je rusko-avstrijski dogovor prišel ob veljavo. Splošna misel od neodvisne strani pa je, da je muerzsteška pogodba v resnici izgubila svojo veljavo. Italijani radovedni. Rim, 19. febr. -— Voditelji radikal-cev, socialistov in republikancev v poslanski zbornici so danes vprašali ministra vnanjih zadev o balkanskem vprašanju z ozirom na italijanske koristi. Nadalje so prosili pojasnila, kaj misli vlada glede železnice, ki jo namerava graditi Avstrija skozi turško krajino Novi Bazar. Proti Avstriji in Nemčiji. Petrograd, 18. febr. t— Poroča se, da bosta Rusija in Velika Britanija glede Makedonije skupaj postopali in od turške vlade zahtevali proizvedbo po obeh velesilah ponovno priporo-čahi.h reform. Francija in morda tudi Italija se pridružita temu skupnemu postopanju dveh prvpimenovanih de-• '! ,.«.u. - • "ičakuiejo O naših deželnih cestah. Berolin, 17. febr. — Lajtnant Koep-pen, vodja nemškega avtomobila, ki se udeležuje vožnje za stavo med New Yorkom in Parizom, je poslal cesarskemu nemškemu avtomobilskemu klu bu, stoječemu pod pokroviteljstvom cesarjevim, sledečo značilno brzojavko: "Deželne ceste v Sibirijo bodo šetališča v primeri s tistimi, po katerih smo morali iz New Yorka do mejita Albany. 2elim, da bi že bili v Alaski, kajti mislim, da bomo tamo-šnje deželne ceste lože in hitreje prevozili, kakor one v vzhodnih državah Amerike." čeno v oklicih, "bi bila1 za deželo usod" na." ' V Tiflisu je tudi živahno gibanje. Ruske vojaške oblasti so odredile, da naj bodo v Kavkazu vsi za službo sposobni konji pripravljeni v vojaške svr-he. Tukajšnji zdravniki so danes zbo rovali in sklenili, takoj biti radovoljno na razpolago Vojaški oblasti v sluSiju vojne. Zbiranje turških čet ob ruski in perzijski meji v Mali Aziji je posledica mejnih prepirov s Perzijo. Predkrat« kim so turške čete prekoračile perzijsko mejo blizu mesta Urumiah in plenile prebivalce. Rusija je na-temelji« obstoječih pogodb s Perzijo vložila protest proti mejnemu kršenju in začela zbirati čet ob meji. Ko je to učinkovalo, je Rusija začasno ustavila od-pošiljanje čet iz Kavkaza. Če pa so poročila iz Armenije resnična, potem se utegne politično obnebje prav kmalu zelo pomračiti. Pri sv. očetu. Rim, 19. febr. — Sv. oče je danei sprejel v zasebni avdijenci škofa A. Fr. Schinnerja iz mesta Superior, Wis. Rim, 19. febr. — Papež je danes sprejel v zasebni avdijenci patra Ber» narda, misijonarja iz Abesinije, ki mu je prinesel kot dar kralja Menelika dva živa leva, obenem s poslanico, v kateri izraža kralj željo, jamčiti varnost katoliških misijonarjev v celi Abe siniji. Polegtega je kralj Menelik poslal papežu in papeškemu drž. tajniktl red "Etijopske zvezde". Potres na Dunaju. Dunaj, 20. febr. — Dve sekundi trajajoč potres se je dogodil tukaj sinoči ob 10. uri 16 minut. Škode m napravil, vendar je bil pretres taka močan, da so bile zažnamovalne igle pptreso-mernega stroja premaknjene iz svoje lege. Ljubljanski, pofresomer je zaznamoval potres kot štiri minute trajajoč. Vodja boksarskega upora Umrl, ____________________wK:t'lj' 19' f':br> - fk'nt" Takisto bi bila po; mislili tukajšnjega ,r:.l Tudr Kun Slang,-voi^a tkiksiuske- Kadi drage smodke. New York, 17. febr. — Angleški kralj je pri neki newyorški tvrdki naročil 500 smodk, ki bodo stale skupaj $1,600, ali vsaka $3,20. Pred dvema letoma jih je kupil 1,000 za $3,000; smodke so bile dolge po osem palcev in na sredi debele po en palec, ter'izdelane iz najboljšega havanskega tobaka. Banka se maja. Berolin, Nemčija, 19. febr._"Ame- rika-Bank" stoji pred polomom. Govorica se raznaša že nekaj dni in vzbuja velik strah died finančnim svetom in posebno v krogih tukajšnje a-meriške naselbine. Bančna glavnica znaša 25,000,000 marek. Banka je prišla v stisko vsled ameriške krize. Za Cannona. Springfield, 111., 19. febr. — V seji državnega osrednjega odbora je bil sprejet sklep, po katerem se govornik narodne poslanske zbornice, Joseph Cannon, proglaša za predsedniškega kandidata republikancev države Illinois. Nadalje se je sklenilo, da se bo vršila državna konvencija v četrtek, dne 26. marca, v Springfieldu. Nepotrjena govorica. Madrid, Špansko. 19. febr. — Sinoči v Parizu razširjana govorica o umoru španskega kralja Alfonza ni potrjena. Bržkone jo je povzročilo poročilo iz Barcelone o razstrelbi bombe, vsled, katere je bila neka ženska usmrčena, druga z detetom smrtnonevarno ranjena in več poslopij skoro popolnoma razdejanih. Bombo so vrgli anarhisti. Zakaj, še. ni prav jasno. Kraljevska dvojica biva še vedno v Scvilli. Pravda proti Steslju. Petrograd, 18,- febr. — Pravda proti generalu Steslju pred vojnim sodiščem je dosegla danes zadnjo stopnjo, ko so se tožniki odrekli pravici, pripeljati opovržne priče. Potem je bila dana beseda obtoženemu generalu, ki je v kratkih besedah in s trdnim glasom izjavil, da prevzame polno odgovornost za predajo Port Arturja. "Če sodišče odloči, da je bila predaja zločin-Stvo," je zaključil svoj kratki nagovor, "potem prosim smrtne obsodbe." Petrograd, 19. febr. — Vojno sodišče se je umaknilo k posvetovanju danes opoludne, in bo jutri oddalo svoj razsodek. vnanjega urada Nlemčija in Avstro-Ogrska popolnoma osamljeni. Ruska vlada trdi, da bi nastale razmere v Makedoniji še hujš^, nego v Maroku, ako bi se proizvedba reform prepustila sultanu (kakor hočeta nemška in avstrijska vlada). Samo taka iz štirih velesil obstoječa zveza je vstanu donesti Makedoniji zaželenih reform. Iz Londona semkaj dospele brzojavke pravijo, da v britanskem vnanjem u-radu istotako mislijo. Ogorčeni so tukaj nad dvojezičnostjo avstro-ogr-skega ministra vnanjih zadev, barona Aehrenthala. Vsi petrograjski časopisi, celo najradikalnejši, so topot na vladni strani. Napetost velika. Pravijo, da je Avstrija poskušala nastale težave premostiti s tem, da se je izrekla pripravljeno, pustiti Rusiji gradbo posebne železnice od Donave do Jadranskega morja in Italiji skozi Albanijo. Obe velesili sta pa baje zavrgli poravnalni predlog. Proti Nmčiji, katero smatrajo za avstrijsko zaveznico v železničnem načrtu, so tukaj tako uradniški krogi kakor časopisi in občinstvo zelo ogorčeni. Posebno v vojaških krogih se hudujejo nad Nemčijo, ker so prepričani, da so bojne demonstracije ob tur ško-perzijski meji povzročili hujska-joči Nemci. Ali bo vojska? Berolin, 18. febr. — Velika politika je spet na dnevnem redu. Položaj na Balkanu je preteč. Rusko-avstrijsko sporazumljenje se ruši. Ko je začelo samo rusko časopisje napadati Avstrijo zaradi "nameravane železnice na Balkanu, se položaj ni smatral prenevarnim; a ko so slediJi francoski časopisi in tudi zatrobentali alarm» je postala reč druga. Za stvarjo tiči bržkone ruski minister vnanjih zadev, g. Izvolskij. S tem je zopet stopilo v ospredje staro tekmovanje obeh narodnosti, nevarnost spopada med Slovani in Nemci na Balkanu. Rusija, Francija, Anglija iii Italija stoje proti Avstro-Ogrskemu združene na polju, dočim samo Nemčija podpira Avstro-Ogrsko. Zaklad najden. Petrograd, 19. febr. — Iz Kamenca v Podolju semkaj dospela zasebna brzojavka poroča, da so v nekem starem kanienolomu odkrili množino zlata v vrednosti $700,000. Rmena kovina se je nahajala .v trinajstih zabojčkih. Pravijo, da je bil ta zaklad skrit pred stoletji, začasa tatarskega navala. ga upora leta 1900. ;'<■ umri pred neka} dnevi v pregnanstvu v Kan Sini 'Tangu. Svojčas je bil smatran za enega najsposobnejših in najvplivnejših vojskovodij na Kitajskem, a ni bil Kitajec niti Mandžu; rojen je bil v o-srednji Aziji med mohamedanci. Spomladi 1900 je prodrl z 10,000 vojaki, večinoma mohamedanci, v Peking. Med'uporom proti irtožemcem je bil general Tung edini kitajski; general, ki je zvezni armadi inozemcev prizadel par udarcev. Meseca februarja 1901 je bil na zahtevo zaveznikov ponižan in poslan v prognanstvo z drugimi vodjami vred. St. V St. Louisu ni dela. Louis, Mo., 17. febr. — Tukaj je sedaj slaba za delavce. "Car Foundry", kjer je delalo čez 2,000 delavcev) sedaj štapa. In drugih tovarn je dosti, kjer se je delo ustavilo, da celo zimo nič ne delajo. Grki, ki hodijo dela iskat, jih dobivajo z batinami po glavi od poliemanov in vačmanov. Rojakom začasno ne svetujem semkaj. J. S, Kdo je dobil zlato uro? Od društva sv. Barbare št. 23. K. S. Iv. J., se sedežem v Bridgeportil, Ohio, nam je po sklepu lista došel dolg dopis, ki ga je v celoti priobčimo šele prihodnji teden. Društvo naznanja, da je bila pri srečkanju za zlato uro dne 8. februarja izžrebana št. 58. Uro je dobil Amerikanec Jame,s Kelly iz Bridgeporta, O. so Rusija in Turčija. Tiflis, 17. febr. — Iz Armenije dospela poročila, da so v raznih mestih Male Azije redifi, turški domobranci, sklicani pod orožje in da se nem se na Turškem razširja revoluci-jonarnih stanili je delavnost kar mrz-jonarnih stranih je delavnost kar mrzlična. Proglasi in oklici se razširjajo, v katerih se prebivalstvo poziva, protestirati proti bojnim načrtom sultanovim. "Vojna v sedanjem času. ko Mala Azija umira za lakoto," je re- Ali naj pijemo vodo? Zdravniki veščaki so dognali, da mnoge resne bolezni povzroča pitje nečiste vode in da je to zakrivilo že mnoge kuge. Američani smo "narod skrajnosti" in zato se ni čuditi, da je nekdo predlagal, naj se preneha rabiti vodo za pitje. Ampak pozabil je ponuditi primeren nadomestek zanjo Oprezni ljudje kuhajo pitno vodo, pre dno jo rabijo, ampak v mnogih slučajih je_ to postopanje popolnoma nemogoče. Zato je potrebno za vsa-cega, da pazi na delovanje svojega telesa; dokler je tq naravno, si zdrav. Če pa zapaziš po pitju vode kake težave, kakor izgubo teka, kolcanje, ne-rednosti v črevesju, začni takoj piti Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. To zdravilo ti brž prežene vsako oviro zdrave prebave in spravi vse telesne organe do skladne delavnosti. Napravi ti prilikovanje hrane popolno, kri čisto, telo krepko. Na to zdravilo se lahko zanašaš v'vseh slučajih izgub teka in moči. V lekarnah. Jos. Triner, 616--622 So. \sh-land Ave,, Chicago, 111. ' a ma. Gotovo samo v previsoki fantaziji tukajšnje slovenske dekliške "inteligence"! Kaj? Čestitamo. (Leap year — prestopno leto! Ali ni letos? Op. st.) Hočevarjev. IZ SLOVENSKIH NASELBIN fuxam,» m.«**- ■-.v. . »»i H«'" J (Ms. .