AMERIKANSKI SLOVENEC PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH (Official Organ of four Slovene Organizations) Najstarejii in najbolj priljubljen slovenski list v Združenih Državah Ameriških. ŠTEV. (No.) 121 CHICAGO, ILL., SOBOTA, 23. JUNIJA — SATURDAY, JUNE 23, 1934 LETNIK (VOL.) XLIII FRANCOSKI MINISTER IMEL VPLIVNO BESEDO NA KONFERENCI DRŽAV MALE ANTANTE. — M A L A AN-TANTA ODLOČNO NASPROTNA POVRATKU HABS-BURŽANOV. — ENOTNA ZVEZA MED DRŽAVAMI VZHODNE EVROPE. i__ Bukarešta, Rumunija. — Da- si Francija ne spada v Malo an-tarito, vendar je imel nje zunanji minister, L. Barthou, glavno besedo pri konferenci, ki se je završila v četrtek med zastopniki držav Male antante. Izmenoma je imel Barthou s temi zastopniki privatne razgovore, zdaj s čehoslovaškim zun. ministrom, dr. Benešem, zdaj z rumunskim zun. ministrom Ti-tulescujem in nato zopet z jugoslovanskim zun. ministrom Jevtičem. Razvidelo se je, da hoče Francija svojo zvezo z Malo antanto do skrajnosti o-krepiti in potom nje ustvariti na vzhodu Evrope blok proti zbližanju med Italijo in Nemčijo. Med glavnimi točkami, ki jih NADALJEVANJE POGAJANJ Miss Perkins obljubila razgovor komunističnim voditeljem. Washington, D. C. —- V če- KATASTROFA j ™CAN'; POZOR!1 nnr\r\ wwr\ Joliet- 11,1 — Danjs, v sobo- NA MORJU it0' zvečer ob 7- uri (Poletni __! čas), se bo oddajal na tukajšnji ! radio postaji WKBB kratek Tisoč potnikov rešenih, ko se. je potopila ladja. ■ —o- Kopervik, Norveška. — Par nik Dresden, last severonem-i škega Lloyda, je v sredo zadel na skrite pečine v nekem tukajšnjem fjordu in nevarnost je bila, da utonejo vsi potniki. Vendar pa se je ladja dovolj dolgo držala na površju, da so trtek ni Miss Perkins, načelni- se mogli razen štirih oseb vsi slovenski program, ki bo zelo zanimiv. Priporoča se vam, da naravnate svoje aparate omenjeni čas na to postajo, kajti od programa se vam obeta dosti užitka. KRIŽEM SVETA POLICIJA NA DELU Dunajska policija pričakuje rezultata newyorske policije glede krivde Podržaja. Dunaj, Avstrija. — Proti Ivanu Podržaju, bivšemu jugoslovanskemu orožniškemu stotniku iz Ljubljane, se počasi toda stalno kupičijo dokazi, da je kriv smrti svoje druge žene, ix Jugoslavife, STRAŠNA TOČA JE TOLKLA TUDI PO SAVINJSKI DOLINI IN DRUGOD PO ŠTAJERSKEM; TUDI POVODEN J NI PRIZANESLA.— SMRTNA KOSA. — DRUGA POROČILA O NESREČAH IN NEZGODAH V STARI DOMOVINI. rešiti. Parnik je vozil kakih tisoč izletnikov iz Nemčije, med ca delavskega departmenta, ki posreduje pri pogajanjih med delavstvom in delodajalci v katerimi je vladalo najveselej-jeklarski industriji, dobila še še razpoloženje, ko se je kata-nikakega odgovora od jeklar- J strofa pripetila. Illadnokrvno-skih magnatov na predloge, ki'sti moštva ladje se je bilo za-jih je stavila delavska unija. (hvaliti, da je bilo mogoče v Med tem pa je obljubila, da bo sprejela tudi zastopnike komunistične jeklarske unije, ki trdi, da šteje okrog 15,000 članov in ki zahteva, da Perkins po- splošni paniki izvršiti veliko re- ševalno delo. ženske. Utonile so štiri — Kalkuta, Indija. — Shil-long, glavno mesto Assam, je skoraj odrezano od ostalega sveta. Zemeljski plazovi so namreč zasuli ceste, ki vodijo v mesto in prebivalstvo se je odločilo, da se bo pošta prenašala s pomočjo tekačev. — London, Anglija, -t— Od- Toča v Savinjski dolini divjanje neviht proti severu in , v 01 ■ 'že mislili, da bo šlo za enkrat Braslovce, 31. ma.ia. — bele v . ; Tr , i i i' srečno mimo nas. Kar je poteg- danes smo se do dobra zavedli, | .... . ... , , u j x r,nAn ,nil veter m pnpodil pogubo- kako huda nesreča nas je zade- , , , v , . nosne oblake proti nam. Stras- a včerai popoldne. Ze vec dni . • ~ , , ; no je zatulil vihar m odnašal ie bilo vreme soparno, včeraj vJ. v XT , ameriške advokatinje Agnes i/v ih popoldanskih urah pa !dex in toc.°; N»lh,u3? 'ie - - - - • v,,,.*' f ......čav smen cez kolodvor Mokro- nog, Slepšek, Ribjek, Stražo in Brezovico. Slepščansko in ribniško polje je popolnoma uničeno, prav tako vinogradi na Straži in Brezovici. Vinogradi v Stari gori in lakenški dolini niso nič trpeli. --o- Tufverson. Tako se je v četrtek 'ge je za£ei0 1ia severu oblačiti izrazil eden uradnikov tukaj- in pogrmevati. Okrog treh po- J I je konferenca Male antante sluša tudi nje predloge, sklenila, je ta, da bo še naprej nasprotovala z vsemi razpoložljivimi silami proti povrnitvi Habsburžanov v Avstrijo. V tem oziru so države Male an-ante tako odločne, da se lahko pričakuje, da boste Čehoslo-vaška in Jugoslavija poslali svoje čeete preko meje v Avstrijo, ako bi se habsburški princ Oton povrnil na Dunaj, četudi le kot privatni državljan. Dalje se je Mala antanta obvezala ,da bo še v nadalje vzdrževala prijateljske odnošaje s sosednjimi državami, zlasti £ Poljsko, in je obenem izrazila obžalovanje, da je njeno sodelovanje z Ogrsko nemogoče, dokler ta vztraja na reviziji mirovnih pogodb. Z zadovoljstvom se je na konferenci tudi omenilo, da ste dve članici, namreč Čehoslovaška in Rumunija, priznali sovjetsko Ruisjo in upostavili svoje diplomatske odnošaje z njo. Zborovalci so tudi obljubili, da bo Mala antanta storila vse, kar je v njeni moči, da se umirajoča razorožitvena konferenca ohrani pri življenju. V svr-ho pospeševanja miru je Mala PREPIR ZARADI ENEGA DOLARJA Chicago, 111. — James Mor-rissey, 843 W. 58th St., po poklicu policist, je šel v sredo popoldne s svojo ženo nakupovat razne potrebščine. Dal ji je vsega skupaj $20. Ko pa sta se vrnila domov, je ženi manjkal en dolar in ni mogla podati računa, kam ga je dejala. Iz tega se je razvil prepir, v katerem je postala žena tako razjarjena, da je pograbila revolver in nevarno obstrelila moža v glavo. -o-- POŽAR OGROŽAL CELO TOVARNO Chicago, 111. — 50 gasilskih aparatov je bilo postavljenih v obrat preteklo sredo dopoldne, ko je izbruhnil požar v Deering ČISTILNICE OBLEK ODPRAVILE KODEKS Washington, D. C. — Avtoritete NRA kodeksa za čistilnice oblek so imele v sredo svoje zborovanje, s katerega so obvestile predsednika Roosevelta, kakor tudi administratorja Johnsona, da razveljavljajo celotni tozadevni kodeks. Do tega upora je privedla nedavna predsednikova odredba, s katero se izključujejo iz kodeksa določbe glede najnižjih cen, ki se morajo računati za čiščenje. Ostale pa so v veljavi določbe glede delovnih ur in najnižjih plač. Na ta način, pravijo lastniki, ne morejo zmagovati svojih stroškov. Kaj bo vlada storila na ta odlok, še ni znano. SMRTNA KOSA Chicago, 111. — V četrtek popoldne je preminul šestletni sinček družine Joseph in Ana Ur- šnje policije in dostavil, da iz p0]c]ne se je naenkrat stemnilo obtoženca še niso mogli izsiliti in v o^kih je votlo grmelo, nikakega priznanja; za končne 'bližala se je strašna ura. Sprva dokaze morajo čakati na poro- !ge je vjila le pi0ha, ki se je i čila iz Amerike. spremenila v gosto ter debelo lz New Yorka pa se med tem točo, katera je v nekaj minutah , . , . poroča, da je pričela policija vse pobelila. Ljudje so po hišah ... bor za mestno, vodo je objavil, jpreiskavo tudi v Philadelphia zdihovali, jokali in molili. Ko- Velike nevihte po raznih krajih Ugotovilo se je namreč, da je maj s0 razumeli drug drugega, Trbovlje, 31. maja. — V sre-Tufverson, predno je meseca 'tako je toča šumela in ropota- do popoldne so pripluli temni decembra tako skrivnostno iz- ja, p0 io minutah je prenehala ginila, dejala svoji služkinji, toča in po preteku dobre pol da odide v Philadelphijo. New- 'ure se je tudi zvedrilo. yorška policija se zanima tudi j jr/ hiš s0 takoj pr^ii splašeni za prtljago, ki jo je imel Podr- jjuci je, že ob prvem pogledu se ako ne bo prebivalstvo varčevalo z vodo tekom prihodnjih sedem dni, bo prisiljen, da bo uvedel ostre omejitve glede nje uporabe. Vsled suše je namreč nastalo občutno pomanjkanje vode. IstanbuL .Turčiji grozeči oblaki od Marije Reke nad Trbovlje. Nosili so s seboj točo, -ki je v kratkih minutah pobelila skoraj vso dolino. Najhuje so bila prizadeta naselja žaj, ko je odpotoval iz Ameri- '->m nU(ina žalostna slika. j'v smeri Podanja - Gabersko in katerih števila še niso mogli u gotoviti. Potres so spremljali VRHOVNO SODIŠČE RAZVE siloviti nalivi. — Pariz, Francija. — Na tajno misijo je odšel v sredo v London vrhovni poveljnik francoske armade, general M. Wey-gand. Njegovo potovanje je dalo povod raznim govoricam in domneva se, da so na pro-gramu-važni vojaški razgovori. -o-- MANJ DRUŽIN NA PODPORI Chicago, 111. — Tekom meseca maja se je število družin, ki dobivajo v Cook okraju javno podporo, znižalo za 2032. Na novo se je tekom omenjenega L JAVILO SVOJO ODLOČITEV ptice, drevje pa je bilo docela drugim zopet manj, izvzet od opuljeno, trava zbita, da se je »kode pa ni nobeden. komaj ločilo, kje je pokošeno. Najbolj žalostno pa je po po-Springfiefld, 111. — Vrhovno lju. Po hmeljiščih štrle prazne sodišče države Illinois je v sre- hmeljevke, po katerih se je po-do zvečer samo sebe potolklo, prej že visoko spenjal hmelj, Veliko zmedo je napravil v žito je kar poteptano in zlom-Cook okraju njegov izrek v me- ljeno, krompir in koruza se ni-secu februarju, ko je odločilo, sta niti videla iz toče. Tudi po da so sodne obravnave, ki so se vinogradih ni nobenega znaka vršile v omenjenem okraju, ne- življenja več. Nekateri posest-veljavne, češ, da se porote niso 'niki ne bodo pridelali niti toli-izbrale na pravilni način. Na ko žita, da bi bilo za seme. Kje ta način bi se morale vse obrav- se bo pa dobila moka in drugi nave še enkrat vršiti in med živež za vse leto? Najbolj pri njimi je več važnih, kakor na zadeta je vas Gornje Goreje, pr. proces proti Touhyevi ban- 'občutna škoda je tudi v Malih di. Več obravnav pa se je tudi Braslovčah, Kamenčih, Podvr- meseca vpisalo za podporo . ----------- * -- - 110,401 družin, odstavljenih od zavleklo, ker so oblasti čakale, hu, Smartnu in Letušu. Se da- oddelku International Harves-j sich> 1759 W- Cermak Rd. Po-ter družbe, na Fullerton Ave.' Sreb danes, v soboto do- ob Chicago reki. Ognjegasci, kijP°ldne> iz mrtvaške kaple po- so delali pri dnevni vročini 95, ^^oTceiJiT Štefana i podpore'pa~ je bilo 12,433 dru- !da se zadeva razčisti. V sredo nes se najde ponekod 10, celo uri in na Resurrection' žili. Skupno je bilo začetkom lie nato vrhovno sodišče prevr- 20 cm na debelo toče. junija na reliefu 138,677 dru-'glo svoj prvotni izrek in odloči-( Žalost tukajšnjega ljudstva žin — Skozi isti mesec se je 'lo, da so bile porote pravilnim je nepopisna in jo more popol-potom reliefa preskrbelo delo 'potom izbrane in so torej tudi noma umeti le, kdor pozna veli- stopinj, so omejili ogenj, da sejS,'SV' ni razširil še na druga tovarni '0 -1 ška poslopja. Tri poslopja, ki so bila žrtev požara, pa so bila deloma izpraznjena in name- pokopališče. lim. Sožalje preosta- KUBA OSUM- njena, cla se porušijo, ter znaša antanta tudi izrazila, da stoji v škoda zato samo okrog $50,000. zvezi z balkanskim paktom in upa, da bo v doglednem času ratificiran. Končno se je Mala antanta izrazila, da je naklonjena temu, da vse vzhodnoevropske države sklenejo vsaka za se pogodbe s sovjetsko Rusijo, da se na ta način vzhodna Evropa združi v nekako enotno vez, ki bo garantirala za mir in obstoj sedanjih meja. ŠIRITE "AMER. SLOVENCA"!; 30,000 družinskim očetom obravnave veljavne. Po konferenci se je francoski minister Barthou odpeljal v Belgrad, kjer upa, da bo pregovoril kralja Aleksandra, da tudi Jugoslavija v čim najkrajšem času prizna sovjetsko Rusijo. Za Jugoslavijo je to težja Zadeva, kakor je za ostali dve članici Male antante. V jugoslovanski vojski zavzema namreč število ruskih izseljencev visoka častniška mesta in ti so Nasprotni priznanju sovjetskega režima. A tudi kralj sam je ZAPIRA LJENCE Havana, Kuba. — Aretacija se je v sredo izvršila nad petnajstimi višjimi mornariškimi častniki, ki so osumljeni, da so sodelovali pri bombnem napadu, kateri se je izvršil pretekli teden proti predsedniku Men-dieta in pri čemer sta bila ubita dva častnika. Eden od častnikov, ki je bil prvi aretiran, je izdal imena še drugih. Kakor se ugotavlja, ni bila zarota naperjena samo proti predsedniku, marveč proti celi vladi, in je imela za cilj, da upostavi prejšnjega predsednika Grau San Martina. nasprotnik boljševikov, po priznanju sovjetov pa bi jih imel za svoje neposredno sosede; rusko poslaništvo leži namreč ravno nasproti kraljevi palači. ,ko ljubezen, ki jo to ljudstvo Trgatev je že končana Radovica, 31. marca.— Znano je, da je Bela Krajina siromašna in nikjer menda ni gospodarski položaj tako slab kakor ravno tukaj. — Spomladi je pritiskala suša in komaj so si polja in travniki nekoliko od suše opomogli, je neprestano strašila katastrofa, ki se je 29. maja uresničila. — Trgatev je končana za vso radovško in metliško župnijo. Opravila jo je toča, ki se je skoro pol ure neprestano vsipala na lepo o-betajoče trsje, pšenico, krompir itd. — Koliko truda je uničenega! Ljudje hodijo škropit, da rešijo vsaj za prihodnja leta kar se da sploh še rešiti, za letos ne bodo rešili ničesar. Reveži so najbolj prizadeti, ker ti nimajo niti denarja za galico; goji do svoje zemlje in kdor ve, pa saj ga tudi za druge potre-kako drag je kmetskemu ljud- jbe ni. Žalosten je pogled na u- 'stvu vsak klas, vsak vršiček in vsaka biljka. Št. Rupert, 31. maja. — Včerajšnji dan bo v zgodovini mi-renske doline zapisan s črnimi črkami. Okoli 5. popoldne se je začela vsipati izpod neba toča, debela kot orehi, in neusmiljeno klestila po poljih in travnikih. Padlo je je toliko, da je !je bilo še drugi dan vse polno |v obcestnih jarkih. Pobila je Itudi veliko šip. Ljudje, ki so (bili na polju, so bežali pod streho, da jih ni toča obtolkla. iNajhuje so prizadeti hribi in [vasi od Hrastovce do Mirne in 'od Trebelnega do Debenca. Ves up in trud je' kmetu uničen, da solznimi očmi gleda na opu-stošena polja. Mokronog, 31. maja. — Vse je kazalo lepo, ničena polja in vinograde, še žalostnejši na obupano ljudstvo, ki se ne ve kam dejati, ne kako si pomagati v tej strašni nesreči. -o- Nevihta Ptuj, 7. junija. — Grozna nevihta s točo, ki je razsajala v noči od srede na četrtek, je napravila veliko škodo na polju in v vinogradih. Prizadete so najbolj Haloze, posebno pa občini Vareja in Lancova vas. — Ljudstvo je radi tega in radi raznih drugih elementarnih nezgod in gospodarske krize zelo obubožano. Nesrečen padec Nedavno je padla 31 letna, pri posestniku in lastniku žage Josipu Krenkerju na Paki pri Vi-razun sadja, tanju zaposlena služkinja Fran- Po dolgih mesecih suše je okolica mesta Sioux City, Ia., dobila dež, toda v taki množini, da ji je bil tako nedobrodošel kakor prej suša. Slika kaže, kako so nalivi izpremenili pla- sedaj je uničen vsak up. Vče- Čiška Sušceva tako nesrečno, da njave v jezero. iraj popoldne smo opazovali .si je zlomila hrbetnico in umrla. Stran 2 'AMERIKANSiU SLOVENEC Sobota, 23. junija 1984 Amerikanski Slovenec Prvi in najstarejši slovens/ci Ust v Ameriki. Ustanovljen leta 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING ČO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 Naročnina: Za celo leto ........................................$5.00 Za pol leta .......................................... 2.50 Za četrt leta ...................................... 1,50 Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto ........................................$6.00 Za pol leta ......................................... 3.00 Za četrt leta ...................................... 1.75 The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. MALO NOVIC IZ SHEBOY-GANA Sheboygan, Wis. Pred leti smo večkrat čitali raznovrstna poročila iz naše naselbine, zadnje čase se pa le redko kdo oglasi. Že sem pre- Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year ......................................$5.00' For half a year ................................ 2.50 For three months ............................ 1.50 Chicago, Canada and Europe: ( For one year ......................................$6.00 For half a year ................................ 3.00 For three months ............................ 1.75 Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsak dan in pol pred dnevom, ko izide list. _Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise wt 00 our takt brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. Tu hočemo pribiti še drugo, za nas katolike najbolj pereče dejstvo. Mislimo namreč ono Mussolinijevo politiko v odnosu do naše narodne manjšine, ki hoče zatreti rabo maternega jezika v cerkvi. To dejstvo nam še najbolj zgovorno predočuje, kako nerealna je Mussolinijeva politika. Danes se po pravici zaradi te politike razburja ves katoliški svet. Znano je, da v tem oziru ni nastopilo nobeno izboljšanje, ampak da je režim „ , . .v. . . .. . j . . , reaxo xao oglasi. Ze sem pre- vedno ostrejsi; in najnovejše novice nam povedo, da je tudi vj^. y&1 k . . temu vzrxQk. beneški Sloveniji narodov jezik v cerkvi zapisan brez usmilje-1 r , . ' • m ,.,., . y . . .. . , ,.V1 ali so se poročevalcem in poro nja smrti. Ta politika pomeni žalitev in provokacijo katoliškega sveta izven Italije za vsakogar, kdor uvažuje okolnost, da so danes v-svoji narodni zavesti in v svojem narodnem ponosu vsi narodi v Evropi dozoreli in da se nikjer drugod narodne manjšine ne prikrajšujejo za pravico, da vsaj v cerkvi smejo rabiti svoj jezik in se v njem religiozno izživljati po svojem nravu. — Naravna posledica tega je, da trpi prestiž Italije v mednarodnem svetu, ki ne more razumeti kako državnik, ki se ponaša s tem, da vodi politiko države, katera ima najstarejšo kulturo, tako nekulturno postopa s svojimi slovanskimi državljani, da hoče izpodrežati korenine njihovega narodnega mišljenja in čustvovanja celo v posvečenem področju cerkve. Ce se nad tem zgraža vsak kulturen človek sploh, koliko bolj se zgražajo katoliški narodi sveta, ko vidijo, kako si diktator Ita- čevalkam polomila peresa ali se jim je posušilo črnilo, ali je vzrok kaj drugega. Zatorej sem se jaz namenil, čeprav nimam dosti prostega časa, da sporočim nekoliko novic, da ne bodo Slovenci po drugih naselbinah mislili, da v Sheboyganu vsi, spimo. Glede prvega sv. obhajila naših šolskih otrok je bilo na kratko že poročano; ne bom jaz več opisoval. V nedeljo dne 3. junija je bil zopet vesel dan za našo na Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Mussolinijev realizem Kdor hoče pohvaliti politika in državnika, ga označuje kot realista. In' res pomeni realno gledanje na življenje in razmere bistveni predpogoj vsake zdrave in uspešne politike. Realizem se tiče prav tako postavljanja ciljev, kakor tudi izbora sredstev, s katerimi naj postavljeni cilj dosežemo. Mussolinija označuje domači in njemu naklonjeni inozemski tisk za največjega političnega realista današnje dobe. Kdor smatra, da mora biti politični realizem brutalen in nasilen, brezobziren, oproščen vsake morale, vesti, človečanstva, da ni vezan ne na božje ne nanaravne zakone, ima prav, da označuje Mussolinija za realista in njegovo politiko za realno. Toda zgodovina potrjuje, kar uči že morala, da realizem, ki ne upošteva zakona pravice, ni realizem, ki vodi do zares resničnih in trajnih uspehov, marveč le do trenutnih in navideznih, ki zanimajo in očarajo le povprečnega kritika. Celo Bismarck je trdil, da je upoštevanje takozvanih moralnih "imponderablij" tudi v politiki merodajno in odločilno. I11 že stari Rimljani so dejali, da je najtrdnejši temelj države pravica. Ni dvoma, da odločuje v naravi in v žitju ljudi, v politiki in zgodovini zakon močnejšega. Toda s tem ni dokazano, da pomeni zakon močnejšega zmago surove in brutalne sile nad boljšo naravo v človeku, nad moralo, vestjo, božjimi in naravnimi zakoni. Nasprotno. Prej ali slej zmaga tudi v borbi narodov in držav nepremagljiva in nezlomljiva sila pravice, ki je zgrajena na resnični pravičnosti in je močnejša od nemoralne sile. Mussolinijev realizem se odkrije vsakemu nepodkupljivemu kritiku kakor v pogledu postavljanja ciljev, tako tudi v izbiranju sredstev celo kot slaba kopija njegovega vzornika Ma-chiavellija. Kot taka se nam pokaže pri pravilnem ocenjevanju vsa njegova zunanja politika, posebno do Balkana, do Albanije, do Jugoslavije. Lahko trdimo, da ne diktira njegove politike do Jugoslavije zdrav politični realizem, ki bi bil osnovan na resničnih italijanskih interesih, marveč njegova osebna slepa strast do slovanstva. Isto velja za njegovo notranjo politiko in v prvi vrsti za njegovo politiko do Jugoslovanov v Italiji, ki nas na tem mestu zanima. Ali je to zdrav politični realizem, če je oropal Mussolini naš narod v Italiji njegove prosvete in gospodarske kulture s tem, da mu je uničil vse visoko razvito narodno šolstvo, prosvetno organizacijo in njegovo odporno zadružništvo ? Ali je to realizem, če ne sme 600,000 Jugoslovanov izdajati niti enega časopisa v narodnem jeziku? Ali je to realizem, če ne sme nas živeli v Italiji prirediti niti najmanjše veselice, niti božič-nice, niti Miklavževega večera? Ali je to realizem, da je Mussolini proklamiral celemu kulturnemu in civiliziranemu svetu da je Tribunale speciale (izredno sodišče za zaščito države) v Rimu nujno potreben, da kroti obmejno Julijsko Krajino, kjer biva jugoslovansko prebivalstvo? Saj je s tem jasno dokazano, da je naš narod nezlomljiv in da je vprav zastonj in brezuspešen ves fašistični barbarizem, ki ima itak že na vesti pet justihkacij in do 1500 let zapornih in konfinacijskih kazni s katerimi so bili obdarjeni naši bratje in sestre. Ne, vse to ni realizem, marveč zločin nad krščanstvom in nad vestjo civiliziranega in kulturnega sveta. 1 ■ ■ _ ,. . v. . . . , , , , ......on ^ujjtji, vesm učtii za iiaso iui- lije upa posegati v področje, ki je sveto m nedotakljivo m ki' iu- m A • , , , v, . . , ,. , . , v . , selbino. Ta dan je bil po dveh ga spoštujejo tudi nekatohski m celo paganski državni poglavarji. Nespametna pa je taka nekulturna politika tudi zato, ker mora jugoslovanske državljane Italije same, ki jih hoče Italija "mirno asimilirati", razburiti do dna duše in napraviti iz njih ravno nasprotje tega, kar želi Mussolini. S takimi metodami se ne pridobivajo in prilikujejo gospodujočemu narodu niti necivilizirana plemena, kaj še jugoslovansko prebivalstvo Italije, ki je globoko kulturno in resnično religiozno — ki nru ni vseeno, ali vera prekvaša vse mišljenje in moralo človeka in naroda, ali pa je dobra samo za kakšne parade, pri katerih se zlorablja v nacionalistične in vse mogoče druge njej tuje namene. Tak kulturen in resnično veren narod dražiti s takim surovim poseganjem v njegovo najsvetejše in najresničnejše, to hL^T,"^' 1KajtI,°1n Je ^atru" ni politika, narekovana od pameti, ampak od slepe strast in ^J^ j l° iT J6g°" manjvrednih nagonov sovraštva in maščevalnosti, ki bi ne m^Z^ Z i w?* f ™ T __________________.,,,..., . . ... strani m je bil veselo razpolo- letih zopet farni piknik v Zeleni dolini. Udeležba je bila velika, da gotovo še na nobenem farnem pikniku tolika, kar smo jih v preteklih letih imeli, in za sedanje čase je bil tudi lep finančni prebitek. Častiti župnik Venceslav Ar-daš je bil celi čas piknika zaposlen. Kot sem opazoval, je imel nekako službo skrbeti za red na pikniku, kajti 011 je patru- vodit? pravega državnika, tudi tistega ne, ki ga je imel pred se boj v duhu Macchiavelli . . . Vse te okolnosti nas prepričujejo, da ni Muussolinijeva politika do našega naroda ob Soči in Adriji le zločin, marveč "hujše nego zločin, to je napaka," kakor je rekel znani francoski državnik. Čeprav ni naziranje njegovega vzornika Macchiavellija, da je "vsako dejanje dobro, če je smoterno", pravilno, spoznamo, da Mussolini tudi Macchiavellija ni umel in ni znal ustvariti realistične politike po željah tega državnika. Kajti prepričani smo, da je Mussolini dosegel in dosega 3 svojo politiko vprav nasprotno, kar hoče. Naš narod na drugi strani Triglava stoji nezrušen kljub vsej težki usodi in gorju. Vztraja in trdno upa v srečno bodočnost in v svojo pravico, ki bo vstala iz groba! KAKO NAGLO BEŽI ČAS . . . Pueblo, Colo. Moji dragi sestri Agnes Pre-lesnik v spomin naj zapišem te-le vrstice, ki nas je zapustila 24. junija leta 1932. — Dve leti sta minili, draga sestra, kar si zapustila svoje otroke in takrat še živečega moža, s katerim pa danes skupaj počivata na božji njivi in čakata vstajenja. — Pa tudi mene, svojo sestro, si draga sestra zapustila, a si od takrat v duhu vedno pred menoj. Vedno se spominjam, kako je bilo, ko si prišla k meni na moj dom in sem ti rekla, da nikar tako hitro ne hodi domov, da mi bo potem dolgčas, ko sem sama in zapuščena že toliko let. Ni te več, da bi me obiskovala in da bi se še kaj pomenile. Kolikokrat solze zalijejo moje oči, ko se spomnim nate, draga sestra žen, kar se je naslednjo nedeljo v cerkvi pohvalno izrazil vsem, ki so se piknika udeležili, da se je videlo, da je človek, če hoče, tudi na pikniku vesel. V nedeljo 24. junija priredi pa piknik društvo Kršč. žena in mater. C. g. župnik Ardas je že zadnjo nedeljo zopet vabil celo naselbino, da se udeleži tega piknika, da bomo še bolj veseli kakor smo bili na cerkvenem. Ne se izgovarjati: nimam denarja, zato ne grem. Nič zato, če ni denarja, vseeno pridite vsi v Zeleno dolino, se bote pa drugače zabavali. Ce ne drugega, se boste pa saj na-srkali svežega zraka. Torej na 'svidenje"vsi Slovenci in Hrvati v nedeljo, 24. junija, v Zeleni 1 dolini. „ ... , , . i Dne 10. junija popoldne so Spominjam se te v molitvah m imeli v sheboyganu shod dru- J1 ProsI za me in za nas štva Imena Jezusovega iz cele vse, ki si tako hitro odšla od Sheboygan County. Shod je bil nas. _ Tvoj pokojni mož ni ni- pri cerkvi imena Jezus0vega, kjer našel tolažbe m tudi on zunaj na prostem v parku, kjer se je preselil za teboj in tako so imeli govore duhovniki in nepričakovano, da smo vsi kar lajiki. Glavni govornik je bil strmeli. Dne 3. februarja je bil sodnik John C. Kleczka iz Mil-ubit pri avtomobilski nesreči, waukee, Wis., kateri je veliko Po skoro petih mesecih, še da- povedal glede društva Imena nes ne vemo, kdo je bil tisti ne- Jezusovega. Glavni govor je bil srečni voznik, ki je povzročil to namenjen zlasti mladini. Bilo strašno nesrečo. Ni počakal, ko je navzočih tudi precej naših je videl, da je nekoga povozil, ljudi, le škoda, da niso bili vsi, pustil je žrtev na cesti, sam pa da bi bili slišali, kaj je povedal odbrzel neznano kam. — Kako o društvu Imena Jezusovega je ta hiša sedaj prazna, ko sta posvetni človek, ki ni duhovnik, oba odšla od' svojih dragih. — an-pak je okrajni sodnik v Milwaukee. — Po govorih je ';il iviekniti pred Najsvetejšim javno v parku, kot se sramuje neko katoliško društvo v neki naselbini moliti pri pogrebu za u-mrlim članom (kakor sem čital v njih glasilu). — Da je pa mogla ogromna množica slišati govornike, so bili zato postavljeni zvočniki (loud speakers). Takoj po blagoslovu je bil piknik v šolskem parku fare Imena Jezusovega. Sredi parka je bil postavljen oder, kjer so prirejali razne točke kot petje, koncerte in raznovrstne predstave skozi cel popoldan in zvečer, med katerimi je nastopil tudi pevski klub SŽZ. in zapel par mičnih pesmic. Ravno isti dan smo imeli tudi v naši slovenski cerkvi veliko slovesnost, ker so naši gra-duantje pristopili skupno k mizi Gospodovi ter tako dali slovo farni šoli. Ob tej priliki je imel č. g. župnik Ardaš v srce segajočo pridigo graduantom, posebno pa njih staršem. Cerkev je bila do zadnjega sedeža zasedena. Med sv. mašo so peli graduantje, po sv. maši so imeli pa skupni zajutrek v dvorani, katerega so jim pripravile članice društva Kršč. žena in mater. Zvečer je pa šolska mladina priredila predstavo v cerkveni dvorani. Vse točke so bile izvrstno vprizorjene, za kar gre jvsa čast našim čč. šolskim sestram, katere se toliko trudijo Pametnejši popusti. — kaj si pa nehal kaditi, prijaj tel j? — Zato, ker pravi žena, da pri reducirani plači nimava dovolj denarja, da bi kadila oba !d Počivaj draga sestra v božjem miru. — To ti želijo tvoji otroci in tvoja sestra Josephine Meglen in Mrs. Jenny Košček. -o- blagoslov z Najsvetejšim izpred oltarja, kateri je bil nalašč zato postavljen na glavnem cerkvenem vhodu. Med blagoslovom je vsa množica klečala. Ni se sramovala po- TARZAN V NOTRANJOSTI ZEMLJE (95) an na dan z našo mladino. |Dvorana je bila do zadnjega ^kotička napolnjena. Smelo trudim, da ni bilo še na nobeni predstavi toliko ljudi navzočih. |Vidi se, da so rojaki upoštevali jvabilo č. g. župnika, kateri je imel tudi ob koncu predstave |obširni govor vsem navzočim, (Zahvaljujoč se za veliko udeležbo, in staršem, ki so pošiljali svoje otroke v katoliško šolo in ■je izrazil željo, da bi prihodnje šolsko leto ne bilo nobenega ,otroka slovenskih in hrvatskih istaršev v Sheboyganu, ki bi pohajal v katero drugo šolo kakor katoliško šolo fare sv. Ciri-'la in Metoda. Nazadnje je č. Ig. župnik nagovoril še graduan-te in jim je priporočal, naj nikar ne pozabijo, kar so jih učile čč. šolske sestre, katerim se je župnik v svojem imenu, v imenu cele fare in graduantov najlepše zahvalil, želeč jim Bog plačaj, na kar so vsi navzoči dolgotrajno aplavdirali. Nato je župnik razdelil diplome, potem smo se razšli z željo, da se zopet vsi veseli snidemo prihodnje leto, ko bo zopet gra-duacija naše šole, želeč, da bi bilo najmanj še enkrat toliko graduantov kot jih je bilo letos in da bi bilo toliko občinstva navzočega, da bi bila dvorana premala. Vsem slovenskim in hrvatskim staršem pa priporočamo, da ne pozabite željo č. g. župnika, da, ko se prične prihodnje šolsko leto, pošljete vsi svoje otroke v katoliško šolo sv. Cirila in Metoda. Skoraj bi bil pozabil omeniti, da je bil dne 14. junija šol- Vojaška. — Narednik enoletnemu prostovoljcu: Kaj pa ste vi v civilu? Prostovoljec: Asistent na ginekološki polikliniki. Narednik: Ako niste do jutri nekaj takega, kar tudi jaz lahko ponovim, vas dam zapreti! * X s(c V železniškem vozu. — Prijazen gospod: Prosim, izvolite na moj prostor. Neprijazna dama: Hvala, rajši stojim. Prijazen gospod: Že mogoče, toda zdi se mi, da je pri-jetneje, ako sedite na mojem prostoru, nego da stojite na mojih nogah. * * * Pohvalil se je. — Komaj serJ bil dober četrt ure na lovu, že je ležal pred mano mrtev zajec- — Tako? Ali so tudi me'1 zajci samomorilci? * * * Trdna ljubezen.—Oče hčeri: Ce hočeš imeti dobrega zakonskega moža, potem poroči gospoda Rijavca. Ljubi te zares srčnd! Hčerka: Toda odkod to ves, oče? Oče: Že šest mesecev vlečem iz njega denar in kljub temu še vedno prihaja sem. Prisiljen. — Postal sem vegetarijanec. — Po nasvetu zdravnika? — Ne! Po nasvetu mojega mesarja, ki mi noče več dajati mesa na upanje. ifet.7. * * * Ji ni dovolj. — Poljubiš me, samo kadar rabiš denar. — Ali te ne poljubim dovolj-krat? * * i[i 1 Izgovor lenuha. — Paznik: |Vsi delavci nosijo po dve deski, ti pa samo po eno. — Nič čudnega, gospod, oni so preleni, da bi dvakrat napravili isto pot. (Metropolitan Newspaper Service) ski piknik, katerega se je udeležilo tudi veliko odrastlih-Vse potrebno za ta piknik so darovali dobri rojaki in prijatelji mladine. Otroci so dobili vse brezplačno, in so se izrazili, da tako veselega šolskega piknika še ni bilo. Odrastli so morali pa plačati, kar so potrebovali. Tako je prišlo tudi nekaj denarja, katerega je gosp-. župnik obrnil za slikanje se-sterske hiše, katera je v potrebi, da se preslika. Toliko za danes, želim pa, da se še kateri drugi kaj oglasi. John Udovich, opazovalec. —-------rJ i Napisal: EDGAR RICE BURROUGHS Medtem ko je Ja s svojim brodovjem počasi plul naprej proti korsarskemu mestu, se je zrakoplov spustil bolj hitro naprej in skoro dosegel mesto. Načrt, ki so ga imeli speljati do konca je bil, da rešijo vladarja Davida I. brez prelivanja krvi. Ko je zrakoplov priplul nad mesto, so bile ulice in trgi ter dvorišča takoj napolj-njeni stnneeega prebivalstva, ki so v strahu pričakovali, kaj bo. Tarzan je pa poklical tri Kor-sarje-ujotnike k sebi. Resnega obraza jim je začel Tarzan govoriti, posebno pa je poudarjal Laju, kot poglavarju! "Pokazati vam' hočem in vam razložiti, kaj vse lahko napravimo s temi smrtonosnimi bombami. V trenutku lahko razdenemo ..največje palače vašega mesta in celo mesto ter uničimo celo vašo deželo. Videli ste, da smo prišli da rešimo vladarja Davida I. Vsa vaša dežela ie v' naših rokah. Na vas treh je ležeče, če jo hočete rešiti ali hočete da jo uničimo." — "Rešiti," je trepe-taje rekel Dajo. "Lepa, jako lepo," reče Tarzan. "Prav lahke pogoje vsm dajemo. Edino kar je je to, da poveste vašemu voditelju, da takoj izpusti Davida L, vladarja dežele Pellucidar. Povej, kako bomo postopali, če tega ne izpolni. Če izpustijo vladarja in ga z ladjo prepeljejo k našemu brodov-ju nepoškodovanega, se ne zgodilo nič hudega. Ce pa ne, že veš kaj sem ti povedal. Si razumel?" "Vse bom povedal," je prestrašeno zagotavljal Lajo. — Nato je Tarzan pripravil padalo. Kmalu je imel Lajo padalo privezano na hrbtu. Vse priprave in kako ima s padalom ravnati, mu je bilo natančno pojasnjeno. Nato je Tarzan peljal tresočega se moža do vrat in mu še enkrat zabičal: "Ne pozabi, kaj imaš povedati,. ko prideš v mesto." "Ne pozabi potegniti za vrvico," je še opominjal Jason. Nekoliko obotavljajoč je Lajo skočil v globočino. Trenutek nato so videli, kako se je padalo odprlo in vedeli so, da bo mož srečno prinesel poročijo v korsarsko mesto Cid. DENARNE POŠILJATVE v Jugoslavijo, Italijo in vse druge države pošiljamo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu, Denar dobijo prejemniki po pošti direktno na dom brez odbitka. Ker se cene pogosto menjajo, računamo po cenah onega dneva, ko prejmemo denar. Včeraj so bile naše cene: Dinarji: Za izplačila v dolarjih: Za $ 2.70.......... 100 Din Za $ S. pošljite....$ S.7S Za $ 5.00......... 200 Din Za $10. pošljite....$10.85 Za $10.00--------- 400 Din Za $15. pošljite....$16.00 Za $12.25......... 500 Din Za $25. pošljite....$26.00 Za $24.00---------1000 Din Za $40. pošljite....$41,25 Vsa pisma in pošiljatve naslovite na: John Jerich (V pisarni Amerikanskega Slovenca) 1849 W. CERMAK RD„ CHICAGO, ILL. Sobota, 23. junija llJ84 ♦AMERlKANSKI SLOVENEC P. Hugo: S CELO RESNICO NA DAN! Stran 8 Po zavzetju socialistične o-srednje trdnjave na Dunaju, si je svetovni socializem ovil glavo z gloriolo mučeništva. Iz prelite krvi, seveda samo svojih so-drugov, posebno še nekaj sodru-ginj in otrok, je pridno koval kapital zase. Priznati je treba, da je po prvih alarmnih vesteh, ki so bile zelo pretirane, vzbudil precej sočutja in simpatij, celo v krogih, ki mu sicer nišo prijazni. Ogorčenje in obsodba sveta se ni obrnila proti njemu, ampak proti Dollfusu. Mi smo že takrat vedeli, da Dollfus ni bil volk, socializem pa jagenček, ampak narobe. A so bili duhovi še preveč razburjeni, da bi bili dostopni za resnico. Zdaj, ko so se že nekoliko pomirili, je treba z resnico na dan. Vem, da bo socialistom neprijetna .Saj smo že zadnjič, ko smo jo na nekem drugem mestu odkrili samo en drobec, v našem rdečem taboru izzvali vihar. Nič ne de. Resnica vedno oči kolje. In če jih tudi izkolje, mora na dan in na plan. Kmalu po razsulu bivše Avstrije, je znad dunajske mestne hiše zaplapolala rdeča zastava, znamenje, da so socialisti gospodarji nekdanje cesarske presto-lice. In ker je Dunaj slej kot prej srce Avstrije, njeno kulturno, politično in gospodarsko središče, so bolj ali manj kontrolirali celo ostalo državo. Cilj, ki so si ga postavili je bil: najprej Dunaj pretvoriti v čisto rdeče gnezdo. Nadalje: Avstrijo pre-ustrojiti v marksistično delavsko republiko. Nato: podati roko socialistični Nemčiji, ki je stremela za istim ciljem. Potem: vsa rdeča Evropa, z delavsko diktaturo, ki bi jo združeno german-stvo z lahkoto izvedlo. Končno: svetovna revolucija z rdečim proletarijatom na čelu. Ko bi se jim bilo vse to posrečilo, o čemer so že tako živo in sladko sanjali, bi o krščanski Evropi lahko rekli — da je bila. Z zavzetjem dunajske mestne uprave so pokazali kaj nameravajo z Avstrijo in ostalo Evropo. Dasi so imeli za seboj še državo, temelječo na krščanskem ustavnem temelju, so takoj razvili kulturnobojno zastavo in ne na poldrogu. Dunaj je pod njih režimom postal obljubljena dežela borbenega svobodomiselstva, ki je užival vso njih milost in podporo. Ker so se Judje kot take že v Rusiji najbolje izkazali,so njim prepustili vodilno mesto. Dasi je bila večina njih domačih generalov Judov: Oton Bauer, Deutsch, Pollak, Wallisch i. dr., so jih vendar še z vseh vetrov mobilizirali. Iz Poljske, Madžarske, Rumunije, Jugoslavije, Če-hoslovaške in od drugod so jih naročali, kajpada le radikalne in jim takorekoč ponujali domovinsko pravico. Ves čas svojega pa-ševanja so privabili na Dunaj okrog 30.000 Judov, večinoma inteligence raznih strok in jih razpostavili na razne kulturno-bojne fronte. S pomočjo te obrezane, krivo-nose garde so započeli velikopotezno propagando za odpad od katoliške cerkve. Ekonomska kriza, z vsemi svojimi žalostnimi posledicami, jim je bila pri tem najboljši zaveznik. Ker so bili pri jaslih, je bilo bedno ljudstvo popolnoma od njih milosti odvisno. In oni so pri tem poznali samo svoje. Za odpadnike so bile na razpolago službe, delo, stanovanje in druge življenjske potrebščine. Za ostale so imeli kvečjemu Lazarjeve drobtine. Kdor s temi ni bil zadovoljen, je bil moralno prisiljen odpasti od katoliške cerkve in preiti v rdeči tabon Takim so kajpada obljubljali nebesa. In naravnost z rožicami so jim posipali pot iz naročja matere cerkve. Enostavno registrirati so se morali, da izstopajo iz cerkve. Pa še tega jim ni bilo treba osebno storiti. Kar pismeno so lahko uredili. In ne samo v svojem imenu, ampak tudi v imenu onih, ki so bili "pod njih oblastjo. Pogosto se je zgodilo, da je mož, oče brez vednosti žene, matere in otrok podpisal odpad. Šele pozneje so ob kaki priliki, ko je prišlo na vrsto vprašanje o veroizpovedi, izvedeli, da pred postavo niso več katoličani. Spričo tega se ni čuditi, kako je bilo mogoče, da jih je samo na Dunaju v 13. letih rdečega terorja, to je do 1. 1932 nič manj kot 158.930 izstopilo iz katoliške cerkve. Poprečno jih je 200 na mesec obrnilo cerkvi hrbet. Višek je ta beg iz cerkve pod rdečim pritiskom dosegel 1. 1927 ko jih je izstopilo 28.000. Seve tako naivni tudi socialisti niso bili, da bi vse te begunce smatrali za polnokrvne ateiste in socialiste. Saj so jim v vedno večjem številu uhajali nazaj v naročje cerkve. Zadnje leto je število vračaj očih že prekosilo število odpadajočih. Začeli so pač spoznavati, da so socialistične obljube ciganske obljube. Pa tudi socialistični kolovodje so uvideli, da na ta način ne bodo dosegli svojega cilja. Ubrali so drugo, sigurnejšo pot. Zastavili so pri korenini. Najprej so hoteli zrušiti krščanski zakon, vedoč, da bodo s tem smrtno zadeli družino, življensko celico krščanske države. Šli so v boj za obvezni civilni zakon. K sreči jim to ni vspelo. A bi jim bilo, ko bi bili v celotni državi tako močni, kot so bili v njeni prestolici, ki je bila obenem samostojna zvezna država. Kajti na Dunaju so imeli izmed 100 mandatov 66 v svojih rokah. V državnem zastopstvu pa izmed 165 le 72. Solidarna nasprotna večina je predlog za obvezni civilni zakon porazila. A so si znali pomagati. Predsedniki posameznih zveznih držav so si lastili pravico, vsaj take, ki niso pripadali nobeni veri poročati, jih razporočati, ter jim dovoljevati nove poroke. Isto pravico si je seveda lastil in se je pridno posluževal tudi dunajski rdeči župan, ne sicer kot župan, ampak kot predsednik zvezne dunajske države. Ce je kak Dunajean, ki ni mo> gel biti cerkveno poročen, ali se je hotel razporočiti in nanovo poročiti, pripadal kaki veri, mu je moral župan-predsednik reči, da ni upravičen njegovi prošnji ustreči, dokler pripada kaki veri, ker bi bilo to protiustavno. Seveda mu ni pozabil pokazati stranskih vratic, skozi katera se lahko izogne "staroverski" postavi. Izstopi naj iz cerkve, se da registrirati za brezverca, pa mu bo pot do poroke, razporoke in zo-petne poroke prosta. Ko so'razni metulji in metuljčice to zvedeli, so kajpada pridno začeli hoditi skozi ta vratica ven in notri, kot bi porcijunkulske odpustke nabirali. Na ta način so socialisti katoliški Dunaj osrečili z nič manj kot 35.000 koruzniki s katerimi sedanja strogo katoliška vlada sama ne ve kaj bi počela. Da bi jim Cerkev novega rodu ne "zastrupila" z vero, so ga v naj nežnejši mladosti zajeli, da ga po svoje in zase vzgoje. Duhovnikov in krščanskega nauka sicer niso mogli izriniti iz šole, kakor bi bili tudi radi. Ščitila ju je državna ustava. Zato so pa skušali verski 'strup' na vse mogoče načine paralizirati, neškodljivega narediti. Pri tem jim je bilo učiteljstvo pasje udan zavetnik. Kar so kateheti sezidali, je učiteljstvo podrlo. Starši, ki so pošiljali svoje otroke k verskemu pouku, so dobili pri rdeči vladi črno piko. z vsemi posledicami, pri učiteljstvu pa priznanje zavednosti. Od verskih vaj je učiteljstvo naravnost otroke zavajalo, češ, <3a se jiK nihče ni dolžan Udeleževati. Stare preizkušene šolske knjige so morale k pokoj, ker so bile preveč yerske. Vpeljali so nove, ki so mrgolele prikritih in odkritih napadov na vero in Cerkev. Šolske knjižice so bile polne brezbarvnega in zastrupljenega mladinskega slovstva, po vzorcu tukajšnjega socialističnega "Mladinskega lista". J Kar pa v šoli niso mogli dose- PRIZOR Z ISZUŠENIM FARM En primer, kaj je napravila letošnja suša. Ožgano in v prah izpremenjeno prst »o viharji odnošaii z zoranih njiv in delali iz nje žamete kakor pozimi iz snega. či, so z vsemi mogočimi sredstvi seveda dunajski "busy". V dese-prizadevali nadomestiti zunaj tih letih njegovega obstoja" je bi-šole. Ljudskošolske otroke so or- lo v njem vpepeljenih 26.696 ganizirali v armado "Prijateljev [trupel, 15.896 moških in 10.800 otrok", ki je štela 90.000 članov jžensk. in članic. Ta organizacija je nu- Da so rdeči zublji vedno višje dila otrokom vse, kar si oni žele, skupna igrišča, kopališča, počitniške kolonije, hrano, obleko itd. Vse lepo, ko bi ti "Prijatelji otrok" res imeli pred očmi ma-gari samo njih časno dobro. A to jim je bilo samo sredstvo do cilja, ki je bil rdeči naraščaj. Ko so njih posamezni voditelji in vzgojitelji ta cilj zgubili spred oči, se je oglasil k besedi idejni voditelj dunajskih socialistov, stari rdeči borec vseučiliški profesor Maks Adler. V svoji knjigi "Novi ljudje" je zapisal značilne besede: "Ce je to__ namreč starše razbremeniti pri prehrani in vzgoji njih otrok —, edina naloga proletarskih "Prijateljev otrok", potem se pač ne izplača, da bi bilo toliko sodru-gov pri tej organizaciji zaposlje-nih in ni opravičena, da se imenuje proletarska, kaj šele socialistična." Kot pojasnilo k tem besedam je "Socialistična vzgoja", glasilo "Prijateljev otrok" dostavila: "Mladino je treba yzgojiti, ki bo, ko doraste, nadaljevala to, kar smo mi započeli. To je, da bo zrušila kapitalistični red in uvedla socialističnega. "Da, to je bil njih cilj, ki so ga zasledovali že pri šolskih otrocih. Vse drugo, kar so storili zanje je bilo samo sredstvo do tega cilja. Iz te otroške organizacije se je rekrutiralo članstvo za "Socialistično mladinsko gibanje", ki je štelo 28.000 članov in članic. Ta mladinska organizacija je imela posebne odseke za sred-ješolske in višješolske dijake in dijakinje, ki so jih povečini vodili radikalni judovski petelini. Ta črna vojska rdečega socializma je bila že podrobneje uvedena v socialistične vzore. Posebno vneto pa so ji potom žive in tiskane besede in še nazornega nauka oznanjali svoj "evan- plapolali in puščali za seboj vedno večjo žrjavico, za to je skrbel socialistični tisk in razna druga krajevna ognjišča. Razpolagali so s 7 dnevniki s skupno naklado 280.000 izvodov. Nadalje s številnimi tedniki in mesečniki, političnimi, leposlovnimi, strokovnimi z več sto tisoč skupne naklade. Tisk je bil pretežno v rokah Judov. V vsakem večjem kraju so obstojali strankarski delavski domovi z odri, kino, knjižnicami, čitalnicami. Kot finančna moč jim je stala v ozadju "delavska banka" s 40 milijoni šilingov premoženja. Tedaj velikopotezen, ogromen aparat, ves v službi enega cilja: rdeče diktature na ateistični podlagi. Toliko so se pa v teku let tudi socialisti naučili, da vere vsaj zaenkrat še ni mogoče s korenino zatreti. Verski prazniki s svojimi slikovitimi svečanostmi so še vedno magnet za mladino. Da bi je ta magnet ne privlačeval in da bi jim ne bilo treba prevzeti vloge razočarane koklje, ki so ji z val j ene račice v vodo ušle, so si tudi oni nadeli nekak verski plašč. Vpeljali so svoj krst, svojo birmo, svojo nedeljo, svoje praznike, ki so jih s pestrimi slovesnostmi praznovali. Seve, da je bilo vse skupaj deloma bogokletno posnemanje cerkve, deloma pa oboževanje narave in Marksa. V božičnih igrah n. pr. so Kristusa predstavljali kot prvega socialista in otroke pustili peti Erich Kaestnerjevo pesem: in interesov. Njih rezerve so bile mnogo močnejše. V strah nasprotnikov so vsako leto mobilizirali vse svoje sile in z njimi manifestirali po dunajskem Rin-gu. Bil je to do polmilijonski sprevod, ki je s samozavestnim pogledom izzival: Naj se nas loti, kdor ima pogum! A ta rdeča armada ni zidala samo na svoje mišice in na svoje število. To je danes v dobi tako silne vojne tehnike postranskega pomena. Opremljena je tudi s tehničnimi vojnimi sredstvi. Zavedala se je, da ko pride dan obračuna z ostalo habsburško Jske jezddce". Celo potrebna vo-, bramba" in "Deželna zveza", mi-[ žila za preskrbovavni obrat so.litaristični organizaciji, prva [bila predvidena ca oklopne vozo- fašistična, druga demokratična, ve. Tako poročajo ne kaki fan-1, Socialisti so začeli s skrbjo tasti, ki vidijo v fctoru prežečega|gled»ti, kako se njih vrste redci-roparja, ampak vojaški strokov-;jo, jači pa strnjena "Domovin-njaki. ska fronta". Prej kot so milili, Isto nad vsak dvom potrjuje so ae znašli pred izbiro, ali.mirno dejstvo, da so po zlomu rdeče ar- gledati, kako njih zvezda zahaja, made in zavzetju njenih trdnjav vstaja pa zvezda katoliške Av-zajeli ogromno prvovrstnega; strije, ali pa udariti preden jim vojnega materiala, dasi še zda- j nasprotnik čez glavo zrase ter leka niso vsega odkrili. Zaplenili jih tako pritisne ob steno, kot je so med drugim 4 infanterijske narodni socializem njih sodruge topove, 5000 pušk, 80 strojnih v Nemčiji. A preden so se odlo-pušk, 2200 revolverjev, 3000 ba- čili, je udaril podcenjevani Bajonetov, 1500 jeklenih čelad. ■ sprotnik, potem, ko si je za slu-600.000 nabojev, precejšnjo za-j čaj sile zasigural pomoč od zu-logo vojnih granat, o katerih je naj. strokovna komisija dognala, da! 'Ni je potreboval. Dne 12.febr. so boljše kot one zvezne armade. 11. 1. je orožje postavne vlade za-Našli so tudi posebno razstrelil-1 pelo svojo pretresljivo pesem in no orožje, s kakršnim ne razpo- j povedalo, da ne laga niti zvezna armada. Bila je države v državi, neke vrste granata, v podobi pol- ki ji . ...rele po 2i\ meterskega cilindra, napolnjene-,dneh je rdeči G:;3L ga z nekim prahom. Ena sama! ležal pred malim pa. taka granata bi bila po mnenju j vidcm-Dollfusom. Ni L strokovnjakov v stanu razgnati, bila jo prava d^avHa celo veliko hišo. Splošna sodba i ska, ki je. zahtevala a / vojaških izvedencev je dognala,! vih, žrtev. Na obeh stra da je bila rdeča "Obrambna sve-Jio 241 mrtvih, 1.04 na ; za" moderno vojaško opremlje- i žavnih čet. c.sri pre: dedščino, jo dosedanji njeni ču- ia vlade preden bi prišl varji ne bodo voljni mirnim potom izročiti. Morali so se pri- na. Le z artilerijo je bila slabe preskrbljena, kar je bilo zanjo usodno: A je bilo tako v njenem načrtu. Računala je, da se bo zaščitena po trdnjavskem pasu delavskih domov z lahkoto polastila pomoč od zunaj. Med tem bi pa zaplenila tudi ves državni vojni mate- praviti, da bi v danem trenutku rial in se lahko pomerila z more- lahko rekli: Bist du nicht willig, so brauch ich Gewalt. Ce nočeš milo. bom rabil silo! In še kako kačje zvito so se bitnim sovražnikom od zunaj Tako je po njih mnenju vse lepo dozorevalo in obetalo bogato žetev. Kar čujejo detonacijo za ta slučaj pripravljali. Ob po-'strahovite bombe, ki jim je tre-robju Dunaja so zgradili ogrom- nutno čisto sapo zaprla. Mogoč- .rpi nepostavne najmanj take, ijenju. In v par nagan m Da-;voboj, <. V U j )tinc krva-aneh je bist rani dr-nalistienih vrstah, med temi tudi 9 žensk in 2 otroka. Ranjenih je bilo 658, od teh 319 od vladne milice, ostali med rdečimi bejevriki. Tako po uradni statistiki. Značilno je, da so bile med žrtvami ženske in otroci a nobenega socialističnega generala. Ti so pravočasno odnesli svoje glave in kaše na varno, svoje zapeijance pa pustili za "kanonski futer". (Konec prih.) —---o—--- PRAZNOVANJE OBLETNICE Z BOMBAMI Dunaj, Avstrija., — Po celi ne delavske domove, pod pretve- na rdeča fronta v Nemčiji, s ka-1 Avstriji 09 pretekli t zo, da priskrbe delavstvu človeka'tero....................... vredna stanovanja. Cel obroč so za skupni cilj, se je zrušilaTm-i''primei jih zdradili okrog mesta, med 1-,-nlr zopet so se z ramo ob rami borili'pokale bombe in tako se je na način proslavila njimi več takih kolosov, da je bilo v njih za tisoč in več družin zijci pod generalissimom Hitler- prva obletnic jem so jo na en mah, ki ni bil ni ,ti krvav razpršil na vse vetrove, prostora. Eno milijardo jih je skupni cilj, ki jih je družil, ev-njih gradnja stala, kar je za celo jropska diktatOTa rdečega prole-Avstrijo pomembna vsota, k»5 tarijata pod germansko peto, se šele za Dunaj sam. Z njimi so je zgubjl v nedogledne dalje. Si-postavih ogromen spomenik sve- hen udarec je bil to za avstrijski tovnemu proletarijatu. "Vindo- socializem. Le ena tolažba mii je bona docet" seje bahal. Dunaj ostala, da v Avstriji zaenkrat'; ki se da zlomJuuvQ^l Uči, pod socialistično upravo se- tako presenečenie ni mosroče ..... 7 kloouita luuuj piebenecenje m mogoče. |m nima posebne teže. Name- kar je bila nazijska stranka proglašena v Avstriji za protizakonito. Kakor v prejšnjih napadih, tudi zdaj ne najdejo sledu za napadalci. STRELOVOD NA KLOBUKU Neka milanska tvrdka si je veda, kdo ima smisel za delavca V resnici je bila pa njih zasluga pri tem podobna oni Judeža i? Kariota za naše odrešenje. Kajti ti delavski domovi niso bili pred vsem, še manj pa edino v socialni dobrobit delavstva zamišljeni, ampak pred vsem kot m visok strelovod, ka", kajpada tudi s slovesno procesijo. Vse samo zato, da v mladini zamore skomine po cerkvenih slovesnostih. Kratko so njih satanizem pro-gelij" o svobodni ljubezni, ki ti veri, Cerkvi in morali orisale mladini tako sladko šegeta uše-,"Neue Zuericher Nachrichten", sa. Spolni nagon so ji opisovali febr. t. 1.: "Z nezaslišanim pri-kot nekaj svetega, božanskega, tiskom so se navalili na versko ki ga pa katoliška morala na vse svobodo. Mesto (Dunaj), kot načine skuša omrežiti in zatreti, največji hišni posestnik ni trpe-S skupnimi izleti in mešanim lo, da bi kak duhovnik hodil va- "Revolucijonarju Jezusu za ''kasarne in trdnjave, iz katerih rojstni dan." Proti procesiji je imela v danem kritičnem tre-presv. Rešnjega Telesa so vpe- notku nameravanega socialistič-ljali "Dan proletarskega otro- nega puča bruhati svinčena toča Zavedal se je, morda bolj kofnjen je pred vsem zaščiti krile-je upravičen, da njegova "0-'tov> ki jih pri deiu na tem brambna zveza , z nad polmili- dila nemškega poraza in lastne. ____n samozavesti. Katoliška Avstrija, j na kakega morebitneba Sobie-skija, ki bi hitel prestolici na pomoč, da socialisti ne razobesijo rdeče državne zastave in ne 'vandranjem" pa so ji dajali nje umirajoče previdovat. Du- trenutku proglasitve proletarske /J« a,« ^—Ji: ______i _. j ' y • i .-. . . _ . _ ki je svojo svetovno znano "Ge-muetlichkeit" izza cesarskih ča-j sov pod socialistično peto tako! drago plačevala, se je prebudila iz svoje zaspanosti. Živahen katoliški preporod, poln mlade borbene sile, je bil vsepovsod na pohodu in se začel javljati tudi v Katoliški Slovenci, oH&šajte ■svoje j-------- prfjfjj Siju*« okličejo Avstrijo za rdečo repu- odločni katoliški politiki. Popla bllko- va socializma je bila zaustavlje- Da so s svojimi delavskimi do- na in je začela upadati. Nazijci, movi res to nameravali, priča že ki so takoj po svoji zmagi začeli načrt sam. Ti domovi zapirajo vse glavne dohode v mesto in kontrolirajo vse železniške proge. Po njih bi bila prestolica v stezati svoje roke tudi po Avstriji kot bodoči nemški provin-ciji, so jo še bolj zdramili in podžgali. Neodvisna, katoliška - - — ---------— r-^"1'"""' i^u- :nw.uuvu ijiujmoiivc ijiuiciitisne Avstriia' ie bil boini klic nienih priliko da se tudi praktično izno- hovniki so bili na potu k bolni- diktature docela odrezana od j preporoditeljev. V dosego tega , pac vedell> da Je moralno kom opljuvani. Vsa sredstva ostale države. Zgrajeni so nazu- vzora sta si podala roki tudi no pokvarjen človek največji so- strahovlade so morala služiti v naj in naznotraj v obliki trd- utično nasprotni "Domovinska vražnik vere in Cerkve ter naj-vernejši socialistični drug. I Da bi v to setev in rast kdo pozneje ne zavlekel kake verske j"lulke", so doraslo mladino ko je jvstopila v samostojno življenje, ogradili z raznimi novimi rdečimi plotovi. Socialistično turi-'stovsko društvo "Prijatelji naprave" je štelo 75.000 članov. Zveza socialističnih telovadnih j društev 22.000 članov. Nogometna zveza 23.000 članov. Pevska zveza 11.000 članov. Poleg teh so imeli še vse polno drugih lastnih športnih organizacij: lovsko, strelsko, letalsko, ribarsko itd. Ker so iz skušnje vedeli, da njih sodrugi vsaj v zadnjih trenutkih svojega življenja zopet iščejo zvez s Cerkvijo in duhovščino, so skušali to preprečiti z mogočno organizacijo "Ogenj", s 165.000 člani .Njen namen je bil odpad ljudi od Cerkve. Dunaj je doživel v teh letih odpad od vere njav. Vsi so zidani iz železobe-tona. Razsežna dvorišča so bila DOBRA ŽIVILA v masah. Pozabljeno je bilo |že spočetka namenjena za voja-Marksovo načelo: Vera je za- ška zbirališča in vežbališča. Šte-sebna stvar. Nravnost in mora- vilni stolpiči so imeli služiti za la ste padli na najnižjo stopnjo, 'opazovališča. Razni kotički so Nemoralnost se je javno pospe- jbili pripravljeni za gnezda stroj- PRIHAJAJO OD DRUGOD sevala, že v toliko hvalisanih šo- nih pušk. Mala okenca določena lah. Pod krinko telesne vzgoje in za strelne line. Mogočna železna učvrstitve so celo v mešanih šo- vrata naj bi nadomeščala "špan-lah gojili takozvano kulturo go-lote. Pravica je obstojala samo za sodruge. Kateri so bili druge barve, so morali iz vseh poklicev in služb" . . . Za slučaj, da bi jim kaka ne- NAROČNIKOM V BARBER-TON, OHIO! Vsem našim dragim naroč- __________ „„ _ JV„ nikom v Barbertonu, Ohio, in poklicana sila skušala razdreti .okolici naznanjamo, da je spre-lepo urejeno gnezdo, še preden .'eI zastopništvo za naš list g bi zvalili kar so hoteli zvaliti, so razpolagali z lastno vojaško "O-brambno zvezo", ki je na svojem Frank Smole iz Barbertona, O., katerega vsem prav toplo priporočamo, da mu gredo na ro- višku štela 100.000, po drugih jko pri razširjevanju katoliške vesteh 150.000, oboroženih, iz- ga tiska med nami. On je po- : vežbanih mož, zadnje čase pa je .članstvo obvezati, da se bo dalo [skopnela na 50.000 mož. A to je po smrti sežgati. Zgradili so v .bila takorekoč le njih redna voj- raznih mestih Avstrije pet kre-'ska, vedno pripravljena na o-[kar je v zvezi z našim listom, matorijev ,med katerimi je bilbrambo strankarskih pridobitev I Uprava Amer. Slovenca. oblaščen, da sprejema naročnino in oglase za naš list, prodaja naše knjige in plošče in vse, Tisti, ki so imeli priliko videti več dežel, imajo to prednost, da si lahko izberejo najboljše navade vsake dežele-Nekatere navade drugih narodov glede prehrane daleč nadkriljujejo ameriške navade. Tako na pr, štiri države — Finska, Švica, Norveška in Kanada — uživajo več mleka kakor ga mi. In evropski narodi v splošnem uživajo več sira kot Amerikanei; in vsi tisti, ki ga uživajo, so močno ljudstvo. Sir, poleg tega, da ima v sebi bogato zalogo zdravja, je obenem najbolj ceneno živilo in se ga lahko pripravi na mnoge načine . ti m J Lili ZA DOBRO ZDRAVJE Pijte kozarec svežega pasteriziranega mleka pri vsakem.obedu. Je lahko za prebavo in vam pomaga vzdrževati popolno zdravje. Zdravniki priporočajo vsakemu moškemu in ženski "piti dosti mleka", kajti ta mu dovaja prvine, potrebne za telo, da se počuti najbolje. Naročite g& takoj od svojega mlekarja. Dostavil vam ga bo k vašemu pragu—udoben, ekonomičen način kupovanja. MILK FOUNDATION, Inc. A _ nou - profit organization endowed to give out scientific tacts on general : hea.lti'i. 205 W.Wacker Uyiva, Chicago Stran 4 'AMERIKANSKI SLOVENEC Sobota, 23. junija 1934 ZAMETENE STOPINJE Spisal HENRY BORDEAUX pTcvsld KRISTA HAFNER 1 /♦000<>0000000<>0<)<>fKKH><>CK>{><><><>0<><>0<>0 O TEM IN ONE . oooooo^cxxxvCWWK>»JKI<»<>O<><>O<><>O<>OO<><>OO<)<>OC^^ KAKO BOMO LETALI ČEZ TRIDESET LET peš hoje, pa ste v Bala bi se. In moja "Zakaj? Samo dve uri Avants." "Ne morem hoditi, prtljaga?" "Poslala jo bom za Vami." "Vidite, dežuje!" "Ko nalašč! Nihče ne bo opazil Vašega odhoda." "Ne morem oditi v dežju. Odšla bi v lepem vremenu; solnce bi mi dalo veselja in poguma." "Spremila Vas bom kos poti." "To bi storili zame? Ste že zdravi?" "Da! Pojdiva! Hočete?" Ko sta že hoteli oditi, se je Maneta uprla: "Ne morem. Ljubi me." "In Vi?" " "Joj, jaz? Ne vem." Tereza je neskončno žalostno zamahnila z roko: "Pozabili boste. Povem Vam, da boste pozabili." In obe ženi sta se stisnili pod enim dežnikom druga k drugi in odšli na pot, ki vodi iz gozdnate soteske Chauderon v Oberland. Smreke in bukve so se sklanjale nad njima. Pokrajina okoli njiju je hitro izginjala in izgubljala v megli. Nikjer nista videli ne gore Dent de Jaman ne pečin Naje. Ko samotna ladjica na širnem morju sta tonili v daljo. Nista več govorili. Ko je padla odločitev, nista imeli nič več besed. Poslušali sta šuštenje vejevja, ki se je zgrinjalo nad njima, in mislili nazaj: Maneta na ljubega, ki bo nejevoljen, jezen in žalosten, ko je ne bo več nazaj; Tereza na ledenik Proz, kjer je umrl Andrej Norana, katerega ne bi bila nikoli zapustila, če bi bil živel. Nikoli ga ne bi bila mogla zapustiti in vendar ga ni objokovala: kako se more protiviti življenju? Ni razumela tega, kar je bila storila, ker je ljubila nehote in ker jo je smrt ozdravila grešne ljubezni. Nista še videli kraja^ vendar sta morali biti že blizu Avantsa. Tereza se je ustavila: "In zdaj se posloviva, gospa!" "Ne pustite me same, prosim Vas!" "Moram domov. Caux je daleč in zamudila bom kosilo." "Sama ne bom imela miru. -"Čez pol ure boste že v'hotelu.." "Na srečo sem do smrti trudna." Ko sta se ločili, je Maneta izbruhnila v jok: "Grozno je! Nikoli več ne bom videla. Povejte mu . . ." "Kaj naj mu povem?" "Kar hočete." Medtem ko je Tereza držala nad njo razpet dežnik, je poiskala v torbici obrazna mazila in »i znova olepšala obraz. Nato pa je rekla: "Objemite me, gospa, da bom bolj pogumna." "Prav rada." "In za menoj glejte, dokler ne izginem." "Ne ozirajte se nazaj!" "Obljubim Vam, če ostanete." Odšla je, toda se takoj obrnila in rekla šaljivo: "Takle povratek ni vesel?' Tereza je pomislila: "In odhod?" toda ni odgovorila. In mala izgubljena žena, ki se je po gorski poti vračala k domačemu ognjišču, se je v megli brž spremenila v motno, sivo senco, ki je plahnela in se razkrajala ko dim. Toda niti enkrat se ni ozrla. Junaško se je vdala. Ko pride tja doli nekoliko prestrašena, trudna in mokra, bo našla zrelega in potrpežljivega moža, ki jo je ljubil in trpel ves ta čas, kar je ni bilo. Našla bo pa predvsem tudi svoja otroka. "Hitreje hodi nego jaz," si je žalostno govorila Tereza. "Še danes bo lahkomiselna Mane- ta v svoji hiši in nihče je ne bo karal. Njej se ne bo treba boriti zoper ponosno in divjo Markovo bolest, ki molči in se v samoti veča." Preden se je obrnila nazaj, si je Tereza priznala, da ji je njena usoda vendarle še ljubša, čeprav ni vedela, kam jo vodi. Ko je končno razločila v megli visoko zidov-je Palace-Hotela, podobno ogromni, pošastni ladji, je bila zelo vesela, zakaj komaj je še hodila. Dve, tri ure hoda — sama ni vedela natančno — so ji izčrpale vse moči. Ni še popolnoma okrevala in moči se ji še niso povrnile. Od padca bo vedno ostala bolj občutljiva in manj odporna. Edmond Baulaine jo je pričakoval na pragu in ji hitel naproti. "Povsod iščem Maneto. Niste videli Mane-te? Kje je Maneta?" Odkar je bival v Cauxu, se ji še ni bil predstavil, zdaj pa jo je napadel, ne da bi jo bil prej pozdravil. Mar nemir tako spreminja ljudi in še celo njega, ki je tako cenil lepo vedenje? Tereza je prenesla udarec in v svoji ljubezni do resnice je odkrito priznala: "Pri možu." "Ona? Ušla je, ušla za vselej? Saj ni mogoče?" Še je dvomil. Mirno je razložila: "Pošljite ji njene stvari v Grand Hotel des Avants!" Nikoli ji ni bil všeč in zato ji ni bilo mar, da bi omilila novico o prelomu. Vedela je, kako rad bi bil prost, in zdelo se ji je, da le hI in i žalost. "Ste ji Vi dali ta nasvet?" je vprašal. "Da!" In ker je izvrstno hlinil obup, jo Staniči j i vo dostavila: "Niste tega želeli?" "Oj, zdaj ne več!" Začudila se je in ga natančneje pogledala. Videla je, da je zelo potrt. Brki so se mu žalostno povesili, obraza si še ni bil obril, bil je ves strt in ponižan. Spoznala je, da je govoril resnico. Seglo ji je v srce, toda govorila si je: "Človek vse pozabi." Hotela je vstopiti, pa jo je zadržal: "Vam ni ničesar naročila zame?" "Bala se je, da Vas ne bi užalila." "Je zelo jokala?" "Ne! Saj je pogumna!" Vsaj to željo je imel, da bi bila mnogo jokala. Po tem odgovoru pa se je umiril. Tereza ga je zapustila in odšla v stanovanje. Julka jo je čakala vsa razburjena: "Mama, mama, zakaj ste tako pozni?" "Saj še ni pozno, ljubček!" "Kosilo sva že zamudili. Ce bi vedeli?" "Kaj neki se je zgodilo, ko mene ni bilo?" "Atek je prišel in odšel." "Odšel?" "Da! Iskal Vas je. Pa Vas ni mogel najti. V Montreuxu je, kjer zida neko vilo. Vrnil se bo. Morda jutri, pojutrišnjem. Morda vsak dan." "Zakaj me ni počakal?" "Saj je dolgo čakal. Slednjič pa mu je pošlo potrpljenje. Oh, mama, čisto mokri ste. In čevlje imate vse blatne." Tereza je odšla v sobo in se preoblekla. Tam doli v Avantsu je našla svoj pristan skesana Maneta, ki jo je ona vodila in rešila; njo pa njen mož niti nekaj ur noče čakati. In zdelo se ji je, da je življenje ko ta brezkončna pot v dežju in megli, in ni vedela, ali bo kdaj prišla domov . . . (Dalje prih.) -o- Najzanimivejše vesti so v Amer. Slovencu: čjtajte ga! Ali so res ljudje na Marsu? Teg:a do danes še nihče ne ve. — Ampak vedo pa vsi ameriški Slovenci, da imamo v Ameriki samo eno slovensko katoliško tiskarno AMERIKANSKI SLOVENEC ki izdeluje vsa tiskarska dela za posameznike, društva, župnije, itd. Kadarkoli rabite kakoršnekoli tiskovine, pišite nam za ten«. Ketoliška društva, katoliški Slovenci, ne pozabite geela: SVOJI K SVOJIM! Pred 30 leti sta brata Wilbur in Ovville Wright izvršila prvi polet z motornim letalom. V naslednjem podajamo po neki anketi naziranja raznih znamenitih sodobnih letalcev o poletih čez 30 let. Louis Bleriot, slavni francoski letalski pionir in prvi človek, ki je preletel Rokavski preliv, pravi da ne more noben človek točno vedeti, kakšne letalne stroje bomo imeli 1. 1964. Letalo je danes na vsak način še daleč od svoje končne oblike. Gotovo je, da bodo tedaj kontinenti zvezani med seboj z vsakodnevnimi letalskimi progami, na katerih bodo letala ogromna le-ala do 100 t. Takšna bi sicer zgradili lahko tudi danes, a bi bili motorji zanja predragi. Vozne cene na progah bodo znatno nižje nego danes, zasebno letanje pa bo še vedno draga stvar. Dr. Hugo Eckener, poveljnik "Grofa Zeppelina," misli, da bodo čez 30 let prevladovali zrakoplovi, ki že danes lažje zmagujejo poti čez oceane neko letala. Polnili pa jih ne bodo več nevarnim vodikom, temveč s helijem, ki bo znatno cenejši nego danes in ga bodo znali tudi obdržati v plinskih balonih, da ne bo uhajal sam od sebe. Zep-pelinovec bo 1. 1964. prevažal štirikrat več potnikov nego danes, ne da bi bili prevozni stroški višji. Major de la Cierva, izumitelj avtogira, pa napoveduje svojemu izumu največjo bodočnost. To je po njegovem edini tip letala z visoko stopnjo varnosti. Pristajenje z njim je prav tako lahko kakor zaviranje avtomobila. Avtogiro bo v 30 letih izpodrinil tudi malo zasebno letalo in celo avtomobil. Že v desetih letih bodo letaja prav tako številčna kakor danes avtomobili. Vzletišča in pristajališča bodo kar na strehah hiš. Avtogiro na letalskih progah ne bo prevažal več nego 40 do 50 potnikov, večji aparati se bodo razvijali v smeri nemškega veleletala "Dor-njer Do X." Brzina javnih prometnih letal bo težko večja od sedanjih rekordnih brzin, pač pa bodo zgrajena iz lažjih kovin nego danes. nja, da bodoča potniška in trgovinska letala ne bodo hitrejša od današnjih rekorderjev, kajti brzina je zvezana s stroški in to bo veljalo tudi čez 30 let. Pač pa veškega telesa in njegovih živ-ljenskih izrazov, nam bo postalo brez nadaljnjega jasno, da pomeni vsako hitrejše gibanje, nego ga lahko dosežemo z lastnimi nogami, močnejšo zaposlitev naših čutov, nego jo je predvidevala narava. Podaljšanje svetlobnega dražljaja z uporabo umetnih svetil po zgledu dneva obremenjuje nedvomno naše oko. Seveda se ne bo hotel nihče bodo dirkalna letala dosegla neprimerno večje brzine, to pred- odpovedati civilizacijskm prido- vsem s smotrenejšo zgradbo, ki bo zmanjševala zračni upor, n. pr. z zmanjšanjem kril v določeni višini. Polet čez Atlantski ocean bo trajal s temi letali komaj 6 ur. Fokker pa ne verjame, da bi letalo izpodrinilo avtomobil, vsaj ne na krajših razdaljah. Tudi avtogiru ne obeta bodočnosti. Pomena letal kot vojnega bitvam, a gre za to, da se obvarujemo preutrujenosti in da se primerno odpočijemo. Nesmo-treni "odpočitek" nam lahko še bolj škoduje nego dražljaji med delom. Prekomerna zaposlitev naših čutil v okviru modernega življenja nam odpočitek usmerja na vsak način v čim večji mir in enoličnost. A posploševati te sredstva pa se ljudje danes še'trditve seveda ne moremo. Clo- vse premalo zavedajo. Nova voj na bi letalo tako razvila, da si tega ne moremo niti predstavljati. Dr. Hermann Kohl napoveduje največjo bodočnost letalskemu prometu v stratosferi. Stratosferno letalo bo brez repa (Kohl sam eksperimentira uspešno s takšnim tipom) in bolj podobno krilom, ki bodo sama "plavala" v ozračju — to pa z brzino do 400 milj na uro in v višini 10 milj. Zaradi skrajno redkega zraka bo treba motorje opremiti s posebnimi kompresorji, potniške kabine bodo ne-produšno zaprte. -o- VZROKI PREDČASNEGA STARANJA Iz statističnih podatkov, izvaja berlinski profesor dr. Weis-bach v svoji novi knjigi, vemo da je povprečna življenjska doba naraščala. V zadnjem času je opaziti zastoj, a tudi tam, kjer tega zastoja ni, opazujemo, da poedinci prej' ostarajo, tudi če žive dalj časa. Vzrok za to vidi avtor v našem življenjskem načinu, posebno pa v naši tehniki. Napredek nam je pospešil način gibanja in nam ustvaril okolico, ki posega čedalje bolj vsiljivo in hrupno v naše življenje. Čedalje svetlejši umetni svetlobni viri dražijo oči, promet in drugi momenti nas dražijo čedalje bolj z nadlogo prahu. Pred vsem pa razbija človek s svojimi svetlobnimi viri naravno ritmično meno med dnevom in nočjo, delom in počitkom. Naravno delovno prilagoditev najdemo Ce vek, ki dela pred vsem na prostem zraku, se bo pod streho če-sto bolje odpočil nego na naj-najlepšem gozdnem sprehodu. Finomehanik se bo morda odpočil, če bo poslušal koncert z zaprtimi očmi. Kdor dela ves dan sam, pojde za odpočitek najrajši med ljudi, v samoto pa ti-'sti, ki ima čez dan z ljudmi in itruščem največ opravka. V vsa- kem primeru pa je skrajno ne-smotreno, če bi se hoteli po dnevnih hrupih obremenjene živce pomiriti s še večjim hrupom, na plesu itd., kakor se to često dogaja. HITLERJEVSKA IZZIVANJA V POSAARJU tatvino važnih šolskih listin.— Trije hitlerjevci so vdrli v zgradbo francoske šole v Saar-brticknu in odnesli več važnih listin. Drugi incident se je odigral med obiskom skupine francoskih dijakov iz Nancyja v Saar-louisu. Ko so tamošnji nacijo-nalni socijalisti zvedeli za prisotnost francoskih dijakov, so odredili, naj vse mesto razobesi nemške zastave. Člani krajevne hitlerjevske organizacije so se zbrali na glavnem trgu. Skupina nacionalnih socialistov je nato odšla v restavracijo, kjer so bili zbrani francoski dijaki. Zasedli so sosedne mize in odtod izzivali in žalili Francoze. Hitlerjevci so povabili v restavracijo tudi orkester, ki je moral igrati nemške pesmi. Nacionalni socialisti pa so peli znane hujskajoče pesmi "Saar-louis ostane nemški", "Francozi, ne jočite", "Posaarje je nemško" itd. Ko so francoski dijaki zapustili restavracijo in sedli v svoje avtomobile, so hitlerjevci, ki jih je bilo 1200, pričeli klicati "Živel Hitler! Dol s Francijo!" itd. Neki hitlerjevci so celo pljuvali na avtomobile francoskih dijakov. -o- DA NAM JED NE PREKIPI Brez skrbi lahko pustimo lonec na štedilniku, če smo prej namazale gorenji rob enakomerno z mastjo. Vsebina lonca se dvigne samo do mastnega roba, preko ne gre. Pariz, Francija. — Listi poročajo iz Saarbriickna, da so se na področju Posaarja odgrali resni incidenti, ki so prava slika sedanjega razpoloženja po-saarskih hitlerjevcev nasproti Franciji. Pri prvem incidentu gre za kvečjemu še v poljedelstvu Anthony Fokker je tudi mne- pogledamo logično zgradnjo člo- PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CHICAGI Louis J. Zefran 1941 W. CERMAK RD., CHICAGO, ILL. Phone Canal 4611 Na razpolago no* in dan! — Najboljši automobili za pogrebe, krpte in ženitova-nja.— Mrtvaška kapela na razpolago brezplačno. — Cene zmerne. 23 LET IZKUŠNJE Pregleduje oči in predpisuje očala DR. JOHN J. SMETANA OPTOMETRIST 1801 So. Ashland Avenue Tel. Canal 0523 Uradne ure vsak dan od 9. zjutraj do 8:30 zvečer. DR. H. M. LANCASTER DENTIST 2159 West Cermak Rd. (ogel Leavitt St.) Tel. Canal 3817 CHICAGO Kakovost Točnost Poštenost A. F. WARHANIK — lekarna — Posluje preko 32 let. 2158 West Cermak Rd. ogel Leavitt Street CHICAGO, ILL. V vsako hišo - Sveto pismo! Sv. pismo je knjiga božja! Ni je knjige, ki bi jo smeli primerjati s Sv. pismom. Pa če že moraš katere knjigo imeti doma in jo prebirati, je to gotovo Sv. pismo. Letos je 1900 let, kar se je godilo vse to, o čemer nam poročajo sv. evangeliji in Dejanja apostolov. Ce kedaj, potem naj si v tem svetem letu vsaka hiša oskrbi Sv. pismo, vsaj evangelije in Dejanja apostolov. V premnogih slovenskih naselbinah ni slovenske cerkve, ni slovenskega duhovnika in rojaki ne slišijo evangelijev leta in leta v slovenskem jeziku. Ta knjiga, ki se imenuje "NOVI ZAKON, SF. EVANGELIJI IN DEJANJE APOSTOLOV" vsebuje 541 strani, primerna žepna oblika. Ta knjiga naj bi prišla v vsako slovensko hišo v Ameriko. Zlasti tam, kjer nimajo slovenskih župnij in slovenskega duhovnika. STANE S POŠTNINO $1.00 Naroča se od: f! Knjigarna Amerikanski Slovenec Najhitreje do Jugoslavije BREMEN • EUROPfl EKSPRESNI VLAK ob parniku v Bremerhaven zajamči pripravno potovanje do LJUBLJANE. Ali potujte s priljubljenimi ekspresnimi parniki: HAMBURG - DEUTSCHLAND ALBERT BALLIN - NEW YORK V prijetnem okolišu, po zmerni ceni. TUDI REDNA ODPLUTJA Z DOBRO ZNANIMI KABINSKIMI PARNIKI Izborne železniške zveze od Cherbourga, Bremena ali Hamburga. Za pojasnila vprašajte lokalnega agenta ali HAMBURG-AMERICAN LINE NORTH GERMAN LLOYD 177 N. Michigan Ave. — 130 W. Randolph St. CHICAGO, ILL. _ --WBBWS5.V • -.----IK——U—» » "Dnevi v Bogu" je ime zelo primerni molitveni knjižici žepne oblike. — Ta knjižica ima za vsak dan v letu primerno kratko molitev, s katero se Bogu vdane duše priporočajo Milosti Božji vsaki dan. — Eno minuto, dve, vzame, da prečitaš kratko dnevno priporočilno molitev. — To je knjižica za stare in mlade in vsak jo je vesel, ki jo dobi v roke. — Nabavite si jo tudi vi čimpreje, ker veseli jo bote tudi vi. Knjižica stane lepo vezana v platno: Zlata obreza, lepo vezana ..................$1.25 Rudeča aH plava obreza...................... 85c Naročilom priložite potrebni znesek in pošljite na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 WEST CERMAK RD. CHICAGO, ILLINOIS 1849 W. 22nd STREET CHICAGO, ILL.