45. stev
V Ljubljani, v soboto 24. aprila 1*80.
Letnik VIII.
!n«ntl se «prejemajo in velji tristouna vrsta :
S kr., če se tiska lkrat,
1 — ii i, m i» 4 ii II II II II ^ II
Pri večkratnem tiskanji •» •ena primerim iinanjŠH.
Rokopisi
se ne vračajo, nefraukovan« pisma se ne sprejemajo.
N ročnino prejema opravniStvu (aaroinistraeija) in ekspedieiia na Danajski cesti 16 v Medija-ovi hiši, II. nadstropji.
Političen list za slovenski narofl.
Po pošti prejemar vella :
Za eeio ieto . . 10	ri. — kr.
ia poiieta . . 5	., — „ ia četrt ier» . . 2 „ 50
V administraciji velia:
7.a ceio leto . . S gi. 4(1 z* poi ieta . . 4 „ 20 za četrt ieta . . 3 „ 10 „
V Ljubljani na dom pošiljan velia 60 kr. več ua leto.
Vredništvo je v Medijatovi hiši štev 15.
Izhaja po trikrat na teden in sicer v torek, četrtek in soboto.
Preniemba volilnega reda za LJubljano.
Če prašamo, kdo je kriv, da so takozvani ustavoverci tol ko časa vič no imeli v državnem zboru, dobimo za odgovor: krivični volilni red; če prašamo, kdo je kriv, da je nemšku-tarjem mogoče bilo, dobiti večiuo v deželnem zboru kranjskem, odgovorilo se nam bo : krivični volilni red; če slednjič prašamo, kdo je kriv, da ima slovenska Ljubljana nemšk zastop, odgovoriti se mora zopet: krivični volilni red.
Že v zadnji številki „Slovenca" je duhovni dopisnik razkladal, kaka krivica se godi ljubljanskim duhovnikom, da niso sprejeti med volilce, kakor se (udi spodobi. Da so njih dohodki tako slabi, tega niso krivi sami. Na davke se tudi mestni Statut ne ozira , saj so sprejeti med volilce tudi meščani, ki nobenega davka ne plačujejo; ali bi se potem ne spodobilo, da se podeli vsem duhovnikom volilna pravica brez ozira na to , koliko davka plačujejo? Vsakemu je znano, kako imenitna in kako težavna je duhovnika služba; in če so sprejeti med volilce tuji peuzijonisti, ki se samo po drevoredih sprehajajo, nobenih doklad ne plačujejo, in se za mestni blagor toliko zmenijo, ko za lanski sneg, kako bi moglo biti pravično, da se političue občinske pravice odrekajo ntumorno v svojem poklicu delujoč.m duhovnikom, ki se vendar po svoji omiki, po sioji socijalni stopinji, po svojem vzvišenem nalogu smejo šteti med prve in najpotrebnejše stauove !
Pa ne samo duhovniki, tudi manjši obrt-
niki so prikrajšani glede političnih pravic. Takozvani mali patentarji, ki ne plačajo vsaj 20 gld. davka, nemajo volilne pravice ne za mesto, ne za deželni in državni zbor. Tudi oni spadajo med produktivne stanove, tudi oni se trudijo v potu svojega obraza, da preživč svoje rodbine, in da odrajtajo cesarju svoj davek, oni so ravno tako časti vredni, kakor veči obrtniki, saj ne more vsak bogat biti, zadosti je, da je delaven in pošten; in gotovo je, da bi se malim patentarjem tako spodobila volilna pravica, vsaj za občinske volitve, kakor penzijonistom ali pa manjšim uradnikom. Uradnik ima volilno pravico, samo da nekaj davka plača, in to še v drugem razredu, če prav ne plača včasih več, ko 12 gld. na lete. Pomisliti je pa šp, da uradnik le od tega nekaj nazaj dii, kar potegne, in da se mu davek že pri izplačevanji odtegne, tedaj je njegovo davko-plačevanje skoraj le navidezno. Mali obrtnik pa Bi mora tiste krajcarje za davek trdo zaslužiti, in dostikrat mu najpotrebnejšega manjka, davek mora pa le odrajtati.
Konečno pa je še treba omeniti, da prav za prav vsak samostojen človek davek plačuje, če ne direktno, pa indirektno, tako pri tobaku, pri soli, pri pijači, pri mitnicah in sploh pri vseh stvareh , ki so ali državni monopol, ali pa sicer z davkom in dokladami obložene. Zato je občna volilna pravica najpopolnejša. Ker pa v Avstriji še ni upanja, da bi se občna volilna pravica kmalu uvedla, naj bi se naša stranka za sedaj vsaj za volilno pravico duhovnikov in malih patentarjev potegnila. Morda ne bi škodilo, ko bi se n a š i narodni mestni odborniki obrnili m	iiir «a ——........r--------------
do g. dežel, predsednika Winklerja. S cer bi moral to stvar deželni zbor v roke vzeti, pa pri njegovi sedanji sostavi od njega ni nič pr čakovati, in treba nam je čakati tre-notka, da deželni zbor zopet svoje pravo, narodno lice nazaj dobi.
Še ena stvar nam je pri srcu , in ta se tiče druzega volilnega razreda. Ta razred je sam na sebi že preobilen in šteje toliko volilcev, ko ostala dva razreda oba vkup. Nenaravno je nadalje, da volijo malo zadavkani uradniki z meščani, ter da prvi druge preglasujejo. Ali bi ne bilo prikladno, ko bi se ta razred razdelil v dva razreda, tako da bi uradniki in penzijonisti posebej volili?
To stvar, kakor tudi premembo volilnega reda za deželni in za državni zbor priporočamo našim narodnim voditeljem v resen pre-vdarek, ter jih prosimo, da bi te važne zadeve nikoli ne spustili iz oči, ker tako, kakor do zdaj ne more dalje ostati: da bi grajščaki, ki zastopajo komaj sto rodbin in vsi vkup ne plačajo več davka, ko kaka velika občina, v deželni zbor volili deset poslancev, v državni zbor pa dva; da bi 4 do 5 tisoč meščanov toliko štelo, ko 50 tisoč kmetov, da bi se duhovnikom iu obrtnikom volilna pravica kratila, dosluženim in miru potrebnim penzijonistom pa zoper njih voljo vsiljevala, to so nezdrave razmere, ki zelo po strankarstvu diše.
Pri zadnjih volitvah se je neki pametni penzijonist izrazil blizo tako-le : ,.Dieses wahl-Irecht ist mir eine last; man sollte uns pen-siouisten überhaupt das Wahlrecht nehmen, denn w.r wollen in den alten tagen ausruhen, nicht aber uns in die politischen kiimpte hinein-
Petelinov Janez.
Povestlca iz ne Se preteklih časov.
VII. Volitev, pred njo in po nji.
(Dalje.)
„Po tej dogodbi Janez ni bil več za rabo, vsaj pri volitvah ne, ki so bile tako blizo" — bo morda kdo mislil. Ali kaj še! Lisjak sc čuda kmalu izližo, že četrti dan je bil Janez na nogah, pač šo nekako polomljen, a vendar tako trden žc, da jc mogel priti na volišče opazovat, čeravno jc bila njegovega lica stran leva dcbclcja šc od desne, ker Jernejev pečat sc ni dal tako naglo izbrisati.
Volitev je bila živahna. Dr. Zvitovič jc prišel sam k nji, ravno tako njegov nasprotnik narodnjak. Čeravno so bili volilci žo na dva skoro enaka kampa razdeljeni, sta vendar pred začetkom volitve še oba kandidata govorila volilcem. In tu sc mora reči, da je dr. Zvitovič, ki sc je bil za to priliko več dni pripravljal, s svojo zgovornostjo iu lepimi besedami več opravil, ko njegov nasprotnik narodnjak , ker ta je bil priprost mož in bolj vajen pravice ko zvijačnosti. Veliko volilcev, ki so bili prej stanovitni za narodnjaka , jc .začelo omahovati.
To pa zapazi Brežki gospod župnik, tudi volivec, obraz mu zarudi in zatemni nevoljo, da s krepkim jasnim glasom zaupije:
„Možje! Dozdaj smo zmiraj volili narodnjaka in o tem vemo , kaj je storil za nas, kako nas je zastopal. Ali je kdo nezadovoljen ž njim ?"
Nekoliko mrmranja jc, a veliko klicev: „Nobeden ne!"
„Toraj gremo volit našega moža, nc pa doktorja z mesta, kterega ne poznamo. Kdor je mož, gre za mano!"
In res! Veliko jih jc šlo, toliko, da jc dr. Zvitovič z zobmi škripal in Janezu dal šc cel zvezek jietakov z naročilom, naj jih pred volitvijo volilcem skrivaj v roko stiska; sam si tega ni prav upal. Janez se jc pa vrnil v volilno sobo , a gospod župnik ga zapazi in ga zapodi z besedami:
„Tu sino lc volilci, vi nimate nič opraviti, toraj lo brž ven!"
Janez gre, ker vč, da bi mu to ukazal tudi volilni komisar, in pove dr. Zvitoviču, kaj sc mu jo zgodilo.
„No, ta far bo žc piskal, premalo ga jc, pa učitelj tudi."
„Kaj pa z mojim očetom?" — praša Janez.
„Tega bomo dali v pravdo, ker je vas prikrajšal pri deležu , ki vam gre. Jutri mi bote podpisali pooblastnico."
Po tem pogovoru gresta oba v bližnjo gostilnico čakat izida volitve.
„Padel jc dr. Zvitovič" — privihra eden narodnjakov v gostilno — „deset glasov ima premalo. Bokal na mizo!"
Dr. Zvitovič ne reče nič, lc migne Janezu in oba jo popihata ter so peljeta nemudoma domu, kjer sedeta skup in kujeta naklepe. Pisala sta tri dni tako, da Janez s pisarne ni šel ko spat na svojo stanovanje, zajutrko-val, kosil in večerjal pa pri doktorji. V tem jc pač gospa Kleparjeva prišla prašat zopet po njem, čo jc žo zdrav, ali gospa dr. Zvito-vičeva, sama silno razkačena po tem, da ni postala „deželna poslanka", jej je posvetila s kratko besedo:
„Gospod Petelin ima važneje opravke, kakor kratkočasiti vas iu vaše hčere."
Ivaj jc gospa Kleparjeva na to rekla, so ni moglo slišati, ker jc bilo lo zaduliel krohot iu žuganje s pestjo. Domu pa jc letela strašno razjarjenih korakov.
Kaj jc pa ,dr. Zvitovič koval z Janežem, da ni smel uihčc motiti ju?
mengen." Tu mož res ni Sel volit. Pa žalibog, da drugi ne posnemajo njegovega pametnega izgleda, temveč naščuvani po liberalnih čas nikib, kteri so njih edina duševna hrana, s pravo zagrizenostjo za liberalizem in nemštvo v boj gredo, ter še mislijo, da so s tem kaj dobrega storili. Znani duh , furor teutonicus" ima še zmirom svoje vernike po Slovenskem, in ti čakajo le pravega trenotka, da nam bodo zopet za vrat skočili; zato naj si narodna stranka ograde zida, dokler jej je čas še ugoden, naj skrbi za odstranjeuje krivičnih volilnih redov.
Politični pregled.
Avstrijske deiele.
V Ljubljani 23. aprila.
Ijcsitlmarijski odsek je zavrgel vo litev treh ustavovernih poslancev iz gorenje Avstrije, ki so bili voljeni v velikem posestvu. Liberalci so tam namreč le na ta načiu zmagali, da bo z grajščaki volili tudi nekteri meščani, kojih hiše so v dtželuo knjigo vpisane. Večina odBeka pa je bila te misli, da taki, ki imajo samo hiše, pa nič zemljišča, vendar ne morejo spadati med ,,grossgrundbesitzerje", in zato je odsek z 12 proti 8 glasom to volitev za neveljavno spoznal. Vsled tega je velika poparjenost med liberalci , ker bodo zopet 3 glasove zgubili, med tistimi tremi se je posebno G ros s rad širokoustil, in ker je zmaga konservativcev toliko ko gotova, če se razpiše nova volitev, imeli bomo tri zagrizene sovražnike menj v dižavnem zboru.
Veliko vriša je napravil v državnem zboru verski zaklad in posestva, ki so se liu škemu škofu kar tako z ministerskim rdlokom odvzela, ter državi v oskrbovanje izročila. Liberalci tega samovoljnega čina niso znali dru gače zagovarjati, ko s tem , da je poslanec Russ trdil, da je to sklenil državni zbor in kar državni zbor sklene, to je postava in pra v;ca. Lienbacher pa je rekel, da potem nobeden svojega premožiuja varen ni; kaj bi Russ rekel, če bi k njtmu komisijo poslali in vse premoženje koufiscirali? Še huje pa je knez Lobkovic levičarje prijel. On je rekel, da je bila pravica že prej v človeško srce zapi.-ana, ko še ni bilo nobene države. , Žalostno bi bilo", je rekel, „ko bi prav co morda z dvema gla sovoma večine solila zbornica, kije morda le s
Čez tri dni je Janez nesel k sodniji več pisem, doktor sam pa se je podal k šolskemu nadzorniku, svojemu prijatelju, osebnemu iu političnemu, s kterim je govoril o Brcžkcm učitelji. Pri odhodu sta si roke stisnila in nadzornik jc rekel:
„Zanesite se ua-me!"
Kar sc jc zdaj godilo, lahko povemo v prav kratkih stavkih.
Kmalu po tem je prinesel brič v Brcžko vas Mihi, Jurju in Rokcu povabila k sodniji, da bodo nekaj pričali. Ko so prišli nazaj, so jih ljudje izpraševali, a zvedeli niso nič ko: „bote žc slišali, kaj bo."
Učitelj je dobil pismo, ktero prebravši sc jc popraskal za ušesi in rekel svoji mladi Nežiki:
„Jutri bom moral iti v mesto, pripravi mi praznično obleko!"
„Čemu pa?" — praša mlada ženica —■ „ali so tc poklicali?"
„Ej, ne bo nič hudega; k šolskemu nadzorniku moram iti, ue vem, kaj hoče."
(Dalje prih.)
tem večina postala, ker je pravico z nogami teptala." Na te besede Be je vzdignil Btrašansk hrup na levi strani, kajti čeravno jih Lobkovic ni imenoval, čutili so Be vendar zadete, ker imajo slabo vest še iz prejšnjih časov, zato so kričali in predsednika opominjali, naj govornika k redu pokliče. Pa predsednik grof Co-ronini, ki je pameten in zmeren mož, tega ni hotel storiti, zato bo levičarji še na njega jezni, in mu očitajo, da avtonomiste podpira. Prava reč bi bila; saj kdor je pameten, se ne bo poganjal za propadlo in podlo „ustavoverBtvo."
Češka resolucija, ki govori o je zikovi ravnopravnosti, bila je v dižavnem zboru sprejeta. V četrtek so bile menda slovenske resolucije ua vrsti ; kdo je iz naših govoril, in s kakim vspebom, o tem še nimamo po ročila.
Z jezkovo raviiopravnostj» se
bodo Nemci vendar počasi sprijaznili. Tako je znamenit v tej zadevi uvodoi članek stare ,presse'1 od četrtka 22. apr.; v tem članku našli smo toliko resničnih člankov, da 8ino se kar začudili, ker kaj tacega od dunajskih listov nismo bili vajeni. Tako beremo v njem: „Beruft sich jener (nemški narod) auf die stärkeren kulturmittel, die ihm zu gobote stehen und ihm nicht nur gestatten, sondern zur j fi cht machen, von der fülle seinerreich-thümer abzugeben , so wird dem entgegengehalten, dass n cht das gespendete und vielfach doch aufgedruugene, sonder lediglich das erworbene Werth bahauptet für die entw cklung des Völkerlebens' V tretji kolom pa najdemo stavek: , wir fürchten, das deutsch-thum hat in Oesterreich in hoch-mutb mehr gesündigt, alses verantworten kann." če Nemci že sami tako na prsa tikajo in se Bpovedujejo, potem nam ni treba n:č dostaviti. Opomnimo le na to, kako smešen je ljubljanski „Tagblatt" ki se še vedno vsaki ravnopravnosti zoperstavlja, ko vendar že veliki dunajski listi spoznavajo potrebo porazumljenju. Taka „kruota" sicer nič ne odloči, pa vendar vzdržuje v deželi prepir in mržnjo med prebivalci.
> nanje države, (■lailstonov program je po njegovem Midlothian —govoru, na katerega Be je o priliki sam skliceval, tak: Prvič hoče Bkr-bt ti za dobro gospodarstvo v domovini in tako po/dguiti moč in blagostanje Britanije; na zuuaj boče štediti in le za blage in vzvišene namene kaj žrtvovati. Drugič hoče skrbeti, da se krščanskim narodom mir obrani. Tretjič boče ohraniti v veljavi soglasno postopanje evrop k.h velesil. Četrtič, Be neče v nobene prepire in vojske spuščati.
Petič, hoče vsem narodomprido biti enake pravice, in se povsodi za svobodo poganjati. Kaj Gladstone misli pod frazo „vsem narodom enake pravice" to izvemo še iz tistega govora , ker Disraelija hudo graja, zakaj se je ,zameril slovenskim nurodom in zakaj jim ue privošči Bvobode.
Iz vsega je razvidno, da smemo Gladsto-nove zmage prav veseli biti. Iu če prav nič ne bo za nas storil, je že to veliko, ako nam vsaj nasprotoval ne bo, ako ne bo podpiral naš.h sovražnikov, česar se smemo za gotovo nadejati.
Na Turškem spet vse vre. V Macedoniji se prikazujejo spet bolgarski ustaši; Albanci ropajo na svojo roko po Srbiji in se za sultana ne zmenijo ; o Grkih pa se sliši, da se tudi nekaj gibljejo, in so bojda že več turških straž napadli.
Bojč se, da se vname druga turška vojska
Mi bi Be tega ie veselili, ker ta turška nesnaga ne spada v Evropo.
Izvirni dopisi.
Z Dunaja, 21. aprila. (Hrup v državnem zboru.) Razburjenost liberalcev v državnem zboru je včeraj prikipela do vrhunca. Razpravljale bo se resolucije, ki jih je odbor nasvetoval pri proračuuu ministerstva za bo-gočastje. Ena izmed njih, ki zadeva Linškemu škofu ugrabljeni grajščini Garsten in Gleink, je liberalce poBebno hudo v oči zbadala in napenjali so Be na vso moč, da bi se, ti dve grajščini ne dali škofu nazaj, kakor resolucija nasvetuje. Poslanec Lienbacher je pa izvrstno dokazal pravico škofa do omenjenih grajščin, in je dosegel, da je bila nasvetovana resolucija b 159 glasovi proti 130 sprejeta. Proti njej je glasoval tudi poslanec Posselt, prior bo.sopetih avguštincev, ki se trdovratno drži levičarjev. Mož ni pomislil, da se po načelih poslanca Rusa, ki je zagovarjal konfisciranje in ugrabljenje posestev, prav lahko zgodi, da bode „v pomnoženje verskega zaklada" ugrabljen tudi njegov samostan in da toraj sam sebe po glavi bije, ko glasuje za taka načela.
Največi hrup pa je nastal med govorom poslanca kneza Lobkovica, ki je obravnaval razmere verskega zaklada. Pri tej priliki je knez omenil stranke, ki je imela komaj dva glasova večine, in si je tudi to pridobila le s tem, da je pravico z nogami teptala. Liberalci so te besede obrnili na prejšnjo vtčiuo državnega zbora, in so planili na kviško ter začeli kričati, da mora predsednik govornika posvariti, ker bodo sicer zbornico zapustili. Desnica se je za kneza potegnila, levica je ropotala in hrup je bil prav silen. Predsednik grof Coro-uini je z zvoncem skušal pomiriti razburjene duhove ter je, ko se je šunder polegel, rekel, da po njegovem mnenji govornik ni mislil žaliti zbornice, Bicer bi ga bil gotovo posvaril. Knez Lobkovic je odgovoril, da bude vsako posvarilo sprejel s tisto spoštljivostjo, ktero predsedniku tako imenitnega zbora dolžuje, da ga pa zdaj ni zaslužil, ker ni imel pred očmi tedanjega državnega zbora.
R-ič je lev čirje tako razburila, da so šli skoraj vsi ua mostovže, kjer so se zlasti hu-dovali nad predsednikom, češ, da je strankarsk in da preveč odjenjuje desnici.
Za danes so se bili neki dogovorili, da ga h'čejo zarad tega v zbornici prileti, pa tudi desničarji so se podali precej v začetku prav obilno v zbornico, da bi bili zabranili nakane levičarjev. Pa čez noč so se bili pomirili in obravnava se je vršila brez posebnega dogodka. Pričel jo je minister Konrad, ki je v svojem govoru zlasti povdarjal, da je treba glede šolstva ozir jemati na želje ljudstva , da po njegovem mnenji ni prav, ako se krščanski nauk v višjib šolah ne uči, ako se brezverni učitelji nastavljajo itd. itd. Govor je bil na desnici s pohvalo sprejet. Potem se je pričela obravnava o višjih šolah ali vseučiliščih. Govorili so grof VVurmbrand, profesor Tilšer, ki je pa v svojem govoru preveč in po nepotrebnem govoril o IIusu, o puntarjih, o splošni vojski itd., profesor Suess pa Tonner. Potem je bila obravnava sklenjena iu govoril je kot glavni govor-uik za proračun profesor Dunajevski, za njim pa posebni poročevalec J i r e č e k. Pri glasovanji so bili predlogi gledč stroškov za vseučilišča sprejeti, potem pa seja ob 4. uri sklenjena. Resolucija pride na vrBto jutri in borba 'bo zarad praške univerze gotovo jako živahna«
V LJubljani 22. apr. Dr. A. J. Nekoliko opazek k sportčdu „Slov. Naroda" o občnem zboru Blovcnske Matice). „Slovenski Narod" je v nedeljo poročal o Mat čuem zboru. Poročilo je euostransko. Povdarja le one govore, kteri mat:čao delovanje popolnoma obsojajo; zagovore pa ali zamolči, ali presuče in skrajša. To je napačno, krivično. Resnicoljubje zahteva, da se dogodki naslikajo, kakor so se vršili. Ne bom poročila popolnoma popravljal, le nekoliko opazek naj podam zoper ostro pri-tcžbo, da Mat ea koraka vedno bolj nazaj in sicer 1. knj ževno, 2. gospodarstveno.
1. „Narod" od besede do besede priobči govor g. dr. Tavčarja iz Kranja, ki obsoja Matično književno delovanje.
G. dr. Tavčar pravi: „Kdor je dosedanje delovanje „Matice" opazoval, mora si reči, da „Matica" od svojega pričetka do sedaj ni storila nikacega napredka. Pač pa je videti, da korakamo vedno bolj nazsj. Vsako leto se skr-čujejo družbine knjige, in letos smo uže tako daleč prišli, da ste nam podali poleg „Letopisa" dve revni brošurici".
To je veliko prehuda otožba Matičnega odbora. Napredek si moremo misliti dvojin: da raste število knjig in se nam prinaša t v a-rina zmiraj bolj primerna Matičnim namenom, ter naš;m potrebam. Število knjig je odvisno od Mat čnega porabljivega premoženja. Kolikor je odbor po pravilih smel porabiti premoženja , porabil ga je — toraj več knjig ni mogel izdati. Naj g. dr. Tavčar oskrbi pisatelje, papir, tisk in drugo, vse zastonj, potem se bo število knjig pomnožilo. „Mat ca" je izdala zraven omenjenega „letopisa in dveh revnih brošuric" tudi b pohvalo sprejeto „terminologijo", ktero govirnik popolnoma zamolči —zakaj?.. Izdane kuijge so gotovo več kakor 2 gld. vredne.
A poglejmo t v a r i n o. Ako je tvarina slaba, krivda zadene slovenske pisatelje. Ktero pravilo naklada odbornikom dolžnost, da morajo sami knjige pisati? Pač pa vabi „Matica" vBe rodoljube, naj ji pošljejo dobrega gradiva, da ga presodi in ponatisne. Napredek toraj odvisi od domoljubne požrtovalnosti odličn h pisateljev naših. In res so prišli spisi iz peres pri-poznanih rodoljubov, beremo sledeča imena: Radies, F. Ilubad, A. Zupančič, Vodušek, Erjavec, Navratil, Cigale i. dr. Le preberite spise v letop su, terminologijo in germaustvo, pa bote gotovo Svojo absolutno obsodbo močuo omejili, če ne popolnoma preklicali. Zdrava kritika je zmiraj dovoljena, pa tudi res poduč-ljiva in zaželena, „sed qui uimis probat, nihil probat.1.
Nadalje se huduje g. dr. Tavčar, da je na gimaazijalne knjige sedanje vodstvo „Matice", kakor je videti, malo ne popolnoma pozabilo. Nekedaj je tu pa tam pod Matično firmo še priromala kaka učna knjiga iz Blaz-nikove tiskarne. A sedaj pa ne prileze na dan prav ničesar več."
Čudno se mi dozdeva, da si je g. dr. Tavčar drznil ta stavek izgovoriti, ko je vendar slišal govor dr. Bleiweisa in poročilo tajnikovo. Gosp. dr. Bleiweia je povdarjal ravno potrebo, da mora slovenska Matica posebno za šolske knjige skrbeti, s tem delovanjem naj Be ona ponaša. Kazal je na terminologijo, govoril o novi izdaji prirodopisja. Tajnik je naznanil logiko in dušeslovje za gimnazijo , ktero se bode izdalo, omenjal je spisa „oko in vid1' slovenske slovnice, zgodovine francoske revolucije, ki je tudi vsaj v nekoliki zvezi s šolo V letopisu str. 234 berem, da gosp. prof. Je-Benko spiauje „zgodovino starega veka" za višo
gimnazijo, da sicer Matica za sedaj ne more sprejeti lepe knjige v natis , a da naj bi ta odlok pisatelja ne odvrnil, pripravljati rokopis naslednjih dveh vekov, dovrševati že pričete zgodovine za n že Brednje šole etc. — Iz tega ae lahko razvidi, da Matica hoče o vgodni priliki te in enake šolske knjige izdati. Ker je g. dr. Tavčar dotične govore slišal in imel letopis v rokah, kako je vendar mogel javno tako govoriti ? In zakaj „Slov. Narod" g. dr. Ble.weisovega pr.četnega govora še nc omenja ue? zakaj iz njegovega zagovora ravno dotično obrambo izpusti? zakaj tajnikovega poročila obširneje ne posname? To ni pošteno I (Konec prih.)
Ie Ii|ulll,jaiic 22. aprila. V zadnjem ,Slovencu" našteva uek dopisnik uzroke , zakaj da smo pri zadnjih volitvah propadli. On pravi, da je bilo pri malo agitacije, zlasti v prvem razredu. Temu pa ni tako. Agitacije že skoraj ne more več b;ti; pa krivo je to, da bo Dekteri volilci šolobarde, da se jih dobra in na srce govorjena beseda nič ne prime, ker le na svoj dobiček gledajo. Po necega volilca so dvakrat šli z izvoščikom na živinski somenj, pa ga ni bilo stran za Bpraviti; tudi druge so po dva- in po trikrat iskali. Celo domačini, in ki od samih domačih ljudi živ c, kakor trgovec J. v Krakovem , niso hoteli ua noben način k volitvi. Trgov*c T. na starem trgu, ki večinoma od dolenjskih kmetov ž.vi. je celo zoper nas delal. Tu se pač vresn čuje hrvaški pregovor: „Ne boji se svaka šuša (koza brez rogov) Boga, abatine!" To se pravi: kdor ima tako kosmato vest, da se ga poštena beseda ne prime, s takim je treba drugače postopati, tako da bo čutil! Takemu človeku z lepa prigovarjati, je ravno toliko, ko gluhemu historije praviti. Zakaj se enkrat ne izvrši, o čemur smo Be že večkrat pogovarjali, da bi namreč nemškutarje izstradali s tem , da bi pri njih nič ue kupovali? Jaz ne kupim ničesa pri nemškutarju, in naj bi bil vsak tako mož beseda, potem bodo kmalo na suhem.
Čudno je to, da jim kmečki denar vendar diši, ko vendar tako zaničujejo kmeta in nje gov Blovenski jezik. Kmetu sicer pravijo: „Mi smo Kranjci"; toda doma pri svoji rodbini le nemški govoič; ko bi bili res Kranjci, bi mo rali kranjtki govoriti.
Nekaj je pa tudi to krivo, ker se nekteri še zm rom vsacega nemškega vandrovca boje; če slišijo le nemški govoriti, vpade jim srce. Takim tiči še stari h apčevski strah v kosteh Največ je pa kriv volilni red. Kakih 50 vojaških peuzijonistov, ki v Ljubljani nobenih davkov ne plačujejo, ker pod Gradec spadajo, voli v Ljubljani, iu s.cer razun njih par vsi nem škutarske kandidate. Ti naj bi se tukaj zbrisali in v Gradcu zapisali med volilce, ker tje spadajo in od tam denar dobivajo. Nasprotno pa naj bi se vpisali med volilce vsi duhovniki brez razlečka, naj bodo vpokojeni župniki, ali pa kateheti in kaplani. Ti so domačini, delajo koristno v duševnem pastirstvu , in se gotovo več zanimajo za mestne zadeve , ko kak tuji penzijonist, ki le za to v Ljubljani živi, ker je nekaj boljši kup hrana in stanovanje, ko po drugih mestih. Tudi mali obrtniki bi se smeli med občinske volilce sprejeti , saj tem je tudi veliko ležeče na tem, kako se v mestu gospodari, saj oni čutijo vsako naredbo inagi strata, kakor veči obrtniki.
Zadnjič je bil članek v „Slovencu", ki obžaluje, zakaj se ljubljanski duhovniki tako malo brigajo za politiko. To je res. K volilnim shodom nobenega ni, čeravno so vsi povabljeni, kar je volilcev. Ko bi jih več k shcdn
prišlo in bi Be debate udeležili, bi se gotovo kteri za kandidata postavil. Pri taki apatiji pa si morajo volilci misliti, da bi jim to nemara še prav ne bilo. In vendar bi bilo treba, da bi med mestnimi odborniki vsaj en duhovnik Bedel, to bi se na vsak način Bpodobilo; pa pridejo tudi reči na vrsto, o kterih bo le duhovnik najboljši odgovoriti znal. Narodna stranka bi bila duhovnikov gotovo vesela, ko bi se volilnih shodov vdeleževali in tudi o političnih rečeh svojo rekli, pa oni se sami izključujejo. In to ni prav; kajti dan danes so vBa vprašanja z verskimi zadevami v zvezi, ker hočejo brezverci povsodi vodo na svoj ma-n obračati; zato je dolžnost dušnih pastirjev, Ia se tudi v politične in občinske zbore vrinejo in tam napade na vero in cerkev odbijajo, ter nravnosti škodljivim nasvetom nasprotujejo. Tako so po Tirolskem, Bavarskem, Solnogra-škem, Gorenje-AvBtrijskem, in tudi po drugih deželah katoliški duhovniki ob enem tudi politični voditelji naroda, ter se v zborih krepko ustavljajo liberalcem.
Tudi kot narodnjaki bi se morali ljubljanski duhovniki več brigati za politiko, Baj so svobodni državljani, kakor drugi ljudje. Nerazumno je toraj, zakaj Be ljubljanska duhov-šč na tako pasivno drži v političnih stvareh, in tako neposredno uemškutariji potuho daje.
Domače novice.
V Ljubljani, 24. aprila.
(Tota) je pobila v nedeljo po Igu in po ljubljanskem mahu prvo zelenje. Posebno veke škode menda ni, pa zgodaj nas je začela obiskovati, zgodaj!
(Ogenj). Včeraj opoldne se je vnel dimnik trnovske koBarne, pa ogenj je bil kmalo zadušen.
(Ljubljanska peticija) za slovenske šole, ki je šla v sredo zvečer z nagličem na Dunaj do državnega zbora, šteje 450 podpisov od samih volilcev. Gotovo lepo število, če se pomisli, da so Be ti podpisi nabrali v dveh dneh.
Razne reči.
— Vabilo k veselici, ktero napravi Kro-oinsko kamnogoriška „Čitalnica" v Kropi dne 25. aprila 1880. Spored. 1. ,,Trije nosovi" šaljiv trospev a smehom za sopran, tenor, bas in glasovir. 2. „Bob iz Kranja" vesela igra s petjem. 3. Petje: a. Mladini, b. Bubanj, c. Naša zastava, d. Žežulinka, e. Cvetka, f. Škerjanec (mešan zbor) g. Šablenka. (dvospev.) 4. Tom-bula. 5. Ples. Vstopnina za ude prosto, za neude 10 kr. začetek ob 7. uri zvečer.
Odbor.
Poročilo
likvidacijskega odbora v tretjem občnem izrednem zboru gg. delničarjev banke „Slovenije" 20 aprila 1880
V občnem zboru delničarjev banke „Slovenije" 3. avg. 187G je bilo sklenjeno, naj banka „Slovenija" likvidira t. j. vse svoje tir-latve in dolgove poravna ter potem preneha.
Bankinega imetja se je takrat ra-čunilo (brez doplače še dolžnega kapitala delničarjev, ki je še znašal 210.330 gld.) na 121.561 gld. 86 kr.; nasprotnega dolga za požarne škode, zavarovanja na življenje je bilo 13.855 gold. 13 kr., toraj ostalega imetja 7700 gld. 73 kr. Naj bi bil račun v dejanskem življenji tako gladek, kakor s številkami na papirji bi druge doplače treba ne bilo ali vsaj bi bila zadostovala prav mala. Ali proračun
in dejanska izpeljava ste dve reči, ki si mnogokrat niste veliko podobni. Prepričali Be bomo tega b sledečega:
1.	Cena nepremakl. imetja t. j. hiSe v gledaliških ulicah h. št. 24 in hiše zunaj na polji pod kolodvorom h. št. IGO je bila 52.000 gld. po tadajšnjem računskem izkazu. Po dovoljenji in naročilu občnega zbora 28. sept. 1876 si je likvidacijski odbor prizadeval hiši, kolikor mogoče, dobro prodati. Zato je hiši ponujal kupcem v domačem dogovoru; javno po časopisih je vabil tudi na očitno dražbo ; pa ali ni bilo ugodne ponudbe, ali bil je kak drugi pomislik in zadržek, o kratkem hiši niste šli za višjo ceno, kakor za 34.000 gold. in sicer za 6000 gld.una na polji, za 28.000 gld. ta v meBtu; tedaj v tem oddelku zgube 18.000 gld. Ker se je za izbrisauje vknjiženega dolga tudi nekaj potrosilo, se je zguba še bolj zvikšala.
2.	ltačun premakljivega imetja, t. j. hišnega in druzega potrebnega orodja je po tedanjem izkazu znašal 3000 gld, vrglo pa je, ker po dražbi prodano, 1619 gold. 67 '/a kr. tedaj zgube 1380 gld. 32'/« kr.
3.	Pri neplačanih menjicah je bilo zgube 900 gld.
4.	Imetja nasprotnega zavarovanja pri raznih bankah je bilo po izkazu I. 1876 13 000 gld. Po mnogem prizadevanji na pr. potovanji v Beč, v Turin itd. se je komaj polovica tega dobilo; tedaj zgube 6500 gld.
V proračunu dolga „agentov" je bila zguba za 15.000 gld. prenizko stavljena!, tedaj zmota za odbor (likvid.) jako občutljiva.
Ta kratek pregled kaže, da je likvidacijski odbor v reBnici 41.780 gold. 32'/2 kr. manj prejel, kakor je proračun obetal, ter Be je prejeti nadejal.
Nasproti se v proračunskem izkazu 1. 1876 navedeni dolgovi niso ne le nič zmanjšali, ampak celo zvikšali, na pr. za 2063 gold. 92 v nasprotnem družbenem zavarovanji, za 3000 gold. po opravičenem zahtevanji čeških bank; nekoliko po pozneje nastalih požarnih škodah. Bati se je, da bode treba c. kr. davkarskemu eraru 3883 gld 91 kr. za kolekovanje plačati, kar v proračunu tudi ni bilo; sicer se čas za pritožbo ni zamudil, ali vendar je treba misliti na denarne pomočke, ako, pritožba likvidacijskega odbora ne bode zaželjenega vspeba imela.
Vrh vsega tega je banko „Slovenijo" še nesreča zadela, da je nenadoma zgubila pravdo o požarni škodi s 42G0 gld. na Ogerskem, dasiravno je bil vlastnik zarad požiganja obdol-žen in zaprt in daBiravno tožba konečno še ni določena, ker se je likvidacijski odbor zoper prvo obsojenje na višjo sodnijo v Pest z ugovorom obrnil, a vendar se je tirjalo , da naj Be svota za varstvo Salomona Bergerja pri sodniji vloži. Ker likvidacijski odbor tega nekaj ni mogel, nekaj storiti ni hotel, je višja nadsodnija v Gradcu banko „Slovenijo" dejala v prepoved daljnega delovanja t. j. izrekla je čez njo navadni trgovinsko- sodnijski konkurs. Na pritožbo likvidacijskega odbora je naj višja sodnija na Dunaji konkurs sicer preklicala, ali banka je imela zarad tega neopravičenega pri-merljeja mnogo škode, ktere ji najbrž ne bode nikdo povrnil.
Ta primerljej se je v občinstvu jako različno preBojeval. Od ene stranke se je odlok najvišje dunajske sodnije zmatral kot dokaz pravičnosti v najviših krogih avstrijskega sod stva ter na korist delničarjev; od druge strauke se je pa obžalovalo, da je bil konkurs ovržen ter to zmatralo kot nesrečo za delničarje. Da je to popolno napačna misel, izvedenci dobro
vedo. Naj bi bil konkurs na Dunaji potrjen, plačali bi bili delničarji gotovo polni znesek Bvojih delnic t. j. še po 60 gld. na delnico. Zraven tvarinske škode na denarjih bi bilo pa lahko mogoče, še mnogo druzih sitnosti in nasledkov, na ktere marsikdo ne misli.
Sploh moramo tu omeniti, da je žalibog že več časa navada, ne le pri naših političnih nasprotnikih (od kterih se ne moremo boljšega nadejati), ampak tudi v mnogo narodnih krogih likvidacijski odbor za vso nesrečo, ktera je delničarje zadela, odgovoren delati ter mu kmalo naravnost, kmalo prikrito, vedno pa raz žaljivo očitati, da on konec likvidacije nalašč zadržuje, le da se bolj masti ter da bode tako dolgo likvidiral, dokler ne bodo nesrečni delničarji do zadnjega vinarja vplačali. Mnogokrat so pa taki delničarji najbolj zabavljali, kterim Be nobena pot napačna ni zdela, da bi nas le za doplačo vkanili ter tudi res do zadnje sile niso svoje Bvote doplačali, ali pa celo še do zdaj ne.	(Konec prih.)
Telegram „Slovenca."
Z Dunaja, 23. aprila. VoŠnjakova resolucija sprejeta s 158 glasovi proti 128. Izvrstno za njo govorila poslanca Schneid in Klun. Proti nji DuhaČ in Foregger. Jutri govori Vohijak opreparanclijah. Slovenski poslanci so včeraj Winklerju napravili banket.
Tržne cene v Ljubljani.
Pšenica hektoliter 10 gld. 72 kr.; — rež 2 gld. 99 kr.; — ječineu 5 gld. 51 kr.; — oveB 3 gld. 57 kr.; — ajda 5 gl 39 kr.; — proso 5 gl. 39 kr.; — koruza 7 gld. — kr.; — krompir 100 kilogramov 3 gld. 78 kr.; — fižol hektoliter 9 gld. — kr. ; — masla kilo gram 80 kr.; — mast 70 kr.; — špeh frišen 56 kr.; špeh povojen 60 kr.; jajce po 1 % kr. mleka liter 8 kr.; — govedine kilogram 54 kr.; — teletnine 48 kr. ; — svinjsko meso 60 kr. — Sena 100 kilogramov 1 gld. 87 kr slama 1 gld. 78 kr. 100 kil; drva trde 7 gld. mehke 5 gld.
Eksekutivne dražbe.
27.	aprila. Anton Frank (1) iz Bitinja (477) v Bistrici; Andrej Volšt iz dolenjih Vodal (1430) v Mokronogu.
28.	aprila. Jakob Kokoviza (1) iz Konjskega Rebra (786) v Litiji; Josip Mikolič (1) iz Preske (400) v Litiji; Anton Pregelj (1) iz Ustja (1735) v Litiji; Jože Cerar (1) v Litiji (1712); Janez Arh (1) iz Ponikev (707) v Krškem ; Janez Skoda (3) iz male Račne (3000) v Ljubljani; Jože Ko-privnik (1) iz Velike vasi (1578) v Krškem ; Jernej Fabijančič (1) iz Velikega Mraževega (723) v Krškem; Jože Pahle (1) iz Arta (110) v Krškem; Matija Seljak (1) iz Zavratca (2025) v Krškem,
29.	aprila. Anton Kanobel (3) iz Bukovja, v Postojni.
Naznanilo.
Po sklepu likvidicijskega odbora se ima 3. v občnemu zboru delničarjev 20. t. m. enoglasno Bklenjeno doplačilo 24 gld. na vsako delnico v dveh obrokib, in sicer prvi najdalje do konca maja, «lrugi dokonča avgusta 1SNO pri bankni kasi doplačati.
Po preteku teh obrokov se bodo zamudne obresti priračunile.
Likvidacijski odbor prve občne banke „Slovenije" v likvidaciji.
V Ljubljani 22. aprila 1880.
V katoliški bu k vam i
stolni trg Iii«, štev. 0 se dobivajo za mesec maj Bledeče priporočila
vredne knjige : Belce, Monat Mariae 40 kr. Gemminger, Marien-Blumen 72 kr.
Goebel, Marienleben in den Geheimnissen des
hl. Rosenkranzes i fl. 20 kr. Martin Dr. Konrad, Die Schönheiten des Herzens Mariae 90 kr. Vidmar, Die sieben Worte der seligsten Jungfrau Mariae 80 kr. Šmarnice za leto 1877. Na svitlo dal dr. j. Sterben c. Vezane 1 gl. 30 kr.
Devetdnevnica ali premišljevanje k Mariji Devici za majnik. Vezane B5 kr. Šmarnice Marije Device. Peti letnik. Spisal L. J e r a n. Brosch. 40 kr., Vezano od 55 kr. do 1 gl. 15 kr.
Šmarnice naše ljube Gospe presvetega Serca.
Spisal Janez V o 1 Ci č 50 kr. Nen erschienene Ilftclier:
Decliamps, Card. Erzbischof v. Melieln, Predigten über die Gnadenvorziige Mariens
2 fl. 70 kr.
Wenninger, Mai-Monat oder der Gnadenort uns. lieb. Frau von Lourdes l fl. 80 kr. Pinart, Die göttliche Liebe i fl. 44 kr. Stöckl, Das Christenthum und die grossen Fragen der Gegenwart, iL Band 2 fl.
10 kr.
Segur, Die Hölle. Giebt es eine? was ist sie? wie entgeht man ihr? 36 kr.
Feval Paul Die Jesuiten, »US dem Französischen 2 fl. 40 kr.
Laicus, Philipp, Die Rose vom Wettereisen.
Historischer Itoman 2 fl. 40 kr.
Krieg Dr., Monotheismus der Offenbarung und
Haidenthum 3 fl. 60 kr. Emmerich Katharina, Das Leben Unseres Herrn und Heilandes Jesu Christi, Iii. Auflage, Auszug 2 fl. 40 kr. Oesterreichische Monatschrift für Gesellschaftswissenschaft und Volkswirtschaft,
AbonnementBpreis vierteljährig 1 fl. 50 kr. Ilavuokar smo iz ti.-karne dobili že po „Danici" naznanjene prelepe spomin-ke podobice za prvo sv. obhajilo in sicer v vtč obliki po 7 kr., v manjši pa po 6 kr.

Ure
za stolpe in gradove
izdelujem že od leta 1842 po najnovejših iznajdbah, ne vlite, ampak z roko izdelane, proti polni garunciji in po uajuižih cenah.
Janez M. Pogačnik.
(13)	Podnart, Kropa, Gorenjsko.
Popravljam tudi !>t»rc ure na stolpih jemljem plačo tudi v obrokih, in cenik pošiljam vsakemu brezplačno.

ifc^T' Wilhclmov rimski, skušciii in pravi
flašter
zoper
rane, opeklino
in
ozeblino.
Ta flašter je od cesarja potrjen. Posebno dober je ta flašter pri globokih in razpetih ranah, pri bul«Ii in bezgavkah, pri zastarani!) in odprtih bulah na nogah, pri skelei-ih izpustili. pri črvu v prstu, pri bolnih in vnetih prsih, pri opeklinah, otiskah in ozehll-nah, pri kurjih očesih, če Iz nog leče itd.
Kna škatljica velja 40 kr. Poilljsm zmirom po dve škatlji za 1 gl. z zavitkom vred.
Ta flajšter izdelujem le jaz	(12)
Franc ^Vlllielm,
lekar v Neunkirclien pri Dunaju.
Na prodaj pa ga ima tudi
Peter l.asnik v Ljubljaui.


Izdajatelj in odgovorni urednik Filip lliltlei'lap.
J. Blaznikovi nasledniki v Ljubljani.