(.A« ; Ur* fw«, «M«»1 c"*»"' . Pneumonia, Croup, o«*«« im»>H-_ i 1 MSSST«""'»•«»'._ ' •pRICE CO CENI« I A..........ft |L w.f.SOTUCA.S JJBL n,. >■«■«» ft BfflS «»«»""•• *** JOHN GRAHEK GOSTILNIČAR' Točim vedno sveže pivo, fino V S fornijsko vino, dobro žganje in tf' fes najboljše smodke. ^ Prodajam tudi trdi in mehki prei® . TELEFON 7612. iota N. Broadway.....JOLIET, Ely, Minn., 16. febr. — V soboto 15. febr. je stopil v zakonsko Zvezo g. Ivan Pleše, doma iz Delnic na Hrvatskem, z Marijo Plut, doma iz • Pake pri Črnomlju. Novoporočencema želimo obilo sreče ! V'staro, domovino spovrniti sc? se Alojz Rom v Črnomelj, Štefan Rozman v Suhor, Viničke župnije, in Jakob Adlešič na Kvoški vrh pri Metliki. Kar se tiče delavskega gibanja, se ni še nič zboljšalo, tudi delo se zelo težko dobi; človek bi si mislil, da kaj bodemo bližje spomladi, bode boljše, pa ne d'a se spoznati nič. Pri tem malem dopisu nimam novega sporočiti, marveč pa pozdravljam či-tatelje "Am. Slovenca", John Težak, Box 422. Steelton, Pa., 11. febr. ~r Ljubi mi A. S., pošiljajoč ti naročnino.za prihodnje leto, naznanjam, da tukaj je zares velika- kriza in še smo si večje v nadi. Štirje plavži (blast furnaces) stojijo ali reci: spijo. Plavž št 1 je nov, komaj dvainpol mesecev je ronal, a so ga zabili. Bencken št. 2 in št. 4 sta izpihana in B. F. Lockil je izpihan. Samo št. 3 še rona, ta je tudi samo osem mesecev star, ali niti temu ne verjamemo dosti, ker se zdaj čuje, da bo vse zaspalo meseca februarja. Res je, da zidajo B. F. št. 47 ali- j a dobro vem, da zdaj gotovo zaronal ne bo, se bo lahko posušil. Nadalje stoji 12 openhearth-plav-žev, da ni niti glasa niti glasnika od njih, ravno tako kot da niso kompa nijski. Samo novi openhearth še rona, a tega ne vem, bo li dolgo. Strojevodja šiftne lokomotive in brem zarji, ti delajo napol, 3 dni eni, 3 dni drugi, tako da ni nikamor nič. Leto 1908 torej ne obeta nič dobrega, niti ne imejmo nade. Prvo bedo nam je naredila finančna kriza, drugo nam dela in bo še delala predsednikova volitev, tako da se je vse skupaj zonga-vilo, pa bo šlo leto rakom žvižgat, mi pa bomo postali kot konjsko blato na cesti. Tako se godi dandanes po A-meriki. Reven delavec je bogatinu deveta briga, zakaj v Ameriki je tako: kdor je bogat, je zares bogat; kdor je reven, je zares reven, in to je delavec, in ta je bolj reven, kakor v starem kraju. Želim vsem skupaj dobro leto, morda nam ga sam Bog da, le dajmo v njega zaspati, on nas zapustil ne bo. In tebi, ljubi m! list, že^im obilo novih naročnikov in ako Bogata dobro loto, si jih, tudi 'žihcr, ke:: je dober katoliški list. Z odličnim spoštovanjem Mirko Mohorčič, 228 Canal Alley. Delagua, Colo., 10. febr. — Dragi mi "Am. SI.": Prosim, da sprejmeš teh par vrstic v svoje predale. Zadnjič sem poročal, da gre slaba z delom; zdaj pa, kakor se sliši, bo do popolnoma zaprli tukajšnje premo-gokope. Torej nič veselega. Omeniti moram, da je ubilo dne 7. t. m. našega rojaka Franka Mohar v premogokopu št. 1. Omenjeni rojak je bil doma iz Žalne pri Grosupljem na Dolenjskem. Pri društvu ne vemo če je bil ali ne, zato ker je prišel iz San Francisco, Cal.; njegov kovček pa še ni dospel do zdaj. Pokojnik je bil marljiv delavec in občespoštovan, kakor zatrjujejo njegovi ožji rojaki. Tukaj v Ameriki je nekje njegov brat, najbrže v Clevelandu, O., a v stari domovini zapušča žalujočo mater, dve sestri in tri brate. Pokopan je na katoliškem pokopališču v Trinidad, Colo. Bodi mu lahka tuja zemlja! Dan 7. t. m. je bil res nesrečen dan. Omenjenega dne je še' dva rudarja poškodovalo, enemu je zdrobilo nogo, drugi pa je dobil le bolj lahke poškodbe na glavi. Nesrečen dan je bil tudi za rojaka Jakoba Česnik. Omenjeni rojak ima gostilno in restavrant skupno z Gašper Pavlovičem v Aguilar, Colo. Onj,e njenega dne pripelje s svojim vozom nekaj vina tukajšnjim rojakom. Medtem, ko'Se je pogovarjal na česti z neko rojakinjo, pride k njemu stražnik in ga vpraša, ali ima dovoljenje ali ne; Česnik nut odvrne, da ima ali ne pri sebi. Stražnik, seveda nahujskan po nekem polentarju, kateri ima salon tukaj, skoči na voz in mu izcuka vajeti iz rok, in, ga hoče iztirati iz naselbine. Čez malo časa je nastal splošen pretep, katerega je povzročil sani stražnik. Naš rojak ima na glavi več ran, od katerih je ena prav nevarna. Navsezadnje je bil še zaprt in plačal 17 do larjev kazni. Ne vem, ali živimo v Turčiji ali v svobodni republiki? Toraj rojaki,, tukaj je zopet en vzgled, kako so nam prijazni drugo-rodci! Dokler se po njihovih gostilnah popiva in v njihovih trgovinah kupuje, smo jim dobri, a kadar hoče kedo" kupiti ali prodati, ga jednostavno pre-tepo. Rojaki, podpirajte svoje rojake in ne tujce! Ker so te vrste narastle, moram za danes skleniti, pa prihodnjič še kaj. Pozdrav rojakom sirom prostrane domovine, kakor tudi članom K. S. K. J., a tebi, vrli nam list, obilo uspeh" in napredka! John Požar, Box 115. Vstavite kašelj! Ne zaboravite kašlja! Poskusite ga odstranite predno se isti vkorenitii. Steelton, Pa., 16. febr. — Ponesrečil se je tukaj naš rojak John Rozman iz Buldraža pri Metliki. Pri delu ga je razbeljena ruda ošvrknila po rokah Severov balzam za pljuča miri dihalnik, omehči grlo in prinese hitro pomoč zoper nered. "Severov balzam za pljuča se je izkazal, kot dobro zdravilo-Moja žena je trpela na budem kašlju, po rabllenin tega leka se je počutila veliko bolje, kašelj je izginilin ona je postala popolnoma zdrava." Peter Hodakowski, i 102 South Street. Loweil, Mass- Severov Balzam za pijoia se dobi za 25c ni 50c steklenica- Ohranite si mladost Ne glede koliko rojstnih dni ste že praznovali, vi ee lahko še vedno ohranite mlode in dobite nazaj energijo zrabljenjen Severovega balzama za življenje. To izvrstna tonika prenovi ohus okrepča moc, redi kri in prinese no-zivljenje. Cena 76c. Zdravilo za vsakogar. Medicinska omarica matere nimabo-ljega zdravila, kakor je Severovo Olje sv. Gotharda. Ni rane niti druge nadloge človeškega telesa katere bi to olje ne moglo doseči s svojo pomočjo. Za pretege, odrgnine, rane, otekline, izvinjenje, protin in nevralgijo ni boljšega zdravila. Cena 50c. ..i se v vseb lekarnah. Zdravilni na vod brezplačno. Vprašajte za Severov Slovenski almanak za leto 1908. W. F. Severa Co CEDAR RfiPIQS IOWA in obeh nogah. Zdravnik je rekel, da bo moral ostati v Harrisburg-bolniš-nici najmanj pet mesecev. Pozdrav vsem rojakom, a tebi, A. S., veliko naročnikov in predplačni-kov. Jos. A. Pibernik. Preloka, Dolenjsko, IS. dec. (Dalje.) Plešivica je bolj visoka gora, skoro najvišja v Belokrajini, kajti to vsaki lahko spozna, zakaj videti je prijazni hribček in na vrhu cerkvico sv. Magdalene od vseh strani Belokrajine in sosedne Hrvaške. Pleševica bila fe poprej zaraščena z vinsko trto in bila na glasu daleč okolu; sedaj večinoma posestniki kosijo uničene vinograde, le bolj imoviti zasadili so nove vinograde. Odtod pridemo v vas Pribince. Majhna vas, zaraščena z drevjem. Posestva izgledajo jako primerna, zato se sodi, da tu posestniki ne žive prena-pačno ob ugodnem letu. Ko zapustimo Pribince, za en četrt ure pridemo v Tribuče. Ugledamo lepo zidano poslopje, in ko pridemo bližje, vidimo napis Ljudska šola. Tu se ustavimo in presodimo preje nego bi petelin trikrat zapel, da je ta šola dosti truda za g. župnika, ker mora iti otroke podučevat dobro uro peš krščanskega nauka, pa vseeno svojo nalogo zvesto izpolnuje. Tribuče je precej velika vas, šteje okoli 60 posestnikov, imajo pašnike, imajo dobro vodo in tudi cerkev sv. Janeza in pokopališče. Narava kaže, da žive bolj izobraženi posestniki. Dan se je nagnil. Neki mož, ki smo ga na cesti srečali, zdihuje in pritožuje se radi grozne suše in sploh slabe letine. , Pove, da je treba , dobro uro hoditi v Cernomelj. Zdaj tu stopim na okrajno cesto, katero sem prekoračil blizu moje vasi Gerdune. Ta me pelje naravnost v Černomelj. Tu se pridruži več romarjev. Med prijaznim govorom hitro ugledamo stolp Čer-nomaljske cerkve sv. Petra. Solnce jemlje slovo, vendar vročina vedno pritiska. Ko pridemo bliže mesta, svirala je mestna banda. No, ti prijatelj, tu boš pil puno, ki imaš -na glavi vuno! „ Černomelj je majhno mesto. Krasi ga posojilnica, šola, župna cerkev in trg. Tam je tudi sedež c. kr. okraj nega glavarstva belokranjskega in drugi uradi. Lepa narava in sveži zrak. Za prenočišče dobim Hotel Lak-ner. Hotel Lakner je izvrsten in dobra postrežba. Zjutraj dan velike Gospojnice vsta-nem precej zgodaj, nisem imel počin-ka, kakor na svoji domači postelji- Ko se je zglasil veliki zvon župne cerkve, so se že stari ljudje sprehajali po tr<~u, kajti ugajal jim je sveži zrak. Takoj spregovori prileten mož in reče: "Dobro jutro!" Prijazen mož mi ponudi klop in se želi dalje pogovarjati, Pravi, da on ima pokojnino in da živi v pokoju. Hvali mesto Černomelj in dober svet, samo pritožuje se na veliko draginjo. Da imajo tudi dobre štiri duhovnike, župnika, dva kaplana in upokojenega župnika. Rekel je pa, da se bodo župnik in kaplana preselili na zahtevo višjega oastirstva in da to novico obžalujejo, ker da bodo zgubili dobre dušne pastirje. Imamo, rekel je vsaki dan 4 sv. maše. Danes bo pa šla v procesiji Marijina ženska družba k Mariji Devici v Vojno vas in ž njimi tudi vsi tri duhovniki. Ker bode potem sv. maša z veliko azisten-cijo in sprejem novih deklet v Marijino družbo, mislim, da ste vi tja namenjeni. Čas je in gremo v cerkev, kjer je daroval sv. mašo ob 6. uri župnik Peharc. Župna cerkev je umetno leoo izdelana in prenovljena. Krasno-lepi altarji, sedeži, spovednice, priž-nica, oboki izrisani, orgle in lepo petje tamošnjih pevcev: ne bi bilo ljubo, ako se ne bi nagledal, kadar mimo greš in rekel: Češčen in hvaljen bodi vsemogočni Bog v svoji sveti hiši! In težko se boš ločil od tera svetega kraja. (Dalje prih.) blete zoper hripo, ki so dobro in ' nesljivo zdravilo. Cena škatljic' centov. Dobite jih pri vašem lekt narju. Vprašajte po "Severovih." F. Severa Co., Cedar Rapids, low3. Denare v staro domovi! pošiljamo: ....... za $ 10.35 .............. 50 V za $ 20.45 .............. 100 M za $ 40.90 .............. 200 V za $ 102.00 .............. 500 za $ 204.00 .............. 1000 W za $1017.00 .............. 5000 ^ FRANK SAKSER CO., 109 Greenwich St, New York. 6104 St. Clair Ave., NR., Cleveland ail Ali še kašljate? Ne zaboravite z odstranjenjem kašlja! Kašelj lahko postane nasledek še bolj strašne bolezni,' lahko prec jutri. Rabite Severov Balzam za pljuča, ki Vam prinese ljubo zdravje. To zdravilo je že ozdravilo na tisoče trpečih; poskusite, morda tudi vas ozdravi! Stane 25 in 50 centov steklenica. Proti prehladu in hripi rabite Severove Ta- ANA VOGRIN 618 N .Broadway, Corner Stone Northwestern Telefon 1727. IZKUŠENA BABICA. (Midwife.) Se priporočam Slovenkam, Hrvati"*! s/ Ali potrebujete čedne, moderne in močne čevlje? Ali potrebujete lepe čevlje samo za praznike? Po-trebujete-li čevlje za težko delo? Mi imamo veliko zalogo raznih čevljev, vsake vrste in cene. CENE ZMERNE. Ed. Bantion 503 RUBY STREET. JOLIET, ILL. Imejte doma zbirko Severovih družinskin zdravil, ki so najbolšji prijatelj bolnikov in močna bramba proti boleznim.' Joliet, 111., '19. febr,—Najhujši snežni vihar izza mnogo let, resničen blizzard, je razsajal včeraj (v torek) v našem mestu, kakor sploh vsepovsod po severnem; delu drža\;c Illinois, in sicer od ranega jutra pa do pozne noči in še dlje. V ponedeljek so se topli solnčni žarki tako ljubko smejali, kot bi oznanjali prihod cvetoče pomladi. In v naslednji noči. so luna in zvezde sijale tako, prijazno, da se je človeku srce topilo veselja. No, včeraj zjutraj pa so jele na leta vati drobne suhe snežinke, in kmalu je krila hrib in dol bela zimska odeja. Pa privršela je ■ vmes tudi bridka burja in začela plesati po mestu, da se je vse kadilo. In divji ples je trajal celi dan. Proti večeru so bila tla .ponekod kar pomete-na, drugod pa nisi mogel pregaziti zametenih cest in postranskih tlakov. Ko smo pa davi vstali, so ljudje kar strmeli in obstajali ob cestah gledaje, kako za naše mesto uprav velikanski zameti ovirajo ves pocestni promet. Po sedem čevljev visoki zameti so bili videti po vseh "voglih in koncih. Nobene cestnoželeznične kare od nikoder ne. Snežna orala so hitela rezati žamete in delati gazi. In tako dalje. —«• Washingtonov rojstni dan bomo obhajali v soboto 22. t. m. — Opozarjamo naše Čitalce na članek " 'Local Option' gibanje", ki se nahaja na četrti strani te št. Zlasti jolietski rojaki naj ta članek pazno prečita j o, in potem jih gotovo ne ujamejo na svoje limanice hinavski sa-movodopivci. Stvar je zelo resna, zato treba resne pozornosti. — G. Jakob Jorga iz Chicage, član raznih tamošnjih slovenskih- katoliških društev, je bil v tukajšnji bolnišnici sv. Jožefa v ponedeljek dopolu-dne srečno niku, kjer je imel nevarne prišče in razrastke. Istotam je bila uspešno operirana Mrs. Gregorčič iz La Salle. Obe operaciji je izvršil dr. Ivec, —Kam pa drugo soboto zvečer ' 29. t. m.? V Golob;črvo dvorano na "-o s plesom, ki jl prirede naše slovenske Borštnarice sv. Ane. Vsestranske priprave so skoro dovršene in v vsakem oziru je vse preskrbljeno, da ne bo nikomur žal, ki se udeleži te edine naše velike veselice v letošnjem predpustu. Naše vrle Borštnarice pa 1u
