Stav. 58.
Trst, v torek 27. februvarja 1912
Tečaj XXXVI
IZHAJA VSAK DAN
tudi ob nedeljah In praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. Posamične štev. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih tobakarnah v Trstu in okolici, Gorici, Kranja, Št. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Dornbergu itd. Zastarele Štev. po 5 nvč. (10 stot.) OGLASI 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v Sirokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po S at. mm. osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 20 st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka nadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4> stot. beseda, najmanj pa 40 atol. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave .Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Plačljivo In toiljivo v Trstu.
SPIN0ST
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
„V edinosti j« moč I*
NAROČNINA ZNAŠA
za celo leto 24 K, pol leta 12 K. J mesece 6 K ; na na-
ročbe brez doposlane naročnine, se uprira ne ozira. luvoBiDt n» nedeljsko Izdanje ..EDINOSTI" »tane:
oelo leto Kron S'30, ta pol lete Ki on 2 60. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo Hšt.i. Nelranko-
vana pisma «e ne sprejemajo In rokopisi se na vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na npravo lista.
UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Galattl 20 (Narodni do«). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastoik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna .Edinost", vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica
Giorgio Galatti Štev. 20. PoStno-hranllnllnl ra?un Itev. 841-652. TELFFOn IL 11-57
BRZOJfll/NE UE5TI.
Reševanje ogrske krize.
BUDIMPEŠTA 26. (Izv.) Ministrski predsednik grof Khuen-Hedervary je danes kocferlral tudi s pristaši Justhove stranke in se upa, da tudi stranka v kratkem odstopi od obstrukcije. Mnogo se Je opažalo, da je ministrski predsednik v današnji seji ogrskega državnega zbora pozval opozicijo, da naj zahteva od vlade gotove garancije za izvedbo svojih zahtev, in da je poudarjal, da bo vlada tudi ugodila tem zahtevam.
Madjarski denar na Hrvatskem.
ZAGREB 26. (Izv.) Včeraj se je ustanovila tu „Prva hrvatska kreditna banka**, madžarsko denarno podjetje, s 3 milijoni ustanovne glavnice. Predsednik nove banke je bivši hrvatski ban grof PejaČević in v upravnem odboru je tudi bivši ban baron Rauch.
Izpremembe v skupnem finančnem ministrstvu.
DUNAJ 26. (Izv.) Skupni finančni minister vit. Bilinski odpotuje prihodnji teden v Budimpešto, kjer bo konferiral z ogrskimi ministri. Kakor se zatrjuje v političnih krogih, je dobil novi skupni finančni minister ukaz od najvišjega mesta, da napravi enkrat red v bosenski upravi. Posledica tega bo, da odide v kratkem več dosedanjih višjih urad-■isov v skupnem finančnem ministrstvu tja, kamor so zaslužili že zdavnaj. Prvi sekcijskl načelnik v skupnem finančnem ministrstvu, Horovvitz je že podal svojo demisijo.
Glavna skupščina „Političnega društva" za Hrvate in Slovence v Istri.
O PATIJ A-VOLOSKO 26. Glavna skupščina, ki se je vršila danes ob veliki udeležbi naroda, osobito s Kastavščine in ob prisotnosti skoro vseh prvakov istrskih, je bila zelo živahna. Predsedoval je predsednik državni in deželni poslanec prof. Mandić. Poročili tajnika in blagajnika sta bili sprejeti brez prigovora. Ob točkah spremembe pravil in določitve sedeža društva je prišlo do ostre debate v katero je posegel tudi od-stopivšl poslanec dr. Červar, čegar izvajanja in napadi so izzvali hrupno reakcijo. Sedež društva ostane v Pazinu. — Nadaljno poročilo sledi.
Protimadjarske demonstracije v Mostarju.
SARAJEVO 26. V Mostaru so včeraj in predvčeraj hrvatski meščani priredili protimadjarske demonstracije. Policija in vojaštvo sta vzpostavila mir, ne da bi bilo prišlo pri tem do spopadov.
"j- Veliki vojvoda luksenburški Viljem.
LUKSEMBURG 26. Sinoči je umrl veliki vojvoda Viljem. (Pokojnik je bil rojen dne 1852. v Biebrichu kakor nasavski princ in je sledil svojemu očetu, velikemu vojvodi Adolfu, dne 17. novembra 1905. Iz zakona s portugalsko infantinjo Marijo Ano, ki od dne 18. novembra 1908 vodi regentstvo v veliki vojvodini Luksenburški, je zapustil 6 hčer. Velika vojvodinja-naslednica Marija je bila rojena dne 14. junija 1894.
LUKSEMBURG 26. Uradni list je obelodanil proglas, da je velika vojvodinja Marija Adelaida prevzela vlado.— Ti uplo prepeljejo
PODLISTEK
Vitez i3L Rdeče biše.
(Le chevalier de Maison Rouge.)	27
Roman iz Časov francoske revolucije. — Spisal Aleksander Dumas star.
„Oh, oh i" je upila uboga mati, „moja krivda! Kaj praviš? Ničesar se ni zgodilo, zato sem jaz porok. Oh, če bi bila vedela, da se pripeti kaj, drago bi bila poplačala Antoinetta!"
Vsa iz sebe je pomolila ženska kraljici pest pod nos.
„Ne grozi nikomur," je rekel Maurice; „temveč skušaj z dobrohotnostjo izpolniti našo zahtevo; ti si ženska, in Marija Antoinetta, ki je tudi mati, bo brezdvomno imela usmiljenje s teboj. Jutri bo tvoja hči aretirana in odvedena v ječo ... ako pridemo čemu na sled — ti veš, da vedno kaj raz-krijamo, ako hočemo — potem sta tvoja hči in njena tovarišica zgubljeni."
Tisonka, ki je z rastočim strahom poslušala Mnurica, je obrnila svoje zmedene oči h kraljici in vskliknila:
„Čuješ Antoinetta!... Mojo hčer!... Ti si jo ugonobila."
Zdelo se je, da se je tudi kraljica prestrašila, toda ne radi grožnje, ki je gorela
iz Berga v Luksemburg bržkone v četrtek, pozneje je položijo v rodbinsko grobnico v Weilburgu ob Lani.
Cesarjeva razpoložnina — črtana.
STRASSBURG 26. (Izv.) Proračunski odsek elzaškega deželnega zbora je črtal v proračunu postavko 100.000 mark, ki je bila postavljena v proračun kot razpoložnina nemškega cesarja, in je sklenil, da se ta svota porabi za zboljšanje plač poduradnikov.
Revolta kaznjencev.
KLATOV 26. (Izv.) Pri tukajšnjem sodišču so danes začeli revoltirati kaznjenci in so z noži napadli jetnišniške paznike. Šele na pomoč poklicani orožniki so napravili red v jetniŠnici.
Stavka stavbenih delavcev v Pragi.
PRAGA 26. (Izv.) Praški stavbeni delavci so včeraj odpovedali svojim delodajalcem kolektivne pogodbe in zahtevajo zboljšanje mezd. Če delodajalci ne ugode delavskim zahtevam, stopi vse praško stavbeno delavstvo v stavko.
Stavka angleških radarjev.
LONDON 26. (Izv.) Že več časa sem napovedana stavka angleških rudarjev je pričela danes. V glavnem angleškem pre-mogokopnem revirju v Derbyshiru so rudarji danes ustavili delo.
Ponesrečen roparski napad.
PRAGA 26. (Izv.) Neki bivši tukajšnji državni redar je danes ponoči napadel tu bivajočo ženo nekega ruskega tajnega svetnika in jo je hotel oropati. Odvzel ji je samo šest rublje v, a bil je takoj nato aretiran.
Skandalozna korupcija u pulskem mestnem gospodarstvu.
Mestni blagajnik in štirje uradniki aretirani.
PULA 26. (Izv.) Vsa Pula stoji danes pod vtisom senzacionalnih dogodkov, ki kar pobijajo drug drugega v naši mestni hiši. Včeraj razpust mestnega občinskega sveta, potem oni, vsaj za gotove dosedaj vsemogočne italijanske gospode silno mučni prizori na mestnem magistratu, ki so, hočeš, nočeš moraš oddajali svoje posle vladnemu komisarju, danes pa — aretacije.
Kakor stre!a z jasnega je danes dopoldne zadela naše italianissime vest, da se je mestni blagajnik „dr." Galante sam ovadil oblasti, da v mestni blagajni ni vse v redu. Pravijo, da primanjkuje v mestni blagajni tako nekako okrog 50.000 K. Vrlega blagajnika, ki je znan kot največji kamoristični zagriženec, so seveda pridržali.
Ali je spekla blagajnika Gaianteja vest, ali pa je uvidel, da je konec vse komedije, ovadil je še druge štiri mestne uradnike, ki so bili nato tudi aretirani. To so vsi štirje ljudje, ki so znani po svojem protislovan-skem fanatizmu, dasiravno se po njihovih žilah pretaka najpristnejša slovanska kri, so namreč ti-Ie: Descovich, Juch, Privilegio in Quarantotto.
Omenimo naj le Descovicha, Hrvata-Dalmatinca iz Šibenika, bivšega Sokola, ki pa je znan v Puli kot »capo mazziniano" in je celo okrajno glavarstvo svoj čas zahtevalo, da ga mora mestni urad odpustiti
v očeh jetniške čuvarice, temveč vsled obupa, ki se ji je čital na obrazu.
„Pridite gospa Tison," je dejala, „govoriti moram z Vami."
„Hola I Nič laskanja !" je vskliknil Mau-ricev tovariš, „grom in strela! Stojite še vedno pred oblastjo!"
„Pusti jo, občan Agrikola," mu je šepnil Maurice; „samo da izvemo resnico, vseeno je, kako!"
„Prav imaš, občan Maurice... toda..
„Stopiva za steklena vrata, občan Agrikola in ozriva se proč! Prepričan sem, da se v osebi, ki ji prizanesem, ne bova motila."
Kraljica je čula te besede in pogledala mladega moža s hvaležnimi očmi. Maurice se je brezskrbno okrenil in stopil na drugo stran steklenih vrat. Agrikola mu je sledil.
Kraljica se je takoj obrnila k gospe Tison, rekoč :
„Madama, Vaš obup mi trga srce; nočem Vas oropati Vašega otroka, to me preveč boli; toda pomislite: ako storim to, kar zahtevajo ti ljudje, bo Vaša hči menda tudi zgubljena."
„Moj Bog, za kaj vendar gre ?" je vprašala jetničarka boječe.
„Vaša hči je privedla s seboj neko prijateljico."
„Da, delavko, kakor je ona; radi vojakov ni hotela priti sama."
vsled njegovega hujskaštva in krlčaštva. Mož je bil par mesecev nato suspendiran, a kakor je videti so ga vendar zopet sfur-timašili v mestno službo, odkoder je bila sedaj njegova pot — v luknjo.
Aretacije so bile izvršene popolnoma nepričakovano, nihče se ni nadejal, da bodo prišle vse malverzacije tako hitro na dan. Prišla je potem v mestni urad sodna komisija s sodnim svetnikom PeriŠićem in sodnikom Muho, ki je zapečatila vse akte, nanašajoče se na mestno denarno poslovanje v letu 1808. Kakor rečeno, gre tu vsaj za sedaj, za primanjkljaj kakih 50.000 bon, toda najbrž bo ta svota še precej na-rastla.
Seveda pa Še ne bo s tem konec raznih odkritij. Z gotove strani se namreč zatrjuje, da oblasti nameravajo posvetiti prav posebno pozornost mestnemu stavbenemu uradu, kjer kraljuje z vsem absolutizmom neki regnikolo, takozvani inženir Borri. Stvar je pač že sama na sebi zelo čudna, da je v glavni avstrijski vojni luki duša mestnega stavbinskega urada regnikolo, Siciiijanec. Za stavbeni urad pa je prav posebno značilno to, da ga vodi človek, ta Borri, ki je sam priznal, da ni bil nikdar inženir, in da je poleg njega odločujoča prav taka kapa-citeteta, neki Ivancich, ki je tudi „inženir", samo da je baje študiral tehniko na ljudski šoli v Susaku poleg Lošinja.
Marsikaj se govori tudi o mestni hranilnici, potem o nekom, ki si je nabavil kočijo in par konj, ko je prišel do gotove časti, in Še marsikaj drugega. Kakor je torej videti, ne bo Še manjkalo senzacij tako kmalu, in pričakovati je, da v bližnjih dneh izgine še marsikdo v — preiskovalni zapor.
Razumljivo je, da vlada v Puli zaradi teh dogodkov velikansko razburjenje. Magi-stratna gospoda se sramote skriva pred občinstvom, in kakoršno je razpoloženje v ljudstvu, prav lahko se zgodi, da pride še do prizorov, kakoršnih še niso doživeli naši signori.	_______
Italijansko-turška vojna
V Beirutu je zopet mir.
CARIGRAD 26. Glasom došlih konzularnih brzojavk vlada v Bejrutu od včeraj popoten red. Tjakaj sta došla dva eskadro-na konjeništva. „Sabah" izjavlja, da je bil tekom nemirov provzročenih vsled obstreljevanja ranjen en Grk. Finančno minister-stvo odpošlje danes v sirski, bejrutski in alepski vilajet denar potreben za vkrcavanje Italijanov. „Jeni Gazeta" poroča, da je mi-nisterski svet sklenil izgnati Italijane iz si-rijskega, bejrutskega in alepskega vilajeta, ker pravijo brzojavke treh valijev, da se je bati hudih izredov, ako se ne izžene Italijanov.
Francija in Anglija od pošljete vojni ladij! v Bejrut.
TOULON 26. Odredjeno je, da odpluje v Levanto en križar, da, ako potrebno, ščiti francoske interese.
PARIZ 26. V pristanišču Suda usidrani francoski križar „Admiral Charner* odpluje v kratkem v Bejrut.
TOULON 26. Oklopnjača „Edgar Au-net", je prejela povelje, naj bo pripravljena, da odpluje na Kreto, kjer nadomesti križarja „Admiral Charner".
„Ta prijateljica je izročila Vaši hčeri listek. Vaša hči ga je spustila iz rok na tla, Marija ga je pobrala. Je sicer to popolnoma brezpomemben papir, toda zlobneži najdejo tudi v tem neki smisel. Ali Vam ni uradnik rekel, da najdejo vedno kaj, ako — le hočejo ?"
„In potem ?"
„Dobro, vidite: Vi zahtevate, da vrnem ta papirček. Ali hočete, da žrtvujem prijatelja, ne da bi s tem koristila Vaši hčeri?"
„Napravite, kar so Vam rekli !" je kričala ženska, „storite, kar so Vam ukazali !"
„Toda pomislite", je dejala kraljica, „ta listek spravlja v nevarnost tudi Vašo hčer."
„Imeti hočem svojo hčer, vrnite listek Antoinetta", je kričala Tisonka in bila z nogami ob tla.
„Tu ga imate, madama."
Kraljica je izročila nesrečnici papirček; veselo ga je ta dvignila v zrak, vskiik-nivši:
„Pridite, pridite občani uradniki! Imam Že papir! Vzemite ga in vrnite mi mojega otroka."
„Vi žrtvujete naše prijatelje, sestra," je rekla princesa Elizabeta.
„Ne, sestra," je odvrnila kraljica žalostno, jaz žrtvujem samo sebe; ta papir ne more upropastiti nikogar."	(Dalje).
LONDON 26. Glasom nekega poročila I iz Malte je prejel križar Lancaster nalog, naj takoj z zapečatenim poveljem odpluje, ! kakor se sodi, v Bejrut.
MALTA 26. Oklopni križar „Lancaster" je odplul, da kakor zatrjujejo, ščuti angleške interese v Egejskem morju.
Nemiri v Tunisu.
PARIZ 26. (Izv.) V Tunisu je nastala včeraj revolta proti tamkaj bivajočim Italijanom. Eden Italijan je bil ubit, več pa je bilo ranjenih. Povod temu napadu so dale razne vesti, po katerih baje Italija vsaj na tihem deluje na to, da bi se v sedaj francoskih rokah se nahajajoči Tunis priključil italijanski „posesti" v Afriki.
Posledice obstreljevanja Bejruta.
CARIGRAD 26. Neka brzojavka bejrutskega valija pravi: Na obrežju so bilo poškodovano carinsko poslopje, postransko poslopje „Otomanske banke" in „Solunske banke" ter dve privatni poslopji. Veči del šrapnelov je padel izven mesta. Ko se je mudil vali v pristaniški prefekturi, da se posvetuje s prefektom o pozivu italijanskega kontreadmirala, so padale kroglje tako gosto da je vali ostal nepoškodovan le po čudežu. Mrtvih je nad 30, pali so kakor žrtve obstreljevanja le ljudje, ki so se nahajali na obrežju in del moštva topničarke „Aun-lltah" in torpedovke „Angora". V notranjem mestu ni bilo nikake škode. Zidovje obrežja je poškodovano. Uradno je ugotovljeno, da je bilo ranjenih 98 oseb.
CARIGRAD 26. Neka konzularna brzojavka potrjuje, da ni bil do sinoči ubit oziroma ranjen noben inozemec. Inozemci so izven nevarnosti. Brzojavni urad v Bejruttu so uredili tako daleč, da ga ne morejo doseči italijanske krogle.
CARIGRAD 26. (Izv.) Turška vlada je izdala ukaz turškemu vojnemu brodovju, ki se nahaja v Dardanelah, da naj bo pripravljeno na boj, za slučaj, da italijansko bro-dovje napade Dardanele. -
Še: Srbi in jugoslovansko vprašanje.
V	uvodniku nedeljskega izdanja smo izpregovorili mi na adreso bosanskih Srbov odkrito besedo, kakor nam jo je narekovalo naše umevanje jugoslovanskega vprašanja — skrb, da pride to vprašanje do rešitve, ki naj slovanskim plemenom na jugu, posebno tudi onim, ki žive v okvirju avstro-ogrske monarhije, donese zasigurano bodočnost. Temeljna ideja našim izvajanjem je bila, da se jugoslovanska plemena morajo odreči vsem utopijam in stremiti za dosegljivimi cilji, za dosego jedinstva v obliki, ki se da realizirati. V to svrho se morajo odreči separatističnim težnjam in zasnovati svojo politiko v smislu uverjenja, da le z enotnim nastopanjem morejo doseči skupni cilj, tisto naredno jedinstvo, ki bo v zaščito bodočnosti vseh. Zato smo izrekli svoje iskreno obžalovanje na tem, da se Srbi v deželnem zboru bosanskem niso pridružili protestu radi dogodkov na Hrvatskem in da so s svojo posebno izjavo celo nastopili proti protestu.
V	veliko zadoščenje nam je, da sta skoro v isti hip dve važni glasili na Hrvatskem — eno hrvatsko in eno srbsko — nastopili z izjavami, ki so z našimi v popolnem soglasju.
Mi smo opozarjali Srbe, da danes ne velja več argument — hrvatske mržnje proti Hrvatom, ko si ideja hrvatsko-srbskega jedinstva zmagoslavno krči poti v hrvatskem narodu. Kakor mi, naglaša tudi „Hrvatski Pokret" — glavno glasilo hrvatsko-srbske koalicije —. da teorije tiste hrvatske stranke, ki programatično ne priznava Srbov, izginjajo vedno bolj, da se nekdaj tako navskrižni si stališči — hrvatsko in srbsko — zbližujeta vedno bolj in se že jasno kažejo konture enega stališča in ene ideje. Tudi hrvatski pravaši začenjajo uvidevati, da se ne da]a več vzdržavati teorija nepriznavanja imena gotove srbske večine v Bosni. Posebno opozarja „Pokret", da je misel na avtonomijo Bosne, ki izključuje združenje s Hrvatsko, le ostanek pogubnega separatizma. Dokler nas mogotci dele na sto strani, morejo tudi gospodariti nad nami. Rešitev vseh sporov je v misli narodnega ujedinjenja ob p o -polni jednakopravno sti vseh.
Tako srbski kakor hrvatski ekskluzivi-zem se umikata. Dokaz za to je tudi sodba „Srbobrana* — glasila onih Srbov, Id so sestaven del hrvatsko-srbske koalicije, torej velike večine Srbov v Banovini — o nesrečnem nastopu Srbov v bosanskem deželnem zboru v stvari protesta radi nasll-stev na Hrvatskem.
Izvajanja v „Srbobranu" so zares Ida-
slčen dokument. Pravi, da je bila bojazen Srbov radi trializma popolnoma neopravičena, ker protest Hrvatov v bosanskem deželnem zboru ni niti najmanje tangiral državnopravnega vprašanja. Povsem nepotrebno je bilo, da so Srbi naglašali svoje stališče avtonomije Bosne in Hercegovine. Srbski poslanci v bosanskem deželnem zboru so v veliki zmoti, če mislijo, da so se svojim demonstrativnim naglaŠanjem avtonomije Bosne in Hercegovine služili srbskim narodnim interesom. Čim so tudi oni priznali aneksijo, ne more biti v njihovem interesu, ako so Srbi v Bosni in Hrvatski ločeni za vedno, kakor da nimajo nikakih skupnih interesov in ciljev. Srbski poslanci v Bosni, ki se toliko razgrevajo proti trljali zmu, ne vidijo, kako ravno oni se svojim stališčem popolne avtonomije Bosne in Hercegovine propagirajo trializem, samo da ne bi bil to avstro-ogrsko-hrvatski, niti ne avstro-hrvatsko-srbski, ampak avstro-ogrsko-bosanski! To bi bila najnesrečneja oblika trializma. Kajti, Hrvatje in Srbi bi vendar mogli kakor narodna celota poprej doseči ravnopravnost z Avstrijo in Ogrsko, nego pa Bosna sama in le s svojo močjo.
Da Hrvatje teže po ujedinjenju hrvatskih dežel, je naravno. Čim je Bosni in Hercegovin usojeno, da ostaneta v okvirju monarhije, je želja Hrvatov naravna, da se Hrvatski pridružita tudi Bosna in Hercegovina. Izjava Srbov v bosanskem deželnem zboru napravlja utis, kakor da so hoteli dati Madjarom „flašter" na rane, ki jih jim pri-zadevljejo jednotni protesti vsega srbsko-hrvatskega juga radi madjarskega načina vladanja na Hrvatskem. Izgovor, da so nekateri hrvatski listi in krogi tolmačili demonstracije v Sarajevu triaiizmu v prilog ne velja, ker to so bile izjave In čini neodgovornih faktorjev, na katere se ne odgovarja z demonstrativnimi izjavami, kakoršnja je bila ona srbskih poslancev v bosanskem dež. zboru.
Ta izvajanja v „Srbobranu" izzvenevajo torej v isto misel, s katero smo mi zaključili nedeljski članek „Srbi in jugoslovansko vprašanje", — v resen opomin: Bratom Srbom v Bosni in Hercegovini bi bilo pač želeti nekoliko širšega političnega obzorja in umevanja duha časa!
Dnevne vesti.
Poset avstrijskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda v Petrogradu.
Med rusko in avstrijsko vlado se vrše pogajanja glede poseta avstrijskega prestolonaslednika nadvojvode Franca Ferdinanda v Petrogradu. Kakor se zatrjuje, pride avstrijski prestolonaslednik še tekom pomladi v rusko glavno mesto in bo imel ta poset po menenju političnih krogov veliko politično važnost.
Izobrazba domobranskega častništva.
Dosedanja domobranska kadetnica na Dunaja se v kratkem razpusti in se bo naraščaj za domobransko častnlštvo izobraževal odslej in infanterijskih kadetnicah. Za višjo častniško izobrazbo domobranskih Častnikov je cesar ustanovil posebno domobransko vojaško akademijo.
IZ HRVATSKE.
Demonstracije v Zagrebu.
Kakor že znano, je policija prepovedala shod, ki se je imel vršiti v nedeljo zvečer na Starčevićevem trgu. Vendar se je ob označeni uri začelo zbirati mnogo ljudstva, ki je napolnijo rečeni trg, zahtevajoč, naj se shod vrši. Na poziv redarstva se Je množica jela razhajali, burno vsklikajoč proti Čuvaju, proti Khuenu in proti madjarskemu režimu, radi česar so redarji z golimi sab-Ijhmi navalili na občinstvo. Množica se je obrnila proti Ilici, ali redarji so napravili kordon in zaprli dohod. Zastonj. Naval množice je bil tako silen, da je predrl kordon. Hkratu je bila Ilica polna demonstru-jočega občinstva. Padali so abcug-klici, množica je žvižgala in prepevala porogljive pesmi na račun bana. Potem se je vsa velika masa valila na trg pred vseučilišče, kjer je hotela obdržavati shod, vsled česar je redarstvo zopet potegnilo gole sablje ter začelo razganjati demonstrante, vsled česar je prišlo do srditega spopada. Na redarje se je vsula ploha kamenja in je bilo ranjencev na obeh straneh. V Moravski ulici Je neki detektiv udaril nekega dijaka s palico po glavi s tako silo, da se je siromak v hipu zrušil na tla. A to detektivu še ni bilo dovolj: mahal je s palico dalje po dijaku ter mu provzročil mnogo težkih poškodb. Ljudstvo se je zgražalo nad takim zverskim postopanjem in je v svojem ogorčenju vsulo celo točo kamenja na detektiva. Dijak Je ležal na ulici v takem težkem stanju, dokler ni prišla ponj rešilna družba in ga odvela v bolnišnico.
Poslopje prometne uprave železniške so obkolili okonjeni orožniki ali demostranti so preko redarjev bomabrdirali poslopje in pobili nekoliko oken. V tej borbi je eden orožnikov ustrelil iz revolverja, ali prava sreča je bila, da ni nikogar zadel. Na to so demonstranti na trgu grofa Khuen-Hederva-
ryja sneli tablo s tem imenom ter jo odnesli pred Kačlćev spomenik, kjer so jo opljuvali in uničili.
Na to pa so demonstranti ubrali taktiko, proti kateri je bila policija obnemogla. Razdelili so se na več skupin, vsako s kako stotino ljudi. Med tem, ko je policija pritiskala na jedno skupin, je druga redarjem za hrbtom veselo metala kamenje in dvigala velikanski hrup. Tako je policija brezglavo letala od ene strani na drugo. Ta boj je trajal Še po 10. Liri zvečer in je tedaj orož-ništvo obkolilo prometno upravo železnic, madjarsko Šolo, Markov trg (kjer so vladna poslopja) ter je na mnogih mestih napravila kordone.
Demonstracije pa so trajale pozno v noč vzlic vsem tem odredbam.
Obstrukcija v tržaškem mestnem svetu.
Vse je z napetostjo pričakovalo sinočne seje mestnega sveta in nadaljevanje napovedane socijalno-demokratične obstrukcije proti novi pogodbi s tramvajsko družbo. Temu primerno so bile tudi galerije nabito polne. Svetovalci večine so se kakor po navadi zbirali zelo počasi, dočim so bili vsi socijalnodemokratični svetovalci že hitro po sedmi uri na mestu. Ker ob 7.30 seja še ni začela, so se socijalnodemokratični svetovalci, ki so čakali v predsobi posvetovalnice, oblekli ter se napravili, da odidejo, češ, da mora glasom § 9 pravilnika seja začeti pol ure potem ko Je sklicana, sicer da je seja odložena. Večina pa je bila nasprotnega mnenja, ker je tozadevno določbo drugače interpretirala kakor socijalnodemo-kratična manjšina. — Prišlo Je konečno do sporazuma med županom in socijalnodemo-kratičnimi svetovalci, da se bo vršila kratka seja.
Ko Je bil ta sporazum, ki se je sklenil v županovem kabinetu, gotov, je bilo dano znamenje z zvoncem in svetovalci so šli v dvorano.
Ko je bil prečitan zapisnik zadnje seje, je ostal svet. P i 11 o n i, ki je rekel, da priznava sporazum, ki je bil sklenjen med zastopniki njegove stranke in županom, da pa v izogib eventualnim prejudicem izjavlja, da je seja nezakonita. Ta izjava svet. Pittonija je provzročila na klopeh večine hrupne proteste.^
Župan dr. V a 1 e r i o Je Izjavil, da seja ni mogla začeti ob 7.30, ker je imel neko konferenco. (Večina Je namreč Še le zadnji hip vkrepala o sredstvih, s katerimi naj bi pobijala socijalistično obstrukcijo.) Ker je svet. Pittoni ugovarjal županovi izjavi ter vstrajal pri svoji trditvi, da je seja nezakonita, je prišlo do ponovnega hrupa med večino in socijalisti. — Pri tem se je posebno skazoval svet. dr. D' Osmo. Ko je bil ta incident zaključen, je župan dr. Valerio podal besedo svet. Cerniutzu, da nadaljuje v zadnji seji pretrgani govor.
Svet. C e r n i u t z je rekel, da se čudi enemu delu mestnega časopisja, ki mu očita, da je s svojim zadnjim govorom hotel oškodovati mestno občino. Govor, ki ga je imel v zadnji seji, je bil še le uvod k izvajanjem, ki jih misli podati o členu 1. pogodbe, o kateri se razpravlja. V zadnji seji je naznanil k členu pogodbe petnajst spremenjevalnih predlogov. Mejtem je stvar bolje preštudiral in on bo stavil 56 sprem in je valni h predlogov. Ker treba, da te predloge obširno in vsestransko obrazloži in utemelji, seveda ne more tako hitro končati. Govornik je rekel med drugim, da ugovor dr. Brochija, da mesto ne bi imelo na razpolago osebe, ki bi bila sposobna voditi tramvajski obrat, ne velja, ker je organiziranih okolu 100 tramvajskih uslužbencev, od katerih bi vsak bil sposoben, da sprejme vodstvo obrata. Omenja, da je sedanji ravnatelj tramvajske družbe Rovis — bivši lekarnar! Očital je članom večine, da pri imenovanju uradnikov preterirajo ne le pristaše nasprotnih strank, temveč celo svoje lastne pristaše, ki niso dovolj u neti strankarji. Pri imenovanjih gledajo več na to, če je dotični kompetent dober agitator, nego na njegove službene kvalifikacije ter s tem demoralizujejo urad-ništvo. (Svet. Ferluga: Bravo ! Tako je! Ugovor na klopih večine. Dr. Rybar: Da, res je! To smo videli pri zadnjih imenovanjih šolskih voditeljev!)
Govornik je potem omenjal razlogov, ki jih navajajo Slovenci proti munlcipaliza-ciji, namreč, ker se boje, da bi pri munJci-palizaciji tramvaja dobilo službe manje Slovencev nego pri tramvajski družbi. Ravno ti razlogi, ki |ih Slovenci navajajo proti muni-cipalizaclji, bi morali uveriti večino, da je v interesu italijanstva, ako prevzame mesto tramvajski obrat. Dr. Wilfan: Vi ste pač vedno propagator asimilacije!
Svet. Cernlutz: Govorim le tako kakor bi morali storiti gospodje italijanski nacijonalisti. Sicer sem pa mnenja, da ima toliko slovenski kolikor italijanski delavec pravico do življenja. Ko je govornik dalje dokazoval socijalistično pravičnost, mu je dr. Wilfan zaklical: Pa to se ne vjema z glasovanjem podpore za „Lego Na-zionale!
Govornik je dalje razlagal socijalistične tecrije, ter dokazoval, da znači preosnovanje privatnih podjetij v delniške družbe prehajanje v kolektivizem.
Ob 9 15 je svet. Cerniutz privlekel na dsn zavitek, Iz katerega je izvlekel dva debela folijanta ter obljubil spoštovanim gospodom, da si bo dovolil tekom prihodnjih sej podati nekatere številke o finančnih rezultatih raznih tramvajskih podjetij, ki se nahajajo v rokah mestnih občin. Začel je z računskih zaključkom tramvaja mesta Kolin ob Renu za leto 1908. Svet. Pittoni se |e pri tem vspenjal čez knjigo, kakor da bi kontroliral, če so Številke, ki jih navaja svetovalec Cerniutz tudi resniče in prišel je do razveseljivega zaključka, da so po govorniku navedene številke popolnoma točne.
Ob 9-30 uri je govornik podžupana Richettija, kateremu je tekom Cerniutzovega govora župan odstopil predsedstvo, prosil, naj mu dovoli kratek odmor. Podžupan dr. Richetti je nato izjavil, da v smislu dogovora, sklenjenega med socijalisti in županom zaključuje sejo.
Tako je torej svet. Cerniutz že govoril v dveh sejah, ne da bi bil končal svoja „temeljita" izvajanja. Radovedai smo res, če se uda večina, ali če omagajo soci-jalisti.	_____
Domače vesti.
Kako sodi severnoamerikansko časopisje o Jugoslovanih ! Guverner države New-Jersey, Woodrow WiIson, jeden izmed kandidatov za predsedniški stolec Zjedinje-nih držav, je spisal pred kratkem knjigo „The American History", v kateri omenja, naj bi se naseljevanje Madjarov, Slovencev in Hrvatov ravno tako prepovedalo kakor naseljevanje Kitajcev, kajti ta ljudstva so po njegovem mnenju na nižji stopinji kulture kakor kitajski kutiji. S tem je avktor zbudil vihar ogorčenja med prizadetimi In najbolj ugledni listi so se postavili na stališče energičnih branitelje v. „New Jork Herald", največji severnoameriški list, piše doslovno: ,Ravno ogrski, slovenski in hrvatski naseljenci so najpridnejši in najmoralnejši elementi, z mučnim delom v rudnikih prinašajo oni Zjedinjenim državam ogromnega dobička.
S tem svojim nepremišljenim korakom je gospod W. Wilson izgubil mnogo nad, da bi bil izvoljen pri prihodnjih volitvah za predsednika". M. Brown, najintimnejši prijatelj Rooseveltov, se je izrazil napram časnikarjem : „Severno-ameriška jeklena industrija je največja sveta in ravno ogrski, slovenski in hrvatski delavci so jo napravili z delom svojih žuljev tako veliko". Pred šti-ranajstmi dnevi je sklicala „Hungarian Ugue" protesten shod v New-Jorku, ki se ga je udeležilo 20.000 oseb.
C. kr. poštnemu ravnateljstvu na znanje. G. Anton Žerovec, finačni stražnik v Mirnem pri Gorici je naročnik našega Usta. Od 2. do 10. t. m. je bil s svojo rodbino odsoten iz Mirnega in se listi niso mogli dostaviti. Dne 11. t. m. se Je povrnil, kar je bilo znano tudi poštni gospici — Italijanki; saj stanuje g. Žerovec v istem poslopju, kjer je pošta. Ali „Edinosti" le ni hotelo biti v hišo do — 21. t. m. Tega dne je prišel listonoša, rekši: „Tu imam za vas en „pakeljc" „Edinosti". Na vprašanje, zakaj da prinaša še le sedaj, se je izgovarjal najprej, da ni vedel, da se je g. Žerovec že vrnil, a pozneje — pritisnjen ob zid — se je začel zvijati, češ, da ne bi koristilo, saj da bi bil našel vrata zaprta. Na prigovor, da bi bil lahko potrkal, ko je vendar vedel, da so doma, ni znal odgovoriti drugega, nego, da pojde — gospodično vprašat! Gospa ZerovČeva ni hotela vsprejeti tako zakasnelo dostavljenih listov in listonoša je odšel žnjimi!!
Ponavljamo še enkrat, da so na pošti ' morali vedeti, da se je g. Žerovec že povrnil, kajti ne le, da stanuje v isti hiši, ampak je tam v prvem nadsttopju tudi pisarna finančnega oddelka, kjer bi bili lahko pustili liste. In da to postopanje nI bilo morda le : slučajno vsled kakega nesporazumljenja, marveč da je tu namen, pričata dve okolnosti : prvič, da je morala Žerovčeva I gospa tudi poprej navadno hoditi na pošto, j če je hotela imeti list; a drugič, da je go-spica poštarica večkrat dajala razumeti go-spej Zerovčevi, naj bi ne naročala (tega lista!
Tudi gosplca poštarica v Mirnem more j imeti politično prepričanje kakoršno hoče, ali — izven službe. Najodločneje pa izjavljamo — in zahtevamo kategorično od si. ravnateljstva pošte in brzojava, da pouči gospico v tem smislu, da to nikakor ne gre, da bi poštni uslužbenci tudi v svojem uradnem poslovanju uveljavljali svoje politično mišljenje, oziroma jezo kake stranke proti kakemu listu. Dolžnost poštnega urada je, da točno dostavlja liste, brez ozira na to, ali je njihova smer kaki gospici po godu ali pa ne!
Položaj delavcev v Lloydovem ar-zenalu. Že od jeseni sem se pojavljata med delavstvom v Lloydovem arzenalu nemirnost in bojazen, da Lloyd kratkomalo
vsak trenotek vrže nekaj delavcev na cesto. V zadnjem času se je ta strah pred brezposelnostjo še povečal, ker je ravnateljstvo nedavno odslovilo na enkrat 112 delavcev. — Odbor krajne skupine Lloydovih v „Narodni delavski organizaciji" združenih delavcev je z ozirora na te negotove delavne razmere smatral za svojo dolžnost, da intervenira pri ravnateljstvu in zadobi zagotovila, da se razmere pri L!oydu ne poslabšajo. Odbornik NDO tov. Šajina je na^rosii drž. posl. dr. Rybara, da je prevzel posredovanje pri ravnatelju Frankfurterju. O uspehih tega posredovanja pa je v nedeljo dopoludne poročal drž. posl. dr. O. Rybaf na dobro obiskanem shodu zbranim Lloydovim delavcem. Pred vsem je dr. Rybar povdarjal, da ravnateljstvo Lloyda ne misli na sistematično odpuščanje delavcev ; ravnatelj Frankfurter mu je zagotovil, da bo Lloyd v kratkem potreboval še večje število delavcev, ker se odpira delo. Obširneje je g. govornik razpravljal tudi o željah delavstva ter je omenil, da bo ravnateljstvo upoštevalo zahtevo delavcev, da se končno uredi prevažanje delavcev iz Trsta k Sv. Roku. ker doslej so ravno tržaški delavci, kakor tudi oni iz Milj, izgubljali največ časa s prevažanjem. Izvajanja dr. Rybara je delavstvo vzelo z odobravanjem na znanje. — Na shodu, ki ga je otvoril in vodil tov. Šajina, je tudi govoril predsednik „N. D. O." dr. Kisovec, ki je na kratko povdarjal sedanji namen in nalogo „Narodne delavske organizacije". Slednjič so delavci enoglasno sprejeli naslednjo resolucijo:
„Na shodu dne 25. t. m. zbrani delavci „N. D. O." prosijo pred vsem ravnateljstvo avstrijskega Lloyda za točna in jasna pojasnila glede neprestanega odpuščanja delavcev iz Lloydovega arzenala, katera okolnost povzroča med našimi vrstami nepri|etno bojazen in nemir, posebno pa med starejšim delavstvom, ki ne more tako lahko dobiti drugod primernega dela in zaslužka. Ker se dalje širijo med delavstvom razne vesti o dalekosežnih spremembah v obratu Lloydo-vega arzenela, zahteva zbrano delavstvo od slavnega ravnateljstva obveznega zagotovila, da dobe delavci trajno delo, zlasti oni, ki zvesto delajo leta in leta.
V slučaju, da bi se v resnici izvedie one dalekosežne spremembe, pa se zbrani delavci tudi obračajo na ravnateljstvo s prošnjo, naj se pri odslavljanju upošteva predvsem službena doba in starost.
Podržavljenje mestne gimnazije in realke. Govori se, da je tukajšnje narmest-niŠtvo naznanilo tržaškemu županu, da hoče naučno ministerstvo podržaviti mestno gimnazijo in realko, kakor prvo pa mestno realko.
Naše gledališče. Poročilo o nedeljskih dveh predstavah v našem gledališču smo morali za danes odložiti vsled preobilice drugega gradiva. Obširnejše poročilo priobčimo jutri, kajti zlasti z ozirom na večerao reprizo drame „Papa ekscelenca* še treba, da izpregovorimo obširnejše.
Dunajsko vseučiliško dijaštvo v Istri. Letošnje potovanje dunajskega vsenči-liščnega dijaštva se bo vršilo po Istrski obali in kvarnerskem otočju. Pod vodstvom dunajskih vseučiliških profesorjev se nastani dijaštvo v Opatiji, od koder poleti pstem na otoke Rab, Krk in Lošinj in v staro Istrsko mesto Labin. Na povratku posetijo dijaki tudi Postojno.
Za družbo sv. Cirila in Metoda. G. Fr. Cvetko, nadučitelj v Vučji vasi, je poslal K 13 78, ki sta jih nabrala na Žitkovi gostiji v Bučečovcih dne 15. febr. družica Lojzika Kosijeva in gosp. Jos. Bežan, ki je zdražil „bosman" za K 6.68. Na veselici „Bralnega društva* pri Sv. Antonu v Slov. goricah je vrglo skupilo šaljive pošte veselega omizja antonških „purgarov- prlekov 10 K.
Pri odhodnici g. Rebolja nabralo se je v Ajdovščini K 21.10, vsoto Je poslal gosp. pravnik Ivo Lulik. Gdč. M R. je nabrala pri občnem zboru „Bralnega društva" v Mengšu K 5.25. Nabiralnik v gostilni pri „FajmoŠtru" je imel koncem predpusta in začetkom posta dobro srečo. Nabralo se je K 14.40, dodal je g. FajmoŠter K 5.60, da se je naštelo 20 K. G a Vučnikova je nabrala v veseli družbi v Lukežičevi gostilni v Šiški K 15.30. G. Mijo Hafner je nabral na maŠkaradi v Kostanjevici 20. febr. t. I. pri veselih in radodarnih gostih K 5.30. — Hvala srčna !
Ponovno opozarjamo, da bo občni zbor ženske podružnice družbe sv. Cirila in Metoda v nedeljo 25. t. m. ob dveh popol. v Spodnji Šiški v „Čitalnici". Udeleži naj se ga vsaka članica, pa tudi vsaka Slovenka, ki ima voljo koristiti našemu narodu na ogroženih mestih. Po zborovanju bo prijateljski sestanek v narodni gostilni.
Občni zbor moške CM podružnice v Spodnji Šiški nI štel mnogo udeležencev,
Sukna
9
gospode in (lame, ljdno in modno blugo
KAREL KOCIAN, tovarna flukna v Humpolou (č«&ko).
Uzorci f ranio.
Vzemite
ako ste nahodui, hnpavi ali prehlajeni in težko dihate, FELLER.IEV FLUlL) z znamko ELSAFLUID. Mi smo se sami prepričali pri prsnih bolečinah, bolečinah v vratu itd. itd. o njegovem zdravilnem, osvežujočem uplivu, ki odstranja kašelj. Poizkusni tucat 8 K 60 vin. jzdelovalec edino E. V. Feller v sStubici, Elsatr^ 204 (Hrvatsko).
V Trutu, dne 27. februvarja 1912.
»Kl>IN03Tc št. 58
oaau ni.
pač pa je bil po zborovanju v gostilni Mo-harjevi zelo živahen sestanek. ObčespoŠto-vani g. Sede) je pogostil vse udeležence z bogato malco, pokazal je pa tudi, kako napolni en sam rodol|ub družbeni nabiralnik. Ker je podružnični tajnik gosp. Petrič postal podpredsednik, bil je voljen tajnikom gosp. Ant. Mitteregger, pleskarni mojster, ki ima svojo delavnico v Ljubljani, Kolodvorska ul. 6. Ml priporočamo g. Mittereggerja in njegovo tvrd ko kar najtopleje: dobremu rodoljubu priinanje in uvaževanje 1
Ciril - Metodova podružnica v Sv. Ivanu praznuje letos 25 letnico svojega obstanka. Namen podružnic je, da pošiljajo glavnemu vodstvu kolikor možno dosti prispevkov in to se najložje doseže s prireditvijo zabavnih predstav, ker s tem, da vde-leženci prinesejo „dar domovini na altar", preživljajo tu par lepih uric. Zato priredijo "v prihodnjem mesecu, tamošnji diletanti v ta namen dve predstavi in sicer novost trodejanko „Nebesa na zemlji", ki je letos večkrat napolnila gledališče v Ljubljani in dobro znano burko „Pri belem konjiču", kjer bodo imeli priliko zopet slišati krasni glas g.ce Suban. Sicer se pa natančni razpored zborovanja in drugih podrobnosti priobči pozneje.	"
Telovadba sokolskega naraščaja, ki je radi pustnih prireditev parkrat izostala, se bo vršiia sedaj redno vsako sredo in soboto. Za dečke od pol 4. do pol 5. ure, za deklice od pol 5. do pol 6. ure. Radi bližajočega se internega nastopa je potrebno, da naraščaj redno pohaja v telovadnico.
„Slovenski ilustrovani tednik0 8. Št.
vsebuje slike: Poroka v cesarski hiši (kardinal dr. Nagi poroča v grajski kapeli v Schčnbrunnu nadvojvodinjo Elizabeto Marijo in princa Jurija bavarskega, vnuka Franca Jožefa I.), hrvatske narodne noše v Dalmaciji, odstop Mandžu-dinastije na Kitajskem, 70-letnica rojstva slov. pisatelja dr. P. Tur-nerja v Framu, italijanski vojni zrakoplov, pet rodov: (pol leta stara Hilarijca Zorn v Gorici, njena mati (31 let), babica (48 let), prababica (76 let) in praprababica (100 let), f bivši minister grof Aerenthal, znameniti pisatelj A. Achleitner, proglasitev polnoletnosti bolgarskega prestolonaslednika Borisa, Negova v Slov. goricah. Ta številka je jako zanimiva in „Slovenski ilustruvani tednik", je vreden, da bi si ga vsak naročil.
Dunajska občina je darovala zopet nemškemu „Schulvereinu* za Roseggerjev sklad 10.000 K. Naši denarni zavodi, pa tudi slovenske občine, posnemajte nemški Dunaj, darujte družbi sv. CM. vsako leto primeren znesek! Pa tudi drugi rodoliubi naj se spominjajo naše prekoristne družbe. Naši nabiralniki naj bodo v gostilnah in kavarnah vedno stalni gost, ne shranjeni v kaki zaprašeni omari.
Oddaja del na dolenjski železnici. Železniško ministrstvo je oddalo dela na dolenjski železnici, to se pravi na onem delu nove — dalmatinske — železnice, ki tvori podaljšek današnje dolenjske železnice, od Novega mesta preko Metlike do kranjske deželne meje, sledečim ponudnikom: I. in II. oddelek stavbenemu inženirju Samohrdu v Brnu, III. in IV. oddelek stavbeni tvrdki Biedermann v Inomostu, V., VI. in VII. oddelek pa ljubljanski stavbeni tvrdki Josip Lončarić.
Za postrežnico slov. šole na Acque-dottu Fani Požar, oziroma za njenih pet nepreskrbljenih otrok, so darovali:
1.	Na nabiralni poli vpisani: gg. dr. J. Abram 3 K, Debernardi Marija, Kravos Fr., J. Bandel, dr. Pertot J., SchOnhardt H., nabrala gdč. Hočevar, Peric Uršula po 2 K, Detela Stanko, Leger Frici, Ferfolja Lojze, Malenšek Janko, Goraz Gobersko, Babič Gregor, Modrijan, Jos. AjdiŠek, Frantar, Hofer, Grom, Galliane, Hutteitz, Poljšak, Jaklič, Pirnat Tone in Štibel po 1 K.
2.	Nabrala gdč. Mankoč: gg. N. N. 5 kron, Rade Mankoč, Vlad. Ternovec Ivan Knaus po 3 K, Lud. Medic in Fran Hmelak po 2 K.
3.	Nabral g. Šeme; Učiteljstvo na Ac-quedottu nabralo v deških razredih K 39'30, darovi v gostilni Rosa (Solitario 21) K 37 82, dečki slovenske šole K 13 58.
4.	Gdč._ Sega nabrala v gostilni pri Markonu v Škorklji na stari cesti K 4 70.
5.	G. Vincenc Perhavc je nabral od gg. Mahnič 80 stot, Perhavc 60 st. Pečenko, Stanič, Hn«n in Lozar po 30 stot.. Jagodic, Wegscheider, Pregl, Štuber, Ščuka, Pujas, Peternel, Koren po 20 st., VuhovŠek, Zni-daršič in N. N. po 10 st. Poleg tega še 2 kg kruha.
6.	V kavarni „Minerva" so darovali: P. n. obitelj Gregorič 5 K, g. Svoboda 4 K, N. N. K 2 50, obitelj Čelan in N. N, 2 K, Križmančič, Val. Vouk, Jeric Anton in Ivan Volk po 1 K.
Poleg navedenih je daroval g. Detela Stanko in drugi še nekaj obleke, šolski otroci so pa prinesli kruha in jajca. G. kaplan Cok jim je preskrbel za vsak dan kruh.
Ker je slavni odbor „Trgovske-obrtne zadruge" dovolil, najelo se je do nadalnje uredbe postrežnico, ki varuje otroke in za nje kuha, ob enem pa čisti tudi šolske prostore.
Mati se nahaja v glavni bolnišnici oddelek 11., ter se počuti jako slabo. G. pri-marij bofnišn:ce se je izrazil, da ni upanja,
da bi se še popravila.
Od nabranega denarja se je že nekaj porabilo za hrano in obleko, ostalo pa ima v varstvu g. Kranjc v kavami „Minerva". O izdatkih pelje natančen račun, ki se bo o svojem času tudi priobčil.
Za sedaj darovi zadostujejo, zahvaljujemo se pa tem potom vsem blagim darovalcem, posebno pa še „Trgovsko-obrtni zadrugi", ki je dovolila, da smejo ostati otroci še vnaprej v stanovanju, da se s lem ublaži bolnici zadnje trenotke. Bilo bi ji namreč zelo neljubo, ako bi morali še pred njeno smrtjo iti v sirotišnico. Ona namreč še vedno upa, da ozdravi in se povrne k svojim otrokom.
V	imenu vseh nabiralcev še enkrat: prisrčna hvala za darove in naklonjenost z željo, da bi blagi darovalci ozir. njihovi dragi nikdar ne prišli v tak položaj, če bi pa prišli, pa želimo, da bi se tudi za nje dobilo usmiljenih in čutečih src.
Tržaška mala kronika.
Javno nasilje. Ozirom na notico, objavljeno pod tem naslovom v nedeljski Številki, nas prosi prizadeti Ivan Ballingher, naj zabeležimo, da ae odgovarja resnici trditev, da ga je redar posvaril, ^redno ga je aretiral. Tudi ne odgovarja resnici trditev, da bi bil on redarja prijel za vrat in mu raztrgal suknjo. Najbolji dokaz za to je dejstvo, da so ga takoj po zaslišanju na inšpektoratu v ulici Gioseppe Parini izpustili na svobodo.
Nasilen kričač. Pri sv. Andreju je predsinočnjem težak Fran Gantar tulil kakor volk. Ko ga je redar posvaril, je začel preklinjati in žaliti redarja. Potem pa je kar zbesnel in brcal z nogami ter vihtel roke okolo sebe. Po dolgem naporu so ga odvedli v luknje.
koledar im vreme. — Danes: Marjeta de v. — Jutri Leander Šk.
Temperatura včeraj ob 2. uri popohidne -f 12*° Cels. — Vreme včeraj: megleno, deževno.
Vremenska napoved za Primorsko:
Večinoma motno. Tu pa tam padavine. Temperatura malo spremenjena. Vztočni vetrovi.	_
Izpred sodišča.
V	tem zasedanju se bodo vršile sledeče razprave.
Dne 4. marca proti Regelju in Bertoli, radi zločina ropa. Predseduje predsednik deželnega sodišča Milovčič. Obtoženec bo imel uradnega branitelja.
Dne 5. marca proti Parovelu, radi zločina tatvine. Predseduje višesodni svetnik dr. Andrič, brani dr. Robba.
Dna 6. marca proti Orlandu Placido, radi zločina tatvine. Predsednik podpredsednik deželnega sodišča vit. Perlšič. Obtoženca bo branil uradni branitelj.
Dne 7. marca proti Molino, Pecenco, in Mosettic, radi razžaljenja časti potom tiska.
(Obtoženci so uredniki oziroma sotrud-niki lista „L'Amico". Predsedoval bo dežel-nosodni svetnik Minio, a branil bo obtožence uradno imenovani branitelj.
Dne 8. marca proti Viljemu Rosenfeld, radi zločina tatvine. Predsednik razprave: višesodni svetnik dr. Andrich; branitelj: dr. Laneve.
Dne 9. marca proti Štefanu Godina, odgovornemu uredniku „Edinosti" radi razžaljenja časti potom tiska. Predsedoval bo razpravi predsednik deželnega sodišča Milovčič, a branil bo obtoženca odvetnik dr. Gustav Gregorin.
Dne 11. marca proti Viktorju Cuttinu, uredniku lista „La coda del diavolo" (Hudičev rep), radi razžaljenja časti potom tiska, in sicer na podlagi kazenske ovadbe don Evgena Marije Vusio, lastnika lista „La Mo-narhia". Predsednik: deželnosodni svetnik Minio. branitelj uradni.
Dne 12. marca proti Uršuli Toraažič iz Podgrada, radi zločina detomora. Predsedoval bo predsednik deželnega sodišča Milovčič, a branil bo obtoženko dr. Josip Mandlč.
Pričakuje se, da pridejo na vrsto vtem zasedanju porotnega sodišča še sledeče sen-
t
Tužnim in potrtim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je včeraj ob to. uri zjutraj naš ljubi soprog, oče,
tast in stari oče
Ivan Mozetič
sv.
po kratki in mučni bolezni v 54. letu svoje dobe, previden s zakramenti mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb se vrši v sredo dne 28. februvarja ob 2. uri popoldne izpred hiše žalosti v ulici St. Andrea 32 na pokopališče Št. Andrež.
GORICA, dne 27. februvarja 1912.
Frančiška Mozetič roj. Ferfolja, soproga. Karol, sin.	Celestina por. Adamič,
Franc, Alojz, Josip, bratje	Zofka, Ivanka, Marija, Ernesta,
zidarski mojstri v Gorici.	Milka, Ida, hčere,
Amalija por. Saksida, Frančiška por. Tomšič, sestre.
□
Čevljarska zadruga v Mirnu pri Gorici
Prodajalni v Trstu.
ulica Barriera vecchia štev. 38 in ulica dei Rettori št. 1.
Naznanja se slav. občinstvu, da ima vedno v svojih prodajalnah veliko izbero vsakovrstnih čevljev lastnega izdelka, za vsaki stan. Toplo se priporoča posebno Slovanom rojakom v mestu in okolici, da se pridno poslužujejo domačih izdelkov. — Blago trpežno. Ce zmerm. - Sprejemajo se tudi poprave. -
□
I>r. Pecnik
(PETSCHNIGG)
Irst, via S. Caterina štev. 1
Zdravnik za notranje (splošne) bolezni: 8 — 9 & 2 — 3 in Specijalist za kožne in - - vodne (spolne) bolezni: 11 7» — ""
ANTO^ARUCCA
MIZARSKI MOJSTER
Trst, ulici San francesco d^ssisi Z
Specijalist za popravljanje roulet na oknih. Na ieljo se menjajo pasovi In zmetf. Jan61 zs pipilM dels is ss st bs|l kssksrssot
Za otroke
: s šibkim okostjem.
Da pripomore Scottova emulzija več nego druga sredstva k okrep-čanju otroških kosti, da se otroci, ki nočejo shoditi in tekati, že po kratki uporabi pristne Scottove emulzije vzravnafo, pričnejo stati z lastnimi nogami in na veselje starišev tekajo okoli, to je že — .... neŠterilnokrat potrjeno dejstvo. Scottora Zato naj sežejo vsi stariši, katerih ™|1'" otroci ne morejo hoditi vsled šibkih kosti, po
Scottovi emulziji
ki je upeljana Že 35 let, uživa svetoven glas kot krepilno sredstvo za otroke.
Pri naknpu naj ee izrecno zahteva Scotfeova emulzija znamka „SCOTT", ki je 35 let mpeljana,
jamči za uspeh in učinek, •eaa •rig-iaalni steklenici 2 K 50 rin. — IHfefrs se r vseh lekarnah.
Berite in čudite se!
600 komadov, med temi pozlačena ■V ura za K 4*20.
Krasna, pozlačena, najfineja ura An ker-Remont s po slaCenim Stevilnikom ; ista ima dobroidoče 36-urne kolesje, aa kar se jamči 3 leta, 1 krasna ovratna igla s Bimili - brilantom. 1 pozlačen prstan s pon. kamnom aa gospode ali gospe, 1 krasen collier iz okoln 150 c rijentalskih peri, najmodernejši nakit ze dame, 1 krasna garnitura gumbov za zapestnice ovratnike in prsi, zajamčeno 3Double-zlata s patentiranim zatvorom, 6 platnenih robcev, l eleganten Žepni črnilnik iz nikla, 1 krasno zrcalce, 1 Komad dišečega toaletnega mila, 1 fr. vezana beležnica 72 anglefikih neres 20 različnih komadov za korespondenco in 5ie 396 drugih predmetov ki so koristni iz neobhodno potrebni. Vge skupaj z zlate uro vred, ki sama velja dvakrat toliko, stane samo K 4*20 Od-pcSilja po povzetju eksportna tvrdka
H. SPINGARN, Krakovo št 240.
Kdor kupi 2 paketa dobi Se zastonj zraven iep ne-žič z dvemi težili Pri več nego 2 paketih, za vsak paket po 1 noiič. Za to kar ne ugaja, se vrne denar. Torej je izključen vsak riziko.
Odlikovano pekarna In sladttiama VINKO SKERK-TRST
Trikrat na dan svež kruh.
Prodaja vsakovrstnih bi&kotov, posebno za čaj, in bombonov. Sprejema naroČila vsakovrstnih tort, krokantov in drugega peciva. — NajfinejlU moka iz najboljših mlinov po najnižji ceni. Fins inozemska vina in likeri v steklenicah. Brezplačna
postrežba na dom. Krah in sladMoe ae Izdelujejo hlgleaičnlm elektrlAnlm strojem.
Manufakturna trgovina
Trst, ulica Nuova 39.
Vse zimsko blago je oa prodaj po najugodnejših cenah.
Soimo pristen i to znanko —
ribič — zaa-koi
Irtelovi
POHIŠTVO
SOLIDNO: in : ELEGANTNO
■V PO ZMERNIH CENAH
RAFAELE ITALIA
3
TR8T - VIA MALCANTON - TRST ;
Najboljše in najcenejše gorivo
Briouettes m .Klara'
Izključna zaloga SILVI0 MAL0SSI
Trst, ulica Oelsi fttev. 3
TELEFON 18-89.
Ceno: R 4 50 — 100 Hlosrnmov
s đoiU^InjMi franko.
Stran IV.
>EDINOST« št. 58.
V Trslu, dne 27. februvarja 1912
z tcijonalne razprave: Proti Josipu Mazi, ki Je! obtožen zločina umora; proti Mariju Del, Tin, radi dvojnega zločina umora; proti! Ivanu Marusich, radi zločina umora.
O vseh razpravah bomo najtočneje po-r )čaii.	_
Gospodarstvo.
„Adrla", delniška pivovarna v Trstu.
Kakor se nam poroča, vlada v kapitalističnih krogih veliko zanimanje za delnice te družbe, katere so dali koncesjonarji v znesku kron 300.000 na javno subskripcijo, tako da bode la znesek v kratkem popolnoma pokrit, posebno z ozirom na t da so te delnice prioritetne. Opozarjamo torej svoje p. n. čitatelje da konča subskripčni rok dne 29. t. m., ter da sprejema prijave k subskripciji do tega dne „jadranska bnnka v Trstu", kakor tudi njene podružnice v Ljubljani in Opatiji in Hrvatska vjeresijska banka v Dubrovniku, Šibeniku, Splitu in Zadru.
Društvene vesti«
Pevci pevskega društva „Adrija" v Barko vljah so vabljeni, da se kol'kor možno v velikem Številu udeleže današnje pevske vaje za moški zbor, točno ob 7 30 zvečer.
Pevsko druStvo „Ilirija" pri sv. Jakoba sklicuje za nedeljo dne 3. marca ob 4. uri popoludne v društvene prostore (ul. . iontecchi 15) svoj 6. redni občni zbor z . avadnim dnevnim redom.
Pevski zbor „Glasbene Maticeu v Trstu. Danes zvečer točno ob 8. uri vaja a moški zbor. Prosim točne in polnošte-ilne udeležbe. Nastop bo kmalu in ima bloški zbor obilo in težkega opravka.
Pevovodja.
Sokolski pevski zbor. Danes ob 9. uri zvečer se vrši v telovadnici pevssa vaja.
Ker se bliža nastop, (16. marca) se »ozivija brate pevce na redno in poinoŠte-?i!no udeležbo vseh bodočih pevskih vaj. Na zdar I Veselični odsek.
Trgovsko izobraževalno društvo naznanja p. n. odbornikom, da bo seja ki se je intrela vršiti danes, jutri v sredo ob navadni uri.
Slov. akad. fer. društvo „Balkan".
Jutri, v sredo, dne 28. t. m. točno ob 7. uri sestanek. Pridejo naj vsi odborniki, voditelj narodne zbirke in knjižničar rojanske ljudske knjižnice Sestanek odpade.
Nar. del. organizacija.
—	Krajna skupina zidarjev NDO sklicuje za jutri zvečer ob 9. in pol sestanek vseh članov. Vabljeni so vsi člani, ker se ima vršiti važno posvetovanje.
ĐAROVL
—	Za Zavod sv. Nikolaja so nabrale sledeče gg. rodoljubke na nabiralne j
pole:
Maša Grom (pomagala Mara dr. La-mutova K 150 30, Pavla Hočevar 58 K,: Lizika dr. Serjunova v Tolminu 38 K, Ema Zamejc K 28 40, Pola št. 100 K 20, Karla Ponikvarjeva K 18, Olga Bandelj-Dekleva K 13, M. Čok iz Lonjerja K 10, Malvina Plaper K 9, Črnigoj (daroval samo M. Lavrenčič K 5. Prosimo, naj se druge izročene pole vrnejo, a ne prazne.
—	Na dan sv. Matija so zložili povabljenci pri gosp. Paniču v Barkovljah K 11. za moško podružnico sv. Cir. in Met. Denar hrani uprava.
—	Mesto poročnih obvestil svoje poroke z gospico Lojziko Dolenčevo poslal gosp. Štefan Šink not. kand. v Sežani, 20 kron za novo šolo v Trstu. Za moško podružnico sv. Cir. in Met. nabral gosp. Milan Volkov pri svatbi g. Macarola v Plis-kovci 9 kron 40 stot. — Te svote hrani uprava.
—	V protest proti odboru Šentjakobske m adine, ker ni upošteval za svoj VI. maskiran ples v „Narodnem domu" dne 17. t. m. „Prvo tržaško narodno godbo* NDO" in si je za istega najel vojaško godbo, darujejo za Ciril-Metodovo podružnico pri Sv. Jakobu v „Novem delavskem konsumnem društvu Trst" na predlog gosp. Iv. Kobala, sledeči znesek: Fran Štefančič K 1*20, F. Fabjan K 1—, Ivan Kobal K 1—, Anton Dekleva K 1—, Josipina Košič K I — Mihalj Semič K 110, Vik. Kosič K 1—, Peter Manfreda K 1—, Josip Renar 20 stot.
in Gulič 40 stot., ostalo omizje Ciril-Meto-darjev K 210. Skupaj K 10 —. — Denar hrani predsednik goriomenjenega društva.
2-letno deklico wdt> S
y«eti ea B\ojo. — Naalov pove inseratni oddelek Edinosti.	_426
Oddćl F6 * ns^ea> 80*>* 8 P°h'Stvom P° mirni
družini v bližini južnega kolodvora. Naslov
pri Edinosti.
427
Cncnnrli^rsO 28 let stara, ima 10 tisoč kron DOSpOulund; premoŽenja, se želi sezraniti t, resnim gospodom v s vrh o ženitTe. Predoost imajo uradniki. Ponudbe ped „Milena" poste reatante, glavna pošta, Trst	428
I M Ipfnj vajenec išče službo v kaki prodajalni 14 I vlili jeetvin. Naslov pove inseratai oddelek Edinosti	430
Meblirana
sobica se odda takoj. Ulic« della Guardia St. 27, IV. levo. 432
Lepa
soba se odda v najem. Ulica delle Poste 6t. 7, I. nad. na levo.	433
Moderne spalne sobe
delo izdeluje M. Majcen, mizar, ulica Relvedere 28, ogel Torquato Tasso.	322
se 3 male 1 i--	z d' emi sta-
novanji fcw: njo in sobo, tudi posamezne. — Kje, pove ina. od-le-ek E iino^ti
Prodajo
383
Trnnvelfpna pon" ^nita izui3eneea v m°dai
I ■ l|UwOl%Cl|C stroti z znanjem slovenščine, la^Čins sprejme takoj Anton Fanin, Gorica._358
Deklica
14-16 let stara, le iz dobre hiše, ki bi želela se vaditi v trgovski stroki sprejme takoj Avgust Dolenc v Ajdovščini. Plača in vse drugo po dogovoru.	413
Prnria 86 8Pa^Da soba, omara za obleke z zrcali lUIICl Jom, umivalna miza z mramorjem in zrcalom, nočna omarice, postelja z žimnico za eno osebo. Cena nizka. Gostilna, ulica Peironio 2. 415
PrnHa 86 kočija (kareta) za malo ceno. Obrniti IlUlId se v gostilno ulica Petronio 2.
416
Krompir za seme. druge vrste se vdobi
v zalogi ulica S Maurizio. Vatovec.	425
Stalni krajevni agenti Lmož^nrna'e
sprejmejo ali pa nastanijo s stalno plačo za prodajanje dovoljenih srečfe v Avstro-Ogrski. — Ponudbe pod „Merkur", Brno Neugasse 20.	244
skoraj nov, močan, pripraven za veselice in plese, prodam za polovično ceno. Anton Gregorič, krčmar, Dekani pri Kopru.	"	407
Orkestron
Vila je na prodaj v Kenčah pri Gorici blizu Vila državnega kolodvora Volčjadraga za svoto 12500 kron. Stavba je na novo sezioana, ima izvirno vodo na dvoriSČu in konjski hlev ter okiog poslopja približno 3000 mtr * vrta. Naslov pove i as. oddelek Edinosti.	389
Novo delavsko kons. društvo
Tmq4 " pri Sv. Jakobu, ul. Sv Marka št. 19 i I O l 8i šteje v prijetno dolžnost, obvestiti si. obč. mesta in obolice, posebno pa $entjakobčanet da je odprlo svojo novo gostilno v hiši F. Fabjana, ul. S. Marco št 19, kjer bode točilo istrsko črno vino prve vrste, vipavsko belo in Puntigamsko eksportno pivo prve vrste, vse po najnižjih cenai; kuhinja bo vedno preskrbljena z gorkimi in mrzlimi jedili. — Voditelj: Viktor Kosič. — Za mnogobrojno adeležbo vabi že sedaj Odbor.
Nova uekama isladčarna t Trstu
A. JERIČ - Trst
ul. Commerciale 328 (Pendice di Scorcola)
Priporoča cenj. občinstvu svojo novo pekarno in sladčičarno. Dobi se večkrat na dan svež kruh in sladčice. Prepečenei in konfektura. — Likerji in raznovrstno vino ---- v steklenicah. -------—-—
Gostilna „fllla Colomta"
ulica Commerciale št. J 4.
Od danes naprej se toči pristno istrsko in dalmatinsko črno, in izvrstno belo vino.
Domača kuhinja bo vedno preskrbljena z
gorkimi in mrzlimi jedili. Priporoča Be cenj. občinstvu dobroznani
Ivan Kodevar. oskus bo pričal dobroto pijače in postrežbe.
V mesnici
v Rojanu ulica Montorsino 7
se prodaja goveje meso po
krori 1*4:4: kg kron 1*52 kg „ 168 „ .. 102 „
ffova trgovina
olja, kisa, mila, sode in vseh drugih potrebščin za perice.
Prodaja sveč, žigic itd.
Jrst, ul. Sette fontane 7
blizu zaloge materijala za stavbe.
sa
i&lojzij Boik
Trst - ulica Belvedere 5t. 3 - Trst
Trsoolno dellkotes,
kolonialnega blaga in jestv?n vseh
vrst. Blago vedno sveže in prve vrste.
Razpošilja se tudi ro pošil in do-—— stavlja na dom
******************************** Jtaznanilo.
Dovoljujem si naznaniti si. občinstvu, da sem se preselil s svojo
vojaško in civilno krojačnico
iz velike vojašnice v ulico Giosue Car-dacci (Chiosco communale).
Jakob 7\up,
vojaški in civilni krojač. ********************************
Stanovanja
se oddalo u „Narodnem domu".
Posedeti je pri hišnem upravitelja ? Til posojilnici
Kuhalne priprave iz aluminija, planinske steklenice, noži in vilice, planinske palice, priprave za led, železa, snežni obroči, nahrbtniki.
Vsakovrstne obleke:
Sweater, planinske hlače, gamaše, čepice iz čiste volne, rokovice.
Steklenice HeLios, več dni gorke in mrzle po 4 krone komad.
Modni predmeti za gospode, srajce, ovratnice, zapestnice in nogovice.
Za člane športnih in planinskih društev
MT POSEBNE CENE-
Športna trfioalna Strukel
nlica S. AiiioEio 12 (nas&ro i Kred. ptilojin)
Bogomil Fino
= — urar in zlatar = =
Trst, ulica Vincenzo BeilJni St 13
iisproll etrtre it. iitoia ipteji
B«»cat Izbor ur
Ti>ake rrste, kakor tudi ub*;so^ , prstanov r dijamant! In brez dljaman-tov, letifrbe rerižlee, zlate In srtbme za moSke, VAć po kor kurentnih cenah
Svežajajcji in
v •
ziv«*
so na prodaj po nizki ceni
u Trstu, ulica Glosuč Corducc! A
i w 5 ■*■* C a>
■O « «
09 C
4> •
»O
a «
S s
C/5 .C
S^T obroke!
Velika zaloga izdelanih oblek
Velika Izbera letnih In zimskih oblek za gospode. dečke, sukenj, površnikov vseh kakovosti. — Specijaliteta v »eznji.
Velika Izbera volnenega blaga, N»jzmemejše cene.
Adolf Kostoris - Trst
Ulica S. Gtovanni štev. 16, I. nadstropje, zraven
Telefon št. 251, Rim. 11.
.Buffet Automatico'
o
fSi
3* C/:
J®. zs
so %
< i M
* r>
=* O.
» r* CL
te T.
Velika trgovina kolonijalnega blaga
išče
samostojnega popolnoma slovenskega in nemškega jezika zmožnega
korespondenta
Stalna služba. Plača po dogovoru. Ponudbe na Inseratni oddelek Edinosti pod „Korespondent štev- 412."
Naznanilo.
Podpisani naznanjam slavnemu občinstvu iz Trsta iu okolice, da eem kupil
gostilno v ulici sv. Marka 12
od gosp. Lubiča, ki se bo za par dni zaprla in v soboto dne 2. marca 1912 zopet odprla.
Točila se bodo razna vina in senožeAko pivo. Na razpolago bodo vedno gorka in mrzla jedila (cene zmerne) ter v kratkem času avtomatične orgije s slovanskimi komadi. Gostilna bo odprta do zjutraj. — Priporoča se
JOSIP BABIČ, lastnik.
kaj zanimivega čitati, 2.'sSopfa
detektiva
ter se naroči
na nadaljnje
Kje?
pPi tvrdki Kleinmayp Bambepg v Ljubljani be3b ali pa v vseh drugih knjigarnah bbs
j^evljarniea „Alla Sartorella%
TSt