a 1912 m„ ji wm I. Ul u». 81 8; H.M II l|i 11.1 illll i. J) asgpe Tahaja Setftek; »ko je t» dan praznik, dan poprej. — Yfe pošiljatve (dopisi, reklamacije, vprašanja itd.) je pošiljati na naslov: HHarodni List" v Celin. — Reklamacije so poštnine proste. -- Uredništvo: Dolgo polje štev. 1 as „Narodni List" stane ta oelo leto 4 K, ca poi leta H K. «» četrt leta 1 K. Za Ameriko ju droge čtiele oa leto 5 K «0 »in. NaroSnina te platoje vnaprej. : ^vtameznk itewilka # 1»' ........... Oglasi »e račapa|c pa 16 vinarje* ena petil vrat«. -Pri veJkratcih objavah inaten j^past po dogovoru. Prlitoi biiie f» oglase je plaDevati po poŠti ua nailor: „w ar o-i 11 Liitu v Celi«. V živo zadeli! Naši shodi in razkritja našega časopisja o nepoštenosti klerikalne obštrukcije so povzročile popolno zmešnjavo v glavah klerikalnih politikov. To vsaj dokazujeta zadnji dve številki »Straže«, kjer se zaletavajo klerikalni mazači od ene trditve v drugo. Pravijo, da narodna stranka ni bila poučena o dogodkih. Seveda I Vsepovsod so proglašali, da bodo obštruirali naprej, še celo deželnega odbornika Robiča so poslali v Št. Ilj, da je podal to izjavo, istočasno so pa mešetarili. Ljube duše, vse to smo tudi mi vedeli, zakaj poznamo dobro Vašo politično lumparijo. A baš to slednjo smo na naših shodih ljudstvu pokazali v pravi luči, in povedali smo mu tudi, da se bodete konečno kakor plahi zajci umaknili, ne da bi imela Vaša dveletna komedija le najmanjši uspeh za slovensko ljudstvo na Štajerskem. To dokazatj se nam je posrečilo, in odtod Vaša besnost, Vaša divja jeza. Kar besedičite v »Straži« glede cest, dalje glede tega, da smo se »prodali Nemcem« iri kar je šč teh Vaših znanih laži v sili, bomo ž njimi jJVlnierrio obračunali na naših prihodnjih shodih ter bomo tudi na teh slučajih dokazali ljudstvu Vašo lažnivost in propalost. Naši duhovniki. Piše slovenski kmet. Narod naš, veren od nekdaj, je čislal svoje duhovnike, ker je v njih videl naslednike Kristusa. V cerkvi so učili le verske resnice, budili v ljudstvu bratoljubje, oznanjevali mir in bili kristalnočisti Rodoljubi. Na zunaj so se posvetovali z mero-dajnimi posvetnjaki, ne da bi si prvenstvo svojili, o vsem, kar je bilo v blagcr naroda, doma pa so skupno z izkušenimi možmi ugibali o potrebah domačega kraja, ter marsikaj koristnega ustvarili. Ali se moremo potem čuditi, da je ljudstvo visoko cenilo in z vso spoštljivostjo slušalo svoje duhovnike, kar so si tudi v resnici zaslužili? In danes? Cerkev ni več hiša božja. Prižnica ni več mesto, s katerega se naj oznanuje božja beseda, ampak sovraštvo med farani, obrekujejo se naprednjaki, slikajo se ljudstvu kot brezverci, dasi ni dokazov za to. Spovednica je agitacijsko mesto zoper napredno časopisje; smrtni greh je postranska stvar — lahko odpustljiv — le čitanje naprednih listov ne dobi odveze. Najsvetejše se v češčenje ne izpostavlja več kot nekdaj ob velikih praznikih ali velevažnih dogodkih katoliške cerkve, ampak ob času volitev kot agitacijsko sredstvo proti lastnim bratom - katoličanom, med tem, ko nasprotno duhovniki volijo luterance in najhujše sovražnike našega naroda. Bogoslovje ni več zavod, kjer bi se naj bodoči duhovniki učili resnic sv. vere in vzornega pastirovanja, ampak izgojujejo jih tam za spretne agitatorje. Mladi kaplan nastopi prvo faro, ni še raztrgal par podplatov svojih čevljev v fari, pa že hoče komandrati. Ne ugajajo mu tamošnje naprave, ne razni zastopi, vse hoče urediti po svoje. Častitljivega sivolasega svojega župmka, kteri je v pravem pomenu besede dušni pastir in se ne briga za posvetne reči, pa zasmehuje in obrekuje pred farani, dobro vedoč, da ima zaslombo na višjem mestu. Pa zdražba v domači fari tem kaplanom ne zadostuje; hočejo se izkazati kot spretni agitatorji, da dobijo potem mastne fare, hodijo ob času raznih volitev agitirat v sosedne župnije. Čudno, da teh vsiljivcev nikdo s polenom v roki ne nažene domov. Kaplani hodijo po agitacijah, starčki župniki pa (dobre dušice!) hodijo mesto njih po uro daleč na spoved. O ti ubogi narod slovenski, preganjajo in v narodno pogubo vodijo te tvoji lastni svečeniki in ti jim poljubljaš pete, s katerimi te teptajo. Boš-li skoraj uvidel zmoto, da ti brez-domovinci pod zaščito sv. vere delajo za svoje dobro in v tvojo škodo? Tem mlečnozobnežem pa bi zaklical v spomin besede pesnika: Ljubezen Krist učil je — vi sovraštvo, Sovražil laž je — vam je laž junaštvo, Oznan'val mir je — boj vi med narodi, O pojdite iz svetišča — sram vas bodi! Deželni zbor štajerski. Seja 16. januarja. Dne 16. tm. se je deželni zbor zopet sestal. Poslance je pozdravil dež. glavar grof Attems in jih pozival k stvarnemu delu, istotako namestnik Clary. Za zapisnikarja sta izvoljena dr. Negri in dr. Verstovšek. Prihodnja seja se je določila na jutri 19. t. m. Predloženih je cel kup predlog dežel, odbora, tako glede uprave dež. fondov v 1.1910, proračun za I. 1912; dalje poročila o prošnji občine Ljubno za pobiranje stavbene t&kse, o prošnji za delitev občine Sv. Jakob v Slov. Gor., o prispevku za železnico Ljutomer-Ormož, o ustanovitvi meščanskih šol v Trbovljah, Št. Jurju ob juž. žel. n Žalcu, o ustanovitvi deželne vzorne trsnice v šoštanjskem okraju itd. Deželni proračun izkazuje 37,112.618 kron potrebščin in 21,042.238 kron pokritja, torej 16.070.380 kron primanjkljaja. Kako je z vojsko? Zadnji teden ni prinesel posebnih novic razun ene o pomorski bitki med italjanskim in turškim brodovjem. Dne 12. tm. se je poročalo uradoma iz Rima, da se je 7. jan. vršila v egejskgm otočju pomorska bitka med Italjani in Turki. Italijanske križarice Piemont, Garibaldi in Bersaglieri ter nekaj torpedovk so izsledile 7 turških bojnih ladij in eno oboroženo jahto. Italijanske ladijč so naskočile turško eskadro, vnel se je hud boj, v katerem je bilo vseh sedem turških ladij potopljenih, jahto so pa Italijani z vso posadko ujeli; večina posadke na potopljenih ladijah se je potopila, le malo se jih je moglo rešiti. Škoda italijanskega brodovja je jako neznatna. — Dne 15. tm. pa poroča londonski list »Morning Post« iz Tripolisa sledeče: Dne 11. tm. so začeli Italijani prodirati iz Homsa proti jugu. Arabci in Turki so jih zapletli v bitko in so se morali Italijani umakniti. Turki so jih zasledovali, kmalu So začeli Italijani bežati in Turkom se je posrečilo skoro cel italijanski polk popolnoma uničiti. Italijani so zgubili nad 400 mož, mnogo orožja in municije. Turške izgube so neznatne. Iz Petrograda poročajo, da je ruski minister zunanjih zadev Sasanov začel delati na to, da bi se sklenil med Turčijo in Italijo mir. Turčija bi naj pripoznala aneksijo Tripolitanije s strani Italije, Italija pa bi naj plačala gotovo odškodnino in prevzela del turškega državnega dolga. Na Dunaju v diplomatičnih krogih o teh posredovanjih nič ne vedo. Dogodki na Kitajskem. Mongolski knezi so zopet sklenili se obrniti na Rusijo za varstvo in če bi Rusija ne hotela poseči vmes, hočejo poklicati na pomoč Japonsko. Ruska vlada je uradoma obvestila vse velesile, da bo v slučaju notranjih nemirov v Mongoliji svoje tamošnje interese varovala če treba tudi z orožjem. V diplomatskih krogih vlada mnenje, da se Rusija pripravlja na korak, ki bo odločilen za njeno moč na dalnjem izhodu. Iz Petrograda se poroča, da so ruske Čete na treh mestih prekoračile rusko-mongolsko mejo in se pomikajo proti središču dežele. Iz Pekinga poročajo 15. tm., da je pleme Manžuv sklenilo, da je odstop cesarske rodbine potreben, če se hoče državo obvarovati še pred večjo nesrečo. Cesarica-vdova je baje privolila v to in želi le, naj se ukrene primerno za njeno in njene rodbine varstvo. Ji političnega sVeta. Kako je postal dr. Šušteršič kranjski deželni glavar? O tem ima dunajska nem. korespon-d-testantskih in katoliških klerikalcev ((konservativcev in centruma). To se jim je izjalovilo, dasi so klerikalci obeh ver nekaj mandatov izgubili. Najslabše so odrezali liberalci, ki so dobili pri prvi volitvi komaj 4 mandate. Mogočno so narasli socijalni demokratje, ki so dobili za en miljon glasov več nego pri zadnjih volitvah; do-zdaj so imeli 55 poslancev, zdaj pa po jih dobili že pri prvi volitvi 64 in v 120 okrajih so prišli v ožjo volitev. Povsod zamotan položaj. V Turčiji si visoki v adni krogi vkllub temu, da imajo toliko posla z Lahi, niso nič kaj složni. — Na Španskem je te dni ministerski predsednik Canalejas kralju sporočil, da odstopi on in cela vlada. Povod temu je sledeči: V Culleri, 20 km južno od Valencije, so se spnntali mornarji. Sedem mornarjev je bilo obsojenih na smrt. Vlada je predlagala kraiju 6 mornarjev v pomiloščenje, enega pa ne. To je izzvalo med delavstvom velikansko razburjenje, ki se je razširilo celo med vojaštvo. Zato je Canalejas kralju predlagal, naj tudi sedmega mornarja pomilosti in je ob enem podal svojo ostavko. Ker je kralj sedaj tudi sedmega pomilostil, je Canalejas zopet prevzel vlado. — Na Francoskem je zaradi nesporaznmljenj v zadevi m »rok finskega vprašanja in tozndevne no- godbe z Nemčijo vlada tudi odstopila. Novo vlado je sestavil Poeiikaič. Listi imenujejo to novo nii-uisterstvo „veliko ministerstvo"4, ker so v njem najslavnejši možje francoskega političnega sveta (Delkasč, Miler&nd. Brijžnd, Bu'žo&. Bnr*6 itd.). Ztimuji minister grof Aebrenthal je oil« stopil. Cesar je vzel njegov odsiop na znanje. Vendar še nekaj dni os ane Aehrenthal na svojem mestu. Njegov naslednik bo baje dozdajnt avstrijski poslank v Petrogradu grof Berchlholdl Kmečki ples 21. januarfa 1912 ob 8. uri zvečer v vseh prostorih Nar. Doma v Celju. Vojaška godba. Hrvaški sabor je sklican na 7. februarja. Ban Tomašič bo takoj po otvoritvi odstopil. Njegov naslednik bo menda bivši ban grof Pejačevič. Turški državni zbor je sultan razpustil. BeležH«. Neverjetna zagrizenost. Mariborska „Straža" poroča, da je g. Al. Škof, ki ima vse živinozdrav-ske izpite, prosil za izpraznjeno mesto živino-zdravnika v Marnbergu. Toda marenberški okrajni zastop se je izjavil proti nastavljenju g. Škofa, dasi je živinozdravnik v okraju krvavo potreben. Nasprotoval pa je temu le, ker je g. Škof Slovenec. Res skrajna zagrizenost! Značilno je, da je nato nemški okrajni zastop v Ivnici (Eibis-waldu) prosil za nastavljenje g. Škofa in se ga nič ni bal kot Slovenca. Vedno ostane rek resničen: Janičar je hujši od Turbina, nemškutar slabši od Nemca! Odvetniški izpit je napravil g. dr. Florijan Kukovec, odvetniški kandidat v Ljubljani. Naseliti se namerava baje kot odvetnik na Koroškem. Zlato poroko je obhajal 14. c. m. znani slovanski učenjak jezikoslovec Vatroslav pl. Jagič. Star je 76 let, njegova žena 74, Nabori leta 1912 se bodo, kakor se poroča iz merodajnih krogov, vršili že na podlagi nove brambne postave; ker pa ni misliti, da bi ta bila do 1. marca rešena, se bodo nabori skoro gotovo zopet preložili na poznejši čas. Iz šolske službe. V zadnji seji je deželni šolski svet podelil oblastveno dovoljenje nemški šoli v Vuzenici, ki jo je ustanovil nemški šul-ferajn. Torej zopet ena nemška mučilnica več! — Nadalje je bil imenovan provizorični učitelj na Sladkigori, Herman Cerino, stalnim učiteljem isto-tam. — Definitivna učiteljica v Artičah Marija Jnrko je imenovana