  • 200 na Ruby cesti, je bil zadnji četrtek v jeklarni Illinois Steel-kompanije pri novih kokovih pečeh tako zelo ranjen na glavi, da so ga morali prepeljati v bolnišnico sv. Jožefa. — Dr. J. Struzinsky se je vrnil zadnji petek s svojega sedemtedenskega potovanja po vzhodu. — S "track elevation" ali povzdigom železnicnih tirov, držečih skozi naše mesto, letos ne bo nič; pravijo, da zaradi finančne krize v deželi. Res, žalostno. — Štrajkujoči kamenolomci italijanske narodnosti po okoliških kame-nolomih so pričeli nastopati nasilno. V "Sexton quarry" so koncem zadnjega tedna požgali nekaj lesenih pošlo? pij in v jugovzhodno od mesia ležečih "Keltie quarries" so razbili več dragocenih strojev. — "Sport" je bilo ime zvestemu psu, ki je v ponedeljek storil smrt za svojega gospodarja in mu rešil življenje. Zjutraj pb 6. uri je bilo v Bazekovem salunu, 501 Cleveland ave. Prišla sta v saltin dva neznanca, vrgla na baro dolar in zahtevala žganja. Ko sta dobila, vrnjen drobiž in sta izpila whiskey, sta naenkrat potegnila iz žepov revolverje in velela: "Roke kvišku t" In salunar Bazek je storil po ukazu in obenem vzkriknil. Vžkrik je vzbudil "Športa", in veliki pes je zarenčal in bil že nad razbojnikoma. Manjši je raztrgan in ugrizcn utekel, a po drugem bi gotovo bito, da ni štirikrat ustrelil na psa. Ko se je žival mrtva zvalila, je ubežal tudi drugi ropar. "Salunar Bazek je nad izgubo zvestega pasjega čuvaja resnično potrt. — Sploh se je zadnje dni priklatilo v naše mesto dokaj lopovov. O bolj* ali manj posrečenih vlomih in napadih čujemo skoro vsak dan. — Smrtna kosa. Poroča se iz Do-bravic pri Metliki, da je tam umrl do-broznarii Martin Plut, v 83 letu svoje starosti; na Krivoglavicah pa John Muc (Kure), 49 let star. :— Neka nemška družina se je nemalo začudila, ko se je sredi zadnjega tedna povrnil pes, ki je moral pred dobrimi tremi tedni odpotovati kot dar nekim gospodarjevim sorodnikom v daljno mesto Dale, Kas. Kakor se je pismenim potom doznalo, jc zvesto žival prijelo domotožje in mahnila jo je pešiee v "stari kraj". Nič manj nego 700 milj je morala prepotovati, da je spet dospela "domov"; in cele tri tedne je bila na potovanju. In ko je zagledala svojo pravo domačijo, ni vedela od veselja, kaj početi, dasi je bila napol mrtva. Pač izreden vzgled pasje razumnosti iti zvestobe. — Pojdite k zdravniku,'kamor vsi .zahajajo. 'In to- je? Dr. Ivec, 711 N. Chicago st. N. W. Phone 1012, Chicago Phone 1102. Bradley, 111., 17. febf.—Redka slav-nost obhajala še bode pri nas; sicer, to ni redko drugod,1 pač pa pri nas v Bradley. Obhajali se bosta namreč dve slpveiiski svatbi 24. t. m. V zakonski jarem sta namenjena stopiti Frank Gerdesich in Frančiška Bano-vetz, ter Matija Stefanich in Marija Ž u gel j. Poroka ■ bode v tukajšnji francoski cerkvi. Novoporočencem želimo srečo, dolgo življenje in- pravo zakonsko zastopnošt, da si sta oba para različne starosti. Kakor sem poprej omenil, bode to nekaj zelo nenavadnega tu, posebno med Slovenci se tu malokdo ženi, ker je to do cela slab in od ljudij pozabljen kraj. Nekaj čez deset slovenskih fantov nas je tu, pa še ti ne moremo vsi dela dobiti, čeravno pravijo, da vse rona. Zatoraj naj se nobeden izmed Slovencev tako daleč ne izpozabi, da bi 'šel v Bradley sreče iskat. Naš rojak Turk ima tu svojo tovarno za železne postelje, kakor je rojakom znano, po kateri se pa Nemci šopirijo ter imajo vsa boljša mesta in dela v tovarni. Slovenci in pravi r6-jaki, če so sploh vposleni tam, porabljeni so le za slabja in težja dela. Sploh pa, ker so Nemci bossi, neradi vzamejo Slovenca noter. Kakor nam je vsem znano, so Nemci oholi ter se imajo za veliko pametneje od nas Slovencev, in tudi tukaj ni izjeme. To je že ena napaka marsikaterega izmed naših rojakov, da Nemcu dajejo prednost. Seveda "deutsch" je že veliko boljši kakor "Krainer"., Tega prepričanja je najbrž tudi gospodin J. Turk. Zadnja denarna kriza je tudi nas občutno pošlatala. Dasiravno se nam je vse dobro in dosti dela obetalo z januarjem in februarjem, vendar do ' i se mora marsikdo le z besede upanje zadovoljiti. Vreme smo imeli letošnjo zimo precej mrzlo, kakor ni navada pri nas. Upamo, da bo pa spomlad zato lepša. iSedaj pa, dragi rojak, ki to čitaš, Te prav lepo pozdravljam. A tebi, "Ame-rikanski Slovenec", želim izvrsten uspeh v vsem tvojem delovanju. Vekoslav Rodinsky. Pueblo, Colo., 13. febr. — Slavno uredništvo "A. SI.", dovolite par vrstic v nam priljubljenem listu. Danes imamo snega skoro čevelj na debelo, kar čez noč je zapadel, in še sneži. Mraz ni posebno oster, toda nastane, ako ne popihajo gorki vetrovi. Žaloigra se je dogodila med tukajšnjimi Slovenci. V nedeljo 9. t. m. je več Slovencev popivalo v družbi prijateljev na Bessemerju, Pozno v noč se družba razide, vsak proti svojemu domovanju. Večja družba se napoti proti Grovu, kjer so bila njih stanovanja. Nekako v sredi pota, pod Eiler topilnico, kjer je bilo že več o-ropanih, je neznan zločinec napadel družbo, pričel streljati, gotovo je hotel ropati. Krogla iz samokresa je zadela rojaka Slovenca Joe Rusa, bil je na mestu mrtev. Nesrečna žrtev! Kdo je vzrok umora? Na to vprašanje je težko odgovoriti. Lahko se pa odgovarja: Alkohol, pijančevanje pro-vzroča toliko gorja in nesreč med našim poštenim slovenskim ljudstvom. Slovenci, čuvajte se tega strupa, največjega sovražnika človeštva. Zločinec je, kakor se govori, neki "Ličan". Pokojnik zapušča tukaj dva brata, eno sestro, v stari domovini v Strugah na Dolenjskem pa žalujočo soprogo, ki je od tukaj pred letom dni odpotovala. On je bil doma iz Strug na Dolenjskem. Bil je član društva sv. Jožefa št. 7. K. S. K. J. Društvo mu jc priredilo lep sprevod, in več drugih slovanskih društev ga je spremilo k zadnjemu počitku. Marsikatero oko se je rosilo ob njega gamili. Ljubeča srca pa mu kličejo: Na svMenje! nad zvezdami! Saj tam se snidemo vsi, kjer ni trpljenja ni prevare,in žalosti. Bodi ti lahka gruda na tujih tleh! Mirno čakaj trobente glas, dneva vstajenja! Omeniti moramo tudi, da so 11. t. m. priredile ples, ali bolje, nekak koncertni večer slovenska dekleta (oziroma dekleta, vseh narodnosti) v G. Roitz-ovi dvorani na Bessemerju. Kaj tacega še ni bilo v Puebli, to je bilo nekaj novega za radovedne Slovence. Kdor je, in če je stal na stranskem tlaku v središču slovenske naselbine krog osme ure zvečer, je videl prihajati dekleta v družbi fantov, par za parom se izgubljajoč v dvorano; fantje seveda imajoči častno stran, ker le tisti fant je smel iti na ples, katerega je povabilo kako dekle. Torej tukaj so volila ženska srca in ne moška. .V dvorani—če tudi smo smeli sanio od daleč,malo,pogledati -— smo vendar videli, da je bilo vse v cvetlicah in vencih; opaziti pa ni bilo, slovenskega mišljenja, ali pa slovenske trobojnice, katere bi ne smelo manjkati na nobenem takem zabavnem večeru! Nam pa ni znano, komu na čast se je prire-dii ta ples, ker ni bilo kacega progra- AMERIKAN5KI SLOVENEC, 14. FEBRUARJA 1907. Naši zastopniki PRIMORSKO Pošilja najhitreje in najceneje DENARJE V STARO DOMOVINO Vlog® izplačuje c. kr. poStni hranilni urad na Dunaju; o. kr. privil. avstrijski kreditni *avod v Ijubljani; ljubljanska kreditna banka in kraljevi ogrski hranilni zavod v BudimpeSti. Prodaja originalne parobrodne listke za vse prekomorske črte po izvirnih cenah I^HK^HSffiRHHK^' Vsak potnik dobi originalni vožni listek, ko istega plača. Potnike Čakamo na železniški postaji, ako naznanijo dohod in jih spremimo na parnik. Kdor 'hoče biti solidno in br^o postrežen naj se izvestno obrne le na frank: sakser co., 109 GREENWICH STREET, NEW YORK, N. Y. 6104 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, O. bile domače reje in res izredno dobro pitane. — Metlika, 23. jan. Zaupni shod županov in svetovalcev v Metliki je soglasno sprejel kandidaturo Šukljeje-vo za kmečke občine. — Deželnozborskih volilcev je v Ljubljani nad 3000. ■ — Gospa Borštnik Zvonarjeva se je iz Belgrada vrnila v Ljubljano. Imela je samo dopust in ostane na slovenskem odru. — Nova slovenska drama. Pisatelj g. Fr. Ks. Meško je napisal novo dramo "Na Poljani". Veščaki pravijo, da je jedno najboljših pisateljevih del. — Pisateljsko podporno društvo je imelo svoj občni zbor dne '27. jan. v Ljubljani. Dohodkov je imelo društvo 912.64 K, stroškov 591.33 K, vse društveno premoženje znaša 18,710.69 kron. — Umrla je dne 28. jan. na Bregu pri Polzeli gospa Marija Terglav, roj. Čebul, mati soproge ravnatelja Zadružne Zveze g. Franjo Jošta. ŠTAJARSKO — Volitve za deželni zbor na Štajerskem. Kandidat "Slovenske kmečke zveze", Alojzij Terglav, slovenski ittaiCt is Št Petra v Savinjski doloni, je zmagal pri dopolnilni deželnozbor-ski volitvi na Spodnjem Štajerskem v volilnem okraju Celje-Konjice z 2676 glasovi proti kandidatu narodne-na-predne (liberalne) stranke, kmetu Zdolšeku, ki je dobil 1331 glasov. — V Ameriko je pobegnil iz Žalca gostilničar in trgovsc Zupan. — Za slovenščino se graški uradniki tako zanimajo, da priredijo sedaj že drugi tečaj za učenje slovenskega jezika. Seveda se gre tu za izpodrivanje slovenskih uradnikov na Spod. Štajerskem — Imenovanje. Izvanredni profdšflt1 slovenske filologije dr. Štrekelj je imenovan rednim prefesorjem na vseučilišču v Gradcu. — Umrl je v Sevnici g. Franc Schi-gur, star 45 let. — V Apačah pri Sv. Lovrencu je umrl posestnik Mo-horko. — Umrl je v blaznici Feldorf dr. Langer, bivši graščak na Lember-gu pri Dobrni. — Umrla je baronica Pavla Hackenberg, vdova bivšega dr-žavnaga poslanca. — Zgorela je pri Sv. Ani nad Radgono 80 letna sestya Ana graškega knezoškofa dr. Schusterja. Starica je sedela pri peči in se ji je vnela obleka. r- Svojega pastorka je ustrelil posestnik Zelič iz Vodic blizu Slivnice pri Celju, ker je ta hotel vzeti svojo mater, katero je Zelič neprestano pretepal, s seboj na Zgornje Štajersko. Celjsko porotno sodišče ga je obsodilo na 10 mesečno ječo. — Uboj. Obsojen je bil pred celjskim porotnim sodiščem železniški de lavec Kranjc iz Šmarja pri Sevnici k dveletni težki ječi, ker je na Štefanovo v prepiru Franca Mačka z nekim polenom tako udaril po glavi da mu je črepinja počila in je vsled tega tudi umrl. — Zaročil se je g. Josip Vrečer, veleposestnik v Vojniku, z gospodično Pepo Kožuh-ovo iz Škofje vasi — Prve zvončke so videli okoli 25. jan. v Grojni, v takoimenovani goriški Sibiriji. — Obstrelil je neki Semulič blizu Devina voznika Furlana. Semuliču so že na sledu. Policija je mislila, da je ta Semulič ustrelil ostale tri kočijaže, pa se je najbrž zmotila. — Umor ali nesreča? Na Reki sta se sprli dve družbi v gostilni "Tonica". Ena družba je kmalu zapustila gostilno. Pri tej se je nahajal tudi Slove-tnec Kordiš. Nasprotna družba ji je kmalu sledila. Iz zadnje družbe je oddal neki Valenčič več strelov iz samokresa. Ena kroglja je zadela Fr. Kordiša in ga usmrtila. Valenčiča so zaprli. —- Prebivalstvo na Reki. Po najnovejši štatistiki je imela Reka 31. dec. preteklega leta 47,983 prebivalcev. Od. leta 1900 je prebivalstvo naraslo za 7856 oseb. - — Roparski umor. Ne cesti proti Postaji Muia}j? blizu Opatije so našli kmetje od strelov in nožev razmesarjeno truplo nekega delavci. ki se je nedavno tega vrnil iz Ameriko. Orož-ništvo je že zaprlo sedem oseb, .ki so se udeležili tega umora. Zločinci pravijo, da je delayec metal na nje kamenje, KOROŠKO, — Celovčan podedoval 12 milijonov dolarjev. Neki privatal nastavljenee neke CfildVŠkč tovarne je doM ed ame »"likih oblasti obvestilo, da mu je neki sorodtiil* v Ameriki zapustil 12 milijonov dolarjev premoženja. Oblasti so srečnega privatnega uslužbenca pozvale, naj predloži svoje dokumente. Nastavljenec je vso zadevo že izročil nekemu avstrijskemu advokatu. — Podljubelj. (Politični shod.) Dne 26. jan. sta priredila v Podljubelju g. državni poslanec Grafenauer in g. dr. Janko Brejc veliko zborovanje, "Katoliško-političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem". Kakor je bilo pričakovati, je bil shod silno dobro obiskan. Po štirih sobah so se zavedni Rožani kar porivali sem in tja, da ne izgubijo in preslišijo kake besede. HRVATSKO. — Madjarske šole na Hrvatskem. Baron Rauch, hrvatski ban, je izdal naredbo, da se odpre na Hrvatskem 8 novih madjarskih šol, katere bo vzdržalo madžarizacijsko društvo "Julian". — Hrvatski ban Rauch — bo šel? Baron Rauch je kot hrvatski ban nemogoč. "Budapesti Naplo" poroča: "Iz najzanesljivejšega vira smo prejeli vest, da je baron Rauch v očeh mažarske vlade padel." Isti list poro- Hude bolečine v prsih. Posledica prehlajenja se ne more spremeniti v nevarno bolezen niti v vnetje, ako se bolne dele takoj drgne z Dr. RICHTERJEVIM SidroPainExpellerjem Dr. Goldstein, 134 RivingtonSt. v New Yorku izjavlja: Dr. Rich- tftuvajiu, v JitiiwilA JC LICUd JJU- močka zlasti pa za influenco, pre-hlajenje itd. NaSa znamka Sidro je na vsaki steklenici. V vseh lekarnah, 25 in 50 centov. f. Ad. RlCHTfcSP Co. 215 Pearl Si, New York. IZ STARE DOMOVINE. KRANJSKO. J — Iz Amerike na ljubljanski Južni kolodvor se je pripeljalo dne 26. jan. 180 Hrvatov in Makedoncev in 130 Slovencev. — Za družbo sv. Cirila in Metoda. Pokojni misijonar in dekan, preč. g. Janez Žužek, iz Amerike, je volil družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani 500 K. — Upokojen je begunjski župnik č. 8. Ivan Košmelj. ' — Preprečena pot. Dne 22. jan. je ha južnem kolodvoru aretoval tam službujoči policijski stražnik 50 letnega Jožefa Kralja iz krškega okraja, kletnega mlinarja Alojzija Ulepiča ih letnega dninarja Franca Ulepiča .z Skocjana na Dolenjskem. Kralj je hotel oba mladoletna fanta, katerih stric je, spraviti v Ameriko, kjer biva že več let njih mati. Preskrbel jima je tudi delavske bukvice. Kralj se zagovarja, da so hoteli iti iskat dela v pre-»nogokope v Dormund v Nemčiji, ker se je pa dognalo, da to ni istina, so Vse tri izročili deželnemu sodišču. — Deželni predsednik Schwarz je dobil baronstvo. Menda za svoje "zasluge", katerih si je veliko pridobil za Nemce, — Delavnice c. kr. državnih želez-' lic pri Ljubljani v Spodnji Šiški so Posledice gradnje Belokranjske železnice, ki povzdigne Ljubljano do važnega železniškega središča. Delavnice bodo zgrajene na prostoru 120,000 kva Vratnih metrov, in bo zgradba veljala W mil. kron. Z zgradbo prično prihodnje leto. V delavnicah bode imelo dela 1500 oseb. — Umrl je 23. januarja ,v Toplicah Ignacij Zupančič, stotnik v pokoju posestnik na Toplicah; rojen je bil 'eta 1827, študiral v Novem mestu ktinske šole in vstopil kot prostovo-Ijec v armado; udeležil se je bitk leta 1848, 1859 in 1866. Bil je večkrat ranjen in vsled tega tudi primoran 1868. 'eta vojaškemu stanu slovo dati. Toda kmalu nato je do dobra okreval in dosegel vsled svojega treznega in *tnernega življenja lepo starost 80 let. .' -- Umrl je dne 31. jan. v Krškem ■ff Vinko Žener, hišni posestnik in tajnik krške hranilnice ter bolnišnice, i Služboval je tudi v celjski tvrdki "Merkur". Zaptišča vdovo s 3 nedoraslimi hčerami. — Umrl je v Sp. Gorjah "pri Mozlu" 84 let stari Miha Šoklič, stari bojevnik Pod Radeckijem, kateri se je kot kira-sir udeležil vojsk v letu 1848. na Laškem, 1849. pa na Ogrskem. V Štehanji vasi je umrla Lužarje-Va mati v 89. letu. Sin je župni upra-vitelj Fr. Zoreč v Novi Oselici. Nekaj dni pozneje je umrla gospodu se-®tra Katarina v ljubljanski bolnišnici. — Umrla je v Spodnji Šiški štev. 98 Vdova Neža Zorman, stara 70 let. Umor. Na Sv. Križu pri Kostanjevici je bil dne 24. jan. zvečer ob uri zaklan Janez Marolt, sin obče-sPoštovanega ključarja Jerneja Ma-r°lt. Bil je na mestu mrtev, zadet ravno v srce. Morilec je neki Kru-'nar, mlinar v Topolovem v raški župniji. Vzrok je bil nekaj alkohol, nekaj pa ono nespametno sovraštvo, ka-tero imajo fantje ene župnije do ljudi druge župnije. — Mož in žena se zadušila. Iz Škof-i« Loke se poroča: Dne 22. januarja sosedje v predmestju Karlovec opa-*ili, da se pri Cavrčanu do popoldne niso odprla vežna vrata, akoravno so I®deli, da bi imela biti gospodar Jožef Sink in njegova žena doma. Vse trka-nje je bilo zastonj. Tudi neki čuden duh po dimu se je razširjal iz hiše. S silo vlomijo v vežo in pritlično sobo, w zagledajo strašen prizori Mož leži "nrtev poleg peči, žena pa mrtva V fostelji, vsa soba pa polna dima. Kakor hitro pa pride svež zrak v sobo *ačne strop, ki je do zdaj le tlel, s plamenom goreti. Urno došla požarna hramba ogenj omeji in pogasi, a ves trUd gospodarja in ženo oživiti, je za-ftonj, zadušila sta se. Možu je tekla kri iz ust in nosa. Vzrok ognja in nesrečne smrti dveh oseb je skoro go-tovo ta: iz slabo izpeljanega dimnika Se je vnel strop in tlel naprej. Mož je Ponoči vstal in hotel iti k vratom, a je že preslab in zgrudil se je na tla. ■ renesli so oba v mrtvašnico. Otrok n'sta imela. I —Umrla je najstarejša žena v Cerk-ifem, Marijana Bevk, ki je dosegla sta-94 let. lici je prišel pijan domov. Vlegel se je na klop pri peči in je zaspal. Žena je kmalu nato prišla v sobo in ga je s pestjo udarila po hrbtu. Stražišar se je zvalil s klopi in padel na trebuh. Stražišar je zlezel v posteljo in ležal ondi dalje na trebuhu in ustih ter se zadušil. — Veteranec Primož Demšar. Iz Železnikov, 30. januarja. Danes zjutraj ob 8. uri je bil tu k večnemu počitku položen veteranec Primož Demšar, vulgo Mejov, ki je umrl v 75. letu svoje starosti. Rajni se je udeležil 1. 1859 bojev v Italiji, in dasi je obiskoval v mladosti le tukajšnjo ljudsko šolo, se je vendar pospel do stopnje četovodje v c. kr. 17. pešpolku. Vrniv-ši se iz c. kr. vojaške službe se je poprijel zopet marljivo žrebljarske obrti, ki je takrat še lepo cvetela. Veljal je za enega najboljših delavcev-mojs-tro'- do svojih poznih let. — Najden utopljenec. Dne 29. jan. so potegnili iz Gruberjevega kanala pri Ljubljani mrtvo truplo žganjarja Jančarja. Zašel je najbrž v pijanosti v vodo. — Ponesrečeni veseljak. Neki Anton Kastelic je 30. jan. močno vinjen po Ljubljani "orgeljce igral". Nakrat je tako nesrečno, padel pod neki voz, da ga je konj udaril s kopitom po o-brazu in ga močno poškodoval. Prepeljali so ga z rešilnim vozom v bolnico. —\Ta cesti je uniri v Celovcu cinč 20. jan. krojaški pomočnik Tomaž Gregorič, rodom Kranjec. — Nevarno je obolel občespoštova-ni bivši odvetnik in hišni posestnik v Ljubljani gospod dr. Munda. Prepeljali so ga v Leonišče. — O bolezni gosp. dr. Karola Slan-ca, odvetnika v Novem mestu, se poroča z dne 23. jan.: Dr. Slane je pred šestimi tedni obolel na revmatizmu v členih (Gelenksreuma). Iz te bolezni so se pa sčasoma izcimile druge nevarnejše, tako da ima sedaj bolnik vnetje prsne mrene, na pljučih se mu je naredil eksudat in tudi srce ni popolnoma v redu. Pred kakim tednom se je bilo bati, da dobi še pljučnico — in to vse skup dr. Slane najbrže ne bi prestal — ko se mu je pred par dnevi popolnoma nepričakovano obrnilo na bolje. Zdravita ga novomeška zdravnika gg. dr. Strašen in dr. Defranceschi. Ta dva gospoda stal dala tudi poklicati iz Gradca univerzitetnega profesorja, zdravnika dr. Scholza, ki je dvakrat prišel v Novo mesto. Nevarnost za življenje je sedaj popolnoma odpravljena. — Graščino Impolca pri Radni ob okrajni cesti Zidan most-Krško je kupil od g. Rieckena g. Bamberg iz Ljubljane. — Za šolski vrt v Studenem pri Postojni je dovolilo poljedelsko ministrstvo 400 K podpore. — Koliko se izvozi in potrebuje v Ljubljani ledu? Vsako zimo potrebujejo v Ljubljani in sicer: pivovarne 3 —4000, kavarne, restavracije, sladči-čarji in ostali gostilničarji 500—800 voz ledu. Poraba tega ledu se računa od ene zime do druge. Voznina in led pa staneta za vsak voz 80 kr. do 1 gold. 20 kr. — Žaga pogorela je v Zmincu tik ceste Valentinu Sušniku, vulgo Ra-hotniku. Ko so šli Žagarji pozno v noč spat, niso pogasili popolnoma žr-javice in okoli treh zjutraj, ko je najbolj mrtvo' na cesti, je izbruhnil o-genj, ki je vse končal, kar je bilo lesenega. Nihče ni ognja opazil, ko pridejo zjutraj delavci na delo, najdejo mesto žage, le še nekoliko ožganih kolov, ki so moleli iz vode. škode je do 6000 K. Žaga ni bila zavarovana. — Odlikovanje. Častno svetinjo za 40 letno zvesto službovanje je dobil nadučitelj gosp. Kalan v Št. Petru na Krasu. — Dropljo je ustrelil g. Kristan iz Št. Vida pri Zatičini. Droplja je že sila redka na Kranjskem. — Slovenske umet. razstave med Poljaki. Dne 23. jan. so odposlali slo venski umetniki svoje umotvore na razstave na Poljskem. Vršile se bodo tri slovenske razstave in sicer prva v Varšavi, v začetku februarja, za tem pa v Krakovu in Poznanju. Vseh odposlanih umotvorov je približno 60 in sicer samo članov umetniškega kluba "Save", t. j. gg. Jakopiča, Strnena, Groharja, Jame, Zmitka in Kleinove. — 40 km na uro bodo vozili vlaki nove Belokranjske železnice. Tako se glase najnovejša poročila. Vsled preobile pijače je umrla Mav v Motniku. Dva meseca nepretrgoma pijana. ... —■ Samoumor gostilničarja. Dne 28. Jan. opoludne se je v Spodnji Šiški št. v kleti obesil 55 let stari gostilni-Car Anton Celarc. Zdravniška izjava Pravi, da se je možu zmešalo. „ Žrtev alkohola. Posestnik Janez Stražišar v Mateni v Ljubljanski oko- — Poneveril je 23 letni kontorist Hauhart ljubljanskemu trgovcu gosp. Karlu Megliču 2400 K na ta način, da je odposlal neki tvrdki na Ogrskem prazno denarno pismo. Hauhart je pobegnil. — Lep uspeh domače živinoreje. Pred kratkim kupil je ljubljanski mesar g. K. Černe od posestnika Janeza Adamiča v Ponikvah pri Laščah 12 pitanih prešičev za 2404 K. Živali so O. W. Bfowa, pre la Robt. PUottir, podprt d W. G. Wlloox, kaslr. Gitizens' National Mi Kapital «100,000.00. BARBER OILD1NG. OLIET. ILL. je otvoril svoj nov hranilni oddelek j. dec. 1906. Uloge po En DOLAR in več se prejemajo v tem oddelk*. Obresti se plačujejo od vlog po 3 ODSTOT. NA LETO ter se obrestna svota, če ne dvignjen« pripiše glavnici na prvi dan meseca januarja in julija. Za vsako vsoto, H je hranjena en mesec plačamo obresti in tudi na prvi poslovni dan vaacega meseca pripišemo obresti k svotana, ki so bile vložene pred petim dnem vsakega meseca. Certifikati kažejo p9 3 odst. obresti od vsalss vsote, ki j« bila uložena šest mesecev. Ta banka je jamčena od vlade Zdrui držav. Nje trgovina je poslovana p« nacionalni bankarski postavi ter s« mora podvreči pregledu in eksamino-vanju. Ta banka je odprta od 9. ure zjv-traj, pa do 4. ure pop. TR0ST & KRETZ — izdelovalci — HAVANA IN DOMAČIH SM0DK. Posebnost so naše "Tlien,S,"10c,iii',Meerscliaiim"5c. Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na 108 Jefferson cesti v Joliet Ills. KRASNE KNJIGE RAZNIH VRST IN CEN SE DOBE V KNJIGARNI AMER. SLOVENCA. ča, da išče ogrski ministrski predsednik Weckerle že Rauchovega naslednika. — Nadalje piši? list, da je Rauch padel, ker so prišle po njegovem prihodu v Zagreb na dan nekatere njegove privatne delikatne stvari, o katerih dvorni krogi niso bili obveščeni. Hrvatje so namreč pripeljali Rauclut ob njegovem prihodu nasproti iz cunj narejeno žensko z napisom: "Banica te pričakuje." Ban baje nima za seboj posebno vzglednega življenja. Rauchov naslednik bi imel biti Hide-gety ali Franc Nagy. Filip Hibler 1014 N. Chicago .Toilet, iii. priporoč? rojakom svojo'".. ji 17 Ilir Dofrfo dtiltf StS jamči. Delo je urno, ker sta dva brivca veno pri roki. Northwestern Phone 1422. Rojakom, ki žele naročiti naš list, priporočamo naše zastopnike, ki so sledeči: Za Chicago, 111: Fr. Banich, Za Waukegan, 111.: Math. Stalcer in Fr. Hrovat. Za La Salle, 111.: Simon Jesenšek. Za Springfield, 111.: John PeternelL Za Mt. Olive, 111.: M. Gaishek. Za Oglesby, 111.: Anton Ass. Za Pennsylvania: John Verbiščar. Za Johnstown in Conemaugh, Pa'.: los. Likar. Za Pittsburg, Pa. in okolico: Ignac Podvasnik. Za Moon Run, Pa.: Fr. Machek. Za Forest City, Pa.: Alois Miklau-cich. Za Etna, Pa.: John Skoff. Za Steelton, Pa.: Jos. A. Pibernik. Za Allegheny, Pa.: Geo. Vovk. Za Newburg, O.: John Lokar. Za Cleveland, O.: John Russ. Za Barberton, O.: Jos. Podpečnik. Za državo Utah: Anton Palčič. Za Ely, Minn.: John Težak. Za Soudan, Minn.: John Lovšin. Za St. Joseph, Minn, in okolico: John Poglajen. Za Eveleth, Minn.: Pet. Srnovršnik. Za Chisholm, Minn.: Fr. Tancig. Za Milwaukee, Wis. in okolico: Jos. Kastigar. Za Brookryn, N. Y. m okolico: Fr. G. Tassotti. Za Indianapolis, Ind.: John Hriber-nik, 2a Pueblo, Co.lo-: Joseph ||očevar. Math Novaki 3 g« Kansas C'ty; M. Adelešich. Za Denver, Colo; Geo. Paulakovich. Za Cal'^et, Mich, in okolico: Nick Grabrijan. Za St, Louis, M?:: JqSj SimoniiS: » armada radovoljnih, smrtnih kandidatov iz vrst onih nesrečne žev, pri katerih je, versko življenje davno izumrld? To naj dobro premislijo oni širo-koustneži, ki'prištevajo vero med nepotrebno pohištvo ndvodobne domačije, da jemljejo s svojim brezvestnim početjem najmogočnejšo podporo v življenskem boju tistim, ki se dajo po njih preslepiti. Kdor noče tega verjeti nam, pa naj vendar verjame statistiki blaznic ali norišnic z njeno neprestano strašno množitvijo in naj si da potrditi od zdravnikov za umobolne, ki imajo priliko opazovati, kako daje vera trdno zaslSmbo baš proti tako globokosegajočim dušnim pretresom, kot so že vrgli s tira tisočer-nike. Navedimo tukaj enega teli zve-dencev. "Na temelju mojjh zdravniških izkušenj," se je izrazil berolin-ski profesor za clušeslovje, dr. Oppen-heim, "in glede na iste sem tudi ne-dostatek vere prišteval k najbolj obžalovanja vrednim svojstveni. In niti Po vseh državah naše republike se vrši sedanji čas silna agitacija zoper prodajo upijanljivih pijač, to je: piva, vina, žganja in drugih alkoljc^'icV.in pijač. Tudi za državo Illirvois je bila lani meseca maja scTčjeta postava z imenom ■"•Local.option law", ki daje okrajem, mestom in vasem pravico določiti,. Se-li smejo v dotičnih krajih prodajati upijanljive pijače ali ne, ali ? drugo besedo: ali naj salooni ostanejo ali se odpravijo in dotični kraji spremene v "anti-saloon territory". Letošnjo spomlad bodo torej volilci države Illinois poklicani 11a volišče, da rafsodijo o tem. Če bo večina vo-lilcev glasovala, da naj postane njih okraj ali mesto proti-saloonski ali "prohibition", se bodo morali v 30. dneh po volitvi zapreti vsi salooni do-tičnega okraja ali mesta; .prodaja vina, piva in žganja bo prepovedana in sicer ne samo na drobno, ampak tudi 11a debelo in če bi kdo na skrivaj prodajal upijanljive pijače, se kaznuje z .denarno globo in Z zaporom. Postava enkrat sprejeta, se ne more premeuiti in se tudi ne more o njej glasovati prej kot po preteku dveh let,. Kakšno "stališče zavzemamo mi Slovenci glede prohibicije? Isto kakor drugi narpdi, ki so se naselili sem i/.,dežel,v Evropi; kjer raste vino: Slovani. Nemci, Italijani, Francozi itd. ICdor je bil v stari deželi navajen, tu-patam popiti kozarec vina ali čaSo piva, on noče, da bi se mit v tej deželi kratila ta pravica, on je zoper prohibicijo in po pravici. Prohibicija je: krivična postava: 1. Zato, ker o m e j u j e ose b 11 o prostost človekovo. Ona nasprotuje božji in človeški postavi. Bog je dal, človeku prosto voljo in Bog je zasadil, vinsko trto. Zmerno pitje vina in alkoholičnih pijač ni ni-kako slabo dejanje, ni zoper božjo, ne zoper natorno, ne zoper človeško postavo in nihče nima pravice omejevati človekove osebne prostosti. 2. Zato, ker. je z op e rit s t a v 11 a, unconstitutional. Prohibicija naravnost nasprotuje ustavi Združenih Držav. To je javno dokazal v poslanski zbornici v Washington!! zastopnik države Wisconsin, Mr. Kosterman s citatom iz konstitucije: "No citizen of this country shall be unjustly deprived of life, liberty and the pursuit of happiness— nobenemu državljanu te dežele se ne sme po krivici kratiti življenje, prostost in hrepenenje po sreči." In pristavil je: "Če sem in tje kak požirek vina pripomore k moji sreči in jaz trdim, da pripomore, _ nimate nobene pravice, mi ga zabraniti/ 3. Zatp, ker ne doseže svojega h a m e n a . Puritanci trdijo, da je prohibiciji namen- zabraniti pijančevanje 111 s tem zbpljšati moralo ali nravnost ljudstva in pospešiti njegovo blagostanje. Ampak tega ne .doseže prohibicija. V krajih, kjer. velja prihobieija. ni nobenih isalpoilov, vendar si ljudje* tudi tam lahko postavnim potom kupijo Opojnih pijač in sicer v lekarn i ali apoteki. Lekarnar ima pritvico prodajati v steklenicah vino, pivo, žganje in drage opojne^pijače za "medicinske, zakramentaliene, kemične' in mehanične namene""—-pravi, postava. V lekarni zamore. dobiti za denar vsa) (Angleški spisal C. Doyle.) cu za to pojasnilo v roke malo napitnino, ko pride izza vrat že precej prileten mož temnega obraza in srditih oči z bičem v roki. "Kaj naj pomeni to, Dawson?" zavpije nad hlapcem. "Jaz ne trpim nikakih pogovorov, hajdi na delo! I11 vi — kaj za vraga iščete tu?" "Kratek pogovor z vami, cenjeni' gospod," odvrne Holmes navidezno ze lo prijazno. "Nimam časa za pogovor z vsakim pustolovcem; tujci tu nimajo o-praviti popolnoma nič. Glejte, da se mi spravite odtod, sicer vas naženem s psi." Holmes se nagne k njemu in mu za-šepeče nekaj v uho. Brown se je zganil strahu in postal rdeč do ušes. "To ni res!" zavpije. "To je prokle-ta laž!" "Prav dobro. Hočemo li razpravljati to zadevo tu zunaj na prostem, ali vam je pa mogoče vendar ljubše,'■ -da se pogovorimo v vaši sobi?" "Pojdite z menoj, ako hočete." Holmes se je nasmehnil. • "Dragi Watson, jaz pridem kmalu, potrpi nekoliko tu zunaj." "Idiva, gospod!" Preteklo je približno že pol ure, ko sta prišla zopet obadva iz hiše. Med tem časom se je prej tako surovi nadkonjar popolnoma izpremenil. Obraz mu je bil pobledel in debele potne kaplje so mu blestele na čelu. Tresel sč je kot trepetlika. V tem kratkem času je izgubil popolnoma prejšnjo samozavest in prevzetnost in spremljal je prijatelja mojega s pasjo ponižnostjo. "Ravnal se bodem natančno po vaših ukazih," je rekel s tresočim glasom. "Da mi gotovo ne nastane kako ne-sporazumljenje, pomnite to," mu odvrne Holmes z tako grozečim pogledom, da se je oni strahu zganil. "Nikakor ne, vsaka pomota je popolnoma izključena in pravočasno bo na mestu. Naj-li izpremembo odstranim?" Holmes je nekoliko časa premišljeval in se potem nasmehnil. "Ne, pustite to; pisal vam bom še, a ne storite mi kake neumnosti, si-»i cer —r — "Lahko se zanešete name." "Skrbeti morate zanj, kot bi bil vaš." "To se razume." "Upam, da besedo držite." Holmes se je nato obrnil proti meni in odpravila sva se zopet proti Kings Pylandu. "Take zmesi nesramnosti, bojazljivosti in hinavstva, kot je v tem človeku, še nisem opazil nikdar," izpre-govori Holmes medpžtoma. "Toraj ima vendarle ta človek konja?" "Izkušal je tajiti, a povedal sem mu natančno kaj in kako je ravnal ono jutro in prepričan je, da sem ga opazoval. Menda si tudi ti opazil nenavadno široke stopinje moškega čevlja poleg konjske sledi, in vidiš, ravno čevlji tega človeka so pustili ono sled za seboj. In konečno, kako naj bi si eden njegovih podložnih odločil za kaj takega, namreč da bi vjel tujega konja, ki ga je lahko vendar takoj iz-poznal kot "Srebrožarka" ter ga izkušal skriti. Slučaj pa je temu človeku dovedel v roke ravno onega konja, ki je bil edinole zmožen, da prehiti njegovega dirjalca, na katerega je tudi mnogo stavH. To vse sem mu povedal ter mu tudi omenil, da je hotel že konja dovesti v Kings Pyland nazaj in pri tem ga je zlobni duh premotil, da je konju z barvo namazal ono liso na čelu, vsled katere je dobil ime "Srebrožark", in ga skril v svojem hlevu. Ko sem mu vse to natančno razložil, je prenehal tajiti in izkušal, da reši iz te zagate samega sebe." "Vsaj so bili vendar njegovi hlevi natančno preiskani." "Star konjerejec, kot je Brown, se razume na vse zvijače." "Ali se ne bojiš, da bi storil konju kaj žalega, dokler je v njegovi oblasti?" "Varoval ga bo, kot punčico svojega očesa, ljubi prijatelj. Le ako pripelje konja popolnoma ohranjenega in zdravega ob ukazanem času, sme upati na milost. Polkovnik Ross pač ni človek, ki bi bil zelo popustljiv. Sicer pa nima popolnoma nič pri celi zadevi zapovedovati polkovnik Ross Ravnalo se bo vse po mojih naredbah in govoril bodem o stvari kolikor se bo zljubilo meni. To ravno je prednost, ako človek ni nastavljen uradnik. Ne vem, Watson, ako si opazil, da se je polkovnik nekako prezirljivo obnašal napram meni. Zato se bodem nekoliko maščeval nad njim in napravil na njegov račun nedolžno burko. Ne omeni v njegpvi navzočnosti nič o konju." "Gotovo, da ne brez tvojega dovoljenja." "To, kar sem dosegel sedaj, je sicer zelo malenkostno v primeri z vpra šanjein, kdo je umoril Strakerja." "Ali hočeš to stvar zdaj razkriti?" "Nikakor ne; midva se odpeljeva z nočnim vlakom zopet nazaj v London." Te besede Holmesove so me zadele kot strela. Da hoče opustiti preiskavo ravno tedaj, ko se mu je posrečilo že rešiti prvo polovico v tako kratkem času, mi je bilo popolnoma ne-umljivo. A spravil nisem nobene besede več iz njega> dokler nisva prišla v Stra-kerjevo hišo. Polkovnik in inšpektor sta naju pričakovala v sobi. (Nadaljevanje na 7. strani.) Trinerjevo Zdravilno Grenko Vino ]e najzanesljivejše zdravilo, ki take nerede prav hitro odstrani. To zdravilo izvrstno deluje na mišice in želodec ter pomaga istim v redu delovati, da so vsi neredi odstranjeni in človeški sestav je zopet na delu k zdravju telesa. Ko se vam pripeti, da izgubite okus takrat je čas rabiti Trinerjevo zdravilno grenko vino, ki popravi vse nerede v prebavnih organih in okrepča cel sestav. Dela prebavljenje popolno, čisti kri, jasni obrazno barvo, krepča telo in bistri um. Rabite v vsakem slučaju neprebavljivosti. V vseh lekarnah. U. S. Serial No. 346. Čistost garantirana. JOS. TRINER, 799 South Ashland Avenue, CHICAGO, ILL. Trinerjeva slivovica in brinjevec ste izvrstni pijači. Vprašajte za nje! (Konec.) A njegove svetle oči in prikrita razburjenost pričale so mi, ker sem ga že dobro poznal, da je skrivnosti na sledu, akoravno si nisem mogel misliti kako je prišel do tega že sedaj. "Mogoče se želite takoj peljati naprej do mesta uboja, da si ogledate prostor?" je vprašal Gregory mojega prijatelja. "Ne, rad bi ostal še nekoliko časa tu, da pridem v nekaterih točkah do Čistega. Je-li mogoče Straker še tu?" "Da, Lzi v zgornje«? nastropju, ker bo šele jutri mrtvaški ogled." "Kajne, on je bil že dalj časa v vaši službi, gospod polkovnik?" "Seveda in bil je vedno vesten, bil sem prav zadovoljen z njim." "Gotovo imate kak zapisnik o onih ječeh, ki jih je imel s seboj, ko ste ga našli mrtvega?" "Reči, ki jih je imel pri sebi, so spravljene vse v sobi, ogledate si jih lahko tam." "To bi mi bilo zelo ljubo." Vstopili smo, ter sedli v sobi okrog mize, medtem pa je odprl Gregory ■ kovinasto omarico in vzel prav vse Stvari, ki jih je imel mrtvec pri sebi iz nje. Bila je to škatljica s svečica-mi, do polovice napolnjen tobačni mehur, kratka pipa, srebrna ura z zlato verižico, svinčnik, pet zlatov, razni papirji in mal nožiček s slonokoščenim držajem, na katerem so bile besede "Weiss & Co., London". Klina tega Božička je bila zelo fino brušena. "Prav čuden nožiček," reče Holmes, upo krvi soditi, ki je še na njem, je pač oni, ki ga je imel mrtvec v roki. Na tako orodje se moraš razumeti." "Nož je tak, kakoršen se rabi za krčne. operacije," odgovorim jaz. "Mislil sem si takoj, da se rabi tak nož za zelo natančna dela. Neumljivo mi je, da je vzel v nočnem času s seboj tako orodje; saj se niti zapreti ne da, da bi se spravil v žep." "Ost je bila zavarovana proti poškodbi s koščkom parobka, ki smo ga našli poleg mrliča," pripomni inšpektor. "Gospa Straker pravi, da je ležal ta nož v spalni sobi na mizi že nekaj dni in da ga je njen mož, ko je šel ono noč v hlev, vzel s seboj. To je sicer popolnoma neprimerno orožje za silobran, a bilo je edino, ki ga je imel oni čas pri sebi." "Že lahko mogoče. In kaj so ti pa-iirji?" "Tri pobotnice za sprejeto seno, eno pismo polkovnika Rossa, potem pa račun neke šivilje v znesku sedemintrideset funtov in petnajst šilingov od gospe Lesurier v Bond-streetu za Wil-liama Darbyshira. Gospa Straker mi je povedala, da je ta Darbyshire menda prijatelj njenega moža in da so bila goslana večkrat pisma nanj tu sem." "Gospa Darbyshire je precej zapravljiva," opomni Holmes, posamezne zneske na računu opazujoč. "Dvaindvajset gvinej je precej visoka svota za eno obleko, — No, in sedaj sem videl tu vse, lahko gremo na lice mesta kjer se je izvršil umor." Ko smo stopili iz sobe, nam pride nasproti dama bledega obraza in objokanih. oči; mislil sem si takoj, da mora biti soproga umorjenega. "Ste.jjh li že dobili, gospod?" vzklik «e in prime Gregorija zaupno za roko. "Ne še,.gospa; a prišel je danes gospod Holmes iz Londona, da nam pomore.! storili bodemo, kar je v naših močeh." "Gospa Straker, ali niste bili pred kratkim na neki vrtni veselici v Plymouth?" vpraša Holmes. "Nikakor ne, vi se gotovo motite, gospod." "Mogoče? Prisegel bi skoraj na to, da sem vas videl; oblečeni ste bili v svetlosivo svileno obleko, okrašeno z nojevimi peresi." "Take obleke še nikdar nisem imela/' odvrne gospa. "Tako? Potem sem vas seveda zamenjal. Oprostite mi," reče Holmes in., gre za Gregoryjem. V kratkem času smo prišli do one globeli, kjer je ležal v torek zjutraj mrtvec z razbito glavo. Na robu te je raslo grmovje, na katerem so našli tudi Strakerjev plašč. "Kolikor-se vem spominjati, ni bila usodepolna noč veterna," opomni Holmes. "Ne, samo močno je deževalo." 'Torej ni sapa vrgla plašča na grmovje, temveč ga je nekdo položil tja.' "Ležal je povprek čez grmovje." "To je ravno velike važnosti. Tla so tukaj vsa poteptana, gotovo je bilo že od ponedeljka naprej tu mnogo ljudi." "Mi smo položili Je-sem veliko plahto in stali na njej." "To je bilo prav dobro!" "S seboj imam tudi Strakerjev škorenj, Simpsonov črevelj in "Srebro-žarkovo" podkev." "Dragi gospod inšpektor, vi ste ravnali res zelo previdno." Holmes je vzel vrečico, v kateri so bile shranjene omenjene stvari in je šel v globel. Tam se je vrgel 11a tla, podprl glavo z obema rokama in pričel natančno *) Začetek te povesti je bil objavljen v zadnji št. pomotoma pod naslovom prejšnje povesti (Preprečen škandal v kneževini O.). preiskavati površje. "Kaj je to?" je vzkliknil nenadoma "Ne razumem, kako sem mogel iz-pregledati kaj takega," je rekel ne-voljno Gregory. "Saj je pa tudi pogreznjena popolnoma v blato. Našel sem jo, ker sem jo iskal." "Kaj — vi ste že upali preje, da najdete kaj enakega?" "Seveda — dozdevalo se mi to ni tako nemogoče." Holmes je vzel nato iz vrečice škorenj, čevelj in podkev, ter natančno primerjal vse te reči z vtisi na tleh. Potem je vstal in pričel iskati še med grmičevjem. "Težko, da bi še kaj našli," reče inšpektor,"pustil sem preiskati natančno vso površino sto korakov v krogu, a našli nismo nič." Holmes je vstal. "Ce je torej tako, ne bom iskal naprej, ker bi le tratil čas. A šel bom vendarle nekoliko po tem močvirju, da si vsaj nekoliko dokazov pridobim do jutri. Vzel bodem s seboj tudi podkev; pravijo, da to železo donaša srečo." Polkovnik Ross je že z vidno nestrpnostjo opazoval vsa dejanja Hol-mesova. Pogledal je na uro in se obrnil k inšpektorju. "Bilo bi mi zelo ljubo, gospod Gregory, ako me spremite do pristave. Vprašal bi vas rad v nekaterih stvareh za vaš svet. Posebno čutim kot svojo dolžnost napram ljudstvu, da izbrišem iz liste dirjalcev svojega konja." "Nikakor ne," se oglasi Holmes, "pustite stvar, kakor je." Polkovnik se je nasmehnil. "Veseli me, da ste te misli. Našli nas bodete, ko se vrnete v Strakerjevi hiši in potem se odpeljemo skupno v Tavistock." Vrnil se je v spremstvu Gregoryjc-vem, midva pa sva počasnih korakov krenila čez močvirje. Solnce se je bližalo že zatonu in je obsevalo z zadnjimi žarki širno ravan. Holmes je v misli zatopljen tiho korakal poleg mene. "Najumestneje je, Watson, da pustiva vprašanje, kdo je umoril Strakerja, popolnoma na stran in pred vsem po-izveva kaj je s konjem. Recimo, da je žival pobegnila med bojem; kam je šla? " Konj je zelo družabna žival, iskala si je torej kakega človeškega bivališča. Morala bi se torej vrniti v Kings Pyland nazaj, — ali pa v Mapleton. Da bi begala po močvirju semintja, je nevrjetno. Tudi ciganje konja niso ukradli, ker bi ga ne mogli prikrivati, nikar da bi ga prodali, ko je ta konj povsod dobro znan." "Kaj pa naj bi bilo torej?" "Kot sem ti že omenil, bi dirjal konj v Kings Pyland, ali pa v Mapleton. V Kings Pylandu ga ni, torej je v — Mapletonu. Drživa se za enkrat tega naziranja. Tu je močvirje suho in trdo, proti Mapletonu pa je zemlja že mehkejša. Tudi mora biti še soteska, ki vodi iz Kings Pylanda proti Mapletonu od ponedeljka sem precej vlažna. Ako se ne motim, da je konj tekel v Mapleton, našla bodeva tam gotovo še njegovo sled." Med tem pogovorom sva korakala urno naprej in dospela v nekaj minutah v sotesko. Ni bilo treba iskati dolgo časa in Holmes je ugledal na vlažnih tleh konjske stopinje. Vzel je iz žepa podkev in jo primerjal z vtisi na tleh. Prilegala se jim je popolnoma natančno. "Ali uvidevaš sedaj, kaj pomore živa domišljija," reče Holmes. "In ravno ta primanjkuje Gregory-ju. Predstavljala sva si, kaj bi se vse lahko zgodilo, in se nisva motila. Poj-diva še naprej." šla sva sedaj po suhi, trdi zemlji, nato pa zopet po vlažni in na takih krajih sva našla povsod konjski sled. Prišla sva že blizu Mapletona in iskala tam izgubljeno sled. Našla sva jo prav v bližini mapletonske konjarne. Tu sva pa videla obenem tudi vtise moških črevljcv poleg konjske sledi. "Dosedaj je bil konj sam," rečem jaz. "Da, sam, a kaj je to?" Dvojna sled bila je mahoma pretrgana in je vodila v smeri proti Kings Pylandu. Holmes je zažvižgal predse in se nasmehnil. Šla sva nekaj časa po njej, ko sem jaz pole£ opazil zopet drugo, ki je vodila v naprotni smeri zopet nazaj v Mapleton. Opozoril sem prijatelja na to. "Izvrstno, Watson," reče Holmes, "prihranil si nama pot, ki bi naju vodila zopet nazaj, kjer sva že bila." "Pojdiva torej po novi sledi." Nisva hodila dolgo Sled se je izgubila na tlaku pred mapletonsko ko-njarno. Ko sva se bližala prostoru, je nama prišel nasproti hlapec. "Tu nima nikdo nič iskati," zavpije nad nama. /'Stavil bi vam rad le eno vprašanje. Bi-li mogoče lahko govoril z gospodom Brownom danes ali pa jutri zjutraj?" "Zakaj ne, saj vstaja gospod redno zelo zgodaj, navadno je prvi na nogah. Sicer pa prihaja ravno tu, vprašajte gospoda sami." Ravno je hotel stisniti Holmes hlap- se utrudite imate glavobol izgubite upanje se izpremeni obrazna barva STENSKI PAPIR za prihodnjih 10 dnlj po zelo znižani ceni. Velika zaloga vsakovrstnih barv, oljev in flrnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih oenah L. Chicago telet. 2784 telef.N 62 7.. POZOR, ROJAKINJE! Ali veste kje je dobiti najboljše meso po najnižji ceni? Gotovo! V mesnici J. & A. Pasdertz se dobijo najboljše sveže in preka-jene klobase in najokusnejie mesa Vse po najnižji ceni. Pridite toraj in poskusite naše meso. Nizke cene in dobra postrežba je naie geslo. Ne pozabite toraj obiskati nas v naše j novi mesnici aa vogalu Braodway in Granit« ceste. Chic. Phone 4531. N. W. Phone mj ANTON NEMANICH, 305-207 OHIO STREET, JOLIET, ILL. Prvi slovenski pogretoiiški ZAVOD IN KONJUŠNICA. Chicago Phone »373. Northwestern Phone 4x6. v slučajih nereda prebavnih organov, ali pri izgubi okusa; taki slučaji niso tako kritični, ker vsi vemo, da kaj Ko kdo v rodovini oboli je treba prec pomisliti je storiti, «ccisTem» mm iiifiiiiiiiiiiiiiiiii ZEMANOVO "GRENKO VINO", je najboljše zdravilo svoje vrste, izvrstno sredstvo proti boleznim želodca, črey in ledvic, čisti kri in jetra. NEPRESEG-LJIV LEK ZA MALOKRVNE ŽENE IN DEVOJKE. Izdelano iz najboljšega vina in zdravilnih zelišč. ZEMANOVA "TATRA", želodečni grenčec. Tatra je izdelana iz zdravilnih zelišč tatran-skega gorovja, zdravi živčne slabosti, podpira lahko prebavo želodčevo in se je dobro obnesla proti bolestim revmatizma. Dobiti v vseh slovanskih salunih kakor tudi pri izdelovalcu teh najboljših zdraviL B 7 F IVI A N -A-lport Št. • LLirlAn, CHICAGO, ILL. li-lMKSi!* ramnaanmaMaBMBanBHaBBBBawaB POZOR, SLOVENCI! K? so mudite v našem mestu se nadejam našega poseta v mojej moderni gostilni. Točim dobro Sclioenhoffen-oro pivo in drnge pijače, tudi prodajem dišeče 'Union-Made' smodke.' Rojakom se priporočam. iruxdoi-jF :M:_A.:R._A_Ž;, Washington St., blizo lOth Ave., GARY, IND, P Pod li in pitMbrudiie listke; pošiljam deuar v staro domovino in p»sreknjem pri kupovanju zemljišč in lot, POZOR! POZOR! Bliža se sezona balov iti domačih veselic. Skrbeti je treba, da bo zdrava pijača vedno pri roki. In to je gotovo slovenski pop ki ga izdeluje znana slovenska tvrdka Joliet Sloven i c Bottling Co. 913 N. Scott Street, Joliet, 111. Chicago tel. 2272, N.W.480. Ob nedeljah N. W.344. Kranjski pop je najizvrstnejša pijača proti žeji, bolj okusna iu hladilna nego katerakoli druga. Tokusite ga rojaki in ro jakinje in prepričani boste, da trdimo zgolj i-snico. Nadalje izdeluje ista družba raznovrstne sladke pijače v steklenicah, ki so vredne vsega priporoči i. Rojaki podpirajte domače podjetje in držite se gesla: SVOJI K SVOJIM ! Kje ie najboij varno naložen denar ? Hranilnih ulog je: 32 milijonov kron. lUwrvnega zaklada je: 800,000 kron. Mestna hranilnica ljubljanska je največji in najmočnejši denarni zavod te vrste po vsem Slovenskem. Sprejema uloge in jih obrestuje po 4 odstotke Rentni davek -plačuje hranilnica sama. V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Za varnost vseh ulog jamči njen bogati zaklad, a poleg tega še mesto Ljubljana z vsem svojim premoženjem in t vso svojo davčno močjo. Varnost je tprej tolika, da ulagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pripoznava država s posebnim zakonom in zato c. kr. sodišča nalagajo denar malo-letnih otrok in varovancev le v hranilnici, ker je le hranilnica, a ne po« jilnica, pupilarno varen denarni zavod. Rojaki v Ameriki! Mestna hranilnica I ju'S anska vam daje trdno varnost ta vaš čutila žival sunek z nožem v živo meso, bi udarila gotovo s kopiti okrog sebe, da bi se stresel hlev in bi se morala zbuditi oba hlapca, ki sta spala na mrvi. Zato je sklenil Straker, da izvrši svoj čin na prostem." "Bil sem menda slep," reče polkovnik. "Seveda je rabil pri tem luč, da vidi, kam zabode konja, in si je prižgal zato ono svečico, ki ste jo našli vi. "Seveda, to je samoobsebi umevno. Pri preiskavi onih stvari, ki jih je imel Straker pri sebi, ko ste ga našli ubitega, nisem razkril samo njegovega namena, temveč tudi vzrok zločina, ki ga je hotel izvršiti. Vi živite med svetom, gospod, in poznate razne človeške navade. Ali se vam ni nič čudno dozdevalo, ko ste videli, da ima Straker račun neke šivilje pri sebi, glaseč se na popolnoma tuje ime? Jaz menim, da ima vsak človek dovolj svojih računov poplačati, nikar, da bi plačeval in nosil s seboj račune drugih ljudi, naj si bodo tudi prijatelji njegovi. Akoravno plačujete vi svoje uslužbence prav dobro, gospod Rosš, sem vendar mnenja, da ti ne morejo kupovati svojim soprogam oblek, ki bi stale po dvaindvaiset funtov. Vprašal, sem gospo Straker po obleki, a ona ni vedela nič o njej. Vedel sem torej, da dotična šivilja ni izvršila obleke za gospo Straker, torej na vsak način za kako drugo žensko. Posvetilo se mi je takoj v glavi, da gotovo živi Straker dvojno življenje. Zapisal sem si naslov šivilje in prepričan sem bil, da izgine na mah "skrivnostni gospod Darbyshire" s površja zemlje ter se prikaže za tem imenom Straker, ako pokažem njegovo sliko omenjeni šivilji. Zato sem ravno prosil Gregoryja za nadkonjar-jevo sliko. Sedaj mi je bila stvar namah popolnoma jasna. Straker je peljal konja v ono globel, kjer se ni videla goreča svečica. Med potjo je našel Simpson-ovo kravato, katero je ta na begu izgubil. Vzel jo je mogoče seboj, da preveže konju nogo z njo. Prišedš'1 v globel je stopil za konja in prižgal luč. Tega se je konj prestrašil, udaril je s kopiti nazaj, sluteč menda nič dobrega in zadel Strakerja na čelo. Vkljub dežju je ta že preje odložil svojo suknjo in jo obesil na grm, da lažje izvrši svoje delo. Rano pa si je prizadel na nogi sam med padcem. — Vam je sedaj vse razumljivo?" "Popolnoma," odvrne polkovnik, "vi ste čudovit človek; dozdeva se mi, ko tako pripovedujete, kot bi bili poleg." "Zadnji svoj dokaz bi kmalu pozabil. Domislil sem se, da tako prebrisan človek, kot je bil Straker, gotovo ne bi bil poizkusil šele konju one zareze v mišice, ne da bi se preje ne vadil v tem. Videl sem pri hiši ovce in odgovor, ki sem ga dobil pri onem vprašanju, ste slišali tudi vi. Torej sem pravilno uganil" "Vaša bistroumnost je čudovita, gospod Holmes." "Ko Sem se vrnil v četrtek zvečer v London; sem poiskal takoj dotično: šiviljo. ki je spoznala Strakerja na prvi pogled. A znan ji je bil pod imenom Darbyshire, katerega lepa žena ima posebno ljubav za krasne Obleke Brez dvomno ga je ta ženska mnogo stala in napravil jc ogromne dolgove. Da se'reši teh, hotel si jc pomagati na.ta sleparski način, kar ga je stalo žalibog njegovo življenje." "Še nekai niste povedali, gospod," opomni polkovnik Holmesa. "Kje pa je bil konj med tem časom?" ' Srebrožark" je pobegnil in ga je vjel eden izmed vaših sosedov. V tej zadevi ostanimo milostni; to pridr-žim zase. — Tu je obstal vlak; mislim, da smo v Chaphamu in v desetih minutah bo-demo že izstopili. Gospod polkovnik, ako 'naju hočete spremiti v najino .stanovanje, pokadimo vsak eno smodko in povedal vam bodem še druge podrobnosti, ki bi jih želeli vedeti." DENAR V STARO DOMOVINO pošiljamo: 25 kron za...................$ 5,20 50 kron za................... m.30 100 kron za................... 20.40 Amer. Slovenec, Joliet, 111. Rojaki, o priliki obiščite Slovenski dom kjer se toči vedno sveže in najboljše pivo, žganje, vino in druge pijače ter prodajajo najboljše smodke. V obilen poset se vam priporoča. 123 Pine Street, Prodajom tud: parobrodne listke ter pošiljam denar v staro domovino. John Povsha, lastnik HIBBING, MINN. VSAKDO "VE? DA MI PRODAJAMO BLAGO ZA MENJ KOT POLOVIČNO CENO. NAJLEPŠA PRILIKA DOBITI ZLATNINO POCENI JE SELA; PRI Ako kupujete pri nas si prihranite denar. B. BERKOWITZ, "Vd^if POPRAVLJAMO ure, stenske in žepne ter izdelujemo vsa v to stro',, spadajoča dela po najnižjih cenah, naše delo vam jamčimo. Popravnica. Govorimo tudi raz novrstne jezike. |rust\® 6JOŽEg lat 53.1 Ikoktobl «r h mUKEGl\ I ILL. 8 SLOVENEC. ti. FEBRUARJA 1908.---------- Rojaki, ki žele kupiti farmo ali zemljišča v Minnesoti; North Dakoti, Montani, Canadi in Texas-u isto lah ko store z mojem posredovanjem, ker sem zastopnik raznih družb, ki se ba-vijo s trgovino zemljišč. Cena obdelanih zemljišč je od $10 do $50 aker. Da je vse v redu se lahko prepričamo na sodiščih okraja v katerem je zemljišče. Ni se bati, da bp kdo opeharjen. Za resničnost in točnost mojega poslovanja garantirajo družbe, katerim sem podal varščino za veliko vsoto denarja. Izposlujem posojilo na zemljišča. Jaz sem bil sam na farmah nad 14 let in sem izprevidel, da bib ilo veliko bolje, ako bi se rojaki naselili na farmah nego v bližini fabrik, ker farmar je sam svoj gospod, in na farmi se ni bati, da ne bo kaj jesti ali piti, ako za stane delo v fabrikah. Pomislite, da žito raste in premoženje kmetov se množi, Jco farmer najslajše spi. Kdor želi pozvedeti več podrobnosti o kupovanju farm naj piše na: Mike Pesdirtz, KRANJSKA MESTA. 34 W. 22 Place, Chicago, 111. Premog NAJBOLJŠI Williiiii Lip Premog PRODAJEMO PO $3.50 tono. Za gotov denar. Razvažamo premog na vse strani mesta. Naročite ga pri nas, prihranite si denar. American Coal Co, Cor. Chicago in Columbia Sts. JOLIET, ILL. OBA TELEFON ŠTEV. 67. Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les. če boi kupoval od nas, ti bomo v»« lej postregli i najnižjimi tržnimi ce nami...Mi imamo v zalogi vsakovrst nega teta.. Za stavbo hiš in poslopij mehki in in trdi les, late, cederne stebre, desk« in šinglne vsake vrste. 11 M" t Nas prostor je na Deaplaines ulici bVzu novega kanala. Predno kupiš LUMBER, oglasi ». pri nas in oglej si našo zalogo! Mi t« bomo zadovoljili in ti prihrinili denar W. J. LYONS, Naš Office in Lumber Yard na voglu DES PLAINES IN CLINTON STS. Denar na posojilo. Posojujemo denar na zemlji®5» pod ugodnimi pogoji. Mtjnroe Bros Tie Joliet national Mi RAZPOŠILJA DENAR NA VSE KRAJE SVETA. T. A. MASON, predsednik. G. M. CAMPBELL, podpredsednik ROBT. T. KELLY, blagajnik. Na voglu Chicago in Clinton ulic. EC al o, JoJfirrv! Kje si pa bil včeraj? Saj veš kje, tam kjer je največ zabave. Ali še ne veš, da je največ zabave v GOSTILNI. JOHN KOŠIČEK, 590 S. Centre ave. CHICAGO. ILL Pozor, rojaki Naznanjam, da sem otvoril GOSTILNO, kjer točim izvrstno "Elk Brand" pivo, fino žganje, dobro vino in tržim dišeče smodke. Rojaki dobrodošli! Math. Stefanich 400 Ohio St., Joliet. 111. III. KRANJ. Tam, kjer Kranj na trdi skali, Sedež svoj star kaže zali, Ona zemlja slavo glasna Moja vlast je, dom je moj. j Cimperman. | Od Kamnika proti severo-zahodu in jugu se razprostira široka, rodovita ravnina. Če potuješ po njej, vrstijo se ti na levo in desno lepe vasi; pozdravlja te cerkev za cerkvijo na planem «in po holmcih. Proti severu skle pajo to ravnino Karavanke, proti se-vero-zapadu pa juliške alpe, izmed katerih se vzdiguje Triglav veličastno k nebu. Malo pe v sredi te ravnine ob pogorji, tam, kjer se steka Kokra v mater Savo, stoji majhno, a zaradi kupčije in obrti- jako cvetoče mesto Kranj. Kranj je v zgodovini Kranjske voj-vodine jako znamenito mesto; po njem je dobila vsa dežela svoje ime. Ta kraj so si bili mejni grofi izbrali v svoja bivališča ter so bili postavili trdnjavo; od tod njegovo nemško ime "Krainburg". V ta namen je bila pa tudi še posebno primerna lega tega kraja ob strmem bregu dveh rek, ki jih je varovala sovražnih napadov. Na tem kraji ob izlivu Kokre v Savo, stalo je vže za časa Rimljanov starodavno "mesto Santicum. Ko si je bil pa 788. leta podjarmil frankovski kralj Karol veliki sedanjo Kranjsko, razdelil jo je v krajine (marke). Vendar je imela dežela še svoje lastne slovenske kneze, ki so bili podložni furlanskim mejnim grofom. Ker se mejni grof Balderik ni ustavljal raširje-vanju Bulgarov, bil je 828. leta odstavljen za kazen. Njegova grofija je bila razdeljena na štiri mejne grofije, med katerimi je bila tudi 1 Kranjska, obsezajoča Gorenjsko stran in jeden del Koroškega. Kranjski mejni grofi so bili podložni kraljevim namestnikom na Bavarskem, pozneje koroškim vojvodam in slednjič oglejskim patri-jarhom. Glavno mesto Kranje ali Kranjske marke je bil Kranj. Nemški kralj Ljudevit je izročil 854. leta vladarstvo na Koroškem in Kranj skem svojemu sinu Karlmanu. Karl-man je vladaril dlje časa v Kranji; a vendar je še pred smrtjo prepustil vladarstvo svojemu sinu Arnolfu. Pozneje 972. leta je izročil cesar Oton I. Kranjsko marko Kunonu, ki se je zval na ime mejnega grofa Kranjskega ter je baje bival v Goričanih. Leta 974. se najde v Kranji mejni grof Popon, 989. leta Waltilon, 1011. leta Uldarik I., 1040. leta Eberhard, 1058. 1. Uldarik II., 1173. leta Bertold II., iz slavne tirolske rodovine Andeksov, in 1253. leta "gospod Kranjske" Ulrik, sin koroškega vojvode Brnarda. Omenjenega leta je namreč Ulrik v Kranji spravil frižinskega škofa Konrada II. z ^jegovim oskrbnikom v Loki Henrikom pl. Helke in prevzel poroštvo, da se povrne škofu nekaj denarja. Pozneje je prišel Kranj v last Oglej skim patrijarhom, kakor je bilo vže poprej omenjeno, a vojvodske pravice so še ostale koroškim vojvodam. Henrik IV. je namreč podelil Kranjsko marko oglejskej cerkvi v dan 13. maja 1093. leta. Vže nekaj let popreje (1077. leta) je daroval Henrik IV. is-tersko in kranjsko mejo oglejskemu patrijarhu Sighardu. Ker je pa še istega leta umrl nagle smrti Sighard v Ratisbonu, kamor je hitel kralju se, svojo vojsko na pomoč, dal je Henrik po nasvetu slabih svetovalcev istrij-sko in kranjsko krajino koroškemu vojvodi Luitpoldu, a ne novoizvoljenemu patrijarhu, ki je bil potegnil s papežem. Zdaj je kralj to poravnal. — Začetkom 13. stoletja je imel zopet bavarski vojvoda Ludovik Kranj v svojini, a okoli 1230. 1. dobe ga zopet oglejski patrijarhi. Za tega časa je bil v Kranji župnik Peter, kakor je razvidno iz pogodbe, ki jo je sklenil s Tomažem, opatom vitrinjskega samostana, zaradi desetine in dohodkov cerkve Preddvgrske. Leta 1266. je bival v Kranji koroški vojvoda Ulrik, kjer je v dan 22. avgusta izročil frižinskej cerkvi nekatere zemljake. Ko je umrl češki kralj Rudolf, sin cesarja Albrehta, izvolili •SO Čehi v dan 3. julija 1307. leta mesto njegovega brata Friderika Habsburškega, koroškega vojvodo Henrika kraljem. Zaradi tega se je maščeval cesar Albreht nad vojvodo koroškim s tem, da je napadel njegove dežele. Na Kranjsko sta prilomastila goriški grof Henrik in ortenburški Majnard I.; podjarmila si deželo ter si za plačo pridržala Višnjegoro,Kamnik in Kranj v zastavo. A vže 1310. leta se je moral koroški vojvoda umakniti nemškemu kralju Henriku VII. Vsled pogodbe je dobil sicer Koroško nazaj, a kranjska posestva," toraj tudi mesto Kranj, moral je odkupiti od Friderikovih vojskovodij. Še le 1315. 1: je odkupil koroški vojvoda in bivši češki kralj Kranj od Majnarda Ortenburškega vsled privoljenja cesarja Friderika. Tekom časa je bil Kranj svojina celjskih grofov. Leta 1431. je prepustil nadvojvoda Friderik celjskemu grofu Hermanu stolp v mestu. Ko se je štiri leta pozneje nnel prepir med avstrijskima vojvodoma Friderikom in Albrehtom zaradi razdelitve dežel, potegnila sta celjska grofa Friderik in Ulrik z Albrehtom. Janez Vitovic, vojskovodja celjskih grofov je napa- del 1435. leta v nekej temnej in viharne j noči Kranj ter ga je obvladal. Ali ni se dolgo veselil te zmage: Ko je poslal cesar Friderik pomoči, polastili so se njegovi vojaki ravno tako tihotapilo po noči mesta, zajeli posadko Albrehtovo in celjskih grofov ter jej pobrali konje in orožje. Ker pa celjski grofi tudi v naslednjih letih, kakor se kaže, niso v miru pustili cesarskih podložnikov, pisal je cesar Friderik IV. v dan 2. avgusta 1437. leta iz VVie-ner-Neustadta celjskemu grofu Ulriku ter resno tirjal, naj on in njegovi ljudje puste v miru cesarske podložnike, sosebno naj ne nadlegujejo kranjskih meščanov. Če meni, da ima kaj tir-jati od podložnih, naj si išče pravice pri vicedomu Kranjskem. Čestokrat so tudi vladarji sami v Kranji ostajali. Tako je 1357. leta bival v mestu nekaj dni cesar Friderik IV., prišedši iz Ljubljane, ter je tu nekaj pisem potrdil. Tudi cesar Leopold, potovaje (1660. leta) v Ljubljano, da se mu stanovi poklonijo in prisežejo zvestobo, prenočil je v dan septembra omenjenega leta v Meščani so sprejeli svoje zelo slovesno. V dam25. leta je prišel pa cesar Karol VI. v Kranj. Ondašni sodnik Nikolaj Adel-man ga je pozdravil z nagovorom. Prenočil je v baron Ek-ovej hiši. Tudi mogočni grofi Ortenburški so imeli v Kranji svoje posestvo. Leta 1256. je odločil koroški vojvoda in takratni lastnik mesta ortenburškima' grofoma Henriku in iku kraj v Kranji, kjer si smeta sozidati trdnjavo. Ali ne smeta nobene kvare s tem narediti meščanom, sicer bi jo morala na vsak način poravnati v šestih tednih. Med tem jima je umrl oče. Med bratoma nastane prepir zaradi razdelitve očetove deščine. Leta 1263. se poravnata tako, da je dobil Henrik posestva na Gorenjskem do Sore, tedaj tudi trdnjavo ali grad "Kizelstein" v Kranji. To ime je dobil grad skoraj gotovo mnogo let pozneje od lastnika Janeza Kizeljna. Leta 1578. mu je dovolil nadvojvoda Karol, da sme imenovati svoje stanovanje v Kranji "Kizelstein". Ob jed-nem ga je oprostil vseh davkov, ki so jih morale plačevati druge hiše v mestu. Leta 1592. je grajščino zastavil Krištofu in Francu Mazgonu v Or-teneku za 14000 goldinarjev. V poznejših letih se nahaja (1639.) lastnik gradu "Kizelsteina" Henrik Paivtdeiser, za časa Valvazorja pa grof Franc Barbo. Danes je v njej c. kr. okrajno glavarstvo. V srednjem veku so se kranjski vitezi večkrat shajali v Kranji v tako imenovanem turniru, ki je bil najbolj priljubljena viteška igra. Leta 1311. je pri tacih igrah ubil kameniški vitez Diepold poslednjega gospoda iz graščine Landpreis v Mirnopeškej župniji na Dolenjskem. (Konec prih.) Pomanjkanje premoga. Dunajski občinski svet bo prosil državni zbor, naj sklene glede premoga postavo, ki bo imela sledeča določila: 1.) Se ne dado več privatnim osebam dovoljenja iskati rudnikov. 2.) Se zasebni rudniki počasi podržavijo. 3) Prepove se velika trgovina s premogom. Emil Bachman 580 South Centre Avenue. Chicago, III. Slovanski tvorničar društvenih oti znakov (badges), regalij, kap, bande in zastav. Velika zaloga vseh p»> trebščin za društva. Obrnite se name kadar potrebujet" kaj za društvo. Pišite slovensko. K* tolog na zahte.anje zastonj. BRAY-EYA LEKARNA se priporoča slovenskemu občinstvu v Jolietu.:::;::: Velika zaloga. Nizke Ctne. .. .104 Jefferson St, blizu mosta..... OBLEKE ČEDITI IN ČISTITI je naše delo. Gladimo obleke vsake'' vršte. Prinesite jih k nam; mi jih popravimo, da izgledajo kot nove. Prvi uzorec našega dela vas bo prepričal. Delo izgotovimo točno za mal denar. JOLIET STEAM DYE HOUSE, James Straka & Co. 620-622 Cass St. JOLIET, ILL. Pokličite nas po telefonu N. W. 488. Chicago 489. Iohn Golob 608 N. Broadway Joliet, Illinois (»♦O* Izdelujem Kranjske harmonike vrste in sicer. , 4 do 5 glasne. Cena od_$35_do $100 Na željo tudi popravljam in uglasu-jem harmonike in orgije. Hm Henrik H. & Meuno H. S JS SEN Sobe 201 ln 202 Barber Bldg. JOLIET, ILLINOIS. (JATIVI NOTAR Kupuje in prodaja zemljišča v mestu in na deželi. Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drugi po-[ škodbi. Zavaruje tudi življenje proti ii .am in boleznim. ije vsakovrstna v notar-cVr> ko spadajoča pisanja. nemško in angleško Prva in edina slovenska tvrdka v Amer. Kilni pasovi. MI IMAMO NAJVEČJO ZALOGA KILNIH PASOV V MESTU. CENA li.oo do ts.oo. PLEXER & REICHMAM LEKARNARJA Cor. Bluff and 6* cha go Street JOLIET. ILL. POZOR, ROJAKI! urejeno Moderno »ostilno National Buffet v katerej bodem točil najboljše por-terjevo pivo, izvrstno žganje, domače vino in prodajal dišeče smodke. Prodajam premog. Rojaki Dobrodošli! ANTON T. TERDICH, 203 Ruby St. N. W. Phone 825. Joliet, 111. VSIH CERKVENIH IN DRUŠTVENIH POTREBŠČIN. John N. Gosat Co. 719 High St., West Hoboken, N. J. Se priporoča Preč^duhovščim in cerkvenih predstojnistvom za izdelovanje vsakovrstnih cerkvenih Para-mentov, Zastev (Banderjev) Križev, Podob, Slik, slikanje in dekoriranje cerkva i.t.d. Slavnim Slovenskim Društvom v napravo Zastav, društvenih znakov, Regalij gumbov (buttons) vsako vrstne društvene UNIFORME, i. t. d. Z bratskim pozdravom JOHN N. GOSAR CO. Član K. S. K. J. in J. S. K. J. Ne naročaj pri ptujcu, bodeš opeharjen Nikjer boljše in cenejše. Svojim k svojim. Podružnica: 4824 Blackberry Street, Piittsburg, Pa. Rodovitna zemljišča v državi Michigan, Ogemaw Connty po $7.50, v Missouri od $7.50, v Texas od $15 naprej aker. Obdelana in neodelana zemljišča v vseh državah Amerike. Vozne listke (šifkarte), zavarovalnine, pošiljanja denarja, na vse kraje, izterjevanje zapuš čnine ni vsa notarska dela po najnižjih cenah preskrbi. John J. Pollak, 534m W. 18th St. Chicago,111. COMPAGPi GENERALE TRANSALANTIQUi FRANCOSKA PROGA. Kratka zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvatsko. LA PROVENCE 30,000 H. P. LA SAVOIE 32,000 H. P. LA LORRAINE 22,000 H. P. LA TOURAINE 15,000 H. P. Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbe. Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila. Parniki odplujejo vsak četrtek. Glavni zastop na xg State Street, NewYork Maurice Kozminski, glavni zastop nik za zapad, 71 Dearborn St., Chicago Frank Medosh, agent, 9478 Ewing Ave. So. Chicago, 111. A. C. Jankovick, agent, 2127 Arc her Ave., Chicago, I1L Paul Starič, agent, 110 South 17th St., St. Louis, Mo. vtutf. Joliet. ill. FINO PIVO V STEKLENICAH. BOTTLING DEPT. SCOTT and CLAY STS. OBA TEL. - Največja innajstarejšahranilnica na Kranjskem. Kranjska hranilnica v Ljubljani. USTANOVLJENA LETA 1820. sprejema vloge in jih obrestuje po 4 odstotke ter plačuje rentni davek sama. Hranilnih vlog je bilo koncem leta 1906. nad 69 milijonov kron. % i Rezervni skladi znašajo 9,270,313 kron. Vsega upravnega premoženja je bilo glasom računskega sklepa 85,105,396 kron, in sicer znašajo med drugimi zakladi: Zemljeknjižno zavarovane terjatve..............37,877,422 K Posojila občinam in kor- poracijam............ 1,979,582 K Menice................. 738,000 K Vrednostni papirji....... 32.977,286 K Vrednost hiš v Ljubljani, Trstu in Dunaju ter graščin ............... 2,920,893 K Čisti upravni dobiček—razen vsot, ki se pridenejo rezervnim zakladom—je odmenjen dobrodelnim in občekorist-nim zavodom, društvom in podjetjem na Kranjskem.