Telefon Št. 74. Posamna Številka 10 h. t% poitl prejeman: za •elo leto naprej 26 K — h pol leta > 13» četrt lesec 6 » 50» 2 » 20 » V ■pravnlštvu prejeman: za •elo leto naprej 20 K — h pol leta > 10 » — » Četrt » » 6 „ — » mesec » 1 ,70 > Za poSiljanjenadom 20 h na mesec. SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Naro&nln« In inserata sprejema upravništvo V Katol. Tiskarni Kopitarjeve ulice Sl. 2. Rokopisi se ne vraC&jo, nefrankovana pisma ne vsprejeuiajo. Uredništvo je v Semenskih ulicah it. 2,1., 17. Izhaja vsak dan.izvzemsi nedelje in praznike ob pol 6. uri popoldne. Štev. 87. V Ljubljani, v soboto, 18. aprila 1903 Letnik XXXI Občinske volitve v Ljubljani in .Slovenski Narod'. »Slovenski Narod« je prinesel včeraj dolg članek iz znanega nam gostobesednega peresa, ki je poln hvalospevov na vzorno gospodarstvo »narodno napredne stranke« v občinskem svetu ljubljanskem in poln neslanih dovtipov na našo stranko. Slednji so nam dokaz, da hoče gostobesedni dopisnik pozornost svojih liberalnih volivcev obrniti na »klerikalce«, odvrniti pa od tega, da bi ne pričeli analizirati to vzorno gospodarstvo. Slednje hočemo mi nekoliko poizkusiti. Pričnimo, kakor on, z vodovodom. Prvi je misel o vodovodu sprožil pokojni dr. Fr. Keesbacher, kar moramo resnici na ljubo konstatirat1. Te ideje ee je poprijel sedanji župan gospod Ivan Hribar, ko je nemška stranka izginila iz mestnega zastopstva. Vodovod jo koristen, temu ne more nihče oporekati, a voda je v primeri s takimi na pravami po drugih mestih predraga. V Ljubljani se plača od najemščine, ne glede na to, ali je stanovanje, delavnica ali pro dajalna, 5 odstotkov, t. j. za vsakih 100 gld. najemnine 5 g!d. vodovodne nai!<*de. Vsak trgovec, vsak obrtnik čuti to veliko naklado, kojo mora plačevati za svoje najemninske prostore, akoravno ne porabi 10 litrov vode na lete. Ta nakladi je obligatorična za vse hiše, poleg katerih teče vodovodna cev, in hišni gospodar jamči za plačilo naklade v svoji hiši. V Ljubljani se plača povprek za stanovanje 400 gld. Povprek se pa ne plača davka 400 gld. Torej lahko vsakdo sprevidi, da 5odstotna naklada na vodo v Ljubljani je tako visoka, kakor 20odstotna mestna do-klada na direktne davke. Od tega zneska 5 odst. izvzete so samo stranke, ki plačujejo pod 100 gld. najemnine. Isto velja za stanarino (Zinskreuzer), ki znaša od najemninske svote 4 odstotke. Torej reprezentujo 4odst. stanarina 16 odstotkov občinske doklade. Toraj pa plačujejo ljubljanski davkoplačevalci že tu 36% občinskih doklad. Ako prištejemo še 20% predpisanih doklad na direktne davke, znašajo občinske doklade v Ljubljani 56%, za kateri znesek se dobiva le voda in pokrije uprava občine. V ta znesek pa ni vraču-njeno plačilo za večjo porabo vode in pa pristojbina za vodomere. Toraj le počasi, gospod dopisnik »Slov. Nar.«, z malimi občinskimi dokladami v Ljubljani I Loterijsko posojilo je namenjeno, da se izposojeni kapital plodonosno naloži v take naprave, k»tenh obresti zadostujejo za obrestovanje in pa za amortizacijo naloženega kapitala. Pri tem mora biti i z-ključena vsaka večja dobička r i j a. In to se je zgodilo pri vodovodu. Na leto ima občina od vodovoda 32.000 K čistega dobička. Lahko ue dela dobiček, ako Be tako visoka doklada obligatorične naloži. Če bi naložili 10%, bi bil dobiček še večji, toda občina ne sme delati pri tacih investicijah dobičkov v tem smislu, da se davkoplačevalcem naloži najvišja vodovodna naklada, kar jo imamo v Avstriji. Ča se obrestuje in emortizuje z manjšim zneskom, naj se pa vodovodna naklada zmanjša, ali pa dolg hitreje poplača, da bo tudi plačevanje vodovodne naklade hitreje prenehalo. Ako so na ta način svota na razpolaganje, je lahko gospodariti. Ogromna večina prebi valstva v Ljubljani je mnenja, da plača 20% občinskih doklad. 5% vodovodne in 4% stanarinske doklade, torej skupaj 28%. Ali zgoraj narejeni pravilni račun nam kaže, da plačamo 56% in to je vendar dovolj. Poleg tegi i .lia pa Se občini., u ž i t n i n e k i /, a kup, ki donaša tudi lepe dohodke Klavnica prinaša tudi občini lepe dohodke, a le zato, ker je klavnina neizmerno visoka. Nikjer se ne plača toliko takse za zaklano živino, ko v Ljubljani, in poleg tega ima klavnica vse polno nedostatkov, kateri so se že ope-tovano javno grajali. — Ako se vijak pri takih napravah nategne, ni čuda, da se „iz-preša" lep dohodek občine. Dopisnik omenja infanterijsko vojašnico, da prinaša 10.000 kron dobička. Zakaj pa ne omenja dohodkov artilerijske vojašnice, na katere mora občina gotovo plačevati tistih 10.000 kron povrh, kljub temu da je kranjska hranilnica darovala dvesto-tisoč kron v ta namen! Dopisnik omenja tudi elektrarno. Električna luč je potrebna v vsakem modernem mestu, toraj tudi v Ljubljani. — A za javno razsvetljavo cest in ulic ni pripravna, razun če se hoče razsvetljevati široke trge ali prostore z obločnicami. Tudi za avne lokale, kakor prodajalne, gostilne, kjer luč gori neprenehoma, je elektrika v primeri s plinom predraga. Za privatna stanovanja je elektrika neprecenljive vrednosti, ker se lahko štedi, in ni luč vedno v uporabi. Toda nesrečnejše lege, ko v Slomškovih ulicah, si ne moremo misliti za elektrarno. Take naprave se postavijo na periferijo mesta, kjer ni pričakovati, da se bo mesto širilo, kjer je dovoz premoga in odvoz odpadkov lahko mogoč. Sedaj pa takorekoč v bližini najlepšega dela mesta, ki je namenjen še za regulacijo, pa postavijo elektrarno in visok dimnik, ki nadleguje sosedne kraje. Ako se sedaj, kakor se namerava, v p e-ljeod zunaj elektrika, stalo bo poslopje »v rezervi« neporabljeno. Okoli 1,600.000 kron je investiranih v to podjetje. Izplačuje se obrestna in amortizacijska svota, ker je elektrika draga. Ako pa postane tok ceneje, kdo bo pa pokrival primanjkljaj ? Kajti osobje, oziroma režija bo morala ostati nespremenjena, odpade samo poraba premega okoli dveh vagonov na dan. Zunanjo elektriko pa tudi ne bodo dobili za-stonj, torej ostane gotovo vse pri starem, samo da bo spominjala elektrarna v blom-kovih ulicah na čase, ko eo v Ljubljani proizvajali električni tok s parom. Pisatelj »Narodov« se hvali z Mestno hranilnico, češ, to je »sad liberalnih možgSnov-U A ie počasi! Mestna hranilnica je bila sklenjena leta 1881, ko so Nemci zapustili občinski svet ljubljanski. Ustanovila se je pa faktično Mestna hranilnica še le leta 1888. Teh sedem let je bil najugodnejši čas za Mestno hranilnico. Ni bilo še drugih mestnih hranilnic, ni bilo posojilništvb po deželi. Bila je edino le — kranjska hranilnica. Mestna hranilnica bi bila v teh sedmih letih naredila največje dobičke in ne bi bilo že davno več treba čakati, da doseže re-servni zaklad 5 odstotkov hranilnih vlog. Tista zlata doba, ko bo iz zakladnice Mestne hranilnice »pokrivati velike stroške in snovati plodonosno naprave«, doba, katero šele pričakuje »Narodov« dopisnik, bi bila že davno prišla. Zakaj se celih sedem let ni izvršil sklep ustanovitve Mestne hranilnice, bo pač vedel povedati tedanji župan Grasselli. O regulaciji mesta je bolje, da ne govorimo preveč. Kar se je storilo, ni mogoče več popraviti. Največja napaka je bila, da ni imela občina ljubljanska pripravljenega regulačnega načrta, kakor se je to sklenilo že nekaj let pred potresom v občinskem svetu. Tedanji župan g. Grasselli je v svoji kemoditeti na to gotovo pozabil, in dotična vsako leto v proračun postavljena svota se je v druge namene porabila. Tako je potresna katastrofa zadela občino nepripravljeno in regulačni načrt se je v naglici moral izdelati. Poleg tega je pa manjkalo občini izvedenih strokovnjakov, kajti ves stavbeni urad z dotičnim regulačnim inženirjem, katerega je g. Hribar naročil s Češkega, niso bili kos svoji nalogi. Poglejmo le sv. Petra cesto in Miklošičevo ulico! Kake težave imajo sedaj, koliko tisočakov stane ponižanje kanalov, vodovodov itd.! In kljub temu bo uhod v Miklošičevo cesto pri frančiškanski cerkvi »zareguliran". Ubogi naš stavbinski urad je ponižal sv. Petra cesto, ni pa mislil, da je treba tudi odkopati vsled tega temelj frančiškanske cerkve v Miklošičevi ulici, in ni pomislil, če je to tudi mogoče. — Sedaj stoji ^stavbeni svetnik" Duffe tu, kakor govori nem. prislovica: „AufdemDache sitzt ein (ireis, der sich nicht zu helfen vveiss". Ali je bilo tega treba ? Pri Pogačnikovi hiši na Miklošičevi ce-Bti se lomi že cesta. Ali je bilo tega treba v popolnoma novi ulici? Kako neukretno je reguliran prostor, oziroma ceste pri juatični palači! Na mesto, da bi podaljšali Komen-8kega ulice in opustili Dalmatinovo, ker je predraga šala v dolgosti 50 metrov napraviti 2 ulici, eo nepravih v resnici 2 ulici. Ne govorimo v Jubilejskem mostu. Narejen je, kar mogoče nerodno. Misliti, da se bodo tako kmalu podrle hiše leve strani Kopitarjevih ulic, finančna direkcija in pa »Alojze-višče«, to se pravi prav nič ne misliti. Ali je kanalizacija lepo urejena, če se ob straneh novega mostu iztekajo glavni kanali, na mesto da bi Sel kanal direktno v ravni črti pod mostom v Ljubljanico? Sedaj pa še nekaj besedi o splošnem gospodarstvu. Lahko gospodari, kdor ima denar na razpolago. Da ga ima sedanji občinski svet, to nam dokazujejo njegove naprave in pa plačevanje davkoplačevalcev. A drugo vprašanje nastane, k a k o se je ta denar uporabil, in tu moramo odločno pri nekaterih točkah protestirati proti trditvi, da se je dobro uporabil. »Mestni Dom« stane 360 000 kron. Ali je toliko vreden ? Lepi trg, lepi dohod na grad je »zareguliran«, in poslopje v primeri s to velikansko svoto neporabljivo. — Kako se pa ti stotisočaki obrestujejo ? Ali ni treba doplačevati primanjkljaj iz občinskih davkov ? Ali bi ne bilo boljo poprej dobro premisliti, kaj se stori, preden se zabije v neplodno stavbo 360 000 kron ? Ali LISTEK. Vetrič pripoveduje . . . Lepo na varno k topli peči se spraviš, kadar brije sever skozi vas, piska krog vo galov in poja cele tolpe snežink po zraku. Kadar pa celo burja preobrača vozove in vezane kozolce, ter odkriva strehe, takrat vse išče varnega zavetja. Kar se ji postavi na pot, vse preobrne, in kadar pripiska čez kraško čeri, loti se tudi železničnih voz, ki so mnogo, mnogo stotov težki, ter jih skuša prebrniti. Hu-u-u tuli preplašenim potnikom krog ušes, da samega tulenja ne slišijo ničesar. Kako prijetno pa je, kadar spomladi ali celo v letni vročini pihlja lahen vetrič. Tako tajinBtveno ti šepete v ušesa, da nehote po- slušaš, poslušaš .... Kaj pa pripoveduje vetrič? „Bilo je pred nekaj leti, ni še dolgo temu", tako pripoveduje vetrič, »ko sem se polagoma izprehajal po Slovenskem. Na zelo vidnem mestu zagledal sem plašč. Bil je zelo šopirno nastavljen, da sa je videl daleč tja po deželi, po celem Slovenskem. Imeniten je bil vidtti, in vse ga je gledalo. Velik je bil, da nikoli takega. Ljudje kar niso nehali strmeti, in tudi jaz sem pihljal od vseh strani krog njega, pihljal in si ga ogledaval. Z začudenjem eem bral na njem v velikih zlatih črkah napis: »Splošna, enaka, direktna volilna pravica". Ko sem se še čudil, pristopil je krasno opravljen klicar, pihnil velikokrat v svojo trobento, da je vse poslušalo, potem pa začel kričati: »GJejt?, ljudje božji, to je demokratski plašč slovenskega liberalizma!" In veliko se je takrat po slovenskih deželah govorilo o tem demokratskem plašču slovenskega liberalizma, govorilo z občudovanjem. Plašč je bil res lep za pogled, in velik je bil, ogromen." „Premišljeval sem, ko sem ga tako ogledaval od vseh strani, kakšna silna burja bi morala priti, da bi preobrnila ta lepi in velikanski plsšč. Mislil som si in prepričan sem bil, da ga ni vetra, ki bi plašč obračati mogel. V občudovanje tega plašča zatopljen prišel sem domu, kjer sam pripovedoval z velikim spoštovanjem glavarju vseh vetrov, Aeolu, o tem čudovitem plašču.« »Toda Aeolus je star praktikus. Poslušal me je molče in lahen smeh igral mu je krog usten. Poklical je iz vse ogromne čete vetrov najmilejšega, onega, ki vedno pihlja krog veleposestva. Vso ostrost je ta vetrič tam izgubil v družbi, ki gleda na fine družabne manire. Bila ga je sama mohkoba. In glejte čuda, ravno temu je ukazal v naše splošno začudenje Aeolus, da naj se spravi nad imenitni in velikanski plašč. ,To mi je uže večkrat velevala moja družba doli na zemlji', odgovoril je na ta poziv veleposestni vetrič, ter naglo odpihljal." „Ia ko je tako lepo počasi in polagoma pripihljal do imenitnega in velikanskega plašča in mehko pihljal krog njega ter se ga rahlo dotikal, padel jo vsled te rahle dotike s plašča takoj lepi zlati napis o splošni, enaki in direktni volivni pravici. Padel je doli in skopnel, kakor skopni pomladi sneg v toplih solnčnih žarkih. Skopnel je in izginil. In plašč se je kaj lepo obračal po vetru, da je bilo veselje gledati. Mi smo strmeli, ali stari Aeolus, ki je že veliko videl in doživel ter zrl že veliko plaščev, ki su se obračali po vetru, so je smehljal in si gladil dolgo sivo brado« . . . Tako je pripovedoval vetrič. In ie je izginil. ni škoda 300.000 kron za novi jubilej-a k i most, čez katerega je hotel korakati g. župan v šestih tednih? Ako bi se stavba dobro premislila, bi je ne bilo treba delati 16 mesecev, bi ne bilo treba investirati 300000 kron. Za ta denar bi odkupili Mahrovo hišo in naredili most v pravilni smeri na Cesarja Jožefa trg. Stavbišče bi se lahko prodalo, kajti Mahrova hiša stoji na najlepšem prostoru ; če bi se še ta hiša podrla, imeli bi najlepši prostor s stavbiflčem poprejšnje gimnazije. A gospod župan je videl ta zistem mostu na razstavi v Parizu. Hajd torej v Ljubljano, v mojo rezidenco, s tako drago poizkušnjo ! Saj imamo dovolj preostankov v blagajni. Naj le kedo pogleda to javno k o p e I j v Kolodvorskih ul:c*h ! Ne le da so morali vsled slabe naprave takoj drugo leto popravljati steno, ker se je cement porušil, stoji na tako neprimernem prostoru, da je škoda za denar ! Stala je pa gotovo 60.000 kron ! Tako gospodarstvo nam ne imponira, gospod dopisnik »Slov. Nar «, in naj govorite še toliko o kapueinadah v »Valenštaj-novem ostrogu«. Preden s3 denar davkoplačevalcev investira v kake naprave, naj se dobro premisli, ali je to potrebno ali ne, in če ni morda treba izvršiti veliko bolj potrebnih reči. Vsakdo ima svoje hibe, a če se vedno baha z uzornim gospodarstvom, pa že preseda. Gospodariti je lahko, če davkoplačevalci denar skupaj nosijo, a kako je denar naložen, kako se uporablja, to je pa druga stvar. In to hočemo v interesu našega prebivalstva doseči, da se pametneje uporablja denar, da se štedi in ogiba nepotrebnih velikorezidenčnih naprav, čeravno bi bile v krasoto mesta, a mu ne donašajo nobenih dohodkov, nasprotno provzročujejo le izdatke. Iz deželnega zbora štajerskega. IG. aprila 1903. (Izvirno poročilo.) i č- V prvi seji dne 16. aprila so se izvolili nekateri odseki. V vsak odsek je bil izvoljen po jeden slovenski poslanec in s:cer: V finančni odsek Jos. Ž i č k a r. V deželno kulturni odsek dr. Franc J u r t e 1 a V občinski odsek dr II r a š o v e c. V učni odsek dr. Dečko. V peticijski odsek R o š k a r. V železnični odsek V o s n j a k. V vinorejski odBek, ki se bo pa izvolil še le v jesenskem zasedanju, je določen g. K o č e v a r. Precej prvi dan se je zbral ob 4. uri popoldne licančni odsek, da se posvetuje o stroških in dohodkih za drugo polovico tekočega leta. Deželni odbor je predlagal, naj se po tej meri, kakor za I. 1902., pobiraio deželne doklade tudi skozi celo leto 1903., ker ni mogoče v treh dneh napraviti natančnega proračuna za celo leto. Če se meseca novembra in decembra skliče deželni zbor k daljšemu zasedanju, se pa lahko naredita proračuna za 1. 1903. in 1904. ob enem. K besedi se je oglasil poslanec Z i k a r , ki je izjavil sledeče: Ker se z deželnimi denarji vedno podpirajo in vzdržujejo naprave, katere pospešujejo ponemčevanje slovenskega naroda na Štajerskem, n. pr.: nemški S'.udentenheim, Siidmarka, nemški Schulverein itd.; Ker deželni odbor z slovenskimi okraji in slovenskimi občinami uraduje vedno le v nemškem jeziiiu; Ker ne celo vstanavljajo zavodi na deželne stroške, katerih namen je, naše slovensko ljudstvo še dalje ponemčevati, kakor n. pr. žensko učiteljišče v Mariboru; nisem v stanu, glasovati za pobiranje deželnih do-klad. Ugovarjala sta Zičkarju deželni odbornik dr. Derschatta in grol Kotulinski. Prvi je rekel, da bi ne bilo po volji volilcem g. Žičkarja. če se ne dovoli pobiranje deželnih doklad (oho!); grof Kotulinski pa je mislil, da so Siidmarka, nemški šullerein in drugi taki zavodi se vstanovili v ta namen, da se ustavljajo prodiranju Slovencev (ali mož to res veruje?) — Konservativec \Vagner je predlagal, da se dovoli pobiranje deželnih doklad samo za tri mesece. — Predlog deželnega odbora, da se pobirajo davki do konca tega leta, se je sprejel s 6 proti 3 glasovom (Rokitanski, Wagner in Zičkar). Nemško žensko učiteljišče v Mariboru. Obadva odseka: finančni in nase skupno posvetovala ženskem učiteljišču v krat sklenilo, da se stalno ustanovi le pod temi tremi pogoji: 1. Če mariborsko mesto da primerno podporo; 2. če podeli država povoljni prispevek in 3. če država obljubi ustanoviti na svoje stroške učiteljišče za Zgornji Stajer. Poslanec Ž i č k a r je potem, ko je deželni odbornik dr. Kokošinek vtemeljeval predlog deželnega odbora, pobijal ustanovitev približno takole: Od treh pogojev, pod katerimi bi se naj ta zavod ustanovil stalno, se dva nista izpolnila. Država je izjavila, da ne dri ni-kakoršne podpore in da novega učiteljišča noče — vsaj zdaj ne — ustanoviti za Zgornji Štajer. Dežela bi morala toraj sama prevzeti občutno breme okoli 15.00$' kron na leto. Tu se moramo vprašati: ali je res treba tega novega bremena? Ali so opravičeni ti novi stroški? Jaz trdim odločno: ne! Vsaj v Mariboru že imamo žensko učiteljišče pri šolskih sestrah. Ta zavod sa dobro obiskuje; vodstvo tega učiteljišča je dobilo vsako leto od pristojne dlžavne šolske oblastnije pohvalo za dobre vspehe. Tu mislim bi bilo primerno in bi si dežela prihranila lepih stroškov, če stopi v dogovor z zavodom šolskih sester ter m« dri primerno deželno podporo za vzdrževanje njihovega ženskega učiteljišča. To novo žensko učiteljišče to nemiko. Kajti slovenščina se podučuje tam le kake tri ure na teden. Tu pač vsakdo spozna, da gojenkam na tem zavodu ni mogoče, naučiti se toliko slovenščine, kolikor jim je treba, da zamorejo potem vspešno podučevati slovenske otroke. V Mariboru se nahaja tudi nemiko učiteljišče za učitelje. Tam se slovenščina podučuje po štiri ure na teden v vsaksm letniku. A vkljub temu tudi ta zavod ni slovenski, temveč nemški. Po vsem slovenskem Spodnjem štajerskem gre samo le jeden glas: po tem ženskem nemškem učiteljišču se imajo ženske učiteljice izgojevati, katere svoje naloge ne bodo mogle rešiti, temveč bodo le sa ponemčevanje slovenskega ljudstva, b teh razlogov bodem glasoval proti temu pred- Poslancu Zičkarju je ugovarjalo zaporedoma mnogo nemških poslancev in 3icer: Grof Sturgkh, dr. Hofmann, Erber, Stallner, grof Lamperg in Eisenspinner. Odgovarjal je vsakemu. Krber je trdil, da je moško učiteljišče v Mariboru slovensko, ker sov učitelji sami Slovenci. Temu je odgovoril Žičkar: Ko bi res bili vsi tamošnji učitelji sami Slovenci, ostane učiteljišče vendar nemški zavod, ker se vsi predmeti prednašajo v nemškem jeziku. Poslanec II foian je našel, da Zičkar ni dokazal, da bodo nove učitelj ce i z nemškega učiteljišča nezmožne podučevati po slovenskih šolah. Temu je rekel : To je vendar jasno, kot beli dan, da bodo nermožne, če se pa podučujejo nemški v predmetih, katere imajo podučevati v slovenščini. Kat bi Vi gospoda iz Srednjega ali Zgornjega Stajerja rekli, če če nastavijo pri Vas učiteljske moči, katere so se učile samo v slovanskih ali hrvatskih šolah ? Bodo zamogli tak i učitelji Vaše nemške otroke zadostno podučevati? itd. itd. Nemški katoliški poslanci so glasovali za ta ponemčevalni zavod. Združeni učni in finančni odsek je sprejel z vsemii proti Zičkarjevemu glssu predlog deželnega odbora za ustanovitev te nove ponemčevalnice na deželne stroške. Preiskava o žalostnem dogodku v Za-preš ču je skoraj dokončana. Do sedaj je odpeljanih v Zagreb 15 kmetov, ki so vsi predani državnemu pravdniku radi javnega nasilja. Oni mažarski činovnik pa, ki ie največ kriv te nesreče, še priti ni hotel v občinski urad na preiskavo, nego se je prijavil, da je bolan. Radovedni smo, kaj se bode zgodilo ž njim. Včerai se je sodilo na mestnem poglavarstvu 135 vseučiliščnih dijakov. Obsojeni bodo bržkone vsi. Po navadi se obsojajo na denarno kazen od 10—20 K. Nekatere bodo seveda tudi zaprli. Dva pa sta obBojena na izgon iz Zagreba na 10 let, in sicer zato, ker sta sodelovala pri vseh demonstracijah. Razen tega bo bili pa mnogi že kaznieni z izgubo štipendij in drugih podpor. Tako se drugod ne ravna z vseučiliško mladino. Zagrebški meščani so se zbrali iznovič n® skupščino, sklicano po $ 2. v sredo zve>žer v restavraciji »Kola«, da razpravljajo o javnih prilikah na Hrvatskem in v glavnem mestu Zagrebu. Mnogobrojnema občinstvu je razložil sklicatelj skupščine Sirovatka povod tej skupščini. Mažarski napis na pro-metnsej zgradi, zabranjene skupščine celo v Zagrebu, a zdaj še razobešanje mažarske zastave, kar je dalo povod nesreči v Zaprešiču, sili zagrebško meščanstvo na zakoniti odpor. To zagrebško meščanstvo ne sme trpeti, pa zato naj danes sklene, da se skliče nova javna skupščina v Zagrebu za nedeljo l®1. aprila. Oglasil se je pa tudi mestni zastopnik Gašparovič ter je najstrože obsodil sedanje mestno gospodarstvo, ki je Bpravilo mesto v tako velike dclcrove, da mora pobirati davek od moke. Opozicionalna manj šina je sicer protestirala proti temu sklepu -večine, toda vlada je sklep potrdila nemu doma, samo da se meščanstvo ne more pro-tiviti in pritožiti pri samej vladi. !3daj se namreč ta sklep ne more nič več spremeniti. Tako se zdaj vlada na Hrvatskem. Proti takemu ravnanju mora se odločno upreti zagrebško meščanstvo, in to raj pokaže na prihodnjej skupščini. Stelan Radič pa je pozval vse opozicionalne poslance, da se postavijo na čelo vsemu dosedanjemu pokretu, pa da odločno zahtevajo od bana, da od strani nemudoma vse nepostavnosti v najkrajšem času, a če tega ne stori, naj mu povedo, da ne bodo vodili proti njemu obstrukcije z besedo nego z delom in da ga ne bodo pustili v sabor, češ da je bolje, da ni takega sabora, kakoršnfga hooiban. Go--vor Radieev ie silno ojeter pa je zato seveda ves konfiiciran Govoril je Se dr. Heimrl v istem duhu ter obsojat dosedanio malo-marnoBt hrvatske opozicije, sicer pa opominjal meščanstvo na zakonito in mirno obrambo svojih pravic. Ravno tako je svaril tudi še Sirovatka pred demonstracijami ter potem sklenil skupščino. učni odsek sta o novem nemškem Mariboru. Ta zavod se je želnega zbora samo lani ustanovil od dele začasno in se je ta- Zagrebški dogodki. Iz Z a g r e b a 17.. aprila. Žalostni dogodek v Zaprešiču je silno vznemiril prebivalstvo Hrvatske, a posebno še Zagreb, kjer so se začeli iznovič ponavljati nemiri. Tako se je zbralo v sredo zvečer nenavadno mnogo ljudstva v Ilici, kjer se je sicer mirno sprehajalo, toda redarstvo je začelo ljudstvo nadlegovati in preganjati iz te ulice, katero so slednjič zaprli žandarji. Razumi se, da se je vsled tega slišalo doBta psovk na redarstvo in sedanje mogočneže. Tudi skozi Ffrankopansko ulico ni mogel nikdo. Ljudstvo v Ilici je namreč pričakovalo vseučiliščne dijake, ki so hoteli s črno zastavo prodreti v Ilico ter tukaj zapeti v Bpomin ponesrečenemu možu Pasa-riču par žalostink. Toda redarstvo je bilo že poprej zaprlo vse prilaze do vseučilišča tako, da dijaki niso mogli izvesti svoje nakane. Vkljub temu pa je po Ilici zadonel večkrat klic: Slava Pasariču, iiarodnej žrtvi! Kmet Pasarič je bil ustreljen brez vsa kega razloga. On ni niti sodeloval pri rabuki na kolodvoru v Zaprešiču, nego se je vrača' po dokončanih opravkih domov. Zapustil je ženo in troje otrok. Zagrebške Hrvatice zbi rajo milodare za ponesrečeno obitelj ter bode te dni odnesel posebni odbor nabrano svoto nesrečni vdovi. Včeraj so se ponovile velike demonstracije, tako da je moralo posredovati 5 kompanij vojakov; redarstvo in žandarji niso bili kos svojej nalogi. Že okoli 6t ure zvečer se je začelo zbirati dijaštvo v Ilici teu je živahno razpravljalo o najnovejših obsodbah dijakov, kakor smo zgoraj omenili. Ob 7. uri se je začela vika in na to so bile trgovine v irenoiku zatvorjene Množica je rasla hipoma in v kratkem se je zbralo na tisoče ljudi, ki so drli po Ilici skoz Margaretsko in Preradovičevo ulico v Trenkovo ulico in od tukaj pred državni kolodvor- Niti redar|i niti žandarji niso mogli ustaviti te množice, kajti ljudje so kar izvirali iz vseh ulic ter se pridružili demonstrantom. Zdaj niso bili sami dijaki nego meščani, delavci, celo gospe in gospodične. V Trenkovej ulici so demonstranti napali zgradbo sv. Jeronima, kjer se zdaj nahaja železniško ravnateljstvo, ter so razbili vsa okna in potrgali table z dvojezičnimi napisi. Oi tukaj se ie vsula množica pred državni kolodvor, zapoje narodno himno iz več tisoč grl, potem pa pograbi za kamenjem in v trenotku so bile razbite vse šipe na levem krilu in v glavnej veži državnega kolodvora. Zdaj je bilo pa že prihitelo redarstvo z žandarji, toda množica se je razpršila tako hitro, da je redarstvo našlo pred kolodvorom le nekaj trum občinstva, ki jo pa mirno samo gledalo, kaj se je tukaj godilo. Razumi se, da so bili tudi tukaj razgnani. Mislilo se je, da je zdaj glavna stvar končana; toda okoli 8 ure ee zbere iznovič velika množica ter pohiti proti južnemu kolodvoru. Zdaj pa je redarstvo množico prehitelo ter dočakalo demonstrante, ki so se morali vrniti v mesto. Zdaj pa se je začela prava gonja po zagrebških ulicah. Kjer je redarstvo zadelo na trumo ljudi, bilo je sprejeto s psovkami in žvižganjem. Bilo je, kakor prošle jeseni za srbskih demonstracij. Na redarstvo se je pBovalo od vseh stranij celo skoz okna so vpili na redarje. Prebivalstvo Zagreba je zdaj silno razjarjeno na redarstvo, ker tako brezobzirno postopa proti občinstvu, napada tudi mirne ljudi ter jih ne pusti celo v njihova stano vanja, če slučajno morajo akoz Ilico domov. Tabo ao v Kukovičevej ulici ljudje rešili nekega meščana iz rok redarjev; le ta je šel mirno domov, a dva redarja ata ga zgrabila in zvezala; preteči množici sta se redarja umaknila. Isti večer so iznovič razbili okna na uredništvu »Narodnih Novin«. Ob 9. zvečer je prišlo redaratvu v pomoč vojaštvo. Na vaakem kolodvoru je bila poatav-Ijena po ena stotnija, a ravno tako na Jela-č če vem trgu, pred banovo palač j in na vse-učiliščnem trga. Ob 1 po noči se je vse pomirilo in vojaštvo se je umaknilo. Ujetih }e bilo 7 oseb, a dve sta precej ranjeni. Danes sa je povrnil ban iz Budimpešte, pa pravijo, da je izdal zapoved, da se zastava v Zaprešiču odstrani, in da ne visi osem dni, kakor je bil odredil. Boje se gotovo večjih nemirov, posebno zdaj, ko delavci stavkajo; in sa vseučiliščni dijaki povračajo. Položaj v Zagrebu je vrlo kritičen; četudi časopisi in trezni ljsdje svarijo narod pred demonstracijami, vendar se le te ne dado preprečiti, kakor se vidi. Bati se je, da pride zopet do nagle sodbe. Redarstvene odredbe so vrlo Btroge, banski dvori so vsi obdani s stražo, a banica se je umaknila iz Zagreba. Trgovci in obrtniki se pa tožijo na slaba poslove, ker se valed teh nemirov tujci ogibljejo Zagreba. Skrajni čas bi že zares bil, da se odstranijo uzroki tem nemirom, a to bi bilo tem lažje, ker je to, kar narod zahteva, postavno. Narod brani postavo in ta naj se vrši in mir se bode povrnil med sicer tako pohlevno in dobro zagrebško prebivalstvo. pisma iz Amerike. Cleveland, 2. aprila 1903. (Vaši divjaki v stari domovini. — Slovenski naval na Ameriko. — T r u s t i. — Zavetišče za Slovence. Predno kaj napišem, prosim, dovolite, da izrazim odkrito sočutje za katoliško stranko na Slovenskem, ki je prisiljena boievati se s takimi izvržki, kot sa nahajajo baš v liberalni kranjski stranki. Verjamite mi, da mi želodec odreče prebavljanje, kadar berem le par vrstic gnusnih izrodkov njihove domišljije. Kaj je pač slovensko ljudstvo zagrešilo, da je tepeno s takimi bordelnimi produkti ? Pred nekaj časa je »Slovenski Narod« pisal, da tekajo okrog slov. župnišč v Ameriki trume nezakonskih otrok. Ta že ni bil v Ameriki, kdor tako pišj; sicer bi vedel, da so naši slovenski duhovniki v Ameriki vzorni in se tukaj noben pošten Slovenec ne bi drzoil kaj podobnega izreči. Tu v Ameriki bi čital taka zločmstva kvečjemu kak »niger« doli v Alabami, ki ni nikoli čul o najbolj preprostih principih morale; noben „niger" pa, ki se je povspel že do kuharske (lasti, bi ne zavil v papir, na katerem jc natisnjen „SI. N «, niti kuhinjskih odpadkov, namenjenih za četveronožce. Če človek pogleda po elevelandski cesti, ki se ji pravi St. Ciair Street, mislil bi, da bo kmalu že cela Kranjska v Clevelandu. Vsak dan vidimo novodošle rojake, ki s strahom in upom opazujejo ameriško življenje. Vidi se jim, da jim je vse čudno, neumljivo. Ta naši naglica, naši vrvenje za businessom (kupčijo) — to jim ne gre v glavo. Počasi, sključeno, nekako dremasto pohajajo novodošli rojaki gori in doli, misli jim uhajajo na dolenjsko stran in gorenjske hribe, a njih up je osredotočen v bližnjih tvornicah, ki jih je vse polno v severnem, južnem in vzhodtiem delu našega mesta. Dala je letošnjo spomlad toliko, kot ša nikdar poprej. Po domovih iščejo delavcev, pa jih ni dobiti. Ceveland. Collinwood (blizu Cleve-landa in Lorain (30 milj od Čievelanda) bo jako primerni kraji z« one rojake, ki želijo takoj dobiti delo. V Collinvvoodu je sedaj že toliko Slovencev, da bo ondi kmalu treba ustanoviti novo slovensko župnijo. Ko nam sam kralj financirjev, Morgan, obljubuje dobre čase še za lepo vrsto let, tedaj se nam ni dosti treba bati krize tako zgodaj. Železna industrija še ni bila doslej nikdar tako razvita v Ameriki, kupovati moramo železne in jeklene produkte celo na Nemškem, neprestano se zidajo pri nas nove železnice in če Bog da, bode zaslužna dovolj še za nekaj let. Kdaj pridejo zopet slabi časi, je težko reči. Špekulacija je bila doslej skrajno drzna, zlasti v formaciji trustov, katerih ogromno število sloni na gnili gospodarski podlagi. Zato se vsak boji poloma, ker grozen bo, kadar pride. Apropos, glede izseljevanja! Moni se zdi prav izvedljiva misel, če bi „K r š č a n s k a socijalna zveza" stopila glede izseljevanja Slovencev v zvezo s Poljaki kot je bilo že nekoč izraženo v Slovencu. Poljaki, edini izmed Slovanov, imajo v Ne\v-Yorku posebno zavetišče za svoje iz-selnike, za katere skrbijo i po izkrcanju na ameriških tleh i ko se vračajo domov. Zavetišče je, kot so vsa druga taka v New-Yorku, pod pokroviteljstvom newyorškega nadškofa. Več tisočev emigrantov imajo ta zavetišča vsako leto v oskrbi. Mnogo kari- I, Priloga 87. štev. »»Slovenca" dn6 18. aprila 1903. tativnega dela atorijo za nje; zraven je pa stanovanje ondi tako po ceni in postrežbi tako zadovoljiva v oskrbi katoliških redovnic, da je le čudno, zakaj nismo Slovenci stopili i njimi v cvezo. Za stanovanje in hrano se plača na dan le borih 75 ot.. za"stano vanje samo brez hrane pa 25 et. Naslov tega zavetiSča se glasi: S t. J o s e p h ' s Home, 18 Greenwieh Street (izgovori: Grimč Strit), New-York. Zi vetišče je na mojo osebno poizvedbo pripravljeno skrbeti tudi za Slove n o e. V par dneh Vam pošljem natančni po. ■netek o novi ameriški i z s e 1 n i š k i postavi, s čimer upam izselnikom storiti potrebno dobro delo. F. L. K. Katoliško kmečko društvo za Štajarsko je imelo te dni svoj letni občni zbor v Gradcu, ki je bil prava manifestacija zavednega katoliškega kmečkega ljudstva sa katoliške in Ijudiike vzore. Zborovanje je trajalo dva dni Prvi dan so zborovali zaupniki. Tega zborovanja ae je udeležilo do 350 ljudskih voditeljev s svojimi deželnimi in državnimi poslanci. Obravnavala so se najbolj pereča vpraflanja, nagodba z Ogrsko, carinski tarif, ljudsko šolstvo, deželni volivni red, vprašanje o dvoboju, časopisje ter naloge zaupnikov, in konečno sprejele dc t čoe resolucije. To posvetovanje je bilo nekaka priprava za veliki zbor naslednjega dne, ki se ga je udeležilo nad 3000 članov iz vseh delov srednjega in gorenjema Štajarja. Zborovanje je vodil poslanec Wagner, srlavna poročila pa je pedal poslanec Hagenhofer. Ii njegovega poročila je razvidno, da šteje društvo do 30 500 članov • kmetov, kajti le nekaj nad 6 odstotkov je društvenih članov, ki se ne pečajo izključno le s kmetijstvom. Kako je društvo v minulem letu delovalo, se vidi najbolj iz tega, da je njegov odsek za posredovanje rešil 4991 zadev, še enkrat toliko kot v prejšnjem letu. Društvena hranilnica je imela 5,571 158 K prometa. Za ▼od združuje že 9 raiffeisnovib posojilnic. V veliko korist je članom društvena zava rovslnica proti ognju. — Občnemu tboiu je potem sledila sijajna proslava papeževe 25-letnice, ki je bila ob enem odločen protest proti izzivalnim nastopom graških prečod-rimovcev. Na slavnostnem zborovanju je mej drugimi navdušeno govoril knezoški f dr. Schuster ter konečno podelil zborovat cem papežev blagoslov. Konečno je le še omeniti, da tudi na Štajarskem ljudstvo ne sme iskati svojih prijateljev mej uradni štvom. zastopniki deželnih in avtonomnih oblastev se niso udeležili zborovanja. Deželni glavar grof Attems in pa graški župan dr. Grtf nista niti odgovorila na tozadevna vabilna pisma. Vlado je zastopala edino le vladna — policija. Ljudstvo je torej tudi na štajarskem vezano le na lastno moč. Iz mladočeškega tabora. Jutri dopoldne se snide v Pragi izvr šilni odbor mladočeške stranke z« Češko, da izvede potrebne priprave za bližnji shod če ških zaupnikov. Razprava v tej seji izvršilnega odbora seveda ne bo podala nikake ■like o tem, kar se bo govorilo in sklepalo na shodu zaupnikov, gotovo je pa že sedaj, da se radikalnim krogom doslej še ni posrečilo, da bi prenesli radikalni tok tudi na moravska tla. Ravno tako ne more biti govora o takem gibanju v bleziji. V Preravi, kjer jo imel poslance dr. Začek minuli to rek shod, so sicer nekateri ljudje poskušali delati propagando za brezobzirno obstrukcijo, a poizkus se jim je izjalovil, dprejeta je bila namreč z veliko večino resolucija, ki ne določa češkemu državnozborskemu klubu nikake določene taktike, marveč pustili so mu, kar si sam želi, prosto roko. Nič boljše se ni godilo poslancema dr. Fiedlerju in BfeznovBkemu v Pragi, torej v središču tega gibanja. Oba sta navduševala svoje volivce za obstrukcijo in izjavljala, da je po dosedanjih znamenjih pričakovati obnovitve češke obstrukcije. Drugi govornik je naravnost obžaloval, da češki klub ni brez prestanka vztrajal pri brezobzirni obstrukciji. Poslušalci jima mej govorom niso kdovekaj ugo varjali, toda ko je prišlo do glasovanja o resoluciji, ki naroča poslancem, naj brezob zirno nasprotujejo sedanji Korberjevi vladi in njeni politiki, je glasovalo zanjo le šest zborovalcev, proti dva, VBi drugi so se zdržali glasovanja in se niso hoteli izjaviti ne za ne proti obstrukoiji. Ogrska poslanska zbornica je predvčeranjim, kot smo omenili, pričela razpravo o proračunskem proviioriju ter v to svrho prekinla razpravo o vojni predlogi. Za proračunski provizorij se vladi tem bolj mudi, ker s koncem tega meseca poteče doba dovoljenega štirimesečnega provi-zorija. Toda Szell ne more imeti nikakega posebnega upanja, da se mu uresniči ta želja, kajti opozicija bo že poskrbela, da Be razprava zavleče čez določeno dobo. Včeraj in daneB počiva v parlamentu sploh vsako delo, ker je Szeil odšel ns Dunaj k renun-ciaciji nidvojvodinje E>isabete Amalije in opozicija ob njr-govi odsotnosti sploh noče razpravljati. Dalje treba upoštevati, da trajajo sedaj zbornične aeje zopet le štiri ure, ker velja sklenjeno podaljšanje le za razpravo o vojni predlogi. Z razpravami k dnev nemu redu in nujnimi predlogi ter interpelacijami hoče opozicija zavleči razpravo. Kako se potem razmere raztijo, o tem sedaj niti Szell ne more imeti jasne slike, če prav je sklenil, da hoče za vsako ceno zlomiti premoč opozicije. Kaj Ima Francija od boja proti kongregacijam? Edino le velike stroške, kateri se bodo ša hudo maščevali nad svojimi provzročito Iji. Doslej je držav« izdajala okoli 200 mili jonov frankov za ljudsko šolstvo, zdaj pi rabi naenkrat za 80 milijonov več. To po menja preoej za državo, katera se že sedaj bori s stalnim primanjkljejem v blagajni Od junija meseca 1902 so zatrli 3000 šol ter otvorili 1400 s posvetnimi učnimi si lami, torej je še polovica nenadomeščene. Zatvoriti nameravajo še 1512 šol, v katerih je 144 200 otrok. Samo v 839 občinah mo rejo sprejeti redovne učence v državne šole. v 296 treba razširiti obstoječe šole, v 719 občinah pa je treba zidati popolnoma nove šole. Največja kongregacija so pa Šolski bratje, kateri imajo 1372 šol z več nego 200 000 učenci. Teh se vlada še ni upala razgnati, ker jej je nemogoče najti zanje nadomestila. Seveda jih bodo trpeli le, dokler ne dobe kakršnihkoli subjektov, da jim izroče iz rok iztrgano mladino. Učitelji pa že vpijejo, da imajo — premalo plače. Država jih rabi na tiBOČe, a jih ni in jih bo morala vzeti za vsako ceno. Kaka bo ljudska vzgoja v takih razmerah, si pač lahko mislimo. Kriza v Algirn in kartnziani. Navadnemu Bmrtniku ni lahko umljivo, kako so sploh mogli priti francoski, kajpada neavtorizirani kartuziani v dotiko z odstopom generalnega guvernerja v Algiru, Re voils. In vendar je poslednji dogodek v silno ozki zvezi s kartusiani, ali bolje z gonjo proti njim. Stvar, ki je še zavita v skrivnostni plaŠS in so vanjo zapletene najvišje osebo v francoski republiki, je pa naslednja. Poročali smo že, da je noka vplivna OBeba ponudila kartuzianom vspešno posredovanje v zadevi avt rizaoije, ako ji red izplača zato takoj 300.000 frankov, ki jih dobi dotična parlamentarna skupina, ki bo v zbornici podpirala prošnjo kartuzianov, potem pa še 2 000.000 frankov v volivni fond za dotično stranko. Da je bila ta zahteva res stavljena, potrjuje po poročilu pariških listov kartuzian ski duhovnik Rey. Pnor je Beveda to ponudbo odklonil. Isto potrjuje urednik lista »Potit Dauphinois" Beason, ki sicer imer.a dotične osebe še ne navaja, a se iz ^sa afere razvidi, da ttfi za njo sin ministerskega predsednika Edgar C o m b e s, tajnik v notranjem ministerstvu. Mož je bržkone potreboval denarja, in kje bi ga bil lažje dobil, nego tu, ko bi mu nakana ne bila izpodletela. Ta ne posebno lepa »»ftsrica« bi pa bila bržkone ostala popolnoma tajna, da ni mi-nisterski predsednik Gombes z vsemi silami že dalj časa roval proti generalnemu guver nerju v Algiru Ravoilu v prilog svojemu sinu Edgarju. Revoil namreč ni mogel odob ravati strastne Combesove gonje proti kongregacijam in ie v tej zadevi večkrat glasno izražal svoje mnenje. Combesu je bil to zelo ljub povod, in pričel je z metodo, s katero se komu n*glo in sigurno izpodkcpljejo tla. Guverner se je zaman pritoževal nad ne-osnovanimi rapadi na njegovo osebo, zaprošene avdience pri Loubetu ni dobil in pre-OBtajalo mu ni nič drugega nego demisija. Revoil je torej še), a Oombesov načrt Be ni izvršil. Izdajatelj zgoraj imenovanega lista Baragnon je namreč atrije Revoilov. Tako je ta izvedel za Combesove intrige in jih z objavljenjem zgorajsnje sfere temeljito pre preč 1. Seveda se combes sedaj iigovarja, da ni na vsej tej stvari nič resnice, in da nje gov sin niti ne misli na guvernersko mesto. Bržkone bo ta afera povzročala Combesu še mnogo neljubih neprilik. Angleži in Irci. Najnovejša poročila iz Londona javljajo, da se, žal, tudi državnemu tajniku za Irsko Wyndhamu ne bo posrečila akcija, ki so jo pred njim zaman poizkušali izvesti v prilog zatiranim Ircem razni odlični voditelji tega naroda. Da, prišlo je sedaj že tako daleč, da mora imenovani Wyndham sam izjavljati, da na uresničenje takozvane irske Home-rule-Bill ni misliti v sedanjih razmerah. Glavni protivnik irskih teženj je, kar je pač samoobsebi umevno, znani »človekoljub" Chamberlain, ki ima v Angliji še vedno pretežen vpliv in se mu oelo kabinetni načelnik Balfour ne more ustavljati. Neki list pravi, da na uresničenje Wyndhsmo*egi načrta ni mogel nihče resno mislit', kdor pozna tedanje razmere v angleških vladnih krogih To je po mnenju tega lista ravno tako malo mogoče, kakor n. pr. pri nas ob novitev Badenijevih jezikovnih naredeb od strani kake Baerenreither Pradejeve vlade ali pa uvedba nemškega državnega jezika po ministerstvu Jaworski-Stransky. Razmere so torej za Irce še vedno skrajno žalostne in nesrečni zatirani narod bo moral š« dalje ječati pod jarmom brezvestnih angleških mogotcev. Iz brzojavk. Zavarovanje delavcev za starost in onemoglost. Notranje ministerstvo je že izgotovilo načrt za zavarovanje delavcev in sloni ta na načelih, ki ■o izražena v zakonu za bolniška zavarovanja ter :a slučaj nezgode. O načrtu se posvetuje najprej posebna enketa. Vlada ga predloži zbornici v jeseni in istodobno umakne načrt ozavarovanju zasebnih uradnikov. — Mladočeh i in vlada. »Jfhooeske Listy" javljajo, da jo na shodu zaupnikov sklepu o brezobzirni obstrukoiji zagotovljena ogromna večin*, če vlada ne ustanovi vseučilišča za Moravsko. Petem se razbije parlament. — Prinetti ostane zunanji minister Rimski listi dementuiejo vest o od-stopu ministra Prinettija. Minister niti ne misli na odstop. — Umor Ščerbine. Smrtna obsodba proti Ibrahimu je od strani porte oficijelno priobčena »UBkemu poslaniku. Sokrivec na atentatu na Sfierbino, neki branjevec v Mitrovici, bo tudi obsojen. — Dogodki na Portugalskem. Glasom vesti iz Lizbone sa je v Oporto uprlo sto vojakov 18 pešpolka, ker so bili nezadovoljni s oskrbo. Upornike so cd vedli v Lizbono in jih na tihem vkrcali za pot v Afriko. -—Kulturni boj v Franciji. 26 pariškim kongregacijskim šolam, so včeraj policij, komisarji vročili dekrete glede razpusta. Tovarno kartuzianov v Laurentu so včeraj zapečatili. Pater Rty kot lastnik je uložil priziv. — Napada na mesto F e z je po poročilih iz Tangera pričakovati vsak hip. Mestu se približuje ogromna armada pod pretendentovim poveljstvom. Tujci so že 08tavili mesto. — Nov kitajski podkralj. Yuan-Sikkai je imenovan za podkralja provincij Quantung in Quangsi. Dnevne novice, V Ljubljani 18 aprila. Slovensko nemika zveza Na včerajšnjem shodu slovenskih tehnikov se je izrekla jako resnična beseda. Toliko se piše čez grofa Gleispacha, a tukaj v sredini, doma, kjer naj bi bil Slovenec gospodar, se utrjuje nemško gospodstvo! To je krivično in nezdravo! — V resnici: Naš narodni boj je postal medel in brezvspešen, ker je oni organizem, ki naj bi bil trdnjava slovenstva, namreč dežela Kranjska, vsled po Iitične zveze slovenskega in nemškega živ-lja postal demena germanizacije. Stvar se čisto dosledno razvija. V včerajšnjem »Na rodu« sicer nekdo zopet taji to zvezo, a glede ljubljanskega mesta stoji stvar tako: Ko bo sklepali Blovensko-nemško zvezo, so bile v razgovoru tudi razmere v občinskem svetu ljubljanskem, in izrekla se je želja, da dobe Nemci v njem primerno zastopstvo. To je ostalo kot nekaka resolucija, ki se pa ni zapisala. Nemci so se že sklicevali nanjo. A v dotični listini, katero so podpisali vsi paktanti od obeh strani, ni zapisani. Hribarjeva frakcija je sedaj ne priznava, Tavčarjeva pa. — Drugačna stvar je v deželni zbornioi. Pri deželnem gospodarstvu so pa zavezani liberalci »varovati nemško posest«. To se pravi: Kar Nemci zahtevajo, se jim mora dati. Kajti Nemci, sklicuje se na prejšnja stoletja, lahko kot nemško posest proklamirajo vse, kar jim je narodno pro-bujenje slovensko s tolikim trudom odvzelo, zlasti vsa mesta. Po nemški razlagi je Ljubljana seveda tudi »nemška posest«. Zato je pa politična zveza popolnoma ob steno pritisnila slovenstvo, a dala neomejen prostor za razširjanje nemške oblasti. Tukaj je glavna rana. Tiste splošne pritožbe o germanizaciji, napadi na Korberja ali Gleispacha, to so prazne pisarije, katere nikomur ne škodijo. To je ravno tako, kakor če bi mušica hotela pre-bosti starega krokodila. Atu v n a s o m srcu, tukaj pri ognjišču slove n s t v a , imamo nasprotnika, katerega vsak dan lahko premagamo. A ne: Dobi se slovenska stranka, ki se ž njim zveže, ki mu da deželna sredstva na razpolago, ki sama sebi umori narodno energijo, samo za to, da bi jo pustil oholi tujec poleg sebe živeti še nekaj časa kot ponižno služabnico! V zadnjem času je postalo nemfitvo uprav nervozno in izkuša v vsej naglici spraviti v vse javne službe po Kranjskem pristaše naj-radikalnejšega nemškega nacionalizmi. Tudi dežela sama se naj izkoristi v t* m oziru kar hitro mogoče. Ker to vedo Nemci, di takrat, ko bo od katoliško narodne demokratične obstrukcije razbit sedanji volivni lonec, bo tudi tega gospodarstva konec. £ato pa si mislijo: Delajmo, dokler je čas. A upamo, da kmalu zasine dan, ko bo blove-nec zopet mogel reči, da je gospodar deželnega zbora! Nemiki načrti. Nemci kujejo dalje svoje načrte, kako bi podjarmili lepo gorenjsko dolino. Sedaj kujejo ob načrtu raz-deliti občinojesenice, oziroma Savo odločiti od Jesenic, da bi tako Sava bila samostojna občina. Ob enem se pripravljajo nanaskok z a o b č i n s k e volit ve na Koroški Beli, kjer upajo od tovarne na Javorniku dobiti muogo glasov. Vsekakor je treba biti Slovencem na Gorenjskem čuječim, a to že danes zag6-tavljamo, da bo naša delegacija, ako Nemci pridejo s svojo zahtevo o delitvi Jesenic, v deželni zbor, storila vse, kar je treba proti toliki nemški prešernosti. V bratski slogi sta zopet »Slovenski Narod" in — »Grazer Tagblalt« b svojimi »Deutsche Stimmen aus Krain«. Oba »ta edina v tem, da se g. župnik Šinkovec ne smo imenovati častnim občanom jeseniškim, in oba si domišljujeta, da tudi tozadevno mora veljati na Jesenicah nemški komanda. »Deutsche Stimmen« tudi odkritosrčno povedo vzrok te nemške boli. S takimi imenovanji bi namreč slovenski glasovi v prvem razredu pri občinskih volitvah na Jesenicah narastli in tega Nemci ne marajo, kakor pravijo »Deutsche Stimmen« Ko je bil imenovan baron S c h w e g e 1 častnim ob-čanon jeseniškim, tedaj je bilo pa za »Deutsche Stimmen« vse prav in dosledno tudi za — »Slovenski Narod*. »Deutsche Stimmen« menda pričakujejo, da bodo Slovenci na Jesenicah tako najivni, da se bodo ozirali na nemške vzdibljeje. t Ivan Šafer Kakor smo že včeraj med brzojavnimi novicimi sporočili, je umrl župnik Ivan Šaler v Dupljah pri Tržiču. Pokojnik je bil rojen v Mekinjah 21. oktobra 1838 in v mašnika posvečen 1. avg. 1863. Kot kapelan je služil do I. 1868 v Metliki, do 1. 1874 na Vrhniki, kot župni upravitelj in župnik na Selu pri Kamniku do I. 1883, kot župnik v Grahovem do I. 1893, odslej do svoje smrti v Dupljab. Letos je prosil za pokojnino, ki mu je bila tudi že obljubljena; toda preden je mogel stopiti v pokoj, se je nevarno prehlidil in po kratki bolezni umrl. Pokojnik je bil vnet duhovnik in velik učenjak. Govoril je tudi kški in francoski; bil je temeljito izobražen zgodovinar in znan strokovnjak v prirodoslovju. Njegove zbirke rastlin in raznih denarjev so velike vrednosti. N. v. m. p.! Časnikarski sestanek. Gospode, ki pridejo že v torek v Ljubljano, vabimo, da pridejo zvečer v »Meščanski klub", (.Katoliški Dum", 1. nadstropje). Na shodu, ki se vrši prihodnjo sredo, bo mej drugim tudi poročilo o ustanovitvi časnikarskega društva. Gospode, ki so dobili vabila, prosimo, da se shoda gotovo udeleže, ker je čvrsteja organizacija slovenskega krščanskega časopisja nujno potrebna. Skupni obed bo v sredo ob Vil. uri popoludne v vrtnem salonu g. Kri-ževe restavracije »pri zvezdi" na cesarja Jožefa trgu. Protestni shod alovenskih veliko ioloev v zadevi značilnega imenovanja g. H i ti j a asistontom tukajšnjega kmetijsko kemičnega preskuševališča se je vršil včeraj zvečer v tukajšnji Hafnerjevi pivovarni. Udeležba je bila z ozirom na to, da se je shod. vršil ob dovršenih počitnicah, prav častna. Navzočne gg. velikošolce je pozdravil tehnik g. Ha j ne, ter pozdravil tudi navzočega »Slovenčevega« poročevalca, češ, da se je »Slovenec« zadevo dobro poprijel, »Narod« pa je igral čudno ulogo. (Klici: »Jo večkrat igral*) To je zručilno! (Ob teh besedah sta vstala zastopnika »Narodovo« liberalnega dijaitva gg. Hočevar in Kobau ter sta zapustila acbo z izjavo, da sta mislila, da se bo ahcd vršil brez politike. Ostslo dijsštvo ni imelo povoda pridružiti se nervoznosti teb dveh gospodov. »Narodovemu« poročevalcu je bila namreč ravno tako prosta pot na zborovanje, kakor našemu, in če ni prišel, tedaj je le ponovno označil »Narodovo« tozadevno stališče. Pri g Kobalu in g. Hočevarju bi bila torej na mestu jeza le proti »Narodovemu« stališču, ako ni njujina kri glede narodnosti v liberalizmu zvcdonela). G. Hajne je nato razpravljal zadevo imenovanja g. Hitija, kar smo v našem listu že ponovno storili. Povdsrjal je, da je drugi prosilec g. Nusbaum imel veliko boljša spričevala, a da se je reklo, da je za dva dni prepozno uložil prošnjo, dočim je bil v resnici rok za razpis še nekaj dni. Prosil je tudi neki Čeh, ki je imel pet let prakse, a temu so takoj odgovorili, da ga ne sprejmo, ker ne zna slovenščine, Nemca Hitija so pa sprejeli, dasi ni vešč slovenščine! V ku-ratoriju, v katerem so štirje slo venci in trije Nemci, je z intrigo propadel slovenski kandidat. »Narod« i z j a v e al o v e n s k ih tehnikov pričetkom ni hotel sprejeti, »S'ovemc« pa je bil pripravljen jo takoj sprejeti, »Narod« Be je obotavljal in končno je dr Tavčar vendarle dovolil priobčiti izjavo kot poslano. — Zakaj se je »S ovenski Narod« branil sprejema, ima svoj vzrok, katerega ne bomo na zborovanju pretresa vali. (Klici: „Strah je imeli") Ne razumem torej, pravi govornik, zakaj sta se oddaljila dva gg. akademika, kar sem dejal, je res. Ali naj bomo hvaležni, ako »Narod" na nas zvrača vso odgovornost? Sploh pa nismo v »poslanem" nikogar žalili, ker nič neopravičenega nismo rekli Vzrokov »Narodovega" stališča, kakor rečeno, tu ne bomo razpravljali, ker gosp. dr. Tavčar nas menda smatra premalen- i kostnimi, da bi nas uvajal v svojo visoko politiko. Faktum je, da „Narod" naše izjave ni hotel prinesti drugače, nego kot poslano". (Klici: „Škandal od „Naroda"!) Mi si bomo to tudi zapomnili. Mi zahtevamo, da pride v naši deželi do kruha, ako je na razpolago, v prvi vrsti Slovenec. Gospoda naj se ozira na to, kako delajo v tem oziru Čehi. Nemci dajo, kjer imajo moč, kruh raje ciganu, nego Slovencu. Preskuševališče je deželni zavod, vzdržujejo ga v prvi vrsti kmetijska družba, trg. zbornica, vlada da za vzdrževanje nekaj malega. (Klici: „In še to so slovenski groši!") V tem oziru je treba odločnega nastopa. Mi nismo ne „Narodovi", ne »Slovenčevi" hlapci in nastopamo samostojno, a v glavo nam ne gre ^Narodova" „Vorzimmerpolitik". Naša naloga je, razkrinkati vsako korupcijo. Žalostno bi bilo, ako bi se ne našlo par akademikov, ki bi se ne upali odločno nastopiti. Mi smo še preponižno nastopili, preponižno smo „Na-rod" prosili in protest je bil še premil. Sedaj se bo v zadevi imenovanja vršila še ena seja kuratorija, ker je prvo imenovanje razveljavljeno in Nemci sedaj lažejo okoli, češ, da je Hiti sin revne vdove ter naj se radi tega ponovi imenovanje. Kdo se pa briga za slovenskega dijaka? Če gladu umiramo, se Nemci za nas ne brigajo! Govornik ožigosa tudi res kričeče dejstvo, da je notranje poslovanje kemičnega pre-skuševališča v slo venski deželi popolnoma nemško! O zadevi, kake korake je storiti, da se prepreči zopetno imenovanje gosp. Hitija, se je razvila daljša debata. Gospod J e n č i č je bil mnenja, da bi deputacija šla k slovenskim članom kuratorija. G. 'A e r j a v je dejal, da v tej zadevi ni treba imeti nobenih ozirov. Zahtevati moramo, da se zavod od kraja reformira. Zabavljamo čez Korberja in Gleispacha, kor imenujeta nemške uradnike. Doma moramo v prvi vrsti protestirati, da slovenska večina v deželnem zavodu imenuje Nemca za uradnika. G. W i d m a y e r pravi, da je bil rok razpisa službe do 15. aprila, službo so pa oddali že okolu 7. aprila, torej se ni čakalo do določenega roka, da bi se še kdo oglasil. To je foparija 1 Naposled je bil sprejet predlog, da se imenom visokošolcev poda deputacija gg. akademikov H a j n e , T e j k a I in Eg. S t a r e k slovenskim članom kuratorija in zahteva raspis novega termina, ker je bila vsled odločbe kuratorija nekaterim, ki bi sicer fle prosili, vzeta možnost vložiti prošnje. Dalje se je naročilo deputaoiji, naj zahteva, da se notranje urtdo« vanje vpreskuševališčutako uredi, kakor je to slovenskemu znsčsju dežele primerno. Naposled je g. H a j n e prebral došlo pismo gg. Kobaua in Hočevarja, v ka terein pravita, da se bo tudi dija&tvo njuji-nega prepričanja pridrutilo akciji, katero bo smatralo v tej zadevi za potrebno. (Najprej naj ta dva gospoda s svojim velikim vplivom pričneta akcijo pri »Narodu«, da se pro makne z nemškuUrskega stališča!) Gospod Žerjav se zahvali slovenskim tehnikom, da so sklicali shod in za njihovo odločnost, ker dasi je Ljubljana prijazno mesto, se vendar v njej redkokrat čuje odločna narodna beseda. G. Hajne zaključi zborovanje z željo, da bi v označeni zadevi vse slovensko di jaštvo podpiralo slovenske tehnike. N a j b i slovensko dijaštvo tudi v slučaju, sko bo tieba storiti tozadevno i o druge korake, složno nastopalo. Umirovljen je na lastno prošnjo poštni višji cficijal g. Avgust S t u r m v Trstu. .Slomškova zveza" ima letošnji občni zbor binkoštni ponedeljek in torek vLjubljani. Referati in in nasveti naj se do 1. maja priglasd na naslov: Fran Jaklič, učitelj v Dobre-poljah. Napreden občinski odbor. Iz Žirov se nam poroča: Ker dobimo brzojavno zvezo z Idrijo, želeli so mnogi obrtniki in trgovci, naj bi se brzojavna zveza podaljšala do Gorenje vasi, kjer že imajo brzojavno postajo. Naš državni poslanec je stori! v tem oziru potrebne korake pri poštnem in brzojavnem ravnateljstvu v Trstu in pri trgovinskem mi-nisterstvu na Dunaju. Brzojavna zveza je bila obljubljena, treba je bilo iz f rmalnih ozirov le še prošnje občinskega zaslepi. Ta pa, ki je po večini »napreden«, ie nedavno v avoji seji odklonil brzojavno zve^o Žiro/ z Gorenjo vasjo proti glasovom katoliško-narodnih odbornikov. To je junaštvo »na-prednjakov!« Sedmina po pok. gosp. Jerneju Koscu, župniku Škocijanskem sa bode opravila v četrtek 23. t. m ob 10. uri dopoldne v Škocijanu. Sorodniki, prijatelji, znanci se tem potom vljudno povabilo. Konferenca duhovščine novomeške dekanije, naznanjena za 21. t. m. v Stopičah, se preloži zaradi semnja v Novem mestu. Za slovensko vseučilišče pripravljajo slovenski visokošolci na Dunaju veliko manifestacijo. Stavka zdravnikov. Gospodje člani zdravniško zbornice kranjsko in njih namestniki so odložili svoje mandate, ker jim delokrog nalaga pač veliko zahtev od strani vlade, a nobenih pravic. — Salezijanci Nj Rakovniku imajo nov lep kip Marije, pomočnice kristjanov. Visok je 1 m. 50 cm. in kar je največ vredno, dopada vsem; obraz Marijo in Jezuščka je prav mil, Ijubeznjiv. Prihodnjo nedeljo, dne 26 aprila ob 6 uri popoldne bodo kip na prostem pred zavodom blagoslovili in ako bo ugodno vrome, bo procesija okoli Ra kovnika. Kip bodo nosili člani moške Marijine družbe. Vabljene so zlasti Marijine družbe iz Ljubljane. Salezijancem res privoščimo, da bi dobili mnogo dobrotnikov za njih dobrodelen zavod. — Volitve v celjski mestni zastop. V kratkem se vrše za celjski mestni zastop nove volitve. Volivni imenik je tako napačno in namenoma krivo sestavljen, da bi celjsko mestno stranko moralo biti naravnost sram, da se s takimi sredstvi vzdržuje na krmilu Med volivci je vse polno mrtvecev, pruskih in madjarskih državljanov. Slovenci, ki bi v navadnih razmerah imeli v 1. in 2 razredu večino, so razmetani poljubno po 3. razredu, kjer odločuje par sto navideznih nemških davkoplačevalcev, komijev, za katere plačuje, samo da imajo volivno pravico, pruski fond mulen kosten davek. Zoper imenik so Slovenci vložili seveda reklamacije, kor je popolnoma krivično sestavljen in ker je mnogo slovenskih volivcev izpuščenih. — Tatvina v cerkvi. Iz Št Petra pri Gorici se piše: V noči med zadnjim četrtkom in petkom sta okradla pri nas dva zlobneža altar M. B. Še prodpolnem sta se dala zapreti v cerkev in sicer sta se skrila na koru v prtcaj prostorno omaro sa note; tu sta čakala noči. P.moči potem sta oropala kip rož invenske M. B., ki je imel veliko dragocenosti na sebi. Škode je gotovo dobrih 1600 kron. Nato sta poskušala od preti tudi nabiralnike, a ker so trije železni, jih nista mogla odpreti; odprla sta le en lesen nabiralnik, v katerem pa ni moglo biti kaj posebnega, k večjemu kaki 2 kroni. Iz oerkve sta akušala priti najprvo pri velikih vratib, a teh na noben način nista mogla odpreti; poiskala sta nato lestvo, ki je bila za velikim »ltarjem. Po lestvi sta splezala na prižaieo, in tako prišla v zakristijo. 01 tu sta prišla pnv lahko na prosto, ker je bila zakristija od znotraj zaklenjena in ključ v kliučavnici. Zutraj jo eden izmed nju nekaj zlatnine p nujal naprodaj v Gorici. Upamo, da so bo posrečilo policiji zločinca na|ti. — Premog našli. Med Ljutomerom in Ormožem pri Veličanah in Svetinjah so baje našli y rudosledci, da je jako veliko premoga. Že 17 metrov pod zemljo so zadeli ob premog. Premog je po njihovi izjavi najboljši izmed vseh do zdaj znanih na Štajerskem. Da bi le Slovenci sami izrabljali bogastvo slovenske zemlje. — Tovarna pogorela. Tovarna vžigalic g. Vošnjaka na Spodnjem Štajerskem je skoro vsa pogorela. Škode je okolu 20.000 K. — K blagoslovljenju zastave slovenskega katol. delavskega društva v Gorici, ki bo dne 3 maja, so poroča: Zastava „S'ov. katol. delav. društva v Gorici" je v dveh barvah; ona polovica je bela, druga pa rumena Sredi zastave ja všits na vsaki strani slika sv. J ižefa,, katero je izde lala blag. gospica Henrika Šantel ova. N-d sliko je napis : „Sloven*ko katoliško delavsko društvo v G ric ". pod aliko pa: »Sv. Jožef, prosi za nas!« Napisi in okraski na zmtavi ao ič zlatom vezani. Vrhu zastave sta pri-šita dva traka, prvi črnorumen, drugi pa belo modro rudeč. Zastava se je izdelala v obrtni šoli za umetno vezenje društva „Šolski Dom" pod vodstvom blag. gospice Eme Arko. — Prosluli oeljski Pollanetz — na bobnu i Ob Času čefkega obiska se je med diugimi nemškimi Celjani posebno od likoval ponemčenec Pollanetz. ki je ob 2. uri po noči iz zasede napadel učitelia G o j s t i n č a r j a — s polenom. Gostinčar je ! moral braniti svoje življenje s samokresom i in je ena kroglja obtičala napa lalcu Palancu, j ki je bil najet od nemške stranke, v čre-pinji. Sadna razprava žalibog ni dognala popolne iHsnost! o tem dogodku, kar je n. pr. znani Nemec b mmler v svojem časopisu »Ringu« pred nedavnim sam trdil. L% svoj »slavni« čin ja pa vsled priporočila nemške stranke dobil od proslule ■ Sttitnarke« 2000 gld., in je ob živ&h'ii agtaciji otvoril v Cdju svojo trgovino z »Sil Imarkinim« denarjem. Toda Bog io pravičen. Darilo za tolovajski napad na slovenskega učitelia pri Polancu ni imelo blagoslova. Pred velikonočnimi prazniki je moral naznaniti oblasti, da se je pogreznil črez grlo v dolgove ia zaprli so mu trgovino. On eam se s;cer lahko smeje, kajti napravil jo vsekako lepo kupčijo — z nemško stranko, ker sam ita-t ni mogel ničesar izgubiti. Celjska nemška stranka je pa spet bogatejša na izkušnjah, da se na umeten način in z nepoštenimi sredstvi — nem-štvo le na videz vzdržuje, da pa propada. — Nadaljevanje o novih nemških konkurzih sledi-- — Zidarska stavka v Zagrebu se še ni poravnala, ki-kor so je mislilo. Zidarji zahtevajo poleg deaeturnega dela še »bolj šanje plače 80 vinarjev na dan. Delodajalci pa ne morejo na to pristati, a ker so vezani na gotove pogodbe, do kdaj imajo dovršiti zgradbe, bo jim dotični gospodarji popustili tako, da jih dogovori ne vežejo. Zidarji pra vijo, da morejo vzdržati še dva meseca v stavki, in ae jih je že mnogo razšlo. Do mači zagrebški zidarji pa vendar niso zadovoljni s stavko, ker v Z grebu se ne da brez dela živeti, pa je nade, da bodo ti de lavci popustili ter se posla lotili! — Iz Novega mesta se nam piše: V nedeljo zvečer sa je izvršil nemal škandal v neki gostilni. Vse govori o tam, če tudi so ga mislili povsom prikriti, ker so pri tem prizadeti — „uradniki". Ker dotični gospodje tako radi v „Narod" pisarijo o vBakem šo tako malem pregrešku, bodisi resničnem ali izmišljenem, kakega duhovnika, zato danes mi v javnost nesemo njihovo af-jro. Kljub temu vendar nočemo navajati imen oseb, ki so se udeležile pretepa. Dovolj je žalostno, ako sa uradnik spozabi tako daleč, da se po javnih lokalih pretepa s svojimi sotovariši. Kaj naj reče k temu preprost človek, čo vidi, da se valja po tleh uradnik, ki bi imel biti v izgled drugim? Razni dovtipi Be slišijo zdaj. AH bo poseglo vmes tudi državno pravdništvo, ni šo znano. — Nova podruinloa „Slovenskcga planinskega društva" se je ustanovila na Jesenicah na Gorenjskem. Pravila je visoka deželna vlada odobrila in vsled tega se vrši v nedeljo 19. t. m. ob 3. popoludne v restavraciji pri kolodvoru na Jesenicah ustanovni občni zbor, katerega sc udeleži tudi osrednji odbor iz Ljubljane ter vabi člane iz bližnje Radovljice in okolice in tudi ljubljanske člane na ta za delovanje in razvoj Slov. plan. društva zelo važen shod. — Dekanija ljubljanska ima prihodnjo sredo 22. t. m. mesečni sestanek Sodal. osmi i-irds. — Živinski semenj v Črnem vrhu nad Idrijo bo tudi letos na dan sv. Jurija, to je 2 4. a p r i 1 a. Kupci se opozarjajo na ta semenj, ker je vedno jako veliko goveje živine na prodaj. — Otrok zgorel je Mariji Počar v vasi Balako v posroiinuKem okraiu. — Iz Novega mesta. 17. aprila. Od pete ure ziutrai v*>dno sneži. Sneg tudi obleži. Pr«-diadnji sneg ni provzročil posebne škoda. K«| bo zdaj, to |e v ftoijih rokah. Nevarnost za trto. ki je že precej odgnala, in za cvetočo drevje: hruške, črešnje, češplje, breskve, mirelice. tudi za jablane je silno velika. — Razpisane ustanove. Od drugega semestra šolskega 1. 1902/1903, dalje se bodo podelile nastopne dijaške ustanove: Na gimnazijo omejena dijaška ustanova dr. Andreja Č e b a š k a letnih 168 K. Pravico do nje imajo dijaki iz ustanovnikovega sorodstva in, kadar ni teh, dijaki iz fare Smlednik. Pravica podeljevanja pristoji kn. šk. ordinarijatu v Ljubljani. — Gašperja G la vat i t za letnih 80 K za dečke in mladeniče iz rodu ustanovnikovih bratov in sester. — Jožefa Globočnika letnih 87 K, ki se more uživati od drugega ljud-skošolskega razreda do bogoslovja. — Jožefa Gor upa v letnem znesku 500 K. Ta ustanova se more uživati na srednjihin na visokih šolah in se poviša na letnih 527 K, kadar uživavec ustanove odide na visoke šole. — Jožefa Gorupa cesarja Franca Jožefa I. jubilejska ustanova za trgovinske akademike slovenske narodnosti letnih 600 K. — F r a n č i š k a J a -n e s c h i t z a letnih 250 K, ki ni omejena na noben učni oddelek. — Matija Kode 1 1 a letnih 105 K 93 h samo za usta-novnikove sorodnike iz hiš 19 in 20 v Dupljah pri Vipavi. — Dijaška ustanova Simona Kosmača letnih 192 K, do katere užitka imajo pravico samo potomci ustanovnikovih bratov: Frančišek, Janez, Jakob, Anton in Urban Kosmač. Pravica podeljevanja pristoji knezoškofijskemu ordinarijatu v Ljubljani. — Drugo mesto na visoko šolo omejene dijaške ustanove Frančiška Kotnika letnih 800 K. Pravico do nje užitka imajo visokošolci slovenskega materinega jezika in slovenske narodnosti, ki so rojeni v občini Vrhnika, kadar ni teh, visokošolci slovenske in sploh slovanske narodnosti. — Ustanova Klemena Tadeja grofa Lanthierija letnih 167 K, ki od 3. ljudskošolskega razreda ni omejena na noben učni oddelek. Pravica podeljevanja pristoji vsakočasnemu župniku in dekanu v Vipavi. — Prvo mesto na realko omejene ustanove Jožefa M a y e r -h o 1 d a letnih 48 K. Pravico do nje užitka imajo zlasti sorodniki ustanovnikovi in, kadar ni teh. sinovi ubogih katoliških starišev iz fare sv. Jakoba v Ljubljani. Pravica predlaganja pristoji knezoškofijskemu ordinarijatu v Ljubljani. — Tretje mesto dijaške ustanove Krištofa Plankelja letnih 72 K, ki se more uživati med gimnazijskimi nauki pet let, in sicer 12. do 17. leta. Pravico do nje uživanja imajo učeči se meščanski sinovi iz mesta Kamnika in kadar ni teh, iz mesta Ljubljane. — Drugo mesto prve dijaške ustanove Antona R a a b a letnih 272 K, ki se more uživati od pričetka IV. do konca VI. gimnazijskega razreda. Pravico do nje imajo dijaki, ki so meščanski sinovi ljubljanski. Pravico predlaganja ima mestni magistrat v Ljubljani. — Peto in šesto mesto ustanove rezervnega zaklada letnih 238 K, ki ni omejena na noben učni oddelek. Pravico do nje užitka imajo ubogi, pridni in dobro se se učeči dijaki sploh. — Dijaška ustanova Simona Robiča letnih 200 K, ki se more uživati do osmega gimnazijskega razreda. Pravica podeljevanja pristoji župniku v Kranjski gori. — Prvo mesto dijaške ustanove Jožefa Rozmana letnih 132 K 30 h, ki se more uživati do zvršetka gim-nazijalnih, realčnih in vseučiliških naukov. Pravica podeljevanja pristoji knezoškofijskemu ordinariatu v Ljubljani. — Dijaška ustanova Frančiška Schabatza letnih 98 K 20 h, ki od gimnazije dalje ni omejena na noben učni oddelek. Pravica podeljevanja pristoji vsakočasnemu župniku in dekanu v Postojni. — Prvo mesto dijaške ustanove Martina Leopolda S c h e e r a letnih 380 K, ki se more od sedmega gimnazijskega razreda dalje uživati do zvršetka medicinskih, pravoslovnih in bogoslovnih naukov. Pravica predlaganja pristoji mestnemu magistratu v Ljubljani. — Prvo mesto na gimnazijalne nauke omejene dijaške ustanove Jožefa Schifferja pl. Schiffersteina letnih 280 K. Pravica predlaganja pristoji knezoškofijskemu ordinariatu v Ljubljani. (Dalje prih.) II. Priloga 87. štev. ».Slovenca" dn6 18. aprila 1903. — Sejmi po Slovenskem od 20. do 25. aprila. Na Kranjskem: 20. * Radečah in Leskovcu pri Krškem, Podbukovju, Igu, Ribnici, Jagnenoi, Vačah in Sturiji; 21. v Novemmestu, Metliki in Bušeči v»s<, 22. * Motniku; 23. v Strugah in pri Cerkvi; 24. v Skofji L< ki, Št. Juriju pri Gambergu, Kotredežu, Planini, Radoljici, Črnem vrhu in Žužemberku; 25. v Bučki, na Grosup Ijem, H itavljah, Kranju, Mozelju, Sv. Juriju pri Švibnjem in Sv. Volbenku. — Na slo venskem Štajerskem: 30. pri Sv. Le nartu v Slov. goricah, Sv. Mohorju, Ro gatcu. Vojniku in pri Sv. Tilnu; 22. v Sevnici, Ljutomeru in na Vranskem, 24. v Ho čah, St. Juriju ob juini želez., St. Juriju v Hrastovem, St. Juriju ▼ Svičini, Kanižu, Ptuju, na LaSkem in Zidolah; 25. v Kostriv-nici, St, Juriju ob Tabru in Dobovi. — Na Koro&kem: 23. t Milštatu; 24 v Gu Stanju in Blatoeradu. — Na Primor skem: 20. v Turjaku (dva dni), v Vidmu (oaem dni); 23. v Tolminu in Cerknem; 24. v Komnu; 25. v Cevdatu, Jelšanah in na Kviškem. Ljubljanske novice. Shod volivoev katoliško-narodne in krščansko Bocialne stranke se vrši, kakor amo že včeraj omenili, jutri ob 1/|10. uri dopoldne v veliki dvorani »Katoliškega doma«, na Turjaškem trgu. Ker bode na shodu poročal državni in deželni poslanec g. dr. IvanŠusterSič ovelevažnib zadevah,pričakujemo, da ae g g. volivci shoda prav gotovo udeleže. Na dnevnem redu bodo tudi volitve y ljubljanski obč. svet Občinske volitve ljubljansko ae prično prihodnji ponedeljek. Puhu oklio narodnonapredne stranke smo že v tort k razkosali, danea pa smo posvetili poseben članek ba hanju liberalcev o regulaciji, katero bo izvršili tako, da bi človek, ki bi n a 1 a S č jo hotel pokvariti, ne mogel jo tako zavoziti, kakor jo je glede regulacije zavozil ljub ljanski magistrat. Mnenje naSe stranke glede letoSnjih občinskih volitev bodo gg. volivci imeli priliko čuti na jutrišnjem volivnem shodu. Magistratna stranka je dobila p r o test gostilničarjev, da ni poprsSala ca mnenje glede kandidatov niti ljubljanske gostilniške sadruge. Posebno veliko je ogorčenje proti kandidaturi gespeda dvornega svetnika v pokoju doktorja Kreka v III. razredu. Vsi trezno misleči ljudje priznavajo, da jo »Slovenec- prav storil, da je ožigosal to protiljudsko početje mag>atratovcev, ki v obrtmš&em razredu kandidiralo dvornega svetnika. Res čudimo se, da g. dvorni svetnik nima toliko takta, da bi prepuatil svoje mesto raje kakemu obrtniškemu zastopniku. Izvestna gospoda hoče obrtniško zastopstvo v ljubljanskem občinskem svttu kakor mogoče omejiti, da bi tako pri svojem »gospodarstvu« bila manj ovirana. Posebno ljubezen ima ta g apoda do kandidatov penzijoniatov, kuter h letos kar tri kandidira. To je tudi doksc, da je sedanji občinski zistop že davno zrel za »penzijon«. Hartmanov oratorij. Jutri se bo čitalo po ljubljanskih cerkvah sledeče oznanilo: V sredo in četrtek zvečer ob '/» 8 se bo izvajal v stolnici oratorij „Sv. Frančišek", t. j. opevali se bodo nekateri odlomki iz življenja sv. Frančiška, na pr. spreobrnjenje sv. Frančiška, ustanovitev treh redov, vtis-njenje sv. ran in svetnikova smrt. Take ora-torije je vpeljal v spodbudo ljudstva sveti Filip Neri v cerkvah in oratorijih ali kapelah, da bi z njimi poživil vero med ljudstvom. Tudi oratorij „Sv. Frančišek" se bo v cerkvi izvajal zgolj le iz tega namena, da se širše občinstvo seznani z duhom svetega Frančiška in se vname v ljubezni do milega Zveličarja. V Rimu in po Italiji se večkrat vrše take duhovne glasbene predstave v cerkvah, kamor prav za prav spadajo. Naj se vam torej ne zdi čudno, da se tudi v Ljubljani poje oratorij v cerkvi, ker je v resnici duhovna glasba Priporoča se Vam obisk oratorija in cerkve dostojno vedenje. Sv. Rešnje Telo se bo med oratorijem shranilo v knezoškofijsko kapelo." Slovenska krščansko-soclalna zveza v Ljubljani priredi jutri družbinski ve č e r ob tri četrt na 7. urj zvečer v veliki dvorani »Katoliškega doma«. Vstop prrst. Podporno društvo delavcev In delavk tobačne tovarne je sklicalo shod, ki se je sinoči vršil v »Katoliškem domu". Odbor je povabil državna poslanca dr. Susteršiča in dr. Ž i t n i k a, da zaslišita želje delavstva v tobačni tovarni. Poslanec dr. Žitnik v svojem nagovoru našteva želje delavstva v tobačni tovarni. Te zahteve se tičejo plač, stanovanj in preskrb-nine za starost. Z ozirom na veliko draginjo v Ljubljani je pač opravičena zahteva, da se delavcem in delavkam v tobačni tovarni plače primerno zboljšajo. Ženske imajo povprek po 1 K 40 v na dan, moški po 1 krono 40 v do 2 kroni 10 v. Z ozirom na to, da pri večini odpade zaslužek ob nedeljah in praznikih in so moški večinoma oženjeni, je gotovo opravičena zahteva, da se te skromne plače delavcev primerno zvišajo. Nič boljše niso plačani deiavoi s tedensko plačo. Dalje so plače posameznih kategorij neprimerno urav nane, brez pravega sistema. Tobačna režija ima na leto lepe dohodke, od katerih bi mogla nekaj odstotkov porabiti za svoje delavce ter zasebnim podjetnikom dajati vzgled tudi g edč zdravih stanovanj in preskrbnine za starost. Delavska stanovanja so draga in večinoma nezdrava. Država bi morala za te svoje uslužbence storiti svojo socialno dolžnost. Tako bi si vzgojila stalno delavstvo brez škode za poljedelstvo. Posebno goreča želja teh takorekoč državnih delavcev je, da bi si mogli tekom let zagotoviti primerno preskrbnino za starost. Vse delavstvo je pripravljeno plačevati primerno prispevke, a treba je preje ustanoviti državno z a v a • rovalnioo za starost Že nekaj let obljubuje država zavarovanje delavskih sta nov. Do danes pa dotični načrt zakona ni Se izgotovljen. Ta naprava je koristna in nujno potrebna iz raznih razlogov. Gjvornik konča z obljubo, da hočejo dižavni poslanci storiti vse potrebne korake, da se delavstvu v tobačni tovarni primerno zvišajo plače, preskrbi vsaj večini zdrava stanovanja, vsem pa s prispevki preskrbnina sa starost. — Poslanec dr. šusteršič nsglaSa, da je dolžnost vsscega poslanca skrbeti osobito za delavske stanove, ki s svojimi rokami ustvar jajo blago in denar. Države dolžnost pa je, da ona drugim daje dober vzgled in vsaj v svojih podjetjih napravi red, kakor ga zahtevajo socialne razmere časa. Zato hočejo državni poslakem drevoredu /.lata ženska ura. Redlteljstvo pri oratoriju „Sv. Fran ČIŠek" HO apreieli gar. slovenski visokoSolci. V Samassovl tovarni bodo jutri slovesno pripeli g Strelu na prsi zaslužni križec, s katerim ga je za 50 letno zvesto delovanje pri tej tvrdki odlikoval ccsar. Pri slavnosti bo navzoče delavstvo tovarne. Mestna posredovalnica za delo In sluibe, Mestni t»g št 27. OJ 10. do 16. aprua je dela iskalo 15 moSk:h in 29 ženskih de lavcev. Delo je bilo ponudeno 3 moSkim In 34 ženskim delavcem, v 27 slučajih sa je delo sprejelo. Od 1. januvarja do 16. aprila je doSlo 837 prošenj za delo in 741 delo ponudeb, v 477 slučajih je bilo delo spre jeto. Delo dobe takoj, moški: 1 klepar, 1 mizar, 2 kočijaža, 10 konjskih hlapcev, 1 kavarniSki vajenec, ženske: 2 prodajalki, 1 kolektantinja, 4 računajoče natakarice, 2 kuharici k orožnikom. 18 deklic za vsako delo, 5 Kuharic 6 deklic k otrokom, 9 gost i, deklic, 6 dekel za kmet sko delo. Službe iščejo moSki: 3 komiji. 1 najemnik gostilne, 1 sodar, 4 pisarji, 3 hišniki, 1 graščinski sluga, več trgovskih slug, 2 trgovska vajenca, ženske: 1 kavarniška blagajničarka, 1 hotelska sobarica, 1 Šivilja in drugi posli. O d -dati je 4 stanovanja z 2 in 3 sobami in več mesečnih sob. V n a j e m se išče stanovanje s 5 snhami. Pošlen mož. 50 kron je izgubil na poti iz tobafine tovarne uradni sluga tobačne tovarne gospod &uhiat. Delavec državne že leznice Popih je našel to svoto in ko je pozneje videl, da gospod Zuhiat nekaj iSče po cesti, se je sam oglasil in izročil gosp. Auhiatu najdeno svoto, ne da bi zahteval kaj najdemne. Zidarska dela. Te dni so pričeli na vrtu dr. Jos. Kodleria v Kntfl ivih ulicah snaženje stavbnega prostora in kopati temelj za poslopje »Narodne Tiskarne«. Kmalu prično tudi z zgradbo hiša avstro - ogrske banke. Temelj kopljejo za Bučarjevo vilo v Malih Cdnarskih ul-oah; na Dolenjski cesti bo hiša posestnika F. Sv glja do maja meseca dograjena in pod streho. Bohovo vilo v Prulah so ie skoro do cela ometali. Šolsko poslopje pri ILšulinkah se zdaj že tudi ometava. Na-vozilo se je zadnji čas stavbnega materijala dovelj, manjka pa Bamo delavcev in lepega vremena. Največja dvorana v Ljubljani. Kar imamo do zdaj v L ubijam dvoran za koncerte, ve selice, gledališke predstave itd., so za večjo priredbe vse premajhne ali pa tako nepraktično in neakuatično zgrajene, da je škoda za prostor in za denar. Vse kaj druzega bo velika dvorana v hotelu „Union« ki ga prično maja meseca graditi v Frančiškanskih ulicah in ob Miklošičevi cesti. Z odrom vred bo merila v dolgosti okolu 38 m v širokosti pa nad 14 m, imela okolu in okolu galerije, po dnevu dovelj svetlobe, vse potrebne stranske prostore in vse se bo stikalo ž njo. Sploh bo ta stavba tako praktično urejena in zgrajena, da ji je podobne iskati le v kakem velikem mestu. Seveda bomo o podrob icstih tega poslopja še po-sebe spregovorili ob priliki. Mraz v telovadnicah. Poroča se nam, da v sedanjem mrazu v mestnih telovadnicah nič ne kurijo. Otroci prezebajo in se tako prehlade. To je pač malomarnost, ki naj bi se odpravila. Na zdravje šolskih otrok naj bi se nekoliko bolj pazilo. Umrl je v Monakovem bivši ravnatelj tukajšnje plinarne g. Oton B e i s c h 1 a g. Truplo pripeljejo v Ljubljano, kjer bo jutri ob V. 6- uri popoludne pogreb. Nadvojvoda v Ljubljani K poročilu, da bo nadvojvodajosip Ferdinand, biat Leopolda Wolflinga, ki je dosedaj služil kot major v 4. tirolskem lovskem polku s 1. majem premeščen kot podpolkovnik k 27. polku v Ljubljano, omenjamo, da bo nadvojvoda stanoval v Pongračevi hiši na Turjaškem trgu, kjer zanj že pripravljajo stanovanje. Restavracijo Vospernig v Gosposkih ulicah je včeraj kupil g. Štefan M i k o -1 i č, ki prične izvrševati ondi gostilniško obrt meseca avgusta. Do tedaj bode imel restavracijo še g. Vospernig, ki pozneje stopi za nekaj časa v privatno življenje. Namesto šote — dobil kavo In sladkor. Fran K8 bel, posestnik iz Most, je poslal svojega 14letnega sina z delavcem Ivanom Zajcem iz Velike Račne, da sta se pel|ala na Laverco šoto kupovat, in mu dal v to svrho 30 kron denarja. Ko sta se pripeljala do Rudnika, je rekel Aajeo dečku, naj izroči de nar njemu, kor je ta tudi storil. Potem je vstavil konje ter odšel v gozd, češ, da bo de tam nakupil pii kmetih šote. Ker ga je deček zaman čakal, vrnil se je domov brez šote ter očetu vse povedal, kako in kaj se je zgodilo. Zijc pa je Sel na tj v Ljubljano, dobro jedel in pil in si nakupil kave, slad korja, šunko in druge drobnarije, da jo ponese očetu in mu pokaže, koliko je v tem kratkem času zaslužil. Toda sreča mu ni bila mila. Včeraj je bil aretovan in bode šel namesto k očetu — na novi Žtbjek, KOlbel bode dobil pa mesto šote kavo, sladkor, šunko in drugo, ako bode imel ie drva, da si jo bode kuhal, če ne, bode šel pa drugič šoto kupovat najbrže — sam. Z«|c je ba|e hud tat in je pod polioijskim nadzorstvom. Splašen konj. Francu Požeoutu, hlapcu iz Brezovice, se ie včeraj v Gradišču splašil konj, ko je peljal deske. Konj je padel in deske so se zvrnile s hlapcem na tlak in sta bila pri tem poškodovana hlapec in konj. Književnost in umetnost. * »Glasbene Matioe" oratorij „Bv. Frančišek" v stolni oerkvi. Oraester, ki bu sodeloval pri oratoriju, bo fitel osem-inSestdeset godcev. Temelj bo tvorila godba 2 7. pešpolka, broječa 40 godoev. Iz Trsta dojde v pomnožitev 16 najboljših godcev 9 7. peSpolka in 1 civilen čelist. Rtzun tega sodeiuje 11 ljubljanski civilnih godcev. Pevskega zbora je bilo pri sinočni skušnji 170 pevkinpevoev. — Zbor in orkester pripravlja koncertni vodja gosp. Matej H u b a d z veliko vnemo in geui-jalnim vznos m. V zboru vlada vsled tega veliko navdušenje za duhovito skladbo. — V ponedeljek ob pol 12. uri dopoludne dospe z gorenjskim vlakom iz Monako-vega skladatelj p. Hartmann, da vodi končoe generalne skušnje. Na kolodvoru ga bodo pozdravili predsednik »Glasbene Matice« in celoten ženski in moSki odbor pevskega zbora, nadalje tukajšnji provincijal in pa gvardiian frančiškanskega reda. 4 »Glasbena Matioa." Rodoljube z dežele opozarjamo, da peidejo sedeži za prvi koncert, ki bode 22. t. m., skoro z današnjim dnem. Za drugi dan dobiti jih je še, opozarjamo pa, da jih zadnji dan najbrže ne bode več; torej prosimo pravočasnega naročila. * Ivan Skuhala, knez. škof. duhovni svetovalec, župnik in dekan ljutomerski. Ziv-ljenjepisne črtica. Prijatelju v spomin načrtal prijatelj. V Mariboru 1903. Založil Jernej Voh. Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru. — Lep spominek je postavil č. g. kan. Voh svojemu prijatelja. Pokojni Skuhala je tudi nam dober znanec. Širši sloji ga poznajo iz niegovih knjig, ki jih ju izdala »Družba sv. Mohorja«. A nam je njegov spomin drag, ker je bil v mlajših letih priden Botrudnik »Slovenca«. M-trsikak listek je napisal »Gom-barov« ta »Slovenca« in včasih pomočil svoje pero tudi ostrejše v politično črnilo. Spis g. Voha je pisan iz osebnih prijateljskih spominov, * Cerkvena umetnost. Iz A d 1 e S i č, 14. aprila. Za let. veliko noč dobila je naSa župna cerkev zopet lep kras, katerega so nam preskrbeli s svojimi darovi večinoma naši Amerikanci, namreč nov božji grob in podobi presv. Srca Jez. in Marijinega. Kapelica v Malih Selih, katero smo lani tudi s pomočjo naših Amerikancev vso popravili in prenovili, pa je dobila podobo sv. Družine. Vse to trojne delo izvršil je naš slov. rojak g. Konrad Skaza, kipar in rez bar v St. Ulriku • Grttdenu na Tirolskem, prav lepo in za primeroma prav nizko ceno. Božji grob za našo oerkev primerno izdelati, bilo je težavno delo, ker je cerkev precej majhna in tesna in zanj nimamo dru zega prostora, kakor samo med stranskim altarjem in cerkv. stoli. Toda g. Skaza je izvršil vse delo v splošno zadovoljnost. Meseca jan. si je sim ogledal prostor in vse premeril. Ker ni mogel iti v širino, izvršil je glavni del v višini. Ves božji grob je visok čez 5 m. Posebno lep je tabernakelj in fino pozlačen. Okoli njega gori, kadar je izpostavljeno sv. R. T., 28 svetilnic, pred katerimi je 28 raznobarvnih krogelj, kar je posebno lepo videti po noči. Ves božji grob stane na mestu 600 K, kar je v resnici prav majhen znesek, ako se primerja z različnimi ceniki, kateri se pošiljajo župnim uradom. Tak božji grob bi stal n. pr. pri Heindlu na Dunaju najmanj še enkrat toliko. G. Skaza pa je naredil letos tudi še za bližnjo Suhe rsko faro nov božji grob, ki je pa še lepši, ker ima ceikev zanj večji prostor. Ako bi kdo 66 gg. sebratov morda v kratkem hotel naročiti nov božji grob, bi priporočil, naj se obrne na g. Skazo, da mu dopošlje v pogled fotografiji našega in Su horskega božjega groba. — aohi presv. Srca Jezusa in Marijinega pa sta visoki po 72 cm in ima vsaka lepo stojalo in baldahin, vsa višina s stojalom in baldahinom pa znaša 1 m 45 cm. Vsaka stane le po 80 K. Pri skupini sv. Družine pa sti sohi Marijina in Jožefova visoki po 85 om, Jezusova pa 50 cm. Vsa skupina stane le 140 K. Vse delo dela mojstru čast. Ja pač tirolsko delo I G. Skaza pride meseca avgusta zopet sem na Kranjsko, ker bo dobil v semiški deka-niji zopet v«8 dela. G. mojstra kot veščaka in ro|aka za enaka cerkv. dela z mirno vestjo prav toolo priporočamo. J. S * Kaoedonien und das tUrkisobe Problem Von K. G. ram. W»n D uck u. Veriag »on Kratz. H^lf & (Jo. (VII. Neu-stifigasse 74) Pisatelj pravi t k >j v začetku: »Likvidacija turškega gospodstva Be bliža«. To dejstvo pozdravila v imenu kulture, kajti islam ni kulturna idnja in se mora umakniti krščanstvu. Reforme v Turčiji so neizpeljive; razdelitev oamanske oblasti v Evropi je le vprašanje časa. Nato nam podaje pisatelj natančen in zanesljiv etnogra fiJen popia balkanskih narodov. Drži se pri tem Jagidevega načela, da niso posamezni jugoslovanski rodovi čisto ločeni med sabo, ampak da so njih narečja od Karavank doli do Makedonije le členi ene verige, kateri prehajajo drug v drugega. Ta knjiga je jako dober pripomoček sa vsakogs, kateri hoče zasledoval razvoj na Balkanu * Šderbina — pesnik. Umorjeni ruski konzul Sfierbiea je znal tako dobro arnsvtski jezik, da je nanj prelagal ruske pesmi. Kotiček za liberalce. Malovrh in župan. Piše se nam: V kavarni „pri slonu" Malovrh često daje duška svojim čutilom. Včeraj je pravil, da je včerajšnji članek pisal sam župan in je pristavil, da je z županom velika težava, ker ne zna kratko pisati. Župan naj gre k Malovrhu v šolo, da ne bo »Narodovih" čitateljev dolgočasil s tako dolgočasnimi dolgoveznostmi, da je bilo še Malovrhu preveč. K 1 o f a n j e. Pri zadnjem shodu je poslanec Klofač, kazoč prstane in »cigar Spice«, ki jih je dobil na Balkanu, rekel: »Nam bi bilo bolje pod Turkom, kakor pod Avstrijo, in zato Sobieski ni prav storil, ko je Turke premagal pri Dunaju«. To originalno mitel priporočamo »Slov. Narodu« v nadaljno uporabo. Kranjski Nemec o slovenskih liberalcih. Iz zanesljivega vira smo izvedeli, da je nedavno v pogovoru eden prvih nemških politikov rekel o liberalcih: „Das sind elende Kerle, die uns alles verkaufen mochten, nur dass wir sie noch ein paar Jahre iiber dem Wasser halten." Zanimivo predavanje v splošnem ženskem društvu. Jutri predava v liberalnem ženskem društvu gdč. Marica Cebinova. Kakor ču-jemo, bo uvodom svojega predavanja prebrala tudi to le poročilo izpred sodišča, katero smo priobčili dnč 20 januv&rijs t 1. in ki se glasi: »Marija Črb n iz L tne, bivša odpraviteljica pri gospodu Drag Hribarju v Ljubljani, se je na potu v G? rico v restav raciji lužnega kolodvora seznanila z urarjem Ant Mnravcem iz Bob. B strice, ki je tisti dan v Čudnovi trgovini več ur kupil ter jih imel v zavitku poleg s be. bedela sta < ba pri eni mizi in se razgovarjala ; Marija Če-bin je kmalu nato cdšla iz restavracije na hodnik kolodvora, kamor ji je sledil tudi urar Murovec, h teč izvedeti, kedaj da se odpelje vlak. A ni je bilo več, a tudi zavitka ni bilo več, vzela ga je. Murovec je takoj tekel 21 njo in jo videl, ko je vstopila v poslednji voz vlaka, kateri je odhajal v Gorico. Takoj je tekel po redarja, preiskovala sta vse zadnje vozove navedenega vlaka ali zaman, kajti zvita tat c« je takoj po vstopu v voz skočila na nasprotni strani zopet vun in se presedla v sprednji voz vitka. Muro vre j§ takoj brzojavil na žendarmerijsko postajo v Nabrežini, a tudi v tem položaju ni prišla tatica v zadrego. Med potjo je z.tpisaia na zavitek: »Vodstvu postaje v Ljubljani«, in ko je v Nabrežini videla orožnika, je ta koj vedela, da jo je prišel čakat Vprašala ga je, kdo da je postajenačslnik, ki mu hoče izroditi v restavraciji ljubljanskega ko ledvora »najdeni« zavitek. Seveda je morala iti z orožnikom v zapor okrajnega sodišča t Sežano. Sodišče je bilo prepričano o resnični tatvini ter jo je obsodilo na dva me seca težke poostrene ječe.« —> Liberalne dame, katere bi pritrjevale nazorom uofke Kvedrove, bodo gotovo tudi to predavateljico simpatično pozdravile. Več v pone neljek. Surovost kranjskih političnih grajščinskih lakajev. Vedeli smo, da bo znani patron, ki svojo modrost prodaja po „Slov. Narodu", izpustil na praško »Politik" svež pramen iz svoje čiste duše, a kaj tako izbornega nismo pričakovali. Na očitanje, da so liberalci storili izdajstvo, odgovarja »Narod" v svoji duhovitosti: „Glasilo plemenitaških lakajev po čeških zemljah, zastarela in oslabela „ Politik" v Pragi — ki je na časnikarskem polju naših čeških bratov nekaj takega, kar je zadnji trohneli zob v čeljusti stare bab-nice — že nekaj let sera prav obupno napada našo stranko, in seve tudi naš list. Mi smo ti histerični starki nasproti postopali do sedaj z največjo prizanesljivostjo, in z nebeško potrpežljivostjo smo dopuščali, da je ta oguljena žurnalistična vrana, spuščala smrdljive izdelke svojega šibkega telesa v našo skledo. Napade praške \Politik" in kilavega njenega dunajskega zastopnika, ki se je že večkrat z neopranim svojim gol-tancem drl nad našimi državnimi poslanci, smo dosedaj prenašali, ker smo vedeli, da na Češkem itak nikdo te tumpaste starke ne posluša, in ker smo si bili v svesti, da lakaj nikomur ne imponuje, in naj se postavi še v tako mogočno in oblastno pozo! Vsikdar je smešen tak lakaj, ali če ti s svojo impertinenco dan na dan sili pred nos, postane ti nadležen, in končno, dasi se ti smilijo podplati na obuvalu — odkrižai se puhlega patrona s pošteno, a zasluženo brco. Tako brco priložimo s tem praški »Politiki", in če jedna ne bode zadoščala, sledila bo še druga in tretja! Pri tem nas čisto nič ne moti, da bo stepena, v nemški livreji tičeča lakajska duša z Vaclavskega trga, bojazljiva in obstreljenemu zajcu podobna, kvitirala brce s svojimi »dobrimi manirami", meneč, da je s tem, ker sme pete lizati pred češkimi aristokrati, ali pa pred francoskimi nacionalisti, dosegla vrhunec dobrih manir." — To se pravi stvaren odgovor! Dalje imenuje »Politik" »razdraženo ščene" ter nadaljuje: »Politik" je postala gnojna jama, kamor kranjska klerikalna stranka odklada svoje odpadke. Kar se na Kranjskem več spečati ne dd, to velja za fino robo na starinarskem trgu praške »Politik"! Pred vsem si usojamo vprašati, kje si jemlje »Politik" pravico, vtikati se v naše razmere, ki jo čisto nič ne brigajo, in kje si jemlje pred vsem pravico, našo narodno napredno stranko neprestano nadlegovati z dolgočasnimi svojimi litanijami? Ali ni skoraj vsikdar, kar izhaja, silila popom pod talar, fevdalcem pa pod podplat? Kar ve o naših razmerah, vse zajela je iz tiste motne kaluže, ki se nahaja v golidah umazanega glasila ljubljanskega škofa. Ta perfidnost, in to brezmejno hinavstvo nam draži živce, da ne moremo drugače govoriti s pražko »Politik". Zaman napenjamo vse moči svoje duše, da bi mogli stakniti najmanjši pravni naslov, ki bi opravičil neču-veno postopanje praškega lista! V resnici je nečuveno, ako list češkega naroda tlako opravlja za tendence takega lista, kot je klerikalni „Slovenec"! In sedaj je »Politik" svojo kamrico odprla še celo kranjskim kaplanom, in laži te sodrge sprejela je za svoje laži. To je provokacija in nesramnost, ki sega do neba! To nesramno lažnjivko privlekli smo danes na sramotni oder, dasi vemo, da se svojih lažij ne bode sramovala, in naj si ostane pol stoletja na sramotnem tem odru! Obžalovati je samo, da se ne najde češki list, ki bi klepetulji z Vaclavskega trga naravnost in brez ovinkov povedal, da je njeno postopanje grdobija — prve vrste in nečastno za narod, v katerega sredi se je rodil Jan Hus, kojega reakcijo-narna »Politik" prej kot ne ravno tako strupeno sovraži, kakor nas napredne Slovence." Tako se zagovarja izdajska zveza slovenskih liberalcev z najhujšimi sovražniki slovenskega rodu. Da, lakaji so sirovi! Gosp. dr. Triller je .Slovenca" dolžil, da piše nedostojno. Naj nam odgovori javno, kaj sodi o taki pisavi lista slovenskih grajščinskih lakajev! Mi vidimo v tej surovosti zopet priznanje slabe vesti, obžalujemo pa, da se slovenski list proti češkemu kaže v toliki podlosti. To bodo čudne pojme dobili o slovenskem ljudstvu po svetu! Izpred sodišča Izpred deielnega sodišča. Vnakelski mučilnici. Vderaj se je vršila pred tukajšnjim deželnim sodiščem obravnava preti Janezu Pa j e r radi hudodelstva javne nas Inosii, radi telesna poškodbe in radi hudodelstva goljufije ter proti Antonu Skorn radi hudodelstva javne nasilnost'. Imenovana dva obtožene«, doma iz Naklega pri Kranju, sta 8. nov. 1902 zvabila v Pajerjevo delavnico Martina Javh, vrata za sabo zaprla, Martina Javha vrgla na klop ter če Janeza Sajovica prisilila, da ga je drža), potem sta ga tepla z dogami, ga prisilila moliti rožni venec, mu dala »žolča« piti ter ga hotela nazadnje obesiti, Čemur se je uprl Sajovic. Pod okno pa je prišla ob ti«tem čqbu Marija Strupi ter zaklicala: »Mojega moža veni« dasi ni bil njen mož, Odprla sta vrata in Javh je bil prost; Sajovica pa io pred hišo Pttjer udaril z neko železno rečjo tsko na roko, da ni mogel delati dva meseca. Paji-r je bil še obtožen, da je asjovica pregovarja', da bi pri sodoiji oba »g!ih« govorila, ter Se, da jo okna pobil. Grozoviteža sta bila olso-jens in sicer Pajcr na d v a i n pol 1 e t r. težke ječe, poojstrene mesečno z enim postom in temnico, S*crn ba je bil ob sojen na 13 m c e e c e v težke joče ter oba še v poravnavo stroškov. — K r o p a r s k i konsum je včeraj dal nekoliko opravka deželnemu sodišču. To konsumno društvo ni bilo član »Gospodarske Zvezer. Društvo je prišlo v denarne zadrege in v konkurz. Ko so bili novi odborniki izvoljeni, je društvo že hi ralo. R*di kride obtoženi cdbtmiki so izjavljali da niso razumeli poslovanja. Obsojeni so bili Andrej Skrlbs na 6 dni zapora, ostali : Lovrenc Dormota, Peter Mortel, Jan. Bertonoelj, Lovrenc Bertoncelj, Lovrenc Murtelj, Matija Gašperšič in Anton Lazar na 24 ur lapors. »Krivda« torej ni b'la tsko velikanska, iu videlo se je, ds noben obto žencev ni imel zlobnih namenov, kakor jih imajo čt sto pri konkurzih nekateri liberalni trgovci, o katerih pa »Nsrod* vse zamolči. Nauk iz tega: Društva se naj vodijo natančno po predpisih , ki jih daje .Gospodarska Z-eza" ! Med ječo in norišnico. V Brnu so iz norišnice izpustili detuniorilko Kubta, kjer se je iibhijala na opazovalnem oddelku Iz norišnice bila jo odpuščena na podlogi s ri čevala vodje norišnice dr. Hel!wiga, ki p.-\darja, dd je Kubta zdrava. Berta Kubta jo sama prizaala, da jo kot pestuuja umorila deto svojega gospodarja in skušala umoriti Se drugo dote. Porot, so Kuhto oprostili, ker so menili da je Kulita st< rila zločin v stanju omra čenega duha. Stvar je zanimiva sedhj zlasti z*to, ker jo Berta Kulita po lastni izpovedi morilka in bi moralo v varstvo družbe biti kaznovana. V jočo se je pa ne sme zapreti, ker so jo oprostili porotniki in v norišnico tuli n«, ker so izjavili zdravniki, da je zdrava. Tedenski koledar. Nedelja, 19 aprila: 1. poveliko nočna, bal?; Leon p; evang.: Jezus se pri kaže pri zaprtih vatib. Jan. 10. — Ponedeljek, 20. spnU: Viktor mučemk. — Torek, 21. aprila: Anzelm škof. — Sreda, 22 aprila: 8oter in Kaj mm — četrtek, 23. aprila: Vojteh Škot. — Petek, 24. aprila: Jurij m — Sobota, 25 aprila: Marka evang. — S o I n o e izide 25. aprila ob 5. uri, zaide pa ob ob 6. uri 56 min. — Lunin spremin: Zadnji krajec 19 aprila ob 2, uri 29 min. pop. — M u b i c a saera v nedeljo, 19. aprila: V stolni cerkvi velika mata ob 10. uri: S prvo ceno odlikovano mašo »Salve Re gina" zložil G. E Steble, allelui« in verza zl. Anton Foerster, ofertorij »Angelus Domin." zl. G. E S tehle. Bazne stvari. Najnovejše od rasnih strank V sodni dvorani obešen. V Duluthu v Ameriki bil »e nedavno obešen črnopoltni Cbarlts N Henderson, ker je iz ljubosumnosti vstrelil avojo ljubo. Obtš n je bil v dvorani, v katerej je bil obsojen. Vsem porotnikom je podani vsakemu po eno rožo, prodno je bi obešen. Krvniku je izročil nekak testament ter ga pro-il, da bi smel prod svojo smrtjo šo imeti kratek govor. Krvnik mu je dovolil govoriti. Po ka-■ k h 30 minut trajajočem govoru prestal je črnec, se obrnil proti krvniku ter dejal: se d-j sem gotov. Nito je bil obešen. — Sava je pri Brodu v Bosni napravila silno škodo. Stopila je iz struge in odnesla velike zaloge le*a. — Cena gumija je poskočila — Velikansko razburjenje vlada v K o n i c u. Okrožni zdravnik dr. KOnig je iz,avil, da so v šolskem stranišču najdene kt sti umorjenega gimnazijca Wiutra in sicer tisti deli, kateri so pri najdimjm truplu i manjkal?. — Svojega očeta z re jvolverjem ustrelil je v Parizu j grof Saint B r i s i o n. — Ustavljen.a | preiskava. Dižavni p?avdnik v Prsgi je • ustavil preiskavo proti vsem onim osebam, i ki so bile obtožene, da so trosile vznemir-! ijive vrsti o nemški češki branil, v Prsgi.— J a t a v k e. V Milanu je prenehala stavka i mesarjev. Od stavkujoČih stavcev v Rimu ! je dobilo delo le 15 od itutkov. — P o -a p b n o vrste samomor. V Dort | mundu je nek delavec zlezel v dimnik, kjer j se je zadušil, nakar je truplo vročina po ' polnotra posušila. — N a H o c h s o h w a h u j zmrznila sta brst < Teufelsbauer i Du i naj«. Včeraj so našli ojujini trupli na gori L v snegu • Junaško smrt ie storil v Avstraliji ča tivredni menili Mo E roe. Bil je na po u . v North H.dney ko pridirja ubegli konj na-' ravnost proti kupu otrok na c*sti. 711nijo preučevat tamošnje ljudi, pripo veduje sledečo anekdote. — Turek » n ž i d se vozita v Čolnu po morju. Zid sa silno boji in tarna, da se mu kaj ne primer. Turek mu reče: „Ne boj sa, čifute! AHah je velik!" Žid pa vzdibne: »Allah je res velik, a tvoj č< ln je majhen.« —Možna oslu, žena poleg njega p e A — i tako potujejo Makedonci. Ako kdo ženo j vpraša, z*kaj je tako, ne odgovori nič, ali pa reče, da je bilo od nekdaj tako in ne ' sme biti drugače. Če kdo vpraša ženo, zakaj bodi bosa, odgovori: »Noge se ne strgajo, čevlji pa! Čevlje nesimo samo v mestu« — : Makedonska Rebeka. Abbot pri ! poveduje, da je videl deklico pri stud?nou. j Ker je bil žejen, je stopil k njej t r rekel: j »Daj mi piti iz svojega vrča!« Ona edgo- i vori: »Napij se. potem bom dala piti tudi i tvoji muli«. Abbot Be spomni podobnega i svetopisemskega prizora in nadaljuje: »Či- 1 gava si, deklica?« A ona odgovori: »Kaj tebi j to mar ? Brigaj se ?a svoje reči!« Reklama. »Naša tvrdka ima zdaj že j toliko odjemavcev v vseh petih delih sveta, : da nameravamo odkriti šestega in tam usta- j noviti novo filialo.« _^^_ i Meteorologično porodilo. t ftt'3 1-1 Podpisani spoštljivo naznanjajo, daje njih preblagi stric, prečastiti gospod Janez Šafer župnik v Dupljah na Gorenjskem, v petek, dnč 17. t m. ob pol 11 uri dopoludne, po kratki močni bolezni, vefikrat pre* viden s sv. zakramenti za umitajoie, umrl v 64. letu s»oj-i starosti. Pogreb ho v nedejo, 19. t mes. ob pol 10. uri s sv. maSo. Nepozabni rajnki gospod bodi če. gg sošolcem in duhovnim gobratom, prijateljem in znancem priporočen v molitev in prijazen spomin. Duplje, dne 17. aprila 1903. Žalujoči sorodniki. Hiša v Ljubljani, Rimska cesta 4 (dobro znana gostilna) 5« prc$tcuc!jnc proda. nov.; lastnik v Spodnji Šiiki itev. 152. 4ho 3—2 Gospodična 521 i-i s čedno pisavo dobi zaslužek, tudi stalno službo. Več pove upravništvo .Slovenca". e Oi.fl #pii- (5 EOTunja Stanj« barometra. t mm. Temperatur* „ po Celsijn Vetrori. I1§ i Nebo ul i :► ! 171 9. zve -. /26 1 —r* sr. szah obl. - ( 15-7 181 ljmr |2 »opol. 727 2 728 9 4-2 7-7 m. szah. m. szah. obl. pol. obl. Srednja včerajšnja temperatura l-6* normale, 10 0*. DuiRitjska borza dnč iS. aprila. Skupni državni dolg v no Lih..... Skupni državni dolg v srebru..... Avstrijska zlata renta ..... Avstrijska kronska renta 4%..... Avstrijska inv. renta 3'/, % ..... Ogrska zlata renta 4%....... Ogrska kronska renta 4 %...... Ogrska inv. renta 3'/,%....... Avslro-ogrske bančne delnice..... Kreditne deln~ce.......... Londoo vista........... Nemški drž. bankovci za l<"0 m nem. drž v 20 mark ............ 20 frankov....... . . . Italijanski bankovci........ C. kr cekini........... 1C0" 5 100-55 121-6 ' 10 J-1.0 S4-16 121 40 «9-60 S2 45 16 C 2 673 75 239-771/, 116-P0 23*39 1905 9525 1132 1—1 Bridko užaljeni naznanjamo vsem eored-nikom, prijateljem in znancem pri;->alostno vest, da jn naš preljubi oie, oziroma stari oče, brat in tast, gospod Franc Rudolf [posestnik, gostilničar In trgovec] danes ob 1'!. uri opoldne po dolgi in mučni bolezni, v 69. letu svoje dobe, previden s sv. zakramenti mirno v Gospodu zasoal. Pozemski ostanki se p;>nes6 v ponedeljek, dn6 20. aprila t. 1., ob 9. uri dopoldne na pokopališče v Crnemvrhu. Svete iraše se bodo brale v domači in drugih cerkvah. Predragi pokojnik b. di priporočen v pobožno molitev. Črnivrh, dne 18. fprila 11) 3. Marija Rudolf roj. Hladnik, soproga. Janko Rudolf, učitelj, Alojzij Rudolf, župnik, Dominik Rudolf, c. kr. pošlar, Filip Rudolf, posestnik, Karol Rudolf, dijak, sinovi. Katarina Pleinar, sestra. Frančiška Lamae roj. Rudolf, i hči. Ivan Lampe, župan, zet Marija Rudolf roj. Hrovatin, Ivana Rudolf roj Korče. sinahi V trgu Mokronog je oddati služba | ergemi$ta ^^^ [ ^ in eerltuenilta. Prosilci „cecilijanci" naj se zglasijo pri g. župniku Janezu Virant. j Prosilci, ki so zmožni za pisarja ali so j izurjeni v kakem rokodelstvu, imajo pred-i nost. 5l5 3_! i -- Združena služba r,2J 2~l ©rgani$ta iij ii)ežnarja se razpiseje. Oglasiti na = Mirni pri župniku. = Žiti i e ce it e dnč 18. aprila 1903. (Termin.) Na budimpeštanskl borsi: PSenica xa april.....K 7 76 do 7 87 1 »maj ...... , 760 » 7-61 ; » » oktober.....» 7 46 » 7-46 R* za april........ . 6-74 „ 6 76 I .....» 6 41 » 6 42 j ......6-98 „ 6-99 i .....» 5 65 „ 5 66 j ....., 6 04 , 6 05 ! ....•» 612 > 6-13 Rž za oktober Oves za april Oves za oktober Koruza za maj . Koruza za julij . Steno sprejme pisarna dr. Krisper in dr. Tominšek s 1. majiiiiioni. 5C9 3-3 Ponudbe z vzorcem pisave na pisarno. Ksr Plača po dogovoru. V najem se da Stara gs^tilna v St Vidu pri Ljubljani; najl l ž;* škofovim zavodom. Vi č irvč pji i.u ta ci Heleni Jenko (pri C-bavu) v Šent Vidu pri Ljubljani ftt. 1. 494 5 .4 — Lepo posestvo se odda stranki brez otrok takoj radi odhoda iz Ljubljane. — Dve sobi s kuhinjo in pritiklinami za 305 K 20 vin. — Prodam tudi po nizki ceni sobno OpraVO. Adolf Dobrovolny Ulica sv. Florijana 23, II. nadstr. tanovanje v najem. S ▲ j Za 1. avgust je v novozgrajeni hiši v Sodnijskih ulicah oddati še nekaj stanovanj z 2, 3, 4 in 6 sobami, eventuelno nekaj porabnih za pisarne in prodajalne. — Natančneje se izve pri kamnoseku Vodniku V Ljubljani. 530 3-1 p® • w 1515« Pšenica banaSka Rž južne železnice Ječmea , . ob Tisi . Koruza ogrska Cinkvant stari (Efekti v). Dunajski trg K V-90 do 8-65 6.93 6 40 6-40 6'f 0 7 10 Oves srednji......... 6 35 Fižol ........... 67o 7 20 7-40 7 75 6 60 7-Č0 655 13 75 Dober svet Kdor si želi napraviti lepo trato, mu svetujemo, da si naroči od c. ia kr. dvorno trgovina za semena Elmund Mautbner v Budapesti travinega semena .Promenadnega" ali „Margaretnega«. Ža 29 let oskrbuje Mauthner za krasne trate v Budapešti in na Margaretinem otoku posebna semena. Ciril-Metodove biškote zantevajte slovenski rodoljubi v vsaki prodajalni in pekarni. Ti piškoti so najboljši. Naročila sprejema družbin založnik S. H Steerl, Sv. Ivan pri Trstu. tik državne cesto Kranj-Loka, v kateri je že nad 1( 0 let gostilna, pokanja ia trgovina s spece-r.jskim in mešanim blagom, zraven nekoliko polja in gozda — vse v najboljšem stanu — se ^F"" daje v najerr) skupaj ali posamezno ali tudi na račun zav?č let. Več povč lastnik Peter Alešovec v Tupa-lldab h. St 26 nad Kranjem. 512 3—2 Služkinja k otrokom v starosti 40—50 let, sprejme se pod dobrimi pogoj v trajno službovanje. Zahteva se prijazno in potrpežljivo ravnanje z otroci kakor Spoštovanje dobre gospodinje. Poprašanja v trgovini Val. Goloba 511 3-1 Mestni trg 19 Zdraviluica iu vodozdravilnica Kamnik na Kranjskem. Krasna gorska lega, milo podnebje, ni vetrovno. Zdravi se z vodo na vse načine, solnčne in zračne kopeli, tudi z ogljikovo kislino se zdravi, z masažo, telovadbo in elektriko. Zmerne cene. — Začetek sezone 15. maja. Prospekte pošilja vodstvo. 476 10—2 Zdravnik voditelj: Dr. Rudolf Raabe. ^DražBa. i Prodajal bom v Ponikvah na javni dražbi dne |P®P 28. aprila t. L ob 121(> uri dopoldne | hiše in posestva. Matija KoČevar, 522 1—1 v Velikih Laščah. Vabilo na obenizbor Kmet. društva y Srednjivasi reglsfrovan« zadruge z omejeno zavezo koji se bode vršil v nedeljo, dne 3. maja 1903, popoldan ob 3. uri v zadružnih prostorih v Srednjivasi št. 73. DNEVNI RED: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Potrjenje letnega računa za 1. 1902. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Slučajnosti. 527 1-1 NAČELSTVO. Vabilo na redni občni zbor „Kmet. društva v Vipavi" reglsfrovane zadruge z omejeno zavezo ki se bo vršil v nedeljo, dne 3. maja 1903 ob 4. uri popoldne v posojilničnih prostorih štev. 87, v Vipavi. DNEVNI RED: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Potrjenje računa za leto 1902. 4. Dopolnilna volitev petih izžrebanih članov načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Slučajnosti. NAČELSTVO. Ako bi bil sklicani občni zbor nesklepčen, vršil se bode isti dan ob 4\, uri drugi občni zbor z istim dnevnim redom brezpogojno. 513 1—1 Hiša z gostilno v bližini mesta Celja ie radi bobhiosti gc!Spod;rjev pod jako ugodnimi pogoji na prodaj. Pri hiši ie tudi kegljišče in trije vrti, pripra\na je tudi za mosarijo a'i za vsako drugo obrt, tudi je več lepih sob za poletne goste in tuioe ter lesi v bližini petih tovarn. Več pove iz prijaznosti uredništvo »Slo- venca u 465 6—4 Zdraviščel 1 °st' II Sez Krasno, prijetno letovišče. — Postaja južne železn.: Polieane; ur od Dunaja. Sezona: maj do septembra. I | uu . IUUJ uv/ Rogatec-slatina „Biser zelene Štajerske". 1902 gostov 3100 (do sedaj najviše število). fe> 447 2—1 Studenca: „Templov vrelec" in „Styria _ vrelec" sta po svoji dobroti najbližja Karlovim varom in Marijinim varom, sta zdra-višče bolnim na želodcu, črevah, jetrah, obistih, pomoč , zoper katare v pljučah in sapniku itd. Velik park, razširni gojzdovi — Troje kopališč za gorke, mrzle in kovinske kopeli. Zdravljenje z mlekom, sirotko, kefirom. Izbrana godba — razni šport — raznovrstno društveno življenje. — Brošure in prospekte pošilja uodftuo. Razglas. Radi oddaje zgradbe novega šolskega poslopja v Radečah se razpisuje -javna dražba = 5V5 1-1 za vsa stavbna dela in se bode ista vršila dnč 24. t. m. dopoldne ob 11. uri pri županstvu v Ratečah. Načrti stavbenimi pogoji so ravnotam razpoloženi na vpogled. Županstvo Rateče dnč 15. aprila 1903. Jožef Pintbaeh župan. 1jld. 1«ld. Klobuk za gospode iz zajčje dlako. Nad 500 kom. došlo vseh mer in barv. Istotako krasne novosti v damskl konfekciji najnovejše v Ugotovljenih oblekah za gospode in dečke. Izgotove se tudi po meri n&JelegftRtneJe na Dunaju. Prečastiti duhovščini priporočam svojo bogato zalogo dll- hovnliklh sukenJ itd. itd. py Soba za poskušnjo na razpolago. čudovito nizke cene I Realna postrežba I Angleže ^lodilčc cblcl^ 5Ž4 3-1 V. M. NetNchek, c. kr. dvorni založnik OroKlAr KoriintovK*, poslovodja. Naznanilo barvarnic in čistilnic oblek v Ljubljani. Podpisani naznanjamo uljudno si. p. n. občinstvu, visokemu plemstvu, c. in kr. častnikom in častitim odjemalcem, da nam ni možno v bodoče več izvrševati v našo stroko spadajočih del po dosedanjih eenah, ker so se tako potrebni predmeti ozir. snovi, kakor tudi delavne moči /idatno podražile. Vže dvajset let učinkujoči vplivi na naše obrto-vanje, n. pr. zvišano državno obdačenje, kurila, uporaba potrebnega blaga, povišanje plače delavcem, ob enem pa skrčenje delavnih ur in slednjič podražcnje živil so vzrok povišanju dosedanje cene. V Ljubljani dne 15. aprila 1903. 626 3-1 Anton Boc. fran flVerala. Josip Relch. 1357 21 Anton Presker krojač v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 18 se priporoča prež. duhovščini v izdelovanje vsakovrstne duhovnike obleke iz trpežnega in solidnega blaga po nizkih cenah. Opozarja na veliko svojo zalogo == izgotovljene obleke posebno na haveloke v največji izberi po najnižjih cenah. Dobavitelj aulform avstrijskega društva železniških uradnikov, za m. Prvi pomladanski tedni so navadno čas, v katerih se išče, da se popravijo motenja v tele.-nih funkcijah, katera je provzročil način zimskega žhljenja; v ta namen opozarjamo ua alkalična kislina To kislieo zdravniki posebno priporočajo za popolno domače zdravljenje, zlasti pa tudi za predzdravljenje za toplice Karlovi vari, (VI.) Marijine in Frančiikove kopeli. 38 l i izvirek: Giesshubl Sauerbrunn, lelaz. postaja, zdravilno kopališče pri Karlovih varih Prospekti ztistonj in franko. V LJubJanl se dobiva v vseh lekarnah, večjih špecerijskih piodajalnicab in trgovinah i jestvinauii in vinom. Zaloga pri Mihael Kastner-ju in Peter Lassnik-a v LJubljani_ Lak za sobina tla, iVvJdnS prevlaki ter se kaj hitro suši. Za samo uporabo zalogi pri tvrdki BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice. 624 U 11—y Vnanja naročila proti povzet ju. ? Ljubljani, Pogacarjev trg. potcpl«J5tična umctnc5toa razsteua Danes, v soboto 18. aprila *r Zadnji razstavni dan Peto potovanje po IIIM » . V nedeljo 19. do 25. aprila Drugo potovanje po 1 m t r i. Slikovita Opatija, Volo-ska, Kaatav itd. Istra je razdeljena na tri razne serije. Odprto vsak dan, od 9. do 12. ure dopoldne in od 2 do 9. ure zvečer VABI JLO na SSII. občili zbor Kmetske posojilnice ljubljanske okolice v Ljubljani kateri se bode vršil dne 30. aprila t. I. ob 2. url popoludne v zadružni pisarni na Marije Terezije cesti štey. 1. DNEVNI RED: 1. Nagovor ravnatelja. 2. Poročilo tajnika in blagajnika. 3 Poročilo nadzorstva. 4. Odobrenje letnega računa. 5. Volitev: a) ravnatelja, b) blagajnika, c) kontrolorja, d) 2 namestnikov, c) 3 članov v nadzorstvo. 6. Predlogi društvenikov. V Ljubljani, dne 17. aprila 1903. Ravnateljstvo. Aotiva. H i I a n e za upravno leto 1902. a Passiva. Račun blagajne: Gotovina dn6 31. decembra 1902 „ denar, zavodov: Stanje 31. dec. 1902. Nal. denar „ vrednostnih listin: Staivje 31. decembra 1902 . „ posojil: a) na hipoteke . . . K 2,522.720-35 bi na menice . . . „ 518.58V69 c) na zastavna pisma „ 19.000'— d) v tekočem računu . „ 313.300'— prehodnih zneskov: Stanje 31. decembra 1902 inventara: Stanje 31. dec. 1902 po 10% odbitku obresti: Zastale obresti posojil...... nepremičnin: Zadružni dom....... Hiša v Streliških ulicah štev. 2..... K h 137404 39 1 Račun 753545 33 6200 2 n 3373608 04 3 4 » » 3652 63 5 » 1097 18 62731 66 6 60758 59 7 27000 — 4425997 82 1 deležev: Stanje glavnih deležev 31. decembra 1902 = 100 i K 200- -........ Stanje opravilnih deležev 31. decembra = 124 ž K 10 — 1485 i K 2 ......... rezervn. raki. : Glavni rezerv, zakl. 31. dec. 1902 Posebni rezervni zaklad 31. decembra 1902 . pokojninskega zaklada: Stanje 31. dec. 1902 . hranilnih vlog: Stanje 31. dec. K 4,140.019'62 Kapitalizovane obresti . . . „ 158.058'05 obresti: Za leto 1903 predplačane obresti . . i/gube in dobička: Čisti dobiček za leto 1902 20000 4210 41528 27637 5591 4298077 10492 18460 24 19 90 67 47 45 Debet. Izkaz izgube In dobitka za upravno leto 1902. 4425997 82 Kredit. K h I K ± 1 Račun obresti: Izplačane obresti hranilnih vlog . . 13569 89 1 Račun obresti: Prejete obresti posojil...... 141161 82 Kapitalizovane obresti hranilnih vlog . . . 158058 05 V letu 1901 za leto 1902 prejete obresti posojil 13594 30 Za leto 1903 naprej plačane obresti posojil . 10492 47 Prejete zamudne obresti........ 2965 45 V letu 1902 za leto 1901 prejete obresti posojil 38774 62 Zaostale obresti posojil........ 62731 66 Preveč plačane obresti naloženega denarja 240 — Prejete obresti naloženega denarja .... 32918 11 2 „ uprav, troškov: V 1. 1902 znašajo uprav, troški 10870 61 2 „ upravnih dohodkov: Dohodki za leto 1902 979 14 3 „ davka: V letu 1902 se je plačalo davka . . 3346 67 3 , izgube in dobička: Prepisani ostanek dobička 4 „ inventara: 10% odbitka za obrabo .... 121 90 1. 1901 na novi račun......... 2269 79 5 n nepremičnin: Odpis na vrednosti istih . . . 3456 47 4 „ davka: V letu 1902 povrnjeni davek . . . 109 46 6 „ izgube in dobička: Čisti dobiček za leto 1902 18460 45 5 , nepremičnin: Prejete najemščine..... 656 40 257386 13 257386 13 Prejemki. Denarni promet od 1. januarja do 31. decembra 1902 = K 19,070.415*29 Izdatki. 4 5 6 7 8 9 10 11 12 Račun blagajne: Gotovina v blagajni 1.januarja 1902 „ deležev: Vplačani opravilni deleži..... „ rezervnega zaklada: Dvignene obresti glavnega rezervnega zaklada .......... Dvignene obresti posebnega rezervn. zaklada , pokojninskega zaklada: Dvignene obresti . . „ hranilnih vlog: Vložene hranilne vloge . . . „ posojil: Vmena posojila........ „ obresti: Prejete obresti posojil...... Prejete zamudne obresti........ „ upravnih dohodkov: Vplačani dohodki . . . „ denarnih zavodov: Dvignene glavnice . . . Dvignene obresti........... „ prehodnih zneskov: Vrneni prehodni zneski . „ nepremičnin: Najemščine hiše v Streliških ulicah štev. 2............ , davka: Povrnjeni davek....... . K 249168 264 1700 1263 215 2766656 924584 141161 2965 979 5476100 32918 5165 32 71 38 67 94 67 82 4o 14 11 77 656 40 109 46 9603909' 84 K h 1 Račun deležev: Izplačani opravilni deleži..... 58 2 „ hranilnih vlog: Izplačane hranilne vloge . . 2167527 92 3 „ obresti: Izplačane obresti hranilnih vlog . . 13564 89 4 „ posojil: Dana posojila......... 1480480 07 5 „ upravnih troškov: Upravni troški za leto 1902 10870 61 6 „ denarnih zavodov: Naložene glavnice . . . 5688267 76 Preveč plačane obresti......... 240 _ 7 „ dividende: Izplač. dividenda glavnih deležnikov 2000 _ 8 n davka: Plačani davek......... 3346 67 9 , prehodnih zneskov: Izplačani prehodni zneski 5681 07 10 „ dobrodelnih namenov: Izplačalo se je za do- brodelne namene........... 960 _ 11 „ nagrad: Nagrada ravnateljstvu in uradništvu 1900 — 12 „ inventara: Za nakup novega inventara , . . 393 40 13 „ nepremičnin: Zadružni dom....... 60758 59 Hiša v Streliških ulicah štev. 2..... 30456 47 14 blagajne: Gotovina v blagajni 31. dec. 1902 . 137404 39 9603909 84 Ravnateljstvo. Nadzorstvo „Kmetskc posojilnice ljubljanske okolice v Ljubljani" pregledalo in primerjalo je račune za leto 1902 ter poroča, da se računi popolnoma ujemajo ter so knjige in bilanca razpoložene v pregled v društveni pisarni, kakor to zahteva g 30 al. 4 društvenih pravil. Ivan Rodi 1. r., član nadzorstva. Za nadzorstvo: Alojzij 5t*rfc 1. r., načelnik nadzorstva. 516 1—1 Vinko Ogorelec 1. r., Član nadzorstva. Električno strokovno obvestilo. Prečastiti duhovščini in si. občinstvu uljudno naznanjam, da iz vršujem z oblastvenim dovoljenjem vsa za vpeljavo električne razsvetljave potrebna dela ter opozarjam na svojo izredno veliko in krasno zalogo vsakovrstnih svetil in zsTjelektricno razsvetljavo potrebnih predmetov. Prenavljam oziroma prenarejam stare lestence, svetila idr. strokovno pravilno za električno luč po zeld nizkih cenah. — Vsaka stvar bode montirana v moji delavnici in preiskušena tako, da mestni monter ne bode imel druzega posla, kakor predmet zvezati z električnim tokom, kar bode lahko izvršil v najkrajšem času. Za svetila, katera bodo montirana v moji delavnici, jamčim tekom enega leta, v katerem času tudi event. popravila brezplačno izvršujem. TfajvečjaTin najlepša zaloga cerkvene posode in orodja. Nadejajoč se zdatnih naročil beležim velcspoštovanjem Leopold Tratnik, pasar in založnik predmetov za električno razsvetljavo 484 4 v Ljubljani, Se. Petra cesta 27. >000 Prva tržaška destilerija za konjak {{ CcimiS&SfOCkv Barkovljah ph Trstu priporoča domači zdravilski konjak po francoskem oistemu samo v izvirnih steklenicah, z nadzorstvenim zamašenjem preiskovalnice za živila in slsdila Dunaj IX, Spit»1ga«se 31, ki je odobrena od vis. c kr. ministerstva notranjih zadev. 1 steklenica 5 K '/, steklenice K 2 60. V Ljubljani so dobiva pri tvrdkah: J Jebačin. Murnik, S. Kordln, A. Lilleg. 22 sc-ho A. aarabon Viktor Schiffrer F. Terdina. Dobro vpeljana gostilna v Trebnje^ na Dolenjskem odda sa s 1. julijem ali na pozneje v najem. Vpraša naj se pri Fr. Zurc, Trebnje. 50« 4—2 Posestvo se proda iz proate roke. Vae je v dobrem stantu, 18 oral iv sveta in d^hro zaraščen gozd. — Natančno se i'.ve pri Janeau Pav linu, Gornje Gameljne pod Šmarno goro h št. 10 504 i-i Marija Sattner, $ Ljubljana, Dunajska cesta št. 19, II. stop., II. nadstr. (Medijatova hiša), Ifl se priporoča prečastiti duhovščini za izdelovanje cerRveniR paramentov. Izdeluje cele ornate, kazule v vseh liturgičnih barvah, pluvljale, obhajllne bnrze> itole in vse za službo božjo potrebne stvari, priproste in najfineje, kakor se glasi naročilo, v svil" nate m in zlatem vezenju. - Izdeluje tudi bandera iu baldahtne ter izvrSuje vsakovrstno cerkveno perilo iz pristnega platna. Vporablja samo dobro blago, cene po mogočnost' nizke, zagotavlja trpežno, vestno delo in hitro postrežbo. Prenovljenje starih paramentov tudi rado-voljno prevzame. " HERBABNY-jev podfosfornasto-kisli apneno-železni sirup Ta 32 let z največjim uspehom rabljeni prsni sirup raztaplja ulez, upokojuje kašelj, pomanjšuje pdt, daje slast do jedi, pospešuje prebavljanje in redllnost, telo jačl in krepi. Železo, ki je v sirupu v lahko si prisvajajoči obliki, je jako koristno za narejanje krvi, raz-topljive fosforno-apnene soli, ki s o v njem, pa posebno pri slabotnih otroolh pospešujejo narejanje kostij. Cena steklenici 1 gld. 26 kr. = 2 K 50 h. po pošti 20 kr. = 40 h več za zavijanje. Qi/oril A | Pred izdelki pod J'aU1U'enakim ali podobnim imenom, ki pa so po sestavi in po učinku vsa uji različna posnemanja naših Oj izvirnih preparatov že 33 D] let obstoječega podfosfor-nastega kislo-apnenega-že-leznega siiupa svarimo in toraj prosimo, izrecno zahtevati Herbabny-Jev apneno - železni sirup in gledati na to, če ima vsaka steklenica pristavljeno uradne vpisano varstveno znamko. Edina izdelovalnica in skladišče: Dunaj, lekarna „zur Barmherzigkeit" VH./l, Kalserstrasse 73—75. V zalogi skoro v vseh lekarnah »a Dunaju, v Ljubljani in drugod. 141 20-19 V zalogi je nadalje pri gg. lekarnarjih: v Ljubljani: M. Mardetschlager, G. Piccoli, U. pl. Trnkoczy, J. Mayr; Celje: O. Schvvarzl & Co., M. Hauscher ; Reka: F. Prodam, G. Prodam, A. Schiidler, Ant. Mizzan; Breze: G. Elsasser dediči; Sovodenj: K. Kordon ;Celovec : P. Hauser & J Pichler, P. Birn-bacher vdova, J. Kometter, V. Hauser & R. pl Hil-linger; Št. Vid: A. Schiebl; Trbiž: J. Siegl; Trst: C. Zanetti, A. Sutma, A. Filippi, J. Serravallo, E. pl. Leitenburg, P. Prendini. M.Kavasini; Beljak: Jobst & Schneider, L. Assmann; Črnomelj: F. Haika; Velikovec: J.Jobst, Volšperk: J. Huth. Dva učenca se sprejmeta v trgovino M. Spreitzer, 508 4- 2 Ljubljana. Varstvena znamka: Sidro. LlillNI. CAPSICl Comp, iz lekarne Rlchte'jeve v Pragi. priznano izvrstno bolečine olajšujoče mazilo je dobiti steklenica po K - 80, K. 1*4'» in K 2 - v vseh lekarnah. Zahteva naj se to sploh priljubljeno domače zdravilo vedno le v izvirnih steklenicah z naSo varstveno znamko ,,sidro" iz Riehterjeve lekarne ter sprejme iz previdnosii le v steklenicah s to va -siveno znamko kot pristni izdelek. Rlcbterjeva lekarna pri zlatem levu v Pragi Elisabethstrasse 5. 1U6 34—26 Tovarna pečij in raznih prstenih izdelkov Večaj Ljubljana, Trnovo, Opekarska cesta, Veliki stradon št. 9 priporoča slav. občinstvu in preč. duhovščini svojo veliko zalogu barvanth prstenih *NDROpOGOfl' (Iznajditelj P. Herrmann, Zgornja Poljskiva) «•% je najboljše, vsa pričakovanja prekašajoče sredstvo za rast §=$8'^ las, katero ni nikako sleparstvo ampak skozi leta z nena-j!"|n vadnimi vspehi izkušena in zajamčeno neškodljiva tekočina, KI zabranl Izpadanje las in odstrani prahale. Značilno je, da se pri pravilni rabi že čez 4 do 5 tednov opazi močna rast las, kakor tudi brade, in imajo novo zrasli lasje pri osivelih zopet svojo nekdanjo naravno brado. Mnogoštevilna priznanja. Čena steklcnice 3 krone. Dobi se v vseh mestih in večjih krajih dežele. Glavna zaloga in razpoiiljatev v Ljubljani pri gospodu 274 (38) Vaso Petričič-u. S V zalogi imajo tudi gg E. Mahr in U. pl. Trnkoczv » Llubllanl, fl. Rant v Kran)l, in lekarna „Prl an3el)u" v Novem mestu. Preprodajalci popust. kot: rujavih, zelenih,belih, modrih, sivih, rumenih itd., kar najbolj trpežnih in po modernih modelih izdelanih. Cene nizke. 36 52-16 Lastni Izdelek. Ceniki franko in brezplačno. 8 Prostovoljna prodaja zemljišč, V* Spodnji Šiški pri Ljubljani, ob državni Celovški Cesti in treh občinskih potih do proge državne železnice ležečih 30 arondiranih stavbenih parcel s površjem 4 oralov in 300 kvadr. sežnjev. Prodajo se posamezno ali skupno. Te parcele so zelo ugodne za stavbo manjših hiš, posebno za uslužbence državne železnice. jpSf Enonadstropna hiša "VI v Vrhpolju pri Kamniku na Gorenjskem št. 27 (7 sob, 2 kuhinji), z gospodarskim poslopjem (hlev, pod, kozolec), sadnim vrtom in travnikom (l1/, orala). Hiša je bila pred dvemi leti najmodernejše prenovljena; sobni tlak parketni. To posestvo ima lepo, zdravo lego s krasnim razgledom na mesto Kamnik in planine in je jako pripravno za letovišče. Pojasnila daje lastnik Franc Leskovic, posestnik v Ljubljani, Sv. Florijana ulice št. I, I nadstr. Spretna šivilja Ponudbe pišiljs se na 495 3-3 Bersin v Ljubljani, Mart trg 2. 1 n sicer : 6 komadov najtinejših namiznih no-NfiŽeV s pristno angleško klinjo; 6 kom. amer. pat. srebrnih vilic iz enega komada. 6 kom. amer. pat. srebrnih jedilnih Žlic; 12 kom. amer. pat. srebrnih kavnih Žlic; i kom. amer. pat. srebrna zajemal- nlca za Juho; i kom. amer. pat. srebrna zajemal- nica za mleko; 6 kom. ang. Vlkforla čašic za pod-klado; ■> kom. efektnih namiznih svečnikov; i kom. cedilnik za čaj; 1 kom. najtin. sipalnice za Sladkor. 42 komadov skupaj samo jld. 6.60. Vseh teh 42 predmetov je poprej stalo gld. 40 ter jih je moči sedaj dobiti po tej minimalni ceni jld. 6.60- Ame-ričansko pat. srebro je znano, je skozi in skozi bela kovina, ki obdrži bojo srebra 25 let, za kar se garantuje. V najboljši dokaz, da leta inserat ne temelji na nikakršni slepariji zavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago všeč, povrniti brez zadržka znesek in naj nikdor ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to krasno garnituro, ki je posebno prikladna kot prekrasno svatbeno in priložnostno darilo kakor tudi za vsako boljše gospodarstvo. Dobiva se edino le v 380 10—4 A. Hl^SCHBERG-a eksportni hiši američanskega pat. srebrnega blaga iia Dunaj i II., Rembrandtstr. l\) S. L. Telefon 1459T. Pošilja se v provincijo proti povzetju, ali če se znesek naprej vpošlje. Čistilni prašek za njo 10 kr. Pristno le z zraven natisnjeno varstveno znamko (zdrava kovina). Izvleček iz pohvalnih pisem. Bil sem s pošiljatvijo krasne garniture jako zadovoljen. Ljubljana. Oton Bartusch, c. in kr. stotnik v 27. pešpolku. S pat. srebrno garnituro sem jako zadovoljen. Tomaž Kožanc, dekan v Mariboru. Ker je vaša garnitura v gospodinjstvu jako koristna, prosim, da mi pošljete še jedno. Št. Pavel pri Preboldu. Kamilo Bohm, okrožni in tovarniški zdravnik. T>cbrc izuežbana prodajalca špecerijskega blaga se takoj sprejme proti dobri plači. Veš se poizve pri upravnič>tvu ,Slo- .-■tt^atttj,." v- t f kajhJ ronpisara tma v rulotfi nairaznovrstnejie trpežno, krasno blago »a bandera, baldahine, raznobarvno plašče, kazule, pluviale, dalmatike, ve-lume, albe, koretelje prte td sploh v« Kar se rabi v cerkvi pri službi božji. — Prevzema tudi vezeuje. prenovljeiije stare obleke ln vsa popravila. — Izdeluje ročno ln polteno po najnUji eent bandera ln vso drugo obleko. Pr«i' Arhar> načelnik. Izdajatelj in odgovorni Jurednik: Dr. Ignacij Žitnik. Odhod iz Ljubljane (drž. kol.) Ob 7. uri 2S min. zjutraj v Kamnik „ 2. „ 05 „ popoldne „ „ n o. „ 50 „ zvečer „ „ Prihod v Ijubljano (drž. kol.). Ob O. uri 40 min. zjutraj iz Kamnika, n n« „ OO „ dopoldne „ „ n 6.-10 „ zvečer Odhod: Ob 7-15 zjutraj „ 2*13 popoldne „ 6 06 zvečer Prihod: Ob 6-34 zjutraj „ 12-29 popoldne „ 6-59 zvečer. Zahtevajte brezplačno in franko moj ilustrovani cenik z več ko 500 podobami ur, zlatega in srebrnega blaga m godbineh reči HANNS KONRAD tovarna za ure in Izvozna trgovina Most št 234, Češko. Tisk »Katoliške Tiskarne« v Ljubljani.