za učiteljico na trirazrednici v Šmartnem na Pohorju. — Trirazrednica v Dolu se je razširila v štirirazrednico. Otroče! Duševno revše in politični otročaj Linhart je zapisal v „Štajercu" svoje modre misli o nastopu narodne stranke v zadevi klerikalne obštrukcije. Kako mnenje ima Linhart o naših voditeljih, je seveda ravnotako vseeno, kakor je nam vseeno, če bo trebalo Linharta že čez eno leto ali šele čez deset let vtakniti v Feldhof. Linhart je zapisal tudi, da „oni", t. j. štajerči-janci ne bodo šli (v zadevi obštrokcije) za narodno stranko po kostanj v ogenj. Ali ste tako domišljavi ali tako skrajno neumni, eno od tega bo, „sodrug" Linhart! Amen. Čujte, čujte! Glasom poročila „Straže" je graški „Tagblatt" 14. tm. prinesel članek, v katerem se trdi, da je narolna stranka v boju proti klerikalni obštrukciji prosila štajerčijance za pomoč. „S tem so naše vesti o zvezi Nemcev in nemškntarjev z liberalci potrjene", pristavlja „Straža". Sedaj naj še priobči Linhart pismo, ki mu ga je tozadevno pisal n. pr. Spindle., in vse bo odkrito. Bog se nas usmili! Da so pri „Straži" taki osli, še dozdaj nismo verjeli! O zvišanju doklad da molčimo, pravi,Straža'. Gospodje bi si radi pomagali iz zagate, v katero smo jih spravili, z najrazličnejšimi lažmi. Zato jim priporočamo, naj še enkrat vzame.o v roke zadnji „Nar. List", pa naj čitajo naš uvodnik. Ce kot katoličani imajo še kaj vesti, jih bo vsaj sram! Kajti dejstvo je, ki ga znova pribijemo, da smo mi bili od prvega početka sem nasprotni zvišanju doklad, ki bi zadelo nižje sloje, klerikalci pa so I. 1909, komaj da so prestopili prag deželnega zbora, glasovali za zvišanje doklade na pivo. To zanikajte v „StražiM, če morete, 'ažnjivci! Izredna je politična pamet našib .klerikalcev. Tako so na nekem shodu pri Sv Emi po govoru nekega Žebota sprejeli rezolncijo: 1. naj klerikalci vztrajajo v obštrukciji, 2. naj se zavzamejo za regulacijo Meštinjšice i i Sotle. Kako bo mogoče v obštrukciji, torej pri nedelu deželnega zbora doseči regulacijo teh potokov, to bo zmogla seveda le sijajna politična modrost poslanca Vrečka in njegovih tako „pametno mislečih" voliicev, kakoršni se očividno nahajajo pri Sv. Emi. Pa najlepše so Slovenke! Gdč. Angela Pavlič iz Rajhenburga je bila dne 13. t. m. na hrvatskem sokolskem plesu v Zagrebu izvoljena kot najlepša krasotica. Odbor hrvatskega Sokola ji je poklonil zlat medaljon zbriljantom. Časiitamo. Zimo smo torej končno vendar dobili. V torek po noči nam je zapadel precej visok sneg, ki je včeraj še cel dan naletaval. Iz Amerike, Nemčije in tudi z Dunaja poročajo o siiuo hudi zimi, ki je zahtevala že mnogo žrtev. Brežic »Kraj. Klerikalni sbod v Rajhenburgu dne 6 tm. je bil pač prava pokveka. Našteli smo okoli 90 poslušalcev, med katerimi je bilo zanesljivo dve tretjini nevolilcev, sestoječih iz šolarjev, (Kako ie to, da se dovoli otrokom pristop na polit, shod? Op. stavca.) žen°k in mlečnozobih fantičev. Dr. Jankovič je nervozno stopical po dvorani ter povpraševal: „Ali ne bode več voliicev?" Oba govornika sta premlevala stare fraze o obštrukciji ter napadala dr. Kukovca. Konečno se je pa vsem pametnim ljudem nudil prizor za bogove. Dala se je obštrukcija na glasovanje. Seveda so vsi klerikalci glasovali za njo in pri protiglasovanju so zopet dvignili roke. Župnik Cerjak je porudel od sramote, da ima tako politično, zrele ljudi, na shodu. Začel je klicati: „Kaj niste z rezolncijo zadovoljni?" In ko se je slednjič shod zaključil, je ostalo vse tiho in zopet je moral župnik poseči vmes ter poživljati ljudi, naj vendar kličejo živijo. Sedaj pa bobnajo po svetu o imenitnem shodu! Blamaža pa taka! Shod v Rajhenburgu se vrši v nedeljo 21. jan. 1912 pri g. Leskošku po prvi maši (ob 8. uri) zjutraj. Govori o političnem položaju in o deželnem zboru deželni poslanec dr. Tekoslav Kukovec. Neprijetna posledica ubštrukclje. Iz Kapel pri Brežicah nam pišejo: Pri nas imamo za osn-šenje mokrotnih travnikov posebno zadrugo, ua kateri so osobito iuteresirani posestniki iz Jare-slavec in Vel. Obreža. Inženirji so že napravili po prav mučnem delu načrt za osuševanje travnikov. Stroški so proračunani na 39.260 K. Država hoče prispevati 15 482 K. a le pod pogojem, da bo prispevala dežela 30%, to je 11.778 K. Deželni odbor štajerski je pisal te dni načelniku omenjene zadruge g. Stergarju pismo, v katerem prayi, da dežela svoje podpore ne more izplačati, ker mora vsled obštrukcije do skrajnosti varčevati. Vsled tega vlada naravno med zadrugarji, ki so svojih 12.000 K že vplačali in bi radi imeli osuševanje čimpreje izvršeno, veliso razburjenje. Iz Brežic. V noči od 9. na 10. t. m. je neznani vlomilec vlomil v gostilniške prostore „Na-rodaega doma" ter izpraznil vse nabiralnike in blagajno gramofona. Udri je tudi v trgovino tvrdke Uršič in Lipej, kjer je pobral iz nočnih blagajn drobiž in se na novo preoblekel. V spomin je zapustil svoje umazano perilo in svoje raztrgane čevlje, ki jih je zamenjal z novimi. Iz Buč. Z ozirom na naš dopis v št. z due 11. t. m. o shodu na Bučah in o vsebini dr. Jan-kovičevega govora nam piše g. dr. Jankovič sledeče: „Ni res, da sem na shodu v Bačah dne 31. grndna 1911 rekel, dfl učiteljstvo ne zasluži zvi* šanja plač, res pa je, da sem le rekel, da se za regulacijo učiteljskih plač potrebna svota ne naloži na davek kmetom, ampak dragim stanovom; ni res, da kmet naj rajši da ta denar za tobak, ampak res je, da teh ali sličnih besed sploh nisem govoril." — Veselilo nas bo, če je trditev g. dr. Jankoviča resnična. Besedo ima naš dopisnik. OljsHi oKraj. Škandalozne razmere v celjski bolnišnici. Iz Celja nam pišejo: Ž* večkrat smo pisali o gospodarstvu oskrbnika Temmerla v celjski deželni bolnišnici, toda ta gospod se noče poboljšati. Deželni odbor je tudi slep in glnh — ali pa se strinja s koritarstvom in koristolovstvom pri de-želn h zavodih? Seveda, če je tako, potem ni noben čudež, da si ta Temmerl lahko kar jemlje v bolnišnici, kjer kaj dobi. Tako je spravil na svoje posestvo iz bolnišnice vse sode, steklenice, zaboje itd. Dvomimo, da je koga vprašal za dovoljenje in tudi kaj plačal. Ce potem bolnišnica enake reči zopet rabi, naj jih knpi, saj ima de žela toliko denarja, da je morala zvišati oskrbnino tudi v tretjem razredn, razredu revnih bolnikov! V poletju so bolnišnični hlapci pokosili Temmerlu vso krmo na travnikih, jo posušili in spravili domu. Ali plača dežela za privatne Tem-merlove opravke? Se.eda, prijetno je, če ni treba delavcev plačevati iz svojega, je dobiček iz posestva tem večji. Zidarji, ki so popravljali poleti pri poslopju bolnišnice, so čez dan zginili — na oskrbnikovo posestvo, da so tam zidarska dela izvrševali na račun dežele. Temmerl ima na svojem posestvu — katerega je menda prav zato kupil, da lažje deželo izkorišča — neko „gospo-dinjo". Ona sama pravi, Ha je „birčafterca". Naročil je v bolnišnici, da morata ruboga ženska" in njen sin dobivati — brezplačen obed in večerjo! Še celo služinčad gosp. oskrbnika naj živi dežela! Omenjena „uboga ženska" nosi tudi iz bolnišnice brezplačno pomije za oskrbnikove svinje. Za vzdr-žavanje bolnišnice služi tudi slovenski denar — pa bognedaj, da bi se od Slovencev za bolnišnico kaj kupilo. Vse potrebščine se kupujejo edinole pri Nemcih in nemškntarjih. ČUsih se dobe pri takih poslih provizije; oskrbnik Temmerl je seveda prepošten, da bi kaj takega sprejel. Di-žulni odbor naj vendar enkrat napravi temu gospodarstvu konec! Tu glejte! Glasom poročil nemških listov se je vršila dne 7. t. m. v Trbovliah prvikrat luteranska maša ob jako obilni udeležbi. Tu imajo trboveljski gg. kaplani hvaležno polje za delo, ki se jim bo bolje podalo nego politična hujskanja proti slovenskim bratom. Občni zbor „Slov. del. podp. društva r Celju" se je vršil minolo soboto ob lepi udeležbi. Predsednikom je izvoljen g. Anton Cerne, faktor Zvezne tiskarne v Celju. Lep- namizni okrasek si dobi vsakdo, kdor kupi cvetlično vazo, ki je razstavljena v izložbi pri gg. Priča & Kramar v Celju. Je to ročno delo g. Martin Pauharja; vaza je lepo izrezljana iz lesa. V Celju se je poročil odvetniški solicitator g. Avg. Vaš z gdč. Tončko Zabukovšekovo. Poučni govor o kmetijstvu bo imel v nedeljo 21. t. m. popoldne ob 2 uri v šoli na Lja-bečni potovalni učitelj g. Franc Goričan. Ker je tako predavanje posebno za današnje gospodarske razmere jako važno, se vsi, kteri se za napredek kmetskega stanu zanimajo, vabijo, da se shoda v prav obilnem številu udeležijo. »Lokalna železnica". Predstava, ki nam jo je nudilo v nedeljo naše dramatično društvo v Celju, je morala vsakogar zadovoljiti. Igra sama je pikra satira na politično udejstvovanje našega meščanskega špisarstva. Naši diletantje so se potrudili igro občinstvu vsebini in dnhu primerno tolmačiti in jim gre tokrat vsem brez izjeme topla pohvala. Dvomimo, da bi mogli igro poklicni igralci boljše uprizoriti. Cujemo, da se nam za nadaljno sezono pripravljajo še lepe novosti, govori se o „Možičku", o Finžgarjevi ,Naša kri", o ..Nebesih na zemlji" itd. Sejmi v celjskem okraju so dovoljeni: 22. jan. v Teharjih. 29. jan. v VojniivU, 5. febr. na Dobrni, 3. febr. v Kalobju in Trbovljah, 10. febr. v Št. Jurju ob j. ž„ 14. febr. na Ponikvi, 22. febr. na Teharjih in 24. febr. na Laškem. Na sejme se ne sme prignati živina iz občin Št. Pavel, Griže, Št. Peter v Sav. dol. ter iz Vranskega okraja. Shod na Ponikvi priredi v nedeljo 21. jan. 1912 po prvi maši (ob 9. url) »Politično in gospodarsko društvo za šmarsko-rogasko-kozjanski okraj" v prostorih g. Mart. Zdolšeka p. d. Pinterja. Govorilo se bo o položaju v deželnem zboru s posebnim ozirom na kmečki stan. Shod na Sladki Gori priredi »Politično in gospodarsko društvo za šmarsko - rogaško-kozjanski okraj" v nedeljo, 21. tm. po drugi sv. maši v prostorih g. Al. Rokavca. Govorilo se bo o položaju v deželnem zboru s posebnim ozirom na kmečki stan. Iz Celja. Zadnje tedne so se naši magiatra-tovci krčevito trudili, da bi našli vsaj kako malo nerednost v okoliškem občinskem gospodarstvu, katera bi se dala napram nerazsodnim okoličanom agitatorično izrabiti. Lansko leto so celo izpo-slovali revizijo občinskega denarnega gospodarstva v okolici po deželnem odboru. A revizija je imela za okolico le časten uspeh in nemškutarji so bil' grdo blamirani. Pri magistratu v resnici nimajo vzroka, da bi pometali pred tujina pragom. Še ni djlgo tega, kar se je izkazalo, da je občinski slnga Planinz poneveril 1400 K. Mož je ušel preiskavi in kazni s tem, da se je obelil. Na njega tudi ne pade toliko krivde, kolikor na magistrat sam, ki pušča, da pobirajo občinski sluge po mestu denarje za občino; zatrjuje se nam, da Planinz ni imel z občino 3 do 4 tedne obračuna. To je vendar skrajna lahkomiselnost, ali ne, g. Ambrožič? Zato si je treba poklicati pri kritiziranju drugih vedno v spomin latinski pregovor: Medice, cura te ipsum, (Z lravnik, zdravi se najprej samega!) posebno še. če si z grehi obložen celjski magistratovec! Celje. V naši župniji je bilo v letu 1911 rojenih (v mestu in okolici) 365 otrok, umrlo je 475 oseb, poročenih je bilo 108 parov. Vlomi. Te dni je nekdo ponoči vlomil v gostilno g. Fr. Plevčaka v Gaberjih in odnesel nekaj denarja in cigar. V Višnjivasi je nekemu kmetu nekdo pri vlomu odnesel 3 zimske suknje in hlače. V kolodvorski restavracij v Laškem trgu je nekdo iz podstrešja odnesel grami.foa in 30 plošč. Gramofon je bil vreden 120 K. Celje. Za prvo letošnje porotno zasedanje pri c. kr. okrajnem sodišču celjskem so izžrebani sledeči porotniki: Glavni porotniki: Peter Der-ganz, mestni ekonom, Celje; Otmar Goli, restav-rater v Meži; Rajmund Gabron. gostilničar, Sv. Peoer Hod Sv. gorami; Jožef Pre-ker, trgovec, Lnžbreg; Ivan Zechner, posestnik. B ežire; Karol Košenina, mesar in gostilničar na Vranskem; Ivan Gajštk, trgovec v Celju; Ivan Arzenšek, trgovec in irostilničar na Strauicah: N kolaj Ziiolšek. po- sestnik, Dramlje; Josip Krobath, posestnik, Celje; Albin Pečar, trgovec, Irneno; At'»lf \Wb»*r. v »-til-ničar, Laško; Jož. Lenko, velepo-eatniK. Sv. P'-ter v Stvinjski dolini; Fr. Peharc. mag. farm., C:lje; Filip Jelen, župan, Založe; Vinko Jam me, mlinar, Ot ški vrh; Alojzij Knkovec, trgovski sotrudnik, Celje; Viktor Schwab, tovarn-ir, C Ije; Elmund škerbec, gostilničar, Poklek pri Brežicah: Ivan Pungaršek, trgovec, Slovenju rade- ; 1«' M ke, trgovec, Sv. Lenart nad L^kmi. Er->est Kuliler, gozdar, Planina; Franc Lang, nadgozdar, Brežice: Avgust Plaskan, trgovec, Braslovče; Filip Pun-garšek, posestnik, Pameče; Josip Klobučar, mizar, Brežice; Ivan Dolinar, gostilničar v Polzeli; Franc Ban, posestnik, Pasjavas; Ivan Senica, gostilničar, Konjice; Ivan Jicha, kavarnar v Celju; Alojzij Gutman. mizar, Rogatec; Josip Lukman, gostilničar, Vransko; Ivan del Cott, posestnik, Brežice; Henrik Walland, mesar in gostilničar Sv. Dnh-Loče; Anton Kriechbaum, trgovec v Oplotnici; Peter Fleck, trgovec, Sv. Dnh-Loče. Kot nadomestni porotniki: Franc Kalan, trgovski sotrndnik, Josip Wreschag, solicitator, Martin Speglitsch, mizar, 6. Stigcr, veletržec, Josip Polanc, trgovec v Pe-trovčah. Anton Gregi, kovač, Ivan Cvetanovič, Karol Ferjen. trgovec. Franc Pečnik, trgovec, vsi t Celju. V nedeljo 21. januarja vsi v Celje na „Kmečbi ples". Celjska ženska in moškr. podružnica priredi v nedeljo 21. januarja v vseh gornjih prostorih »Narodnega doma" veliko pred-pustno veselico »Kmečki ples"', ki obeta biti nekaj izvanrednega. Igra vojaška godba 53. pešpolka iz Zagreba. Začetek ob 8. uri zvečer, vstopnina 1 K za osebo. Z ozirom nato, ker odpade letos doslej običajni trgovski ples in ker se je odbor potrudil, da v vsakem oziru ustreže zahtevam si. občinstva, pričakujemo velike udeležbe. Neprisiljena domača zabava naj nas združi \ se Slovenke in Slovence. Poleg plesne dvorane se utaborijo naše gospe in gospodične v prijaznih šotorih, na večer izide poseben časopis. Vabila so se razposlala te dni, ako bi bili koga pomotoma prezrli, naj blagovoli oprostiti. Šmartno v Kožni dolini. Slavna Posojilnica v Vojniku je kakor druga leta tudi letos podarila za revne šolarje znatno vsoto 30 kron; ta ta velikodušen dar se podpisani v imenu ubogih učencev zahvaljuje kar najiskrenejše ter ponovno priporoča vojniško posojilnico vsem tistim Rožnodolčanom, kojiui dela »maček" prevelikih skrbi. Rožna dolina, dne 14 prosinca 1912. Ivan Kvac, nadučitelj. V Mozirju je nmrl 9. t. m. tržan in gostil-»ičar Franc Matjaž p. d. Kovčer. Št. Jurij ob j. ž. 15. t. m. se je poročil g. Alojz Batej, posestnik v Bezovjn, z gospico Antonijo Samec, hčerko veleposestnika Franca Samca t Podgradu. Obilo sreče! Ie ljubosumnosti je napadel rudar Blej v Trbovljah tova.iša Lesjaka, ker je ta imel pri neki Faniki Hribar več sreče ko Blej. Ko je Bleju prišel na pomoč rudar Dernovšek, mu je Blej sunil pri plečih nož v oprsje in mu ranil pljuča. Ljubosumnega pretepača so zaprli. V Trbovljah je minulo leto bilo rojenih 631 otrok, umilo pa j« 322 ljudi, 75 parov je kilo poročenih. Iz Galicije. Pri nas se najdejo ljudje, ki mačke ubijajo in jedo njihovo meso. Take ljudi, ki "e spadajo v pošteno družbo, lahko po vsej pravici imenujemo suroveže in divjake. — Po enoletnem spanju se je vendar enkrat prebudil cestni odsek v Vel. Pirešici in se sedaj pridno trebijo jarki za cesto, katera pelje proti župni cerkvi. Hvala lepa očka Podpečan, za prijaznost, ker sami spoznate, da je potrebno in da sila kola lomi. — Farman. Iz Griž. Naši ajmohtarji se že pridno pripravljajo za občinske volitve. Natihoma prirejajo shode in hodijo že po hribih agitirat od hiše do hiše. Tajnik pošilja pismena vabila na sestanke v občinsko pisarno. Navadno jo ajmohtarji po takih sestankih potem celo noč udarijo in še le drug« dan pridejo domu. G. župnik pa ima seveda lepo svoje žonglerje zbrane; kadar jih rabi, jih samo pogleda, in že vsi pokimajo. Seveda se ob raznih volitvah ne manjka krnba, cigar, vina itd. in razni figovci so takoj pripravljeni voliti ž njimi. In za to se menda tudi že zdaj pripravljajo. Bug jim žegnaj! Iz Zgor. Ponikve. Naš g. župnik je menda že dovolj star, da bi se enkrat že privadil, kako se ima duhovnik obnašati. Kakšno pa je to ob-Bašanje da je na zadnjo nedeljo pred prazniki najprej s prižnice rentačil in robantal zavoljo prediva, ki bi ga mu baje morali mi farani nositi, češ da ima to pisano, pozneje je pa še s prižnice svetilke in sveče mežnarju v glavo vrgel. Mislim, da to ni primerno obnašanje za — zla-tomašnika. Danes samo tolko, prihodnjič pa, če se bo zopet kaj takega zgodilo, ga bomo pa drugače naučili manire! — Očividec. Požar na Polzeli. 15. t. m. zvečer je zgorelo poslopje 2 tovarne Pryin. Sumi se, da je kdo zažgal. Škoda je pokrita z zavarovalnino. Na Ljubnem so bili 15. t. m. pri volitvi v okrajni zastop eornjegrajski izvoljeni gg. Ignac Fludernik, Franc Jeraj in Franc Lichteneger. Vsi trije so odločni naprednjaki. Prav je, da se odborniki niso dali od fajmožtra komaudirati. Tudi pri nas se svita. Kmetijska podružnica pri Sv. Miheln prav Vljudno vabi ude, da se udeležijo občnega zbora, kateri se bode vršil dne 21. t. m. takoj po jutranjem opravilu v šoli v Mozirju. Na dnevnem redu so zelo važne in zanimive reči. Načelstvo. Trbovlje. Poročil se je gosp. žel. pristav Ernest Jeras z učiteljico gdčno. Anico Gorupovo, hčerko rudniškega uradnika. Bilo srečno! Braslovče. V našem trgn primanjkuje obrtnikov. Nimamo nobenega kleparja in ključavničarja, ki bi se lahko tukaj nastanil in imel bi lep zaslužek, ker je okolica velika in brez konkurence. Tudi en kolar bi lahko izhajal. Pomočniki, ki hočejo postati samostojni, naj ne zamudijo lepe priložnosti. Iz Nazarja ob Dreti nam piše gozdar J. Schounier z ozirom na naš dopis v št. 55. „Nar. Lista", da je on sicer bil takrat tudi v dotični gostilni, da pa ni videl, kaj se je za njegovim hrbtom, odkoder je pač slišal nekak smeh, godilo. G. Schounier imenuje svoj dopis popravek, kar pa seveda ni in ga vsled tega tudi ne priobčimo, ker bo v stvar itak preiskava prinesla jasnost. Nova Štifta. Naš župnik je postal izvrsten agitator za narodno stranko in dela veliko reklamo za »Narodni List". Letos si ga je pri nas naročilo že 15 novih naročnikov. Živio g. Ferme! Ako bodo delali vsi župniki tako, tedaj bo šla kmečka zveza tudi v črnem kotu kmalu fuč. Naročnikom „Narodnega Lista" pa priporočamo, naj prečitane liste posodijo še sosedom. Gornjegrajski okraj. Zadnji poziv gornje-grajskega okrajnega zastopa na deželne poslance, da naj omogočijo deiazmožnost deželnega zbora, je naše poslance zadel v živo. Menili so, da imajo v „črnem kotu" same backe, s katerimi se lahko igrajo slepe miši. Neki deželni poslanec je že za-javkal v zadnji „Straži" in hoče smešiti sklep okrajne skupščine trdeč, da so mrliči govorili. Naj le počaka dopisnik, kako še bodo ti mrliči govorili, ker jih je velika večina že itak izvoljena zopet v okrajni zastop. Smešna je grožnja, da gredo sloven. deželni poslanci v Gradec in bodo tam govorili o dolgovih okrajnega zastopa, šampanjcu itd. Ali mislite, da so pristaši narodne otroci, katere taka grožnja splaši. Le govorite o dolgovih, dobili bodete odgovor, ki ga bodete dolgo pomnili. Tudi šampanjca se nič ne bojimo, saj je naš klerikalni steber v osebi ml. A. Turn-šeka na Rečici istega tudi pomagal piti, ko si je poprej svoje srce spiaznil z nemško govoranco. Le lepo mirni in tihi bodite! Vransko. Tu so zaprli 68-letnega prevžit-karja Jožefa Grošlja, ker je zlorabljal tri šolarce, od katerih je ena baje v drugem stanu. — Na Kraljevo sta orožnika gg. Kukovec in Mere tu zasačila na neki poljski poti dezerterja Jožefa Gumzeja iz Maribora, ki jo je popihal od 5. dra-gonskega polka v Gorici. Gumzej je že 4-krat dezertiral in je sedaj obdolžen tudi vloma in tatvine v Trojanah. Sv. Štefan pri Šmarju. Naše občinske volitve, ki so bile prvotno določene na 18. t. m., je obč. odbor sam preložil n«ui25. t. m. Pa tndi to ne vemo, če bo držalo, ker bo menda glavarstvo za-raradi nepravilno razpoloženih volilnih imenikov tndi potrebno ukrenilo. Volilce, ki hočejo v bodoče pametnega občinskega gospodarstva, pa niijno opozarjamo, da je treba edinosti, sloge. Osebne mržnje treba pustiti v stran. Vsak ne more postati občinski odbornik. — Volilec. Iz Šmarja pri Jelšah. Delavec Jože Pe-sarič se je mudil dalje časa na Južnem Tirolskem na delu in se je vrnil šele letošnjo spomlad k svoji rodbini, stanujoči v šmarski okolici. Za časa svojega bivanja v Južnih Tirolah je svojo rodbino vedno z denarjem podpiral. Žena Tereza pa mu ni ostala zvesta, temveč je v odsotnosti moža imela ljubavno razmerje z nekim drugim. Zato ji ni bilo nič kaj po volji, da se je mož vrnil domu. Da bi ga zopet spravila stran, je skrajno grdo in surovo z njim ravnala; a mož je imel zelo rad otroke in ni šel od hiše. Tu je grda ženska sklenila moža u!i.oriti. 4. januarja zvečer, ko je mož z otroci že spal, se je splazila z ostro na brušeno sekiro k ležišču svojega moža in ga je z vso močjo vsekala po obrazu. Pri tem mu je presekala desno oko in napravila silno rano. Smrtno ranjeni in močno krvaveči mož je skočil iz postelje in se vrgel na svojo ženo kličoč na pomoč. Prihiteli so sosedje, vzeli divji ženski sek.ro in jo izročili orožnikom. Konjiški olfraj. ; Požar. Dne 7. t. m. je v Oplotnici gospodarsko poslopje posestnika Antona Golčerja z mlatilnico in krmoreznico ter drugimi orodji vred zgorelo. Škode je 10.000 K, ki je deloma z zavarovalnino krita. Ko je prišla ua lice mesta konjiška požarna bramna, se je mogla omejiti le še na obrambo sosednih poslopij. Oplotničani so še tisti večer sklenili si osnovati svojo požarno brambo. ljutomerski okraj. Ljutomer. Za okraj, nadzdravnika je imenovan dr. Varda. Iz Cornj« Radgone. Okraini proračun iz- kaznje K 39 940 izdatkov in 1647 K 16 vin. dohodkov, torej 37.292 K 84 vin. primaujkljaja, ki se bo pokril s pobiranjem 54°/0nih okrajnih doklad. Stročjavas pri Ljutomeru. Pri nas se je svoj čas kot krčmar naselil neki ..nemški učenjak", prežet nemčurskega duha, dasi mu je bil oče iskren Slovan in tudi mati dobra Slovenka. Sedaj pa, ko so ga njegovi nemškutarski prijatelji pustili na cedilu, se prilizuje zopet nam Slo- vencem. Pa mi mn hrbet kažemo, ker vidimo, da tndi sedaj še samo od nemčurjev vino kupuje. Vaščan. Veržej. Prof. Kovačič iz Maribora, predsednik tukajšnjega Marijanišča, je na obč. zbora te družbe baje rekel, da v Marijanišče ne pridejo obljubljeni Salezijanci. Tu se vidi, kako znajo klerikalci farbati. Ko so fehtali okoli za Marijanišče, so pravili: »Salezijanci pridejo, imeli bodo gospodarske- in srednje šole, to bo velikega pomena za Mursko polje in Prekmurje itd." S tem besedičenjem so zmotili tudi precej napred-njakov, katerim se bodo sedaj odprle oči, če ne prej, pa tedaj, ko bodo prišle kakšne beraške nune s Portugalskega. Veržej. Poročil se je dne 15. tm. tukajšnji tržan in trgovec g. Alojz Sršen, vrl narodnjak, s trgovko in gostilničarko go. Julijo Rožman. Častitamo! ptnjsKI oKraJ. Iz Dragoviča pri Sv. Lovreneu v Slov. gor. poroča „Sloga", da so tam pri obč. volitvah zmagali njeni pristaši. Svetinje. Dne 14. t. m. se je volil tukajšnji cerkveni konkurenčni odbor. Izvoljeni so bili gg. Franc Vraz, Mihael Marin, Jožef Habjanič, Anton Jerebič in Matevž Kolarič. Ta imena so nam porok, da ostane vse pri starem, kar si g. župnik želi, to mu mora konkurenčni odbor napraviti, najsibode potem prav ali ne, zato je tukaj. Ena tretjina občinskih odoornikov, ki so izvrševali volilno pravico, je bila iz Miklavževske župnije; ti so pač lahkim srcem oddali listke v zavesti, da karko'i stori novi odbor, ne prizadene njihovih žepov prav nič. Svetinje. Pred kratkim so se prodajali tukaj cerkveni sedeži. Prodal se je tudi eden ženski sedež, kojega lastnica se je omožila v sosedno faro. Ravno ta sedež je kupila sedaj ena, ki je tudi v sosedni fari. Potem p8 še naj kdo našega g. župnika ogovarja, da j.e pristranski, ko vendar vse tako pravično uravna---. Domači far- mani, koji pa ste se takrat tudi za sedeže potegovali, pa le lepo dalje na mrzlem tlaku stojte. Ormož. Ob novem letu je stopila nova na-redba glede dobave tobaka itd. pri glavnih zalogah v veljavo. Treba je izpolnjevati poleg knii-žice tudi še posebne tiskovine. Akoravno 90% vseh trafikantov ne zna popolnoma nič nemški, niso morda tiskovine dvojezične, ampak samo nemške. Ljudje si ne znajo pomagati, reči se ne upajo nič, kajti vsega, kar je s finančno stražo zvezi se bojijo kakor hudič križa. Našega državnega poslanca Brenčiča bi tndi opozorili, da se naj posebno zanima za finančno upravo, katera misli, da za njo ne velja postava jezikovne enakopravnosti. Iz Ormoža. Javna tajnost je, da nas misli zapustiti v doglednem, menda že bližnjem času naš sodni predstojnik g. Presker. Čuie se pa tudi, da pride na njegovo mesto Nemec, in sicer baje kandidat nemškega Volksrua, zet ptujskega peka Orniga dr. Watzulik, o katerem se v Celju lepe reči pripovedujejo. Tako bi torej tudi pri nas ne obveljalo nemško načelo o posestnem stanju? Seveda, saj to načelo velja samo za Nemce, za nas ne, kadar se gre za nemško korist. Ampak kot narodnjaki se moramo tem načrtom najodiočnejše upreti, in upamo, da bo tudi naš poslanec Bren-čič v zvezi s svojimi »vplivnimi" poslanskimi tovariši znal tak nemški napad na našo slovensko poses!- preprečiti. V Vodrancih nad Središčem so naprednjaki zmagali pri občinskih volitvah v III. razredu, v II. m I. so pa piopadli. Volitev I. razreda mora biti zaradi očitne goljufije razveljavljena. Rodbinska žaloigra v Ptuju. Strašen dogodek se je doigral 14. t. m. ponoči v Ptuju. Kavarnar Kossar je streljal na svojo ženo in na 4letnega otroka, potem pa še na sebe. Za strašni čin se navajajo razni razlogi. Eni pravijo, da je Kossar storil to iz ljubosumnosti, ker je baje žena imela razmerje z nekim drogim gospodom. Drugi pa zopet pravijo, da je Kossar pijančeval in zapravljal, in da je storil dejanje iz maščevanja, ker mu 2enini stariši niso hoteli več dajati denarne podpore. Med obema je v teku proces za ločitev zakona in žena je bila zadnje tedne pri svojih starših v Slov. Bistrici. Te dni pa jo je Kossar pod pretvezo, da je sinček Maks bolan in da si želi matere, zvabil v Ptuj in potem izvrši grozni čin. Pri Sv. Florjanu nad Bočem so zmagali pri občinskih volitvah v I. razredu naprednjaki, v II. in III. klerikalci. SloVenjegraški okraj. Zakaj se je ustanovila „SudmarkaM r VuhreduJ — Na to vprašanje je dal s svojim postopanjem najboljši odgovor njen ustanovitelj žel. uradnik Schneider. Prišel je namreč pred kratkim v znano gostilno k Pečkn, kjer je dobro jedel in pil. N. zadnje bi bilo treba plačati račun, a denarja ni imel. Zato je nagovarjal gostilničarja in njegovo hčerko, da naj pristopita k Sjid-markini podružnici. Menda je hotel izvabiti nekaj kron, da bi plačal račun. Ko vse ni nič pomagalo, je zunaj »napnm^al" gostilničarja, da mu je posodil denarja za ceho, katero je z očetovim de- »arjem plačal hčerki v sobi. Po tem soditi je S&dniarkma podružnica za to v Vuhredo, da bi inagel njen ustanovitelj z udnino plačevati svoje d dgove ip cehe. Bes velevežen namen, ki del» le f/isr „Stidraarki" in Južni Železnici. V Vuaenlci je bit pred kratkim občni zbor tamošnje požarne brambe, ki je v marsičem zanimiv za Slovence. Pri njem so namreč zagri-zenci vrgli iz odbora vse Slovence ter s tem dokazali, da je požarna hramba nemško nacijo-nalno društvo. Tako je prišel na mesto tajnika nčitelj šuiferaja ke šole, dosedajai tajnik nadučj-teij Viher pa je odpuščen s pohvalnim dekretom. Namesto vrlega kmeta Kričeja jo pa izvoljen za „steigerjaM zuaoi Mettinger, ki je pred par leti krasno dokaza! svoje zmožnosti v plezanja, ko je plezal na verando restavracije in v ljubosumnosti streljal ter baje pel nekdaj svoji ljubic,! znano himi!o ljubezni, ki se končuje tako-le: „Ti si eno tako, tako tele!'1 — Slovenci so z izidom volitev prav zadovoljni; vsaj vedo, prt čem so. Ljudje pa pravijo, da bode odslej požarna bramba krasno prosamla; saj gospodarita v njej daleč znana najboljša gospodarja Ladinek, ki je „phmpai" po petakih celo v tujih hišah hlapce, ter Mettinger, katerega hišo jako dobro pozna oddelek marn-feerAke sodnije za rubežen in občinstvo Vuzeniške župnije, ki se zanitna za prisilne dražbe. Čadno pa je, da sta s postopanjem nekaterih krioačev mol e soglašala moža, ki sta do sedaj veljala za zmerna iu pravična Nemca. Ali sta izgubila vso veljavo pri Svojih lastnih pristaših? Da, da, Met. tingor, Ladinek, Korb in Šolferajoski učitelj Den k, to so uove tvezde v Vuzenici: kot repatica se Jim pa pridrnži še šlosar Pašnik. V Vuzenlco je poleti naselila „Stidraarka" nekega čevljarja iz Dunaja ter tako menda nevede postavila tamošojemu predsedniku svoje po dražoice čevljarju Dietuerju konkurenta. Dietner se je najbrže pri nS8disarki" lepo zahvalil za tako nslugo. In posledica je, da je mož vsled pomanjkanja dela pri lastnih bratih s svojo družino v neprijetni zadregi Seveda se „Siidmarka" ae briga teč zanj. Mora pač skrbeti za domačine, posebno pa za prva kričača; to sta slaboznani Stopar id Ladinek. Posebno lepo pa ni« da se poštenega delavca zvabi v kak kraj, potem se ga pa pusti, češ, če hočeš živi, ali pa pogini. Iž Vuzenlce. (Zahvala.) Vsem blagim dobrotnikom, ki so omogočili učencem Vuzeniške šole lepo božičnico izreka prisrčno zahvalo: Dr. M. Pregl za kr. šolski svet, S. Viher za šolsko vodstvo. It Velenja. Posestnik Fr. Kranjo je imel pol ure od trga oddaljen hlev za rejo kuncev. Te dni je šel gledat njegov pastork k hlevu in je uašel tam dva pSa nekega posestnika v Velenja; ki sta vse kttnce p.morila in jih več tudi že saedla. Iz Slovenjgradea. Te dni so izšli v znanem graškem ..Tagblattu11 trije dopisi iz našega Ifiži-nemškega mesteca. Trdi se, da jih je pisal neki dr. Petriček, trd „Nemec", kakor že kaže ime. V prvem napada dopisnik slovenjgraškega Žapuika, Češ, da pridiga proti nemški šoli. Če Župnik slovehske starša svari pred nemškimi šotami, ki nimajo drugoga namena ko vzgajati re-aegate in barabe brez poštenja in časti, ima čisto prav5. Gotovo jft, da ne bo šel Petričkov, ki so, zdi se bati), ravno tako pristni protestantje kakor Netnci, vprašat za dovoljenje, kaj sme pridigati in kaj ne. V dragem dopistt pa hvali ravnoisti dopisnik nemško-rišcljonalnega svojega somišljenika Gtiatherja, katerega klerikalni slovenski listi za dober denar hvalijo kbt svojega „krščan-skega* moža i a ga priporočajo. Ktej hvali pravimo samo, da gliha vkup štriha. Čedne duše se najdejo povsod, čemu -ne v 8Iovenjgradcu? Giinther pomenja za slovenjgraški okraj pravo nesrečo — i tega noče v slovenskem taboru nikdo uvideti! V tretjem dopisu pa je „značajui" sotrudnik in somišljenik „Tagblatta" denunciral slovenskega davčnega uradnika Blažona. Na to ovaduštvo, s katerim je baje v zvezi tudi nekdo od orožništva, ne bodemo odgovorili za sedaj obširno. Obračun s prenapetimi nemškimi nacijnnalci, in četudi so c. kr. orožaiki, že še pride! V Slovenji Gradec je imenovan za okrajnega inženirja Frid. Lohman. Mariborski o|raj. Slovensko gledališče r Mariboru. V nedeljo 2i. prosinca 1912 se vprizori prvič na našem odru krasna angleška gluma »Charlejeva teta«. Ta Igra je dosegla povsod /iajkra?tiejše pspehe, ker se bistveno razločuje od navadnih burk. Ker so vse vloge v najboljših rokah, se obeča vsakomur naijlepši užitek, Začetek ob V2 8. uri zvečer. Pred predstavo popoldan ob 3. uri se vrši v kmetski sobi Narodnega doma sestanek vseh štajerskih društev in odsekov, ki gojijo dramatiko, na katerem se bodo obravnavala jako važna vprašanja. Vljudno tedaj vabimo vsa društva, ki se zanimajo za dramatiko, da se Udeležijo tega sestanka Vsaj po enem zastopniku. Ako smo morda kako društvo pomotoma prezrli povabiti, naj nam to oprosti ter pošlje zastopnika, kajti manjkajo nam naslovi. Jako bi nam bilo ustreženo, ako bi posamezna društva prišla že s konkretnimi predlogi. Upamo, da naš poziv ne bo brezuspešen, da tako lepo žapočeto delo kar najhitreje in najugodnejše rešimo. Odposlanci si pri tej priliki poleg predstave lahko ogledajo tudi naprave na odru in garderobi, kar bo morda enemu ali drugemu dobro služilo. Odbor. h Poljčan. Glasom nemških listov bodo ponemčevalnico v Peklu (tako2vano Roseggerjevo šolo) povečali, ker je baje toliko otrok, da so jih 50 morali celo odkloniti, ker ni bilo prostora! To je prežalosten znak naše nezavednosti, našega hlapčevanja tujcu! In naši merodajni činitelji tudi zdi se mi premalo pozornosti posvečajo temu vprašanju. Vzdramimo se na odpor proti ponem-čevanju naše dece! t SlOv. Bistrici se je naselil nemški advokat dr. SigfridManeschitž. Otrok zgorel. Ko se je nedavno zjutraj zbudil kočar Jože Pečar v Sp. Dupleku, je njegova hiša gorela s polnim plamenom. Komaj je še ušel s svojo Ženo in enoletnim otrokom iz gorečega posfopja. Speče šestletne Ivanke pa niso mogli več dobiti iz sobe, kef je Že žerjavica zasula hišna vrata. Ubogo dekletce je dobilo take opekline, da je na njih umrlo. Pečar je bil zavarovan. Iz Studene pri Mariboru poročajo: V zadnji seji občinskega odbora se je razpravljalo o proračunu za i. 1912. Dohodki znašajo 12*734 K 52 v, izdatki pa 19.180 K 17 v; primanjkljaj se bo pokril s 30°/o občinsko doklado na posest itd. ter z 10% doklado na vžitninski davek od mesa. Napad radi ljubosumnosti. Piše se nam: V mariborski okolici biva na 30 dnevnem dopustu g. Karol Korošec, stavbni vodja v Trbovljah. Ker omenjeni že več let ni bi i doma, obiskuje po stari navadi svoje sorpdnike in znance v tukajšnjem okraju. Tako se je tudi podal dne 9. t. m. v Ja-renino k sorodnikom. Med potjo sreča svojo nekdanjo ljubico, sedaj omoženo posestnico Amalijo Neubauer, ki ga je spoznala in ga tiidi nagovorila, da je š$i na njen dq'm, ter se ž njim tam pol ure pogovarjala. To je zapazil njen mož, ki je vedel za staro ljubezensko razmerje, ter bil že od nekdaj sovražnik g. Korošca. Ko se je ta vračal zvečer ob pol 8. proti svojemu domu, ga počaka Neubauer na neki pešpoti s 30 cm.dolgim nožem. Korošec nič hudega sluteč gre mirno svojo pot naprej, ga sreča ter pozdravi s prijateljskim pozdravom: »Dober večer sosed«. Oni na to: »Kaj se imaš ti z mojo zakonsko ženo pogovarjati?« Korošec reče: »Pogovarjal sem se z vašo ženo o navadnih rečeh, ter me je sploh ona povabila v hišo, jaz je še niti spoznal nisem. Prosim, pustite me pri miru, da grehi šVojo pot naprej; kar sem imel z vašo ženo, td je bilo pred več leti, ko je bila ona še deklica«. Neubauer pa prime Korošca! za desno roko, potegne iz Škornja nož, ter mu ga hoče ždsaditi naravnost v srce; Korošec se hitro umakne ter vrže napadalca v globoko jamo, ki je bila kakor nalašč zraven poti, kjer obleži Neubauer nezavesten. Korošec je bil le lahko ranjen nad komolcem leve roke ter je tako srečtid ušel gotovi smrti. Vsa stvar se je javila tamošnjemu drožništvu. V Zgor. Sr. Kungoti je 13. tm. zvečer zgorel novi mlin pl. Loewenthala. V Mariboru je umrl 15. tm. Gustav Scherbaum st„ veleindustnjec in veleposestnik, star 59 let Jfala narodna obramba. Za Ciril-Metodovo družbo se je nabralo v veseli družbi na Ponikvi na predlog g. dr. Zdolška v. Celja S K in sicer za Črno kavo, ki jo je skuhala gdč. Kregarjeva. V majhni lovski družbi, zbrani v lovski bajti Veleposestnika g. Iv. Voghrja v Radincih, je nabral »NeimehoVani"1 znesek 5 K. -,M Podružnica C. M. v litiji je poslala odkupnino od novoletnih voščil rasnih rodoljubov j 40 K, kar je bilo v zadnjem mesečnem izkazu objavljeno med podružničnimi prispevki. — Podružnica C. M. v Cerknem je poslala 7 K 00 t, katere je nabrala ža dražbo gdč. Jalka v Oa8i na Silvestrovo zri licitirano ..Regalitas*. G. Janko Ftirst, učitelj v Gornji Radgoni je nabral pH Kapeli v veseli družbi tamošnjih učiteljic, HorvA-tove družine iu g. učitelja 4 K za C. M. družbo. Socijalni odsek ..Zveze slovenskih štajerskih učiteljev in učiteljic*4 v Celju — gg. Cilenšek, Mavrič, Tomašič po 2 K — daroval C. M. družbi 6 K. Mesto novoletnih voščil je podaril družbi 20 K g. Milaa Guštin, trgovec v Metliki. Vs«m dobrim rodoljubom hvala! DrnSNen« in druge prireditve. Tiskarski ples v Celju se vrši v sob sto dne 3. svečana v čarobno okrašeni dvorani „So-kolskega doma"'. Čisti dobiček plesa se porabi v dobrodelue namene tukajšnjih narodnih družtev, zato prosimo najobilneje udeležbe. Ciril - Metodova podružuica za Rečieo, Šmartno In Letuš iina v nedeljo 21. januarja ob treh popoldne v gostilni g. Gorlčnika v Rečici na Paki svoj II. redni občni zbor. Imenom Družbe govori g. potovalni učitelj J. Prekoršek. Po zborovanju je prosta zabava. K obilui udeležbi vabi vse Slovenke in Slovence odbor. Prostovoljna požarna bramba v Mozirju priredi dne 28. januarja 1912 ob 7. uri zvečer v gostilni g. Antona Strmšek plesni veuček s sre-polovom in petjem. Svirala bode Šmarska godba pod vodstvom g. Škale. Vstopnina znaša za ude 40 vin., za neude 50 vin. K obilni udeležbi vljudno vabi odbor. Plesni venček pri Špajzarju na Lavi se trši dne 4. svečana 1.1. ob 3. uri pop. Vstopnina 20 vin. Godba na godala. Zabave ne bo manjkalo. Rečica. Zastopniki „Ksaverijanske prostov. požarne brambe", gg. Jos. Kolenc, Ferd. Štiglfc, Maks Štuler iu Iv. Firšt so poklonili ob priliki veseiiče prostov. pol brambe na Rečici družbi sv. Cirila in Metoda i K. Vransko. V gostilni Ivan Blatnika na Lo-čici pri Vranskem priredila se je 14. t. m. veselica v prid ..Šolski kuhinji na Vranskem". Čisti ostanek te prireditve znaša K 181'98. Ker se bo s to vsoto izdatno olajšalo pokritje letošnjih stroškov, izreka se najiskreneja zahvala g. Iv;mu Blatniku in vsem drugim, ki so tej častni podpori pripomogli. Šolsko vodstvo na Vranskem, dne 15. prosinca 1912. Ivan Kramar, naiučitelj. Šoštanj. Velikansko smolo ima večkrat v življenju vsak človek. Smola pa, ki jo ima Martin Smola v istoimenovani veseloigri v treh dejanjih, katero priredi Šaleška čitalnica v nedel jo 28. tm. pop. ob S uri pri RajŠterju v Šoštanju, je pa zares tako črna. da naj vsak k nain pribiti gledat, kakd se Martin Smola povsod osmoli! Gasilno društvo v Rajhenburgu priredi dne 4 februarja pri g. Leskošku svoj običajni ples, združen s mnogoterimi zabavnimi presenečenji. Ker je to društvo v spodnji Savski dolini edino s slovenskim poveljavaliilm jezikom, vljudno prosi sosedna narodna društva, da se ozirajo b a to okolnost ter prihitijo v mnogobrojftem številu pod gostoljubno Leskoškova streho. Na pomoč! Kmetijsko bralno društvo pri Malli Nedelji je iftieio 7. prdsinca svoj redni občni zbor za leto 1912., faa katerem si je izvolilo sledeči odbor: JaOko Prelog, predsetuik, Franc Kšela, tajnik, Vbjsk Ivan, podpredsednik, Jože Šrol, blagajnik, Vrbanjščalc Martin, knjižuičar, L-wro Slana, odbornik, Jakob Marinič iu Frauc Kle-mančič. preglednika račanov, Ludvik Vrbnj ik ia Jože Badja, namestnika. Akad. teh. društvo „Tabor" v Gradcu naznanja, da se trši njegov II. izredni občni zbor v soboto 20. prosinca ob pol osmih zvečer pri Mursi ž običajnim vžporedom. Slovanski gosr-e dobrodošli! Slovensko podp. in izobraževalno društvo »Domovina" r Gradcu si je izvolila na svojem rednem občneiri zboru sledeči odbor: Rudolf Sceg-mftller, predsednik, Josip Vreček, podpredseduik, Janislav Znpan, tajnik, Rudolf Korbar, tajnikov namestnik, Josip Jernejčič, blaerajnik, Ig. Kocliae, blagajnikov namestnik. Ivan Bizjak, knjižničar, jnrist Dragotin Gregorič, odbornik, Kristan Košir, odbornik, dr. Ferdinand Pirnat, revizor, jurist Alojjij Kletiienčič, revizor. IV. redni občrli zbor »Kluba naprednih slovenskih akademikov v Celju" se je vršil 22. še zavezali plačati 6 kamnot, ttioramo Se nabrati znesek 96 K 64 vin. V. „Podpomi fond" žnsfa I1Q K 60 Vin. Podporni fond je izposodil v 26 sid&ijih tekom tega leta znesek po 277 K. VI. IV. Narodna zbirk it 1911: Dohodki 1612 K 90 vin., izdatki 49 K 19 viri. Denarni promet kluba iznaša v IV. poslovnem letu 1911: 1. Blagajna kluba 2401 K 02 vin, 2. blagajna veselice 17. septembra 4095 K &i vin., 3. blagajna Obramb, pega sklada 903 K 36 vin., 4. blagajna Podpornega fonda 387 K 60 vin., 5. blagajna IV. Nar-»birfcfl 3174 K 90 vin. Skupni promet znaša 10962 K 39 vin.1 Čisti dobiček veselice v Zi-tianeiri mostu dne 3. septembra 1911 v znesku 437 K 39 vin. sa je vposlal ..Podpornemu drnštvn m sloveuske visokošolce v Pragi". — Knjižničar, 4»»». Štefan KoprivM poroča natančneje o klll- bovem izobraževalnem delu in o knjižnicah. katerih imamo dosedaj štiri. I. klnbova ne deli v sledeče oddelke: 1. Klubovo člansko, 2. ljudske, 3. Ijndsko podnCne, 4. nemško iti 5 klubovo ju-ridičmi knjižnico. 1. Klnbova član-ka šteje 753 knjig ("f 54), 2 ljudska knjig (-f-181) 3. Ijnd-*ka podučim 134 (-j- 7), 4. nemška 299 knjig in 5 irifitiičua 1-2 knjis. Ostale tri knjižnici- so iavne iti se-buhajajo it. V Gaberju {S<>-kolski do.!;), IU, v Laškem trga (§11.), IV. v Zi- danem mostu (hotel Juvančič). Poroča podrobneje še o gaberski knjižnici in o na novo ustanovljeni v Zidanem mosta. Nato prečitatA Še tajnik tov. Albert Vrzjak in gospodar tov. Amon svoji poročili, ki se — kot ostala — odobref Preglednik dr. Milko Hrašovec predlaga celemu odboru ab-solutorij s pohvalo! Sprejeto! Pri slučajnostih se je razvila jako živahna debata zlasti o knjižnicah in predavanjih. Sprejet je bil med drugim tudi sklep pričeti s poukom v češčini. Ob 11. zvečer je bil zaključen ta velezanimivi občni zbor. Iz kozjanskega okraja. V „Nar. Listu" dne 4. januarja t. i. se nekdo izpodtika nad načrtom takoimenovane prevorske ceste. Ker se dopisnik v s-ojem izvajanju ne drži povsem resnice, naj se zasliši še nasprotni glas. Gre se v prvi vrsti za najbližjo iu najcenejšo zvezo kozjanskega okraja z južno železnico in kot takšno so izvedenci, inženirji, spoznali progo od Lesične mimo Prevorja, čez Žeger in Košnico do Sv. Urbana. Cesta bi merila 17 do 18 kilometrov. Res je sicer, da bi se vila po hribih, toda kljub temu bi bila ravna, ker nikjer bi se ne vzdigo-vala čez 5 procentov. Hvala za tak načrt gre tehnični umetnosti inženirjev. Govoriti o kaki špekulac ji načelnika je docela neumestno, pride namreč pri izpeljavi v poštev tudi interes dežele in države, ki bosta baje za zgradbo plačali največ stroškov. Samoobsebi je umevno, da cesta ne more iti mimo vsakega vogla; saj je bil po strokovnjakih pregledan svet tudi poleg Bistrice čez Štrit, pa izkazalo se je, da bi bila izpeljava v tej smeri prvič precej daljša, drugič težje izvedljiva, vsled tega dosti dražja ne glede na velike stroške za mostove, ki bi se morali v večjem števila graditi čez Bistrico. Sicer pa: Komu bi pa cesta koristila boij, nego kmetom kozjanskega in deloma tudi šmarskega okraja? Ali ni zarisana čez najbolj zapuščene občine: Pilštanj, Drenskorebro, Pre-vorje, Presično, Dobje in Slivnico? Velik del dobi Dobje. Posestniki malo dalje proč od ceste bi pa z neznatnimi stroški popravili z okrajno podporo občinska pota in bi dobili na ta način pripravno zvezo z glavno cesto. Čemu delati tedaj neprilike zdaj, ko je že 12 kilometrov ceste popolnoma izmerjenih! Pozabimo vsaj v tako važni gospodarski zadevi vse osebnosti in strankarstva in delajmo složno vsi v ta namen, da se kmalu izgradi prepotrebna že davno nameravana cesta. Žetale. Neki klerikalni umazanec je pred nekim tednom imel v Višnjevcu regulače, in je jako grdo klel in obiral dva odbornika občine Cermožiše, in tudi tajnika (tako znajo taki za novo leto voščiti!) Bog mu rf^veti lehterno! Pozabil pa je obrati občinska svetovalca, katera sta občino celo tožila. Bilo bi pač treba, tembolje ona dva okrta-čiti, iu njimA prebrati občinski red. Pa Bog pomagaj, ker je skoro vsak klerikalec hudo zabit. Ce ste tako pobožni, pa nas nčite druge krščanske ljubezni v duhu pravičnosti, a ne v hujskanja brata zoper brata. Menda je vendar vsak človek poštenja vreden. V svoji ošabnosti se šopiri tak tsak tepec, a bo minila ta srbečica, Saj se tudi na Pokonu snuje že novo društvo Raraki, pri katerem so baje tudi ..fest kerlci". Sv. .Marjeta niže Ptuja. UČiteljstvo tukajšn e šole je priredilo 26.doc. 1911 božičnico za šolsko mladino, katere se je udeležilo tudi mnogo odraslih. Po govora g. nadočitelja Žun-kdvičft iu g. župnika Al. Št.ta je prednašala nad-nči tel jeva hčerka krasno božično pesem „Sveta noč". Po končanem petju so se razdelila darila. Vsi navzoči učenci, okoli 340, so bili obdarovani i faznimi slaščicami, razen tega pa še 86 ubogih otrok z obleko. — Blagi darovalci, katerim se Sem potom prav iskreno Zahvaljujemo, so sledeči: 110 K Posojilnica za župnijo Sv. Marjeta, 25 K K rajal šolski svet, 80 K g. baron Kiibeek, 6 K g. dr. Fermevc, odvetnik v Ptujn. 5 K ga; pl. Tschebnlz-Szereday, gdč. Olga Novak, g. župnik Al. Šuta, g. nadučitelj J. Žnukovič, g. Tomaž Miki, g. Senčar, trgovec v Ptujn, 3 K g. dr. Franc Jur-tela, odvetnik v Ptujn. g. dr. Bratkovič, notar v Ptuju, 2 K ga. Al. Schugmann, g. učitelj Iv. Čeh, 1 K g. Rižner Franc, župan v Gajevcih. Rnzen imenovanih so prispevali za bož čnico tudi g. Fr. Miki ih g. Jernej Ozvaldič ter nekateri ptujski trgovci. Rodi izrečena vsem skupaj še enkrat naj-isRrenejša zMhvala! Iz Rajhenburga. (Veselica „Ra j-henburskega Sokola") je uspela nad vse sijajno. Prostori so bili pretesni za toliko število udeležencev. Počastili so nas vrli hrvatski in srbski »Sokoli" iz Zagreba in „Sokoli" iz Sevnice. Videli smo pa tudi mnogo milih gostov iz Trbovelj, Blance, Sv. Antona, Vidma, Krškega in Brežic. Zlasti častno sta bila zastopana trg irt okolica. Tako jo prav! Da je veselica tako krasno uspela, |?re v prvi vrsti hvala našim marljivim damam, ki so se neumorno trudile za časten uspeli. Oso- bito se moramo zahvaliti eoapem in gospodičnam Ger9etič, Jamšek, Krevelj, Kunej. Rainer, Scbehgo, Šerbec, Uuschnld, Voučak in Zunljak. Trboveljska godba je jako lepo in marljivo svirala do jhtra njega svita. Vse je bilo veselo, najbolj pa brat blagajn'čar. Ni z lar! Nova Štifta. Okrajni zastop v Gornjem-gradu vprašamo, ima li res toliko denarja, da ga meče takema zastonj, kakor je okrajni eestuar Albert Savinšek. Vsak hip ga je videti doma, na vsakem pogrebu jo, da zvoni; na vsaki pogrebščini mu diši jed in pijača; vsa opravila za dom opravi skoraj sam, vse poseje, pokosi, spravi z njiv domov. Cele dneve ga ni na okrajno cesto, četudi bi moral iti vsak dan. Ako pa že gre, gre fiele ob 10. uri dopoldne od doma, ob 4. uri popoldne pa se že doma izprehaja. Na Cesti ne zna delati, pač pa zna ljudi v kazen spravljati iu kot Fer-metov hlapec agitirati pri vsaki voli t vi ua vse kri pije. Kakor vsako leto je tudi letos agitirai za klerikalne časnike, boljše rečeno cunje, namesto da bi storil kot okrajni cestnar svojo dolžnost, za kar je prav dobro plačan. Seveda klerikalen lahko stori kar hoče, vse je prav. — Ako res izvolijo župnika Fermeta za načelnika okrajnega zastopa, bode Albert župniku škornje „biksal", okrajna cesta pa je postranska stvar. Iz Braslovč. Liberalci, kaj bo? Tako začne po dolgem odmoru nam dobro znaui dopisun v ,.Laži - Gospodarju". Klerikalnim petelinom je pač geslo: laž in obrekovanje tako vlezlo v meso in kri, da se ne čutijo zdrave, ako koga na surov in najpodlejši način ne napadajo in obrekujejo. Ši/okoustni dopisun pravi namreč: Liberalci, kaj bo? vrste Vaših voliicev so vedno manjšajo, ker sd v teku po[ leta odšli trijo v Ameriko in pustili tukaj posestva, žene in otroke. V odgovor na to pa vprašamo mi vas, klerikalci, kaj bo? Vrste Vaših voliicev se tudi oči vid no manjšajo, kajti tudi Vaši najmogočnejši pristaši in hujskači drug za drugim morajo pobegniti v Ameriko. Zakaj je n. pr. pater An.:eim Murn pobegnil tja v Ameriko? Zato, ker bil siccrr moral meSati ričet. Ali pa je pater Anzelm tudi zapustil tukaj s?oje posestvo, kakor naši ..liberalci" ? Ne, ker ga ni nikoli imel, pač pa je pustil tukaj nezakonske otroke. Odnesel pa je s seboj denar, katerega je nafebtal po vsej Zgornji Savinski dolini za neki dekliški dom, menda za dom svojih deklet Zinke in Minke. Zakaj pa je pobeguii žnpnik ŠornV Iz strahn pred enoletnim zaporom, rta katerega je bil obsojen zaradi prevroče ljubezni do svojih ovčic moškega spola. Kaj pa z drugimi Vašimi pristaši, katerih so v teku pol leta štiri odpeljali v norišnico? Kaj bo, kaj bo? Klerikalci, ako bo to šlo tako naprej, bodo morali, kadar bodo zopet državnozborske volitve, norišnico Feldhof izdatno povečati za same klerikalce. Torej dopisunče, zapomni si, kdor ima maslo na glavi, naj se nikar ne postavlja na solnce. Ako Vara ni všeč, prihodnjič več, gradiva na razpolago. Razne noVosti. Volitve v trgovsko In obrtno zbornico aa Kranjskem se vrše 9. in 12. febr. Letošnji veliki manevri se bodo vršili na Sedmograškem. Udeleži se jih prestolonaslednik in šef generalnega štaba Schemna. Miši povzročile požar. Iz Mako poročajo: V špecerijski trgovini Maksa Hevessjja je izbruhnil požar, ki so gA le s težavo zadušili. Požar so baje povzročile miši, ki so glodale na škatljicah za Vžigalice. Krvava ljnbezcnska drama. Blizu Arnedilla na Španskem se je odigrala krvava ljubezenski drama. Veleposestnik Calvo je hotel poročiti deklico, ki pa ji. mati ni hotela dovoliti poroke s Calvoin. Ko je Calvo izvedel, da namerava mati poslati deklico v Argentinijo, je ustrelil mater, deklico pa težko ranil. Nato se je ustrelil. Čnden samomor. Z Dunaja poročajo: V podzemeljskem stanovanju neke hiše v Margaretnu so dobili te doi 58letno trgovko Marijo Maschel in njenega 36 letnega sina Franca mrtva in sicer na prav čuden način: Oba sta b la v ztlprtem lesenem zaboju, v katerega je bila napeljana cev za plin. Vzrok samomora je bila slaba knpčiia. Najglobokejče mesto Jadranskega morja. Komisija naravoslovnega društva za Jadransko morje, ki je dovršila letošnje jesensko znanstveno potovanje na parniku „Najada", je konštatirala, da je najglobokejše mesto Jadranskega morja med Novim in Kotorom, oziroma Dubrovnikom. Morje je na tem mestu 1300 metrov globoko. Dvoboj zaradi trinajstletne šolarice. V Detmoldu (Nemčija) je med dvema sedemnajtlet-nima fantoma prišlo zaradi neke trinajstletne deklice do dvoboja na samokrese. Eden je bil v prsi ustreljen in težko ranjen. Samomor iz strabn pred zakonom. Pred par dnevi so našli na železniškem tiru na postaji Rzedžina v Galiciji kose človeškega telesa. Fre-iskava je dognala, da je bilo to truplo 22 letne lepotice Marije Labno, ki se je umorila, ker se ni hotela poročiti, kakor je to zahteval, od nje oče. Roparski napad na vlak. Iz Njujorka poročajo, da so roparji napadli ekspresni vlak, ki vozi med Mojane in Sante F6. Roparji so vlak ustavili ter udrli v poštni voz. Poštnega nradnika, ki se je upiral, so ustrelili. Ko so roparji vzeli s seboj 100.000 dolarjev, so izginili. Opozarjamo na inserat tvrdke Jož. Heller. Kmetje bodo gotovo z veseljem pozdravili, da si je ta tvrdka upala nastopiti izven kartela (zveze) tovarn za umetna gnojila, ki so vsled te zveze cene umetnim gnojilom poljubno določale. Kmetje naj podpirajo podjetje. Zadnji dopisi. Občni zbor kmetijske podružnice v Žalcu se vrši v nedsljo 21. jan. ob treh popoldne pri Hansenbihlerju v Žalcu. Na dnevnem redu je med drugimi važnimi zadevami predavanje deželnega živinozdravnika gosp. Zupančiča. Kmetje pridite polnoštevilno! Slovesna inštalacija ljubljanskega župana dr. Tavčarja se vrši v soboto 20. t. m. Na Švedskem bodo ženske v najkrajšem času dobile aktivno in pasivno volilno pravico za državni zbor. V Gradcu so v občinskem zastopu začeli socijalni demokratje z obštrukcijo. Antiseptično „Praško domače mazilo" varuje rane pred infekcijo in vsled tega tudi pred vnetim prisadom; kar povzroči, da celijo brez bolečin, veliko lažje in hitrejše. — Ti učinki so pripomogli, da se je sprejelo „Praško domače zdravilo" med domača zdravila. Glavna zaloga: Lekarna B. Fragner, c. kr. dvorni zalagatelj v Pragi. Dobiva se pa tudi v vsaki lekarni. Dvorni svetnik profesor Oser, ravnatelj bolnice dunajske izraeiit. kult. občine, piše: V vseh slučajih, kjer so na mestu odvajalne vode, sem z naravno franc Jožei-ovo grenčico že v malih količinah dosegel zadovoljive uspehe. 18 Književnost in umetnost. „Veda". Izdajo in urejaio Albert Kramer, Ivan Prijatelj, Mihajlo Rostohar, Bogumil Vošnjak. Gorica. ' Goriška tiskarna. Cena na leto 8 kron, za dijake 5 kron. — „Veda" prinaša učene spise naših najboljših znanstvenikov z vseh polj človeške vede. 0 priliki bomo spregovorili obširneje o tej znanstveni ieviji, za danes jo samo vsem, ki se zanimajo za javna vprašanja in ki hočejo igrati v javnosti kako ulogo, najtopleje priporočamo. Za prezgodaj rojene otroKe. Pri prehranitvi in pri vzreji prezgodaj rojenih otroK je treba ravnati posebno skrbno. Tu se maščnje vsaka napaka in vsako zamujenje. Ravno za take otroke je Scottova emulzija ribjega ol.a, vzeta redno v gotovih ko- fori®tnna01sam0s ličinah, pravi b agoslov. Razvitek takih ribičem znak prezgodaj rojenih otro« Pos£S-a SCOTTOVA EMULZIJA tako pospešuje, da se čez nekaj časa ne ločijo popolnoma nič ne po cvetočem obličju ne p<. krepki rasti telesa in kosti od drugih otrok. Scottova emulzija je čisto lahko prebavna in tako okusna, da jo dojenček vživa in lahko prenaša brez odpira. Pri nakupa zahtevajte izrecno Scottovo emulzijo. Saj znamka nScott", ki je že čez 35 let vpeljana, jamči za izborno kakov< st in učinek. Cena originalni steklenici 2 K 50 h. — Dobi se ▼ vseh 2 lekarnah. 56 -2 ,,Podpornemu društvu za slov. visoko oice na Dunaju" so dalje darovali do 7. januarja: 100 K: Klub naprednih slov. akad v Celju; 30 K: odvetnik Dr. Stanko in Vida Lapajne, Dunaj; po 20 K: min. svetnik dr. Janko Babnik, Dunaj, drž posl. dr. Ant. Gregorčič, Gorica, sod. svet. Ivan Nabernik, Ljubljana, notar Janko Rahne, Brdo in polk. vp. Ant. Susič, Celje; po 15 K: Itr. Snpan, Brežice in dr. Jos. Tičar, Kranjska gora ; po 10 K : M. Aite, Trst, prof dr. Ciril Ažman", Novo mesto, žel. tajnik dr. Aleks. Fatnr, Trst, dr. Jos. Globevhik, Novo mesto, dr. Horvat, Ptuj, dekan Martin Jurkovič, Ljutomer, notar Jakob Kogej, Postojna, prof. dr. Fr. Kos, Gorica, dr. V. Knkovec, Celje, dr. Val. Kušar, Ljubljana, dež. šolsk. nadz. Fr. Matejčič, Trst, Jos. Pauer, Braslovče, lekarnar J. Piccoli, Ljubljana, Josipina Pnppo, Kranj, sod. svet, Jos. Rotner, Maribor, dr. Janko Sernec, Celje, dež. tajnik Iv. Skarja, Ljubljana; dr. Gvidon Srebre, Brežice, min. podtajnik dr. Milan Škerlj, Dunaj, Anton Treon, Jesenice, dekan Jos. Zupan, Dolina, posojilnica Ljutomer in županstvo Boh. Bistrica; po 8 K: dvor. svet. Fr. Kolenc in Karol Paeuer, Gradec; po 6 K: Edmund Kavčič, Ljubljana in dr. Fr. Žižek, Dunaj; po 5 K: dr. Janko Barle, dr. Al. Brenčič, tov. Fr. Cerar, notar Jurij Detiček, prof. Ivan Dolenec, Andrej Jakil, sodnik Jos. Janša, poštar. Dora Klobovs, dr. Al. Kraigher, prof. Lnka Lavtar, veleposest. Marija Pahernik, prof. dr. Fr. Perne, dr. Ivo Reja, dr. Otokar Ryb&f, notar Ant. S'amberger, in Jurij Šenk Makek; po 4 K: notar Hudovernik in vlad. svet. Senekovič; po 3 K: Teod. Hribar, dr. A. Kraut, okr. gl. vp. Štef. Lapajne, ravnatelj dr. Jos. Tominšek in Fr. Wesjan, po 2 K: Marija Bayr, Ivan Engelsberger, dr. Franc Kogoj, Ivan Kruleč in Karol Planinšek. Skupaj 631 K: — Darove sprejema blagajnik dr. Stanko Lapajne, dvorni in sod. odvetnik, Dunaj I. Braunerstrasse 10. > o V gostilni Sokolski dom v Gaberjih se dobijo v petek, soboto in v nedeljo sveže jetrne, krvave in mesene klobase, mrežna pečenka itd C/J < CD n< cd < O j Klobas< LISTNICA UREDNIŠTVA. K. M., Malanedelja: Takih vaških čenč vendar ne more prinašati resen list. Poročajte kaj drugega! Zdravi! — Ljubno: V tej zadevi bote gotovo največ dosegli, če dotičnega enostavno ovadite sodišču. — Razbor: 0 stvari smo zadnjič že kratko inteli. Ko bo obravnava pri kraju, pa nam poročajte o izidu. Vaš dopis je pa preoseben in jako nevaren! Poročajte nam večkrat kaj, pa prosimo ne preosebno! Zdravi! — S , Celje : 0 zadevi okoliške požarne brambe in trgovca S. smo itak že pisali! — Rajhenburg: Kakor vidite, smo dobili poročilo tudi od druge strani. Hvala, in poročajte nam še večkrat iz vaših občin. Zdravi! Kapele: Nevarno, tožljif$! Poročajte kaj drugega! Drobinsko:-. Pišite vendhi- nekaj drugega! Saj to ni za resen političen list. LISTNICA UPRAVNISTVA. SI. del. izobr. dr., Millwankee: V naslov se nam je v administraciji vrinila pomota, kar je menda bilo vzrok, da lista niste prejemali. Vašo naročnino, ki ste jo lani 15. maja poslali v znesku K 5'64, smo Vam sedaj odobrili do konca tega leta (1912). Upamu, da bo sedaj stvar v redu. Zdravi! Loterijske številke. Trst, 13. januarja 1912: 66, 39, 60, 10, 72 Line, „ „ „ 61, 20, 19, 22, 52. Lepa meblovana soba se odda takoj v Celju, Dolgopolje 1, (pritličje). Lokal v katerem je že blizu 10 let dobro idoča trgovina z mešanim blagom, ua ugodnem kraju v Celju, se s stanovanjem in pritiklinami vred odda v najem. Več v upravništvu „Nar. Lista". 80 3 1 za ženske in snkno za moške oblek« zadnje mode razpošilja najceneje Jugoslovanska razpošiljalna R. Stermecki v Celju. Vzorei na zahtevo poštnine prosto. Častna izjava. Podpisana Barbara Štamol, posestnica v B raslo včah, obža-ljujem in preklicem vse žaljive besede, katere sem rabila o gosp. Ivanu Krašovicu, kovaču v Braslovčah, pri razpravi pred okrajnim sodščem na Vranskem dne 15. decembra 1911, ga prosim odpuščanja ter se mu zahvaljujem, da je odstopil od zasebne obtožbe. Braslovče, 11. prosinca 1912. n Barbara Stamol. Enonadstropna hiša se proda v lepem trgu na Spodnjem Štajerskem. — V pritličju je mesarija, izknha za jedila, vino- in pivotoč čez ulico, v nadstropju lepo stanovanje s 3 sobami. Pri cerkvi. Naslov pove uredništvo »Narodnega Lista". 63 2-2 Učenca za trgovino z mešanim blagom sprejme tvrdka Norb Zanier & sin, Sv. Peter v Sar. dol. T T 1 • ® v v Kegljišče popolnoma dobro ohranjene lesene konstrukcije,, od stojišča do kegljev 25 m dolgo in 2'20 m široko, se zelo poceni proda takoj. Gostilničarji na deželi, uporabite ugodno priliko! — Natančneje podatke daje restav-rater kolodvorske restavracije v Ž *lcu. 73 X Sprejmem mlinarja za svoj mlin na motor. Meljem izključno samo koruzo na dva para kamnov. 75 2-1 Domicelj, Rakek. im m vm Zalivala. Čast. duhovščini in slav. občinstvu oz. vsem svojim cenjenim odjemalcem se najtopleje zahvaljujem za naklonjenost, ki so mi jo izkazali z obiskom moje trgovine v Narodnem domu in za zaupanje ter prosim, da isto ohranijo tudi mojemu nasledniku ter ga v vsakem ozira najtoplejše priporočam. Anton Kolenc. Priporočilo. Čast. duhovščini in slav. občinstvu oz. vsem cenj. odjemalcem vljudno naznanjam, da sem prevzel trgovino gospoda Antona Kolenca v Narodnem domu. Prosim, da tudi meni dozdajno naklonjenost ohranijo. 72 -l Fran Kolenc trgovec, Celje. Nar. dom. mL Naprodaj mlin in žaga. Tudi zemljišča približno 7 oralov se proda v lepi ravnini ob Savinji, cena 32.000 kron. — Več pove iz prijaznosti Jos. Fr. Skasa, p. Rečica na Paki (Štajersko). 51 2-2 Vabilo na občni Hranilnice in posojilnice v St. Pavlu pri Preboldu, registrovane zadruge z neomejeno zavezo ki se bode vršil dne 2. svečana 1912 v posojilnični pisarni v občinski hiši v Št. Pavlu pri PreboBdci ob 8. uri zjutraj. Na vsporedu je: 1. Poročilo nacelstva. 2.. Poročilo nadzorstva. 3. Volitev nadzorstva. 77 i 4. Slučajnosti. Hranilnicainposojilnica v Št. Pavlu priPreboldu, dne 16. prosinca 1912. Za nacelstvo: Anton Herman, Ernest Marine. 23 Kupujem okrogel hrastov les v dolžini od 2 m in v debelini od 30 cm naprej. Ponudbe za 1. vrsto brez grč, za 2. vrsto deloma grčav, za vsako posebej pr. 1 m3 prosto državni kolodvor Ljubljana oziroma mojo tovarno. — Kupim tudi suhe frize hrastove in bukove, ponudbe kakor zgoraj. V. Scagnetti, parketna tovarna, Ljubljana. emOBSBSBStaam V bližini telja, 5 minut od glavne ceste lepo posestvo naprodaj. Posestvo obsega 35 oralov zemlje (od tega je krog 26 oralov dobro obdelanih njiv in travnikov, in krog 8 oralov host (4), katerih 3 so za posekati (z lepim lesom za stavbe) Na posestvu je 1500 štang hmelja, fliša je zidana, z opeko krita, kleti obokane (velbane); zraven je lepo gospodarsko poslopje, škedenj, kozolec, zidani in obokani svinjski hlevi, kovačnica, opekarna (cigonce) itd. xxxxxxxxxxxxx*xxx I I Trgovina s špecerijskim :: blagom :: Slovenci! Zavedajte se! Trgovina z moko in de-:: želnimi pridelki Glavna slov. zaloga, velika izbira kranjskega vrvarskega blaga n. pr. štrang. uzd, vrvi, štrikov za perilo, mrež za seno in za otroške postelje itd. Ivan Ravnikar Celje Grafika cesta Stev. 21. Glavna slov. zaloga suhih in oljnatih barv, čopičev, :: firneža in lakov :: Zaloga nagrobnih in voščenih sveč. '•I Zaloga vsakovrstnih semen. Na drobno in na debelo. Točna in solidna postrežba. Zaloga rudnin-: skih voda Trsničarska zadruga Sv. Bolfenk pri Središču 78 6.i daje na znanje, da ima za spomlad cepljenih trt nappodaj in sicer vsake kakovosti. Cena trtam je zelo nizka. Ceniki na željo zastonj! Stanje hranilnih vlog nad 6 mi ijonov K Posojilnico v Celju registrovana zadruga z neomejeno zavezo 1, v lastni hiši ..Narodni dom" v Celju. Rezervni zaklad znaša nad 360.000 K jmammnnm Hranilne vloge sprejema na hranilne knjižice ter jih obrestuje po 41/2 od sto brez odbitka rentnega davka. Vloge v tekočem računu sprejema ter jih obrestuje po 4V2 od sto od dne do dne. Čekovne račune otvarja tvrdkam, katere lahko poljubno razpolagajo s čeki o svojem imetju. Eskomptuje in vnovčuje menice. kakor tudi nakaznice , na vsa^mesta. Posojila daje na osobni in hipotečni kredit po ugodnih pogojih. 32 26-2 p* M- - - __ 1 ** ' ""lužja trgovina in muM zaloga hf, zlatnine, srebrnine, verig, uhanov, zaponk, priveskov, pj«ianov 2 demanti, brilanti in dragimi kamni. «8 51-9 7s Mm in nsuBsticc p°ro^ne p^« ter ženit©- j - ^ i vanjska darila po najnižjih cenah. ZALOGA očal, naočnikov, daljnogledov Itd. Naročite jcenike! Zastonj! Poštnine prosto! R. Salmič, Celje, Narodni dom Celje, Oraška cesta priporoča svojo bogato zalogo stekla, porcelana, svetilk, raznovrstnih šip itd. Najnižje cene. Prevzetje vseh steklarskih 50 51-2 Na debelo! Na drobno! ZVEZNA TISKARNA V CEUU. m S a a a 8 a a ■ a * s 3 S * S rriHml-tUOrnice družba z o. z. IDels, Zgornje flustrijsfcp. „Ka-a-a-j?!<< Dečki: „Papa je dovolil. Saj je vendar Jacobijeva antinikotin-svalčična ovojka. Pozor: Pristno le v škatljicah za svalčice pod imenom Jacobi« 5 17-8 =11=11 Najboljši češki nakupni vir. Ceno posteljno perje: 1 kg sivega, dobrega, puljenega 2 K, boljšega 2 K 40 h; prima pol belega 2 K 80 h; belega £ K; belega, puhastega 5 K 10 h; 1 kg velefinega, puljevega 8 K 40 h; 8 K; 1 kg gueioobelcga, r_.j___„_ poba sivega 6 K; 7 K ; belega, Onega 10 K. najfinejši prsni pah 12 K. — Kdor vzame 6 kg. 9 dobi franfco. 28-3 j Zgotovljene postelje Sm i* gostonitega rdeCega, modrega, belega ali ru-III menega naufcinga, pernica, 180 cm dolga, 120 cm IH Široka, z 2 zglavnikoma, vsak 80 cm dolg. 60 cm |1| Širok, napoljen z novim. »ivim. jako stanovitnim ■SI puhastim posteljnim perjem 16 K. napol puh 20 K; puh 24 K ; same pernice po 10 K, 12 K, 14 K, 16 K; zglavniki 3 K, 3 K 50 h, 4 K. ~ Pernice 200 cm dolge, 140 cm Široke K 13'—, K 1-T70. K 17 80 in K 21—; zglavniki 90 cm dolgi, 70 cm iirok K 4"50, K 6 20. K 5 70; podpernica iz mofnega riiastega gradlna, 180 cm dolga, 116 cm široka. K 12 80. K 14 80. Razpošiljanje po povzetju od 12 K naprej franko. Dovoljeno je zamenjati, za neugajoCe se povrne denar. S. Benisch v Dešenici, štev. 773, Češko. Bogato ilustrirani ceniki zastonj in franko. „ ^l=====u=tl==1ls >š o tti <—« cz 3 I a 5 •s S t s O IM N ® > m m u »* -t*' ................1 "!11 'i ■ ' 11 I i l i Tiskovine v moderni obliki so dandanes, kakor znano, potreba vsakega podjetja, ki hoče uspešno delovati, kajti tiskovine brez učinka romajo navadno vsled pomanjkanja časa neprečitane v koš. Sleherni, ki to upošteva in deluje v tem smislu, zamore vsak čas računati na dosežen uspeh, ker se prejemniku vsili nehote prepričanje, da deluje z vzornim podjetjem, katero se potrudi v vsakem ozirn jzvršjtj naročilo skrajno natančno in z namenn potrebnim učinkom. Zavoj, ustrezajoč vsem zahtevam na polja moderne tiskarske teho^r?, je Zvezna tiskarna v Celja, SchiHerjeva cesta ■Štev. 3. Založena z modernimi črkapi ip /okraski, kakor tudi opremljena z brsotisnimi stroji najnovejše konstrukcije in zIpKalnimi prikroji jje v položaju v polni meri zadovoljiti svoje cenjene stranke. — Cene nizke. « & g! ** 2. < 3 ~ T? O £ te Cigaretni papir pristen le s to glavo; zavrnite vsako ponaredbo! 6 17-3 mmmmm m Veletrgovina s papirjem h -m«* t - t j i Tovarniška zaloga vsakovrstnega papirja, pisalnih in risalnih potrebščin. — Lastna zaloga šolskih zvezkov, risank, risalnih skladov ter vseh tiskovin za urade. Na debelo. Na drobno. i r mm am Goričar & Leskovšek Celje, Graška cesta št. 7. 26 52-3 JSL JLd brzoparilniki za krmo so najboljši l : r, ; - » - u. _ Nov izboljšan sestav! Močna izpeljava popolnoma iz Kovanega železa in železno pločevine! Zahtevajte cenike! Svari se pred cenejšimi in slabšimi pona-redbami iz litega železa! io 123 Zahtevajte cenike! Dopisuje se slovensko! Delniška družba Alfa Separator, Dunaj Xtl|3, V * Priporoča svojo bogato in najnovejšo Izbiro za bluze, žensko in moško sukno, svilneno blago, parhente in flanele, le vantine, kretone, perilo za gospode in gospe, nogavice, kravate, žepne robce, moderce, podlage in platna v vseh ši-rokostih, kakor vsakovrstna olepšanja. Cene brez konkurence. Svoji k svojimi Yelika narodna manufakturna trgovina Karol Vanič Celje, Narodni dom. Ha debelo in drobno. Na debelo ln drobno. Nadalje po nizkih cenah: salonske in vsakovrstne preproge, zastore suknene in čipkaste, garniture, fine koče: potovalne. posteljne in za konje, dežnike in vse v manutakturno stroko spadajoče blago. — Oprave za krojače in šivilje 13 izredno poceni. 45-3 Postrežba solidna. Svoji k svojim 1 Lastnik in izdajatelj: Narodna založba v Celju. Odgovorni urednik Vekoslav Spin d le r. Tisk Zvezne tiskarne v Ceijn. Priloga »Narodnemu Listu" št. 3 LISTEK. Četovodja. Sedmograika povest. Prevel Starogornki. (Dalje.) Četovodja je hitel po strmi vaški cesti k hišici, v kateri je bivala Mara s svojo materjo. Lepa deklica je stala pri vratih in mu poletela z glasnim krikom radosti v naročje. On pa jo je jel poljubljati in le po dolgem času se ji je posrečilo, da se mu je izvila. S sladkim smehljajem je poklicala mater. Mati je prišla in postavila predenj svežo polento in slanine ter kozarček žganjice. V njenih divjih kljubovalnih obraznih potezah so se še videli sledovi nekdanje lepote. Pri človeku, kakor je bil Tercin, sta lakota in ljubezen dve sorodni čustvi. Z levo je držal Maro krog vitkega telesa, z desnico pa je drobil polento, katero je zalival z žganjico in zabelil s poljnbi. Nato ji je pripovedoval o svoji službi v glavnem mestu in kako ga imajo radi vsi častniki tja do polkovnika. Za svojo posteljo ima koledar, ki ga je naredil sam in od katerega odtrga vsako jutro en listič. Sedaj jih še ima šestinosemdeset za odtrgati. In potem .. ." Strastno je stisnil deklico k sebi. „Je pa tudi že čas, Nikolaj, da prideš'1, je začela mati in namignila skrivaj hčerki: „Mara že ne more več čakati, kaj?" „To tndi! Ali----veš, Nikolaj, moram it reči, veš — Stanko." Nikolaj jo pogleda. „Stauko, moj brat? Kaj je z njim?'' In sedaj so se odprle zatvorniee. Kakor čez jezove srorskega potoka, je sikala jeza iz njenih ust zoper Stanka. lH„Oh — lop »v je to — nesramen, brezčastni lcpov! Ko je postal mesto tebe preddelav-c v tovarni, nimam mira pred njim. Vedno in vedno me zasleduje! Veš, še po uoči lazi večkrat oKroe: uaše hiše. To je tvoj brar, tvoj ljubi brat, kateremu si rekel, naj pazi na me, ko boš ti pri vojakih v glavnem mestu .. ." „To ni res —" je osupnil Nikolaj, „to ne more, ne more biti res — Stanko ... Stanko ..." „Tako; če mi ne verjameš, pa vprašaj mater. Ali gospoda ravnatelja ali pa gospoda doktorja! Samo radi njega štrajkajo. On je vsega kriv ..." ,,Stanko — moj Stanko?" „Da, Stanko, tvoj Stanko! Pred tremi dnevi, veš, na zadnjem hodniku pri izdelovalnici loncev, me je napadel in me hotel poljubljati---" Z divjo kletvico je planil Nikolaj po koncu in pograbil deklico. „Mara, ako lažeš — ako lažeš —!" „Ne lažem", zaupije Mara. „Jaz in pa lagati! Vprašaj mater! S palico me je hotel pretepati, ker sem se mu branila. Če bi slučajno ne prišel gospod doktor--in me ubranil--in on je planil nanj--" „Mara — Mara..." ,.Da ... da .... in upila sem in je prišel gospod ravnatelj. Stanka so takoj odpustili. On pa je našnntal druge, naj ne gredo več delat. Sedaj zahtevajo, naj se odpusti gospod doktor. Včeraj so me malone ubili. Skoraj iz hiše si ne upam več. Ti lopovi .. .1" Nikolaj jo je držal še vedno za roke. Silil jo je, naj mu gleda v oči. In ona je zdržala njegov goreči pogled. Niti enkrat ni trenila z očesom. Nato jo je spustil in stokaje sedel na stol. „Stanko .. . Stanko ...!" Vrata so se odprla. Vriščeč planeta mati in Mara za Nikolajev hrbet — na pragu je stal velik, močan mladenič v belih platnenih hlačah — Stanko! Ne da bi ženski pogledal, je stopil, prijazno moleč desnico v pozdrav, k bratu. ,.Vedel sem, da te dobim tukaj", reče veselo. „Pojdi z menoj k Joanesku, tam smo vsi zbrani. Imamo sejo." S pestjo je udaril Nikolaj po ponujeni desnici. ,.Ne približaj se mi", je siknil. „Ne približaj se mi!" Stanko je obstal, kakor od strele zadft. A samo en pogled v obraz Mare in njene matere, ki je bil gnjeva. ves spačen — in vedel je, kaj se je zgodilo. V rjem je vzkipelo. Njegov temperament, ki je bil kakor Nikolajev, je zavrel jeze. „Bedak", je zavpil. „Ti verjameš, kaj ti ta ... ta ženska laže ?" „Ali slišiš", zaupije Mara, „za lažnjivko me ima---!" Bajonet se je zabliskal v zraka. Ali Stanko se je umaknil udarcu in vrgel zbesnelega brata pod mizo. Nato je planil k vratom, kričeč: „To je zahvala. Zato je prišla stotnija sem! Psi v tovarni ščnvajo naše brate na nas. Dobro, mi se snidemo — takoj — takoj!" In zbežal je! Nikolaj, še napol brezzavesten od jeze, je slišal zadnje besede. Te so ga spravile vnovič k zavesti. Njegova dolžnost se je oglasila in ga gnala nazaj k stotniji. Še enkrat je objel Maro in nato je odhitel v tovarno. V tovarni so sedeli častniki in se pogovarjali resno in mirno. Stotnik, ki je imel srce na pravem mestu, ni hotel slišati ničesar o krvolitju. „Mi nismo nobeni policijski hlapci", je vzkliknil jezno. „Zakaj bi hladili tem gospodom v tovarni juho, katero so si skuhali prevročo! Niti v sanjah mi ne pade to na um! Če le mogoče, ne bomo jutri pustili streljati!" V tem je planil zasopel in poten v sobo četovodja-- „Gospod--stotnik--javim pokorno --prihajajo--" rSedaj že?" „Sedaj — vem to od svojega brata — on je vodja!" Pet minut nato je stala stotnija. Z resnimi obrazi so stali vojaki in čakali — naravnost in zaupljivo so zrli na stotnika, ko je stopil pred nje. Star vojak je bil resen, zelo resen. On je vedel, kaj je to, peljati brata v boj zoper brata. Konec prihodnjič. V nedeljo, dne 21. januarja V Kar. dom na VeliHo predpustno Veselico „KtnečHi ples" V prid (iril-jtietodoti družbi. i •Sa&B&mBS TSSSšSSSSffilBil Avstrijske poštne hran. račun Štev. 54.366. Lastn t dosti 63 5i-2 Telefon štev. 48. Ogrske poštne hranilnice račun št. 26.283. ^ registrovana kreditna in stavbena zadruga *w z omejeno zavezo v Gaber ju pri Celju Pisacna je v Celju, sprejema hparn"i5?e »loge od ^ jj ^ S M O/ 1 Rotovska ulica S2 _ »sakega. je član »adrtioe ali ?»e, Hlffi g gin ■ ffe W Uraduje se vssk dan in jih sb^estuje jse MT* Mr ^^ JP r r>azuri nedeij inpraz- Hr>aniine knjižice drugih denarnih zavodov sprejema kot gotov denar, ne da bi »ikov od 8.— 12. ure © » ta dopoldne. ® «s> ■a »e obrestovanje prenehalo. — Hentni davek plačuje zadruga sama in ga ne odteguje vlagateljem. Tom Izven kartela. Edina prodaja za Avstro-Ogrsko Znamka Hochling, Vdlklingen Pod zvezdno znamko tu upeljano. Znano najboljša kakOVOSt. Najnižje cene. Znani pogoji za prodajo Tomasove moke. Kajnit in kalijeve gnojilne soli pod izvirnimi pogoji in cenami kalijevega Sindikata* Bakreni vitrijol. ■ Čilski soltter ter vsa druga umetna gnojila in kemični izdelki. JOŽEF HELLER, Dunaj I., Scliauflergasse 6 v hiši c. kr. kmetijske družbe. TO 1 A A 1,«»« »»a^J««, lahko VBakdo na lahek način III Krnil nr flfln zasluži. Pošljite svoj naslov U1W11 uu^uun le na dopignici na tyrd!.0. razpošiljalnica J. Konig. Wien III/2. Postamt 46. Fach 738. 39 10-3 IM Prodajalka poštena in dobro iztirjena v uaanufakturi in špeceriji, se sprejme takoj ali pozneje v mešani trgovini na deželi na Spodnjem Štajerskem. Ponudbe se pošljejo na upravništvo tega listo pod »Poštenost št. 101". 49 2-2 Ljudevit Bornih , puška** . v Borovljah (Feriach) na Koroškem se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih pušek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluj* stare samokr«-uike. sprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so trn c. kr. presku-ševalnici in od mene preizkušen«1. — Hustrovani cenilci zastonj! 34 7-3 mwmmmmmmmmmm C ŠS.......svoji«! Za««! r J pttetanl}e pozor! Veliko zalogo lasulj lastnega izdelka iz pristnih las po 6 K in višje, za iz-posojilo od 70 v in višje; raznih le-potil. mastiksa, krep, brade in drugih potrebščin za predstave; nadalje kite za dame iz pravih (domačih) las od 5 K višje, kakor sploh vse izdelke iz las izgotavlja v najkrajšem času ter priporoča 14 6-3 3osip }toly v brivec in diplomiran : V Brežicah ob %i\ ; odlikovan z zlato kolajno na Dunaju in , . ■ Cene zmerne. :: Postrežba solidna in točna, "N Zahtevajte vzorce! Barhant, flanele, modno blago, —— opreme —===== platno, flamasf, kanafas itd. same novosti, razpošilja franko izvozna tvrdka V. i. Havliček in brat v Podčbradeh na češkem. Razpošilja tudi franko i>> povzetju 1 zavoj 40 m raznovrstnih ostankov od poletnega in zimskega perila v dolgosti 1 do 8 metrov samo za 18 K. Ugodna prilika! Izredno cen! 12 -3 " Izborno • lajša bolečine« lab aniuje vnetja in vpliva antiseptično. Že 40 let se je izkazalo meCilno vlafiio mazilo, takozvano p r a S k o domaČe mazilo b >t zanesljivo sredstvo za obvezo. To obvaruje rane, olajšuje vnetja in bolečine, hladi iu pospešuje zaceljenje Razpošilja se vsak dan. -Igli 1 pngfca 70 vin. Proti predplačilu K 3-ie sr poiljojo 4 puSlco, za 7 K pa deset puftic poštnine prosto na vsako postajo avstr -ogrske monarhije Pozor ua Ime izdelka, lzdelo\ atelja, ceno In varstveno inamko. Pristno je po 70 0lavna zalega B. Fragner, c, in kr. dvorni dobavitelj lekarna „Pri črnem orln" Praga, Mala strana, vogal Nerudove ulice SI. 230, V Celju v lekarnah M. Rauscher, Oto Sohwarzl itd. Zaloge v lekarnah Av.-Ogrske. MM Izvežbani občinski tajnik z večletno prakso, pevovodja in godbenik, išče primerno službo. Nastopi lahko takoj. — Ponudbe je vložiti na upravuištvo tega lista. 67 2-2 Posestvo naprodaj. V bližini Šoštanja se proda posestvo, obstoječe iz hiše, gospodarskega poslopja, kleti, preše itd. s sadnim drevjem ter hmeljem zasajeno. — Cena 22.000 kron. — Več pove Janez Kolšek v Šoštanju št. 43. 52 2-2 Za one, ki trpijo na želodcu! Vsem onim, ki so si nakopali kako želodčno bolezen s prehlajenjem ali s preoblo-ženjem želodca, z zaužitjem slabih, za prebavo težkih, premrzlih ali prevročih jedi ali z nezmernim življenjem kakor: želodčni katar, krče v želodcu, bolečine v želodcu, težko prebava ali zasliženje, se priporoča tem potom dobro domače sredstvo, če^ar blagodejni vpliv se je preiskusil ž« več let. In to je Hubert Ullrich-ovo želiščno vino. To zeliščno vino je izdelano iz izvrstnih, zdravilnih zelišč in iz vina ter ojači in oživi prebavne organe človeka Zeliščno vino odstrani nerodnosti pri prebavljanju in pospešuje tvoritev zdrave krvi. S pravočasno porabo se ndušijo želodčne bolezni že v kali. Zatorej se ne sme obotavljati pri vporabi. Simptomi, kakor: glavobol, kolcanje, žganje, napihnjenost, bljuvanje, ki se pojavljajo pri starih želodčnih boleznih, pojenjajo večkrat po par požirkih tega vina. Zaprtje in ujega slabe posledice, kakor kolika, utripanje, srca, slabo spanje, kakor tudi nabiranje krvi v jetrah, v slezeni in hemoroidne bolečine se odstranijo z zeliščnim vinom. Zeliščno vino odstrani neprebavijivost in vse nepotrebne stvari iz želodca in čreves s tem, da pospešuje stol. Suho in bledo obličje, pomanjkanje krvi, slabost so po navadi posledice slabe prebave, pomanjkljive krvotvoritve in bolnega stanja jeter. Osebe, ki nimajo teka, so nervozno oslabljene in ozlovoljene, trpijo na glavobolu, so brez sna. hirajo in trpijo. Zeliščno vino daje oslabljenemu življenju novo moč. Zeliščno vino povzdigne tek. pospeši prebavo in hrano, oživlja premenilto snovi, pospeši tvoritev krvi. pomiri razdražene živce in vstvari novo veselje do življenja. Mnoga priznavanja in zahvale spričujejo to. Zeliščno vino se dobi v steklenicah po o in 4 K v lekarnah v Celju, Dobrni, Podčetrtka. Slovenski Bistrici, Konjicah, Rogatcu. Slov, Grade«, Mariboru. Litiji, Krškem. Brežicah. Ljubljani itd. ter v vseh večjih in manjših krajih Štajerske in cel« Avstro-Ogr>ke t lekarnah. Tudi razpošiljajo lekarne v Celju zeliščno vino po originalnih cenah v vse kraje Avstro-Ogrslee. ———— Svari se pred ponarejanjem i —-——- Zahtevajte izrecno S^T Hubert 8JlS&*ich«mro Zeliščno vino. Moje želiščno viuo ni nobeno tajno sredstvo; njegove sestavine so: vino malaga 450.0, vinski štrkljaj 1000, glicerina 100.0, črno vino 240.0. sok jerebike 150.0, čvešnjev sok 320.0. auiž. razne rastlinske korenine itd. Te sestavine se zmešajo. 20 17-1 Originalni motorji m snroVo olje BaSder* (stoječi), Robur (ležeči) najboljši in najtrpežnejši izdelek. Na novo patentovani na celem svetu. Edini dvotaktni motor na surovo olje. —Motor deluje izvrstno brez dima in duha tudi pri najmanjši obtežbi. Brez vžigalnika in ventila. — Nizko število tur. — Navadno oskrbovanje. Isto izvršuje lahko vsak navaden delavec med drugim delom. Glavna os teče v olju, vsled tega je kaka obraba nemogoča. Uporaba i—2 vin. na uro in konjsko silo. Nikaka nevarnost radi ognja. Nikake finančne kontroiel Jako pripravni za kmetije, mline, za proizvajanje električne luči in sploh za vse obrate do 500 HP. Zahtevajte popis in katalog št. 22 gratis. Na zahtevo Vas obišče inženir in Vam napravi proračun ter da potrebna pojasnila brez kake obveznosti. Edina prodaja Szaiio S Wittniaitn specialna tvrdka za motorje na bencin in surovo olje Gradec, innenstrasse 30. Odda se prodaja tudi drugim protokoliranim tvrdkam. 'žžSSISSSSSgfi: