*t. n V Gorici, v sredo dne 5. septembra 1906. Tečaj XXXVI. tehaJa d?akrat na teden in sicer v sredo in soboto . urj prcdpoUlne ter stana po poŠti prejemana :. -Gori-'' na dom pošiljana: No.......13 K 20 v, ali gld. 660 , i*,a.......6 . 60 . . » 3-30 Cirtfrta......3 »40 .¦ . . 1-70 ;,"y,,;ij!if številke stanejo 10 vin. .SOČA" ima naslednje izredne priloge; Ob no-.. -.tu „Kaiipot po Soriškem in GradH!čanskemirni''k; Mipot Jo Ijttbljani in kranjskih mestih", dalje dva-. v !•'-- „Voini red telesnic, parnikov in poštnih r ..i- i..;.-.-Cn" prilogo ^Slovenski Tebnik". \-v,:=*:!ir.') sprejema Hpravništvo v Gosposki ulici „'"- j. na^tr. v »Goriški Tiskarni* A. GabršSolr. u j««*11* bret doposlane naroCnine se ne ozira«**- • ssljst Šn poslanice se računijo po i'tftit-vrstili e> -, l-irat l« v, 2-k.rat 14 v, a-krat 12 \ vsaka ,. \,'..i*«!'at po dogoubi. Večje Črke \x> prostoru. -r*;Urv" i« sp'si v uredniškem delu 30 v vrsta. Za iS v>i'k-ino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Vse za omiko, svobodo in napredek!« Dr. K. Lavrič. Uredništvo se nabaja v Gospos i ulici it. 7 v Gorici v I. nad tr. Z urednikom je mogočo govoriti vsak dan od 8. do 12. dopoludne ter od 9. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. TJpr a vništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge reči. katere ne spadajo v delokrog ' uredništva, naj se pošiljajo le upravništvu. JPRIMOREC" izhaja neodvisno od »Hoče« vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60. »Soča« in »Primorec« se prodajata v Gorici v naših knjigarnah in toh-le tobakarnah : Sclmarc v Šolski ul., Jellersitz v Nunski ul., Ter. Loban na tefcališSu Jos. Verdi, Peter Krebelj v Kapucinski ulici, I. Bajt v po-kopališčni ulici, I. Matiussi v ulici Founica, I. Hovanski v Korenski ulief St. 22; > Trstu v tobakarni Lavrenoič na trgu della Caserma. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Tolefon it. 83. »Gor. Tiskarna* A. GabršČek (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. Klerikalni v razkolu. Tretji katoliški shod je bil sklican b jako dobro preračunjenem času. ;ster»if: je hotel prinesti na ta shod i:;ud.iivu pravico <-. Sanjal jo, da bo j jc-il»'' dognana volilna reforma tako, da »mogel vzklikniti: G to j to me, prinesel -m ljudstvu pravice. Nova volilna re-'„*aia daje Slovencem mnogo več po-iiuw vse jo moja zasluga. S. L. S. ;.\Je na površje po celi Sloveniji tako, ase .brezverci* kar poskrijejo. Kato-/isstvo je zmagalo, in ljudstvo ima *ivl(v! Mislil je pač tako, ali priftlo i drugače. Mož je postal ošabon diktator, ¦jealen absolutist. Mislil jo, da ga ni »tO moža pod klerikalnim plaščem, ki , a* drznil le besedico črhniti proti r/sau. Mislil je, da vsi klerikalci .sirom \-vi'ii:je so mu pokorni po pasji«. '!;*;;; jo tako, ali varal se je. Diktator ;.¦ aUolutist je zadel na odpor. To ga vy:i;Mo. Morda je videl, da je storil vvl.V) tutpako v svoji domišljiji, da »se te prav vse početi, kar bas hoče, :: .:učelmk .S. L. S., diktator, ahso- .'-si. Je napaka raznih ljudij, tla ta- .V., kadar si mislijo, da smejo žo vse, 'j.;U'jo. Nazaj seveda take vrste človek ovoji osabnosti, nadutosti in objest- iti ne gre, ampak dere naprej, dere ... pade. Pade, da, in padel je tudi !:kt dr. Šusteršič. Sv. Duh mu ni '.d pumagati. Korošci so ga strmoglavili in pah-. Cv;: hrib. Ponosno je stal na višavi, iv je hotel blagoslavljati vse svoje m::.- oveu-e iz raznih dežela, ali tu i»r; lupili trdi Korošci ter ga penili. *•>. k I udarec je bil efekten. Tai "¦rty>: je bil, da je dr. ^usteršič, kar r.:; katoliškem shodu. Mislil jo, da ;k;;can blagoslavljat, pa je prekli- njal. Narobe-vedež Bileam! Preklinjal jo, potem pa je vzdihnil hinavec »Hvaljen bodi Jezus Kristus«, in zatonila je njegova slava za goro. DaudanaSnji nima dr. Šusteršič ostrih, neizprosnih nasprotnikov le v svobodomiselnih strankah po Slovenskem, ampak v ^katoliški« stranki, v S. L. S., v svojih doslej vernih pristaših ima nasprotnike. In kake nasprotnike ! Ti nasp/otiii Korošci sicer ne mislijo uskočiti v kako »liberalno« stranko, marveč hočejo ostati So nadalje izven vsake svobodomiselne stranke, pristaši katoliške stranke, ali z dr. Šusteršičem najbrže ne sedejo več k eni in isti mizi. Nastal jo razkol v klerikalni stranki sami. Uprli so se najprvo Korošci, ki so rogajo diktatorstvu in absolutizmu dr. Sustoršiča. In po vsej pravici. Kajti mož jih je prodajal, kakor se prodaja slabo blago na kramarskom sejmišču. Za vsako ceno da le po drugi strani steče v njegov žep kar najboljši sku-piček. Pač delo brozobzirnega diktatorja, vsegamogočnega absolutista! Ali posvetili so mu, in napočil je razkol v klerikalni stranki. Sustoršič blati in grdi zatirane Korošce, se javno norčuje ia njih, ti pa mu možko kot zreli možje parirajo na vsak udarec. Dostojno se borijo z nedostojnoži, kropko odbijajo navale razbrzdanih klerikalnih generale*'' v Ljubljani. Prava vojna v klerikalni stranki. In to vojne ne bo še konec. Dr. Šustoršič bo ugnan še v ^arsikako zagato. Za Korošci ga utegnejo malce bolj spoznati tudi Štajerci, (nekako dobro predznamenje je pičla udeležba iz štajerske na katoliškem shodu. Kakor da so se piidružili Korošcem!), in če še na Kranjskem vzbukne na beli dan ogenj, ki tli pod pepelom, (kajti tudi tam ima svoje nasprotnike v S. L. S.)» potem bo padal naglo in naglo, in kdo j ve, kak bo konec. Seveda se to ne i zgodi že jutri, ali mislimo, da znamenja I no varajo. Razkol je očit, in do poravnave ne nioro priti več. Polom pa ti protestni shodi! Vse polno jih je bilo, in na vseh teh je bil obsojen dr. Šusteršič. To je bila velika Četa, z a vodna množica tisočev, ki je izrekla ostro sodbo nad klerikalnim generalissimom dr. Šusteršičem. Tudi to vpliva na razkol. In vpliva tudi okoliščina, da so od vseh stranij Slovenijo dali prav Korošcem ter jasno in glasno v krepkih besedah označili ŠusteršiSevo početje s Korošci za efi-jaltsko delo. Razkol je tu. Uprlo "so se zanesljive Čete, ki utegnejo potegniti 60 druge za seboj. Armada ni več cela, in gene-ralissimus jo dandanašnji na tihem v skrbeh, kak bode konec. ..Protikatoliški tisk". Klerikalci jako rudi govorijo o »proti-katoliškem tisku". Kar jim ne ugaja, pa je .,protikatoliško"! Tudi na katoliškem shodu v Ljubljani se jo govorilo precej dosti o tisku sploh in tudi o „protikatoliškem tisku". Ako so postavljajo na povsem rimskokatoliško stališče, na stališče cerkve rimskokatoliške, tedaj stojijo pred jako širokim pojmom. Rimskokatoliška cerkev jako hitro zagleda v vsem „protikatoliški tisk". Zgodovina nam priča o Ido, zlasti pa nam to dokazuje njen inclex prepovedanih knjig. Najznamenitejša dela največjih pisateljev in najglobokejših mislecev vseh narodov so obsojena za „protikatoliška". Pesniška, leposlovna, filozofska, znanstvena dela vseh strok so našla svoje mesto v indeksu, ker so „proti-kaloliška". Kdor prelista indeks, se, prepriča o tem. Tam so nahajajo, da na navedemo le znana slavna imena: Descartes, Sphioza, Gior-dauo Bruno, Looke, Kant, Galilei, Kepler, Voltaire, Kousseau, Fenelon Škof, Kugo Viktor, Lamartine, Heine, obadva Dumas, Zola, LenaU, Mickievviez, Ada Negri, DolUnger, Taine, Mantegazza itd. More pa se navesti še na stotine imen iz vseh narodov brez razlik« vere. More se našteti tudi same služabnike rimske cerkve, kardinale, škofe, jezuite, opa-tiee, toda že to zadostuje. Iz zadnjega časa lahko omenimo znamenito delo slovenskega župnika Ogrinca na Koroškem „Nostra maxima culpa", s katerim smo se svoj čas obširneje bavili. Vse to dokazuje, kako je rimska cerkev hitra, kadar treba najti »protikatoliški tisk". Vse jo protikatoliško, kar diha s slobodim duhom ter kar slobodno izraža svojo misli. Vse je protikatoliško, kar noče pripogibati svoje glave pod rimski jarem, ki jo skovan iz rjastega železa srednjeveških nazorov. Kakorhitro je bilo izumljeno tiskanje knjig to sredstvo za razširjenje prosvete, se jo dvignila rimska cerkev s svojimi papeži proti nprotikatoliškerau tisku*'. Papež Aleksander VI. jo izdal 1. junija 1501., m njim pa Lov X. bullo o tiskanju knjig, v kateri je bilo zaukazano, da so no sme ničesar izdati v tisku prej nogo so odobrili rokopis škofje in cerkvena oblast, in uko je kaj v kaki knjigi, kar se ne strinja z duhom rimske stolice, treba izpustiti pri tiskanju, v proti vnem slučaju se mora knjiga sež-gati, nikdo je ne sme imeti pri sebi, ne citati ne nikomur posoditi. — Od tega časa naprej se peha na tak način katoliška cerkev za tisk. Preganja tisk kot „protikatoliški" z vsakim korakom. Papež Pavel IV. je naštel v nekem popisu G2 tiskarjev, ki so na sumu kot protikatoliški. 19. februvarja 1619. je obsodil Rim tiskarja Kopernikovih in Galilejevih del, rekoč, da so filozofsko absurdna, teološka brezverska. Istega leta 10. maja je doletela taka obsodba Keplerjeva dela. Starec Galilei je; klečeč pred velikim inkvizitorjem, preklical svoja dela ter jih sam preklel, ker se ne strinjajo z naukom rimskokatoliška cerkve. Leta 17U1. je zabranila katoliška cerkev tiskati Dantejevo »Divina comedia", ako se ne izpuste nekateri stihi. Takih slučajev je še dosti. Poglejmo pa še tri zadnje papeže. I Grof Moiite Cristo. I napisal fllexandre Dumas, I iDitje.) i rl'.v (ia, spomnite .-o,- nadaljuje ViKetort, „ kaj ti to bo- i'"'-'' '.' katerih >e misiiii, da so so izgubilo v tišini in samoti, ¦ ';:"> i.;i Hiojj* uho. Vidu"-, kako pri/.ano>ljiv jo gospod VI-i - ¦ .u-r-iiis svojcem, bi hit woial eelo zadevo ja\iti obla-tvu : I ':: •. i'aju hi zdaj no hii sokrivec smrti mojo ljubljeno Va-i^ -'• fnda sokrivec podane tudi maščevale**; ta Štirikratni I-¦¦¦*>¦•* ; vidon očem vsakogar, in če to zapusti tvoj oče, Va- ¦ "''•--, ti pri>egani. da boru jaz preganjal morilca." I k'-; k.ikor da ima narava usmiljenje .s to močno naravo, I*''l* <-»a na tem, da jo zlomi njena lastna moč, zamre Mor-t a i-">!odnje besede v grlu; prsi zatrepečejo v ihtonju, solze, ¦*• -i[i i»' zadrževal tako dolgo, se mu vlijejo iz očij, in pla-r ** *" .vi* udi pred Valeniinmo posteljo na kolena. I *laj ^e ogla>i uospod d'Avr%oy. 1 »1 udi jaz," pravi 3 trdnim glasom, „ tudi jaz se pvidra-L*0,a fl°>l'odu Morrelu in bom zasledoval zločin, kajti moje L e. tni'-'Ul Pri misli, da je morda moja prizanesljivcst dajala f •0:»»*u pogum.- . **> moj Bog, i110j Bog!" zajeclja Viliefort, ves uničen. ^ !?rre^ ^v»one glavo in se ozre v starca, katerega oči so I "»ftine z nadnaravnim bleskom. ? čakajte," pravi, »čakajte; gospod Noirtier hoče govoriti." hti\n " ')r*tr(*' ^oiftior s svojim pogledom, katerega izraz "lar teni btrfflSneJs*» ker so se vse raofii ubogega, onemoglega 4 l* ostvdotoEevale v njegovih očeh. „Ali poznate morilca V pravi Morrel. ^Da," odvrne Noirtier. nIn hočete nama pokarati njegovo sled V" vpraša mladi mož. „Poslušajva, gospod d' Avrignj", poslušajva!" Noirtier se ozre v nesrečnega Morrela z melanholičnim smehljajem, s kakoršnim je tako mnogokrat osrečil Valentino. Nato obrne oči od mladega moža in se ozre na vrata. »Ali zahtevate, da odidem 'ta reče Morrel bolestno. „!>»," odvrne Noirtier. »Ah, ah, gospod! Imejte vendar usmiljenje z menoj!" Starčeve oči ostanejo neizprosno vprte na vraia. »Mi se vsaj smem vrniti V" vpraša Morrel. „!>«¦" »Ali imam oditi sam V* »Kdo naj se odstrani z menoj vred V Gospod kraljev pro-kuratorV BNe.u »Doktor V" „Da.u »Torej hočete ostati sami z gospodom Villefortom?" »Da." »Toda ali vas on razume?" „Da.u „0," pravi Villefort, skoro vesel, da se ima ta pogovor vršiti med štirimi očmi, „0, bodite brez skrbi; svojega očeta razumem jako dobro." In pri teh besedah, ki jih izreče z. izrazom veselja, za-šklepečejo zobje kraljevega prokuratorja. D' Avrignv prime mladega moža za roko in ga odvede v sosedno sobo. Po celi hiši je vladal molk, globokejši nego molk smrti. Za četrt ure se začuje negotov korak, in Villefort se prikaže na pragu salona, v katerem sta bila d' Avrignv in Morrel. »Pojdita!" pravi. In odvede ju k Noirtierjevemu naslonjaču. Morrel pozorno opazuje Vilieforta. Kraljev prokurator je bil bled kakor zid, preko čela so se mu vlekle gube. »Gospoda," pravi s trepetajočim glasom d'Avrignyu in Morrelu, »»gospoda, dajfca mi svojo častno besedo, da ostane ta strašna skrivnost med nami 1" Moža se zganeta. »Kotim vaju!..." nadaljuje Villefort. »Toda," pravi Morrel, »kriveči... Morilec!..." »Bodite brez skrbi4 gospod, pravica ga doseže," pravi Villefort. »Moj oče mi je imenoval krivca, prav tako koprni po maščevanju kakor vi in vas vendar z menoj vred roti, da mranite tajnost zločina za se. Ali ni res, moj oče ?" „Da," odvrne Noirtier odločno. Morrel se zgane groze in neverjetnosti. „0," krikne Villefort in prime Maksimilijana za roko, „0, gospod, če vas prosi tega moj oče, o katerem veste, kako je nevpogljiv, se godi to samo zato, ker ve, kako strašno ima biti kaznovan Valentinin morilec. AH ni res, moj oče ?" Staree pritrdi. Villefort nadaljuje: »On me dobro pozna, in dal sem mu svojo besedo. Pomirite se, gospod-, tri dni zahtevam, ,tri dni, iu to je manj nego bi zahtevala od vas justica; iu v treh dneh bode maščevanje, katero som prisegel morilcu svojega otroka, pretreslo najhladnokrvnejše ljudi do dna src«. Ali ni res, nipj oče ?" In pri teh besedah zaškriplje. z zobmi ter stisne hromemu starcu roko, Pij IX. napada v svoji encikliki od 8. dec. 1864., kateri nosi napis „Quanta cura", med ticugfcn tudi „neprijatelje naše religije, kateri sejejo brezbožne nauke s pomočjo okuženih knjig, brošur in časnikov, katere širijo po celem svetu ter tako ž njimi varajo narode in zlobno lažejo". Ali kateri so ti ^prijatelji", se vidi takoj iz njegovega nSyllaba", v katerem izjavlja: da se rimska stolica in rimskokatoliška cerkev ne more in ue sme sprijazniti z napredkom in moderno izobrazbo. To je: ves nauk, ves modem napredek mora iti po srednjeveških principih rimskokatoliške cerkve, kar ne sledi tem principom, je „protikatoliškou. (Konec prih.) D O p i si. Iz Tolmina. (Konec) — Dne 24/9. je priredilo društvo veselico s petjem in igro. Udeležba je bila velika. Pevske točke je moral društveni pevski zbor pod vodstvom gosp. V. Fillija ponavljati, in tudi pri tej veselici je pokazal, da je kos svoji nalogi. Tudi igra je bila v dobrih rokah in »končala popolnoma dobro. Takoj za to veselico je društvo naročilo zaželjeno zastavo pri prej omenjenem zavodu. V teku 3 mesecev je bila zastava izgo-tovljena in razvita v društveni sobi članom na ogled. Zastava je okusno izdelana in daje zavodu „Žensky vvrobni spolek česky" v Pragi popolno spričevalo o umetnem vezenju. Dne 9./12. 06. se je vršil občni zbor in izvolil svojim predsednikom g. A. Komela. Na Silvestrov večer istega leta je priredilo društvo veselico z obširnim vsporedom. Ta veselica je bila močno obiskana in skončala hvalevredno. Društveni pevovodja gosp. V. FilH je zopet pokazal, kaj se da vse napraviti z dobro voljo. Pevski zbor je pod njegovim vodstvom moral ponavljati več točk in bil od slav. občinstva splošno pohvaljen. Igra je bila v dobrih rokah, iu mislim, da ni treba omeniti, da je uspela dobro. Dragi čitatelj i S temi vrstami popisal sem, kakor prvotno obljubljeno, ustanovljenje in daljni razvitek društva,, ter si se lahko prepričal, da društvo ni spalo, temveč delalo in Se vedno dela neumorno v prospeh nižjih slojev. Taka in enaka društva so za naš narod neobhodno potrebna, ker nudijo nižjim slojem obilo duševnega razvedrila. Kadi tega bodi društvenemu odboru geslo: „Le naprej po začrtani poti*! A. Komel. Iz Dolenje Branice, — Kar nehote mi sili pero v roko, da zapišem par vrstic o naši res prekrasni »zlati dolini". Pred kratkimi petimi leti je bila Branica še popolnoma zapuščena vas, v katero so vodile le zajčje poli; a sedaj smo že na krasni cesti, tako da se ni več bati kupčevalcem, kako bodo spravili sadje ali vino vedno po lepi cesti do Gorice in v druge kraje. Pa tudi druga ugodna prilika se kaže kupčevalcem z vinom in sadjem sedaj, ko imamo novo železnico tako blizu: dajmo jo uporabljati ter izvažati po nji vino in sadje v druge kraje! Ne čakajte, slovenski sadjetržci in vinotižei, da bi ravno tujec redil svoj mošnjiček pri Blovenskem kmetu. Odpravimo iz slovenskih tal ono staro pesem: „Kam ' pelješ vino V — „V Gorico k B..." i. t. d. , Torej vse se mora stekati ravno tujcu v roke! Potem pa, slov. krčmarji, kupujete po mnogo i višji ceni pri tujcu ter tako si redite gada na svojih prsih, ki nas gotovo prej aH slej piči. Letos kaže pri nas kaj lepa letina, če ! tudi ne ravno obilna, vendar je grozdje že ! sedaj tako lepo, da stari ljudje ne pomnijo ; lepšega. Torej sft- nski vinotržci, ko bo čas za to, ne zabite, da vas že sedaj vabimo na kapljico dobrega. Kamorkoli se ozremo, vse napreduje in zboljfluje svoj stan, kmet in gospod se poganjata «a svoje pravice. Tudi v tem obzira se mora pohvaliti naše Braničarje, da so res ljudje, ki kaj radi slede duhu časa. Kijih treba mnogo naganjatifža kako obče"koristno napravo, takoj so vam vsi edini brez izjeme. Pred dvema letoma so si napravili šolo kaj na hiter način; eden prevzame delo, drugi mu toliko časa pomagajo, da je bilo poslopje dovršeno. Bed8j se jim je izprožila misel, da bi se ustanovilo „društvo za zavarovanje goveje živine" ter „ bralno in pevsko društvo". Ko se jim je pojasnila važnost teh društev, bili so vsi zadovoljni. Sestavil se je osnovalni odbor, ki je poskrbel, da so se društvena pravila poslala v potrdilo. Mala vas, pa dve društvi imeti, to je vaščanom gotovo v čast. Le tako naprej! Domače in razne nouice. Bo| za domovinsko pravico v Gorici, - Znano je, kaka dvojna mera vlada na goriškem magistratu glede* domovinske pravico. Ker ni bila sprejeta cela vrsta njih, ki pa imajo pravico pripadati goriški občini, so se pritožili na druge instance, magistrat pa se je še vedno upiral. Sodui dvor upravne sodnije na Dunaju se je bavil dne 2. junija 1.1. pod predsedstvom senatnega predsednika barona Schwartzenau v navzočnosti svetnikov upravne sodnije pl. Neukirchen, MalniČ, baron Weiss in dr. Pan-tuček, potem zapisnikarja dvornega tajnika baron Apfaltrern o pritožbi mestne občin« goriške proti določbam notranjega minister-stva različnega datuma glede vsprejema nastopno navedenih oseb v občino goriško z domovinsko pravico: Ivan T u t a, Marko L a-z a r, Anton S i m 6 i č, Ivan Kocina, Josip Deklevo, Peter Birsa, Peter Potočnik, Just Ž o nt ar, Marija Ancin, Auton Šu ligo j, Andrej Komel, Anton Bitežnik, Josipina Medvešček, Filip Bele, ivan Gorjup, Anton Stacul, Josip Gregorif, Štefan Melink, Fran Brezigar, Ignacij Koritnik, Anton KolavlČ, Peter Bajl, Ivan M ar tel a ne, Ambrož Ari a t i, Ivan Mucchiutti, Josip Grbec, Josip Sf i ligo j, Marija Pahor, Marija Le ban, Ivan Cotar, Anton KristanČiČ, Karol Ma-vrenčič, Peter Breščak, Franc Košiša, Josip Zuchiati, Mihael Achatz, Anton Fornazarič, Anton Zerovec in Franc Vuga. Upravna sodnija je odbila utok mestne občine kot neosnovan. Torej so si omenjeni priborili domovinsko pravico v Gorici. Mestna občina goriška išče, kjer le more, da bi kaj našla proti sprejemu slovenskih kompetentov. Njen utok je bii že smešen. Kajti pravi, da si mora vsak sam preskrbeti vse potrebne dokumente za sprejem v občino goriško, dočim je v zakonu povedano jasno, da zadostuje, da predloži dokumente; če si jih preskrbi sam ali s pomočjo koga dragega, je pa$ postranska stvar, kar je umevno samo ob sebi. V utoku je navedeno tudi, da okrajno glavarstvo goriško, ki je na ukaz namestništva poizvedovalo o bivanju omenjenih v Gorici, ni moglo dati nikakeg.i u>kaza za tako bivanje, ker naravno okr. glavarstvo ne more biti o tem informirano :n ne more izdati nikukega potrdila o tem; — razsodba pravi na to, da je imel magistrat pa dokazati, da je kak dokument napačen, da podatki niso resnični, ali ker tega ni storil, se odbije utok. Ifavoeiia društvom na dan slavnosti 8. septembra 1906. v Tolmin. L Zjutraj. — 1. Na kolodvoru Sv. Lucija-Tolmin je počakati do 8. ure dopoldne. Na nasprotni strani od Peršeta pa do 9. ure dopoldne. 2. Peš odhod vseh zbranih društev z godbo na čelu do Tolmina. Za one, ki težko hodijo, bode preskrbljeno nekoliko vozov. 3. Na slavnostnem prostoru bo skupni pozdrav vseh gostov. 4. Obhod vseh društev y čve-terostopu na glavni trg, tu se za trenotek vstavijo, da jih župan pozdravi v Imenu občine. 5. V istem redu se podajo potem vsa društva do gasilnega doma. 6. Ob otvoritvi istega pristopijo predsedniki vseh društev. 7. Po otvoritvi gasilnega doma korakanje spet na slavnostni prostor. 8. Sokoli obstopijo oder za razvitje zastav. Ostala društva pa se postavijo pred oder v polkrogu za Sokoli. 9. Na to se vrši ob slavnostnem govoru razvitje zastav, pose-strimija, zabijanje žebljev itd. Predsedniki in zastavonoše pristopijo v redu, kakor so razvrščeni po številkah. 10. Odmor do 2. ure popoldne. II. Med odmorom, i. a) Posebni odsek odkaže gostilne za obed. b) Društva se morajo brezpogojno držati določenih gostiln, da ne nastane zmešnjava, c) Glede na veliki naval, se bodo udeleženci, kjer potrebno, pri obedu vrstili. 2. Predsednik« društev so naprošeni, da si biagovole" vže med odmorom priskrbeti vstopnice skupno za celo društvo. 3. Strel naznani pravočasno priče-tek vsporeda. III. Popoltfnr. L Vspored prične točno ob 2. uri popoldne. 2. Društva, ki sodelujejo, zberejo naj se ob '/a 2. uri na vese-ličnem prostoru, kjer se jih uvrsti po pro- j gramu in to na levi strani odra. Ono dru- j Štvo, ki ne nastopi toiino, ne more več ofici-jelno peti. 3. Točke programa se ne ponavljajo, akoravno bodo aplavdirane. Vsako dru- ' štvo, ki nastopi, označi se je z napisno fabltco. 4. Skupno pesem »Morje adrijan-sko« vodi eden najstarejših pevovodji big. gospod Miha Zega iz Kanala. 5. Z ozirom na veliki vspored dopusti se Sokolom i '¦% ure za telovadbo. 6. Za slučaj da skojr! vspored pred mrakom, prične takoj pies C* IV. Zvečer. Ob mraku obhod Po To|. minu z bakljado v strogem čveteroston kakor se uvrste posamezne tablice. 2. KdJ si bode hotel za bakljado kupiti še pose ° kakšne luči, si iste lahko priskrbi. Prodaja! jih bode g. Ferd. Makuc. '; SplOŠRI določb. — 1. Priglašena društva dobe" vsako svojo tablico z napisom ji* Številko, ki naj znači red pri obhodih. >t Prisotnim načelnik; tudi peš. Nekaj voz bode pripiavij^,'.. 9. Pri odhoda sprejme se društvo / #«1; t do mosta čez Tolminko. Nt c. kr. učiteljišču * Kepni m- i- s.;;, vpisovuuje za Šolsko leto i!KX>.--07. litic {„ 14, in lf>. septembra. Dne 17. sept«inljr:i ., začno sprejemni iu ponavljalui izpiti za t a na vaduici so pričue redni pouk. Poroki. — rorofil se je gospod AJv",i S c h a u p, telovadni učitelj na koi'fr-lf» učiteljišču, z gospodično Zoe Bori i. W naibolje! Imenovanje. - Evidenčni višji f.'1'oui^ g. Vaclav Nalezinek v Gorici je imeiioviu,.^ denčnitn nadzornikom. izianridal občni zbor gorttkegi okr. učiiiliotji dfBitM bode v Četrtek, dne G, septembra U'f/ ob 9. uri zjutraj v gornjem prostoru Kav;.;;? „Ceutral* v Gorici. Dnevni red: I. (iUr:, zapisnika zadnjega izvanrednega občnega ,'M:t. II. Spremeuitov društvenih pravil. III Sat-.. pomoč. IV. Novi šol.ski in uCni red. V. Ihr.; predlogi. K obilni udeležbi vabi uljuttno mliier Korošci po kitolliken shodu. nMir •;, da se jo katoliški shod „od osebe, ki i:::i > taktu in bontonu oCividuo se drvarske {v:: zlorabil v namen osebnega maščevanja na k*-pokornimi Korošci." (Ta je seveda dr. k&: Šič.) Potem, citira oni del govora dni. vežica ua prvem slovesnem shodu kat»i'.V-v; shoda v Ljubljani, ki je bil posvečen Iv vrčem in v katerem je govornik ob lunli« i; padih, govorjenih od strasti, označil Kuro." vnovič za „politične otroke". - Kekei je^Io da potrebujejo palice. Na te napade dra. Šustcrsiča o:L»vsr,j „Mira takole: „Na Ijubezutvosti i^p*; govoruika ua katoliškem shodu Imam« /-a a nes le par besedi! Govor, ki ga eitnmo f „SIdvt»ricu", na« je šele prav prepriča!, kii dobro je bilo, da Korošci niso Sli v !.„»•«;••:;».¦:¦, In če bo gospod načelnik S. L S, Se w\w-nastopal tak«> kakor govornik, naj ho [m;-(Dalje u prilogi.) „ Ali se ta obljuba tudi izvrši, gospod Noirtier?" vpraša Morrel, dočim izraža d' Avrignv s svojim pogledom isto vprašanje. „Da," odvrne Noirtier s temno radostjo v očeh. „Torej,ali prisežeta, gospoda," pravi Villefort ter prime d' Avrignva in Morrela za roke, „ali prisežeta, da hočeta prizanašati Časti moje hiše ter prepustita maščevanje meni?" D' Avrignv se obrne v stran ter zamrmra slabotno da, a Morrel iztrga svojo roko prokuratorjevi, plane k postelji, pritisne svoje ustnice na mrzle ustnice Valentinine ter odbeži z vzdihom duše, ki pogisja v svojem obupu. Rekli smo, da so vsi sluge zapustili hišo. Gospod Villefort mora torej prositi zdravnika, naj opravi one tako mnoge iu delikatne korake, ki jih zahteva v velikem mestu smrt, in to zlasti smrt, ki je tako sumljiva. Kar se tiče Noirtierja, je bilo nekaj strašnega, videti to bolest brez gibanja, ta obup brez gest, te solze brez glasu. Villefort vstopi v svoj kabinet; d' Avrignv gre po mestnega zdravnika, ki je izvrševal posle ogledovalca mrtvih ter so ga imenovali zdravnika mrličev. Noirtier noče zapustiti svoje unukinje. Ko mine pol ure, se vrne gospod dT Avrignv v svojim tovarišem. Vrata na cesto so bila zaprta, in ker je z ostalo družino vred zapustil hišo tudi vratar, mora id Villefort sam odpirat. Ostane pa na pragu; ne upa si še enkrat stopiti v mrliško sobo. Zdravnika gresta torej sama k Valentini. Noirtier je sedel poleg mrliške postelje, bled kakor njegova mrtva uaukinja, nepremičen, in nem kakor ona. Zdravnik mrličev ,se približa z malomarnostjo, ki je lastna onim, Id so pol svojega življenja preživeli pri mrličih, dvigne Valentinino odejo in odpre nekoliko njena OBta. „0," vzdihne d' Avrignv, »vidite, da je nboga deklica mrtva." „Da,tt odvrne zdravnik lakonično in izpusti odejo, da pade na Valentinino obličje in je pokrije. Noirtier prične votlo hropsti. D; Avrignv se obrne k njemu; njegove oči so žarele. Dobri zdravnik takoj spozna, da hoče Noirtier videti obličje svoje unukinje; stopi torej k postelji, in dočim si omiva njegov tovariš prste, s katerimi se je dotaknil Valentininih ustnic, odkrije mirno, bledo obličje, ki je bilo kot obličje spečega angelja. Solza, ki se prikaže v Noirtierjevih očeh, poplača dobrega zdravnika. Zdravnik mrličev napiše protokol v kotu sobe, kjer je ležala Valentina, in izvršivši to zadnjo formalnost, doktorja odideta. — Villefort ju sliši odhajati in jima pred vrati svojega kabineta stopi naproti. V kratkih besedah se zahvali mestnemu zdravniku ter se obrne k Avrignyu. „In zdaj svečenika V pravi. »Ali imate kakega duhovnika, kateremu dajete prednost, moliti pri Valentini ?tt vpraša d' Avrignv. „Ne,u pravi Villefort, „pojdite k najbližjemu.B »Najbližji," pravi zdravnik, „je dober italijanski abbe, ki se je pred nekaj dnevi naselil v sosedni hiši. Ali hočete, da ga mimogrede obvestim V" „Prosim vas, d' Avrignyju,u pravi Villefort, »bodite tako dobri in pripeljite ga sem. Tu imate ključ, da lahko prihajate in odhajate po poljubnosti. Pripeljite avučooikn in nastanite ga v sobi mojega ubogega otroka." »AH želite z njim govoriti, prijatelj Vtt „Rad bi bil sam. Saj me opravičite, ali ni res? Svečenik mora razumeti vse bolesti, tudi očetovske." In gospod Villefort da d' Avriguv ključ, pozdravi še enkrat tujega zdravnika ter odide v svoj kabinet, kjer prične delati. Nekaterim naravam je delo sredstvo zoper vsako bolest. V trenotku, ko stopila zdravnika na cesto, /igh-i;'.^ u pragu sosedne hiše moža, oblečenega v sutano. „Tu je oni, o katerem ste govorili/ pravi zdrav;:ik r * IiČev d' Avrigrivu. D' Atrignv stopi k duhovniku, „(Jospod," mu pravi, „ali bi ne marali nesrečnem.; i ki je zgubil svojo hčerko, kraljevemu prokuratorj« -^ Villelortu, izkazati neke usluge V „Ah. gospod,' odvrne svečenik z italij^-^im ii-> „da, ven;, da je v njegovi hiši $mn.u „Torej mi ni treba šele praviti, /a kakšno uslupi drzne prositi V „Pravkar sem se mu hotel iti ponudit/ pravi svtvi „saj to je naš poklic.a »Mrlič je mlada deklica*u tDa, vem, kajti povedali so mi sluge, ki sem jih bf»?ati iz hiše. Tudi vem, da se imenuje Valentina, iti "-1 ».•v.t za njo.* Hvala, hvala, gospod," pravi d* Avriguv; „in ker > pričeti opravljati s?oje sveto opravilo, bodite tako dobri t nadaljuj a:. Dovolite, da vas popeljem k pokojnici ter v; naprej zagotovim najiskrenejse hvaležnosti rodbine, ki ji1 s večji žalosti." „Grem, gosnmi," advrne abbč, „in drznem se ,nllti? l" molitve uikdar ue bodo iskrenejše od mojih." IV Avrigtiy prime abboja za roko in ga odvede v N a'1 -tiniuo sobo, ne da bi srečala Viiletorta, ki je bil zaprt v >>¦ kabinet. Ko vstopila v sobo, se sreča Noirtierjev pogled z wA jevinv; in brezdvonmo je mora? citati v njem nekaj posebni kajti več ga ni zapustil. D'Avrignv svečeniku ne priporoči samo mrtvo v. mašo. Vpisovanje učencev bode v"so-\)\)>u in nedeljo, dne Lr>. in 10. septembra od :». 12. ure predpoludue v tamošnjem šolskem I.uMopji. Sprejemajo se krepki in zdravi dečki, ki .-o dosegli 14 ali več let ali pa vsaj že i:r., leta svoje starosti in so dovršili z do-iirim uspehom ljudsko šolo ali pa kak razred srednjih Sol in se žele posvetili učiteljskemu startu. - Za sprejem se zahteva : 1} zadnje Šolsko spričevalo, 2} krstni list, :i> spričevalo o stavljenji ko/ in zdravniško spričevalo, da jt» dotičnik zdrav in brez telesnih hib. • -"Miine se na tem zavodu ne plačuje, temveč ii!iore. Lčend naj prihajajo k upisovanju v"sprenst\u svojih starišev ali rediteljev. Rcnri, ki bodo ta zavod ponavljali, so opro-šV;u gori navedenih zahtev, a naj se ude-/tv.e sv. m:\se dne 17. septembra. - Pojasnila glede .stanovanja daje voditelj pri vpisovanji. Stanovanje s hrano se dobi zt\ mesečnih 12 aH 14 h\ ll Št Al4ri!i je priatraSila na katoliški sht«l v Ljubljano taka-la brzojavka: »Podpi-53ni častita in zastopa ill. slovenski katoliški shod. Bog z Vami t Županstvo Št. Andreža (v Ljubljani pišejo St. Andraža !>, župan Lutman.* Uredilo je precej zmedeno. Ne vemo, kako ,zastopaa župan Lutman ljubljanski katoliki shod v Šl Andrežu! Najbrže je bilo se-•»tavljpuo besedilo pod murvami pri Lutmanu. >krajna predrznost je to, da se upa župan f.tiitnan v imenu županstva štandrežkega posuti brzojavko v Ljubljano. N i kdo g a n i županstva, ko k temu ni pooblaščen. Treba mu reči: Adijo! Bog z Vami! Iz Dal. Branlce. -- Tu se je ustanovilo bralno in pevsko društvo »Bran i ca". Dne 2(5. avgusta imelo je društvo že svoj ustanovni občni zbor. Izvoljeni so : za predsednika : Anton Hmelak: v odbor pa : Andrej Benko, Ivan Lisjak. Kram? Lisjak (;">>, Kram- Lisjak (221, Andrej Lisjak, Jožef Stnbolj, Franc Kurlan in Izidor Lisjak. Za preglednika letnih računov društvenega stanju sta izvoljena: Albert Lisjak in Filip Makovec. Tajništvo in poučevanje petja j: .»revzel Vekoslav i Jenko. Prijateljem koroških Slovencev! - v ceiov- »Miru" čitamo: Slovenska Koroška s svojimi razmerami in zahtevami je bila dosedaj \ečini slovenskega naroda pravzaprav nekako terra incognitn, nepoznana. Obupni naš boj za obstanek, ki ga je v zadnjih časih šo poostril boj proti nad vse krivični volilni reformi, je šele vzbudil v naših iz\enkoroških bratih večje zanimanje za nas. Ali odkod naj dobi izven-koro*ki Slovenec pojasnila naših razmer, kje naj se pouči o naših Željah iu zahtevah, ako ne v edinem slovenskem listu koroških Slovencev, v »Miru". Zato smo tudi razposlali sirom cele Slovenijo v zadnjem času večje število izrisov našega listu slovenskim rodoljubom, o katerih smo prepričani, da se zanimajo za koroške Slovence ter njih dejanje in uehanje. Marsikdo je poslal list nazaj, ali lepo število b.tisov se nam ni vrnilo, iz česar sklepamo, traža ceh* "Slovenije. Ako se ob naših prsih ne razbije sovražnikov naval, potem pridete na vrsto vi. in naši pogrebci bodo tudi vaši! Ako branite nas, branite sami sebe i Komur je torej kaj na tem, da ostanejo naše Kajmianke-daepiemosten zid za našega skupnega sovražnika, stori svojo narodno dolžnost! Pevsko in glasbeno društvo v Gorici vabi svoje Člane na izlet v Tolmin ob priliki narodnega siavlja dne 8. t. m. Pevski zbor odide zjutraj ob 6.20, zbirališče na kolodvoru. Povratek iz Tolmina v soboto zvečer ob 8.5G in nedeljo zjutraj ob 3.10. ~ Gg. pevefTe""vabijo na zadnjo vajo moškega zbora danes ob 8. uri zvečer, gg. pevci in pevke na zadnjo vajo polnega zbora v petek ob 8. zvečer. Nov zdravnik v Soški dolini. — Pri Sv. Luciji na mostu se je nastanil zdravnik gospod dr. Izidor Reja, naš rojak. Za časa gradnje nove železnice je bil dlje časa železniški zdravnik v Rihembergii, kjer si je bil pridobil splošne, simpatije in glas dobrega zdravnika. Brez dvoma bo tako tudi v Soški dolini. Pešpolk Št. 47. se vrne v Gorico jutri okoli i), ure dopoludne, in sicer po novi železnici. ^ Veselica pevsko-tamburaškega društva »Podgora", - Zadnjo nedeljo smo doživeli par lepih uric v Podgori. Pevsko-tamburaško društvo »Podgora" je pokazalo s tem nastopom, da ne deluje samo neumorno na polju ljudske izobrazbe potoni izobraževajočih veselic, ampak tudi da napreduje. Vsak kdorkoli zasleduje s pazljivim očesom delovanje goriško - okoličanskih društev, je spoznal veliki korak, za kateri je napredovalo omenjeno društvo od zadnje veselice v oktobru lanskega ieta. Tako delovanje in napredovanje mora vsakega Slovenca le veseliti, saj sta mu oba poroka, da se ni bati za slovensko Podgoro vljub prežečemu žrelu nenasitne »Lege". Izborim ideja je bila, daje. društvo postavilo na vspored tekmovanje raznih pevskih zborov. Že prej se je pri različnih veselicah opažalo, kako radovoljno pomaga kako zunanje društvo bratskemu društvu š kako pesnico, kar napravi cel vspored le zanimivejši. Tako tekmovanje je zdrav pojav v življenju okoličanskih društev, društvo hofio prekašati društvo s svojimi glasovi, vse moči zbere vsako društvo skupaj, in naj tudi ni dobilo prvega priznanja to nli ono društvo, je vsaj postalo bogateje za eno izkušnjo, kaj je vzrok neuspeha, in ta vzrok se gotovo ne pojavi več v drugem slučaju. To tekmovanje jo bil prvi poskus v tem pogledu, in izkušnje, katere je dobila Jurija v tem slučaju, jej bodo pomagale v drugem. Po našem mnenju bi bilo najbolje, ako bi si izbrala vsa društva eno pesnico, katero naj določi odbor veselico pri-rejajočega društva. Na ta način presoja lahko vsak tudi neglasbenik razlike med pojočimi zbori. S tem odpadejo različne okoliščine, katere je treba pri različnih pesnih upoštevati, kakor n. pr. je H pesen lahka, ali težka, dolga ali kratka itd. V Podgori so nastopila pri tekmovanju sledeča društva: Pevsko in tam-buraško društvo v Št. Andrežu ž dvema pesnicama : »Ob zibeljki" in »Mladi vojaki", Pevsko društvo »Miren" z „Našo zvezdo", pevsko društvo „Napredek" iz gorenje Vrtojbe z »Veselim pastirjem" in »Ljubavj«", pevsko in bralno društvo »Št. Ardrež" z „Našo zastavo". Pela so vsa društva vrlo dobro, priznanje je dobilo pevsko društvo iz Gor. Vrtojbe. Ni bilo po našem mnenju pravilno, da so nastopala nekatera društva z namečkom, to je da so pela dve pesni, kakor tudi ne, da jo nastopilo pri tekmovanju raznih pevskih zborov neko društvo s spremljevanjem tambu-raškega zbora. Dobro bi bilo, ako se bi oglasil še kdo drugi s svojimi nasveti in svojim mnenjem glede tekmovanja, katero bode od sedaj naprej gotovo stalna točka na vsporedu različnih okoličanskih veselic. Opazili smo pa na tej veselici tudi drug lep pojav, videli smo namreč podgorske pevce in gor. vrtojbenske v lepih narodnih nošah, katerih se tako malo vidi. — j Gospodična _XM» J^L?A.PJU»_katejro_ poznamo že od lanskega leta, ko je pozdrav-j ljala goriške Sokole, je izborno deklamirala , Stritarjevo pesem »Rojakom". Igralke in igralci ( so v igri »Bratranec" imenitno rešili svojo j ulogo, in da je igra dobro uspela in ugajala pazljivemu občinstvu, je dokazal dolgi aplavz. • »Veseli pivci", katere poznamo že iz lanskega i leta, so zopet zabavali občinstvo izborno. ! Veselica je v vseh točkah res lepo uspela in pevskemu in tamburaškemu društvu »Podgora" želimo iz vsega srca še mnogo takih uspehov. ! Pevsko In tamburaško društvo »Ura« v Komnu priredi veliko veselico dne 16. septembra 1906. Vspored: 1. P. H. Sattner: »Naša pesem", poje mešan zbor s spremljevanjem orkestra. 2. Dr. A. Švab: »Vasovalec", poje mešan zbor. 3. A. Svetek: »Kaj bi te prašal", poje možki zbor. 2. Dr. G. Ipavec: »Lahko noč", poje mešan zbor. 5. A, Nedved: »Naša zvezda", 1 poje mešan zbor s spremljevanjom orkestra. i 6. „Doktor Hribar", veseloigra v 1 dejanju, j Med posameznimi točkami svira godba. Petje ' vodi g. Ivan Kacin. Začetek točno ob 8. uri pop. Vstopnina k veselici 50 vin.; sedež 60 vin. Vstopnina k plosu: 6 listkov 1 krono; 1 1 listek 20 vin. Ples prične ob 1 uri popol. I in traja do 1 ure zjutraj. Svira vojaška godba iz Gorice. K obilni udeležbi uljudno vabi Odbor. Iz Doberdoba. — Dne 30. avgusta je vozil 23-letni mladenič Frnndolič Andrej roj. Živina se mu splaši, voz so zvrne in on pade tako nesrečno pod voz, da sije zlomil desno nogo. Zdravi se doma. Tu je grozna suša. Vsi poljski pridelki so uhičeni, vodnjaki prazni, tako, da moramo dovažati vodo iz jezera. V ponedeljek smo imeli volitev novega župana, ker je odpovedal prejšnji župan Ivan Peric, S daj je izvoljen naprednjak Andrej Gergolet. — Dela bode imel dovolj, kajti v naši občini je vse zamotano. Farovž, o katerem se je pred leti veliko pisarilo, je še vedno na dnevnem redu. Iz Sežane smo dobili obsežen dopis, ki se bavi s tamkajšnjimi razmerami. Ker je bil pa dopis pHan zajedne »Edinosti" in tam pri-obien, ga ne moremo priobčiti v celoti — povdarjamo pa soglasno z dopisom potrebo Brezdvomno, da bi ne bi? moten v svojih molitvah in da j mizo: pisal sem, moj Bog, ta dva dui in ti U ne motili Noirtierja v njegovi bolesti, zapre abfoe po zdrav-mkcnem odhodu vrata, jih zaklene ter zapahne nato tudi vrata, *cl«»ča v sosedni dve sobi VIL Danglarsov podpis. Prihodnji dan je bil žalosten in oblačen. Cm noč so položili Valentino na krasno opremljen ;*rt\«SJri oder. Zvečer ob osmih so ljudje, ki so bili najeti v ta namen, znesli Noirtierja iz Valenticine sobe v njegovo, in proti sploš-»Bra pričakovar*ju se starec ni Čisto nič branil, da bi ga odtrgali od trupla njegovega ljubljenega otroka. khbd Busoni je bdel do jutra in se nato odstranil, ne d* bi koga motil. Proti osmi uri zjutraj je priSel d'Avrigny; srečal Ville-fcrta, ki je bil namenjen k Nolrtierjn, ter ga spremil, da bi videl, kako je starec preživel noč. Našla sta ga v velikem naslonjaču, spečega sladko spanje; **z obličje mu je bil skoro razlit smehljaj. Oba obstaneta začudena na pragu. »Vidite,* pravi d'Avrigny Villefortu, ki opazuje svojega spečega očeta, ^vidite, narava zna olajšati največje bolesti. Gotovo ne more nihče trditi, da gospod Noirtier ni ljubil svoje unukinje; in vendar spi:* * Da, prav imate," odvrne ViHtfort začudeno; „želo čudno je, da spi, kwti sicer vsled najmanjše neprijetnosti cele »oči ne zatisne očesa." »Bolest ga je omamila," odvrne d'Avrignv. In zamišljena odideta v prokuratorjev kabinet. nGlejte, jaz nisem spal," pravi Villefort in pokaže zdrav- n,hu 8VoJo nedotakueno posteljo. »Bolest me ni omamila, m e noLi že nisem legel spat; toda poglejto na mojo pisalno dve noči sem pisali... Delal sem v zadevi morilca Benedetta!... Odelo, delo, moja strast, moje veselje, moja slast, ti olajšuješ vse moje bolesti!" In krčevito stisne zdravnikovo roko. „Ali me potrebujete V * vpraša d'Avriguy. „Ne," pravi Villefort; „toda prosim vas, da se vrnete ob enajstih, kajti opoldne se ima vršiti... pogreb... Moj Bog, moje uboge dete, moje ubogo detel'* In kraljev prokurator se uklone Človeškim čustvom, dvigne oči proti nebu in vzdihne. „Ali bodete tudi vi v žalni dvorani V" vpraša zdravnik. »Ne,u pravi Villefort; ,imam bratranca, ki prevzame žalostno čast sprejemalca. Jaz bom delal, doktor; če delam, ne čutim ničesar." In še predno zapre zdravnik vrata za seboj, kraljev prokurator res odide zopet na delo. M hodniku sreča d'Avrigny sorodnika, o katerem je govoril Villefort, osebo, ki je prav tako brezpomembna za to povest kakor za rodbino eno onih bitij, ki so že ob rojstvu določena v to, da bodo igrala na svetu stransko ulogo. V črni obleki je prišel točno k svojemu bratrancu, da bi kar najskrbnejše vršil dolžnost, ki mu je bila naložena. Ob enajstih so pridrdrali na dvorišče žalni vozovi, in ulica predmestja Saint-Honore je bila napolnena z množico ljudstva, ki je enako radovedno ob žalosti in ob veselju bogatih in enako pohlepno prisostvuje krasnemu pogrebu in vojvodski poroki. Polagoma še je polnil mrliški salon; najprej so prišli naši stari znanei, namreč Dobrav, Ghateau-Itenaud, Beauchamp, nato odličnjaki iz zbornice in od sodnega dvora, znampniti literati in častniki, kajti gospod Villefort je zavzemal, manj j po svojem družabnem stališču kakor po osebnih zaslugah, v pariškem svetu eno^prvih mest. Bratranec je stal pri vratih in pozdravljal vse, ki so prihajali ; in omeniti je treba, da je bilo indiferentnim v veliko zadovoljstvo, videti tujo osebo in ne očetovega, bratovega ali ženinovega obličja, oblitega s solzami in razritega od bolesti. Oni, ki so se poznali, so se skupljali v gruče. Eno izmed teh so tvorili Debrav, Chateau-Renaud in Beauchamp. „ Uboga deklica 1" pravi Debray, plačujoč kakor vsakdo proti svoji volji tribut temu žalostnemu dogodku." Uboga deklica! Tako bogata, tako lepal AH ste si mogli misliti kaj takega, Chateau-Renaud, ko smo prišli, — koliko je tega? -no, pred tremi tedni, da bi podpisali pogodbo, ki je ostala nepodpisana?" „Na mojo vero, nikakor ne," pravi Chateau-Renaud. »Ali ste jo poznali?" »Govoril sem ž njo parkrat, med dragim na plesu pri gospej Morcerfovi; zdela se mi je ljubezniva, dasi nekoliko melanholična. Kje je njena mačeha? Ali ne veste?" »Kakor sem slišal, ostane čez dan pri ženi gospoda, ki nas je sprejel." »Kdo je ta?" „Kdo?" »Gospod, ki nas je sprejel. Poslanec?" „Ne," pravi Beauchamp. »Usojeno mi je, da vidim našo dostojanstvenike vsak dan, a tega moža no poznam.,! »Ali ste vi pisali v svojem žnrnalu o tej smrti?" »Pisalo se je, a članek ni moj; celo mislim, da gospodu • Villefortu ne bode prijeten. V iijem je rečeno, če bi bile v drugi hiši in ne v hiši kraljevega prokuratorja v tako kratkem času sledile druga drugi štiri smrti, da bi bil gospod kraljev prokurator "postal na to pozornejši in bi se bil za stvar bolj pobrigal." .,. (Dalje pride.) društva za ljudstvo v Sežani. Dopisnik naj le podreza, morda že dobi sposobne može, pripravne za narodno delo, ki se lotijo takoj ustanovitve takega res potrebnega društva. Rodoljubi, zganite se! Suša na Krasil. — Na Krasu vlada strašna suša. Vode primanjkuje. Po cele ure daleč jo morajo dovažati, dovažajo jo tudi po železnici. Zopet se kaže v vsej velikosti potreba: I preskrbeti Kras s pitno vodo. Najbolje bi se preskrbel tako, kakor je predlagal deželni poslanec dr. Treo lani v zasedanju goriškega dež. zboro. Iz nanoškega pogorja se dajo porabiti tam zbrani studenci najlepše za vodovod po Krasu. Predlogr katerega je bil stavil dr. Treo, je šel na naslov vlade. Ona bi prispevala s 50%, drugih 50% dežela in kraške občine. Pozvalo se je vlado, da predloži načrt, da bi bilo mogoče to za Kras tako pereče vprašanje rešiti kar najhitreje. Predlog je' bil sprejet soglasno. Ali pa se je potem res že kaj storilo za Kras? Smemo pač pričakovati v letošnjem deželnozborskem zasedanju, da pride to vprašanje takoj na dnevni red ter se reši. Potreba je nujna, nad vse nujna. Vsi prizadeti na noge! \l Gepoiana je poslala brzojavko na katoliški shod »katoliška politična čitalnica". Želi, da naj napravijo resolucije HI. katoliškega shoda edinost katoliške Slovenije. — Lepa želja res,ali neizvedljiva! „Katoliška edinost" je že počila. Je bila predebela, in df. Šuster-šič se je preveč repenčil v njej. Čepovanske brzojavke niso mogli biti posebno veseli, ker se je vršil ves katoliški shod v znamenju razkola, o edinosti ne duha ne sluha. Požar, — V Križu pri Tomajn na Krasu sta pogorela posestnika Alojzij Bezek Št. 34. in Alojzij Macarol št. 36. Škode imata po 2000 K. Gasiti so ni moglo, ker ni bilo niti kaplje vode. Nadškof postavil kaplana na lai — Pred kratkim smo priobčili popravek, katerega nam je poslal nadškof in knez po svojem pooblaščencu in v katerem je bil devinski kaplan Mezinec postavljen na laž. Kaplan Mezinec je lagal v cerkvi v Devinu, da prično zopet laške propovedi ter da ima za to dovoljenje od knezonadškofijskega ordinarijata. Lagal je, in nadškof in knez je čutil potrebo, javno tega posvečenega fanta postaviti na laž. Lagal je v cerkvi. Se pač vidi, kako malo spoštovanja ima do svetega kraja, v katerega vstopa slovenski vernik s takim spoštovanjem in s tako ponižnostjo. Jamo razbojniško so naredili iz veže molitve.... Ta Mezinec še vedno kapla-nuje v Devinu. To je škandal! Če je čutil potrebo nadškof in knez, postaviti tega moža na laž v javnosti, naj bo prepričan, daje še večja potreba ta, odstraniti ga iz Devina. Proč s tem lažnikom iz Devina! Devinci, na noge, ne odnehajte prej, da pojde ta nevredni duhoven iz Vaše srede! Klerikalni Študentje so nekaj sklepali na katoliškem shodu v Ljubljani, kako bi prihajali na Goriško menda predavat ali kaj. Mi jim že naprej svetujemo, naj nikar ne hodijo, ker ne opravijo nič. K večjemu med oštjarje v Mirnu lahko gredo, drugodi pa ne p/idejo do besede. — Ali vprašati pa moramo vendarle ob tej priliki, kaj pravijo k namenu klerikalnih študentov ne klerikalni akademiki?! »Božje krallesUe" na Gočart. — Device z Goč so brzojavile na katoliški shod tako: ,GoŠka Marijina družba želi, naj shod pripomore, da pride k nam božje kraljestvo po Mariji." — Hm, „boŽje kraljestvo* na Gočah. Kaj mislijo s tem? Ariti ne kako novo tolo-vajstvo! TrgoisM stan na] se razvija — tako so rekli na katoliškem shodu v Ljubljani! Sedaj ko so uničili na stotine trgovcev po slovenskih deželah s tistimi konsumnimi društvi, sedaj kličejo kar nakrat ti hinavci, da naj se razvija trgovski stan »Organizaciji trgovskega stanu5* hočejo posvetiti vso pozornost. Katoliške Starane hočejo imeti s katoliškimi m^tri in k?-toMškimi kilogrami; napis pa bo: katoliška trgovina. Če koga osleparijo, bo imel to prijetno zavest, da je bil osleparjen na katoliški P°i!i dnevi .SokoiskciM shivlja v Zngreiui. Prišli so Hoi^ni, Srhi, (W\i\, Slovenci, Hrvatje, priAli so tudi Poljaki. SokoUka misel med slovanskimi narodi je slavila te dni v /.a-tfielm ponosen praznik dalekose/.ue^.i pomena. S I o VMi s k i li Sokolov je l>i!o 47 J, Bolgarskih je prišlo m\ SrbsUh društva .»Dušan Silni- 1511, Sokolov i/. Dalmacije ju bilo 100, Poljakov ItOO, f; oh o v SOO, potem pa iirval-ski Sokoli. Pri sprevodu je l»ilo iOfJD Sokolov, pri prodih vajah jih je natopilo :iooo. Sokoli so hili pri dohodu v Zagreb slovesno sprejeti. V imenu Slo-venske zvez« je na pozdrav odzdravil podstarosta dr. I!yh;ir, rekor med drugim, da Slovenci to;,jl(l t»k«ei 3000 Sokolov. Impozauteti pogled. <>b činstva nad io.noo. Culi so se oduševljenja po!ni .:«*• vori, ki so šli iz src v srca. SokoUku misel je triumfirala. Naj se množi naša narodna armada ! Iz Gorice je bilo S»fc«>lnv II. \r. Solkana S, iz Prvačiue tj. Iz Tista jih je bilo 2;j, Med odlikovanimi vrstami >e nahaja tudi vrsta Trst-tioriea. Novembra se sestanejo delegacije v bodo zborovale tri tedne. Koncem decembra bodo za kratko znsP danje sklicani deželni zbori. Meseca januvarja bo zopet sklicana ,|r. žavna zbornica. Govori se, da se volitve .', novo zbornico izvrše povsod na isti (]an je dne 25. marca 1907. in da bo nova ?j,0 ' niča sklicana prve dni meseca aprila. Volilna reforma. — Z Dunaja javljajo, (>, nameravajo volilno reformo izvesti v zi,0rP1" tako, da drugo čitanje v zbornici puv.sp»ii;:? tako, da en bloc potrde vsa določila o volili reformi, kakor jih odobri odsek za v(J]ji,, reformo. Napaden! Sokoli. - ¦¦ Z Reke nam tC/0.JV Ijajo, da ko jo dospelo tje <>'!(> Sokr/v bili napadeni na kolodvoru in v k.,,cv/ Dvema kavarnama so razbite vse d?: •• ,-sipe. Tudi z revolverji se je streljalo. Katoliški shod i Hieu. v n«.|>u ... katoliški shod ; ob jeiineiu je bil tatu t:, -\ .. ' te>tni vhod. Na -hod je princip) po-Samv [.• ¦ , /trav dunajske;;« gupsr.n J,m p-rjii j;,, , i.i-t. daje P.iie^er it aj bolj M /v.: .:.'. i- e 1 i K * r o p i ter M e m j... krst":<; ;.; ¦, v. aro do v v \ v> tri ji, ^n-via • pod tem svetnikom Tatsii i Trste r.irii .<„ v ¦/>&,¦<, , njave J<>* DobVa ¦» ulj,j ^»t^-uu-. .-? blagajno, pa -,«i i.d^li. najbrJe prepo-i.:. ;<. zne;i' so i/ piH.,Ine nave ukradli -10 K . : ,,'ivai y bilo deinrja I 1m> K. UfflOr i Tflts. ;?, letni in"-i'. - Cobimia se -Vi \ t\rui>-i u dni>*twt;.. k: ¦-, K»v»l!i. liHi -»» ', i, dve ;..« ki, i«.;- -prijatelj n:,-si>: Iv, >u,ku. /,^W.\ .«-, ... ljudi, ki ni jih /n.vh (..ij.iiti pf/.;¦• fpopada, h) j:,-klb-.e.rti.t -:i.i-.k: ,t |La rud.uji tkivih -f.arf.«.iWMe »uib ,l,.;4-., («i"U hi>t*-Ii ft;\',toK».i ru'.;« j,- ; i,.;.Ii... do !a/j»'v H Niti ¦<• .-.iJeddt }.'.;» v,../v'k.* :-fij.in.irMi i.t,:.«;s--A'i;.. k: ;r h'ir#-!.i r ve pred'.t-;t;ik-«. V Zid?* *,* ri;..u ,;,;,--, „¦.,.;.-,.;-., ¦ t^mi Sh-\-.vx u iu.:;,.;k k*-r re M .- kaze«, na kau»r»* j:»> Lit obM^en v f*r<' Spomenici Mlrosln« Viltur]«, v I,;ui•.•;.*;, i 190(5. I/dal in založil odbor ;:i Vilharjev >:;»>• menik. - Vsebina: a\ Miroslav Vilhar. >p\s\\ dr. Jos. Totuinsek: bi Von-e? 'zbranih \\\)m jevih pesmij. Izbral in uredil A. A>ker.\ Stane 'i Razgled po svetu. OdStR Za TOlilU? reformo /:>.'-iie zi>orovati /o pet dne ?2. t. mr Prihodnje zasedanji poslanske zasraia - v prvi seji državne zbornice, ki se sestane dne 18. t. m., predloži vlada proračun za r.»07, Zasedanje bo trajalo do konca novembra. i olvorijo eaune d^mit^ikaiik*« !.'». t m s-. I Šolo, IimUvo l^kih %Nak'»**,'tc^v j»» : \ okli'' tm tue5;-a»Htvo, nanj uikiir r.** f<<-';,,-, i jih tuVr« v u^m^ko i^» k tem nunau, j Pilif t piti pd intiMii. %< ¦* ? pr»'i!|.*»I«»!ftt* '/< UU .**¦••'»» ,:.'f.'fi % : - | ^»/du tis "It"-t«»t;;kt). ki ;e \%: /. <¦*>[¦> ;.• |<% kakr:: - | *tjri;atkih «"t?fn «»k,-4i j itktti mul *'t«-f Iv«««, k; •¦ I nek)*) dae*i uei.rl % Skim Vmk*t :r "-j .< >.vflji oftiroki im^tiu f» n\ui$\m^ !-n*& kinH |-» b> *»» ^^Iflo tui&tAm tak^ pl«L?att la^'/.;:^ -dttka, k»r prir."«^ o^m-ki M»i,*vr.. dohodkov /4»prT m d*v»»k *# tfkuu,-:. -upjver m tUl«\ui od?-or, ki }>» ;e ;'.' prito?W kot neutemeljeno in ptitc*'/ -' /a$rel$ki t«»^tni #,h>r j«» *o^l».-r.i' ".: prrdb.^% tt»j *e r^jArja,. ko pride k '• ": v*j*m v Trfbir.je, i.ir^x- -tlja knui*'^ ^ roda., d* Mruii B«ne, Hwego*ir.o l'-Riacij> s »irviitsio m Slavonijo v er »! kraljevino. To pitanj o naj isretV '>'•'¦'¦ župan trebinjskl pri |iO/dravu: vš <". mestni z»"*toj>i po I>alm»*nji, Hrvat-'1.' ¦¦ Slavoniji naj pa store en»k sklep ter r.s. br/.ojavno sporo«V vladarju, ko stopi v ':rv na herceuovjka tla- Vlada je ta ^'fi veljav il«. Sltfsc rti iMnttra rtMjti aa sarl sredo je «itai pred ljubljansko poroto ' pa^tsr Jer*»j Perko. Perko je bil ott^u*'_ mladosti pri Juriju iinžarju, posestnik" Trboljth, kot rejenec. V mladosti je • priden, pred H leti ga pa je zadela ne-rej* da je oslepel na obe očesi. Prifel je suvra/tJJ ljudi, ker si je domneval, da se mu l'<*nr 11 • jo radi njegove slepote. Sovražil je tudi Mojega gospodarja, ker ga je večkrat kaj *«rtl- I)ue 23, ^ul^a i!JutraJ Je šel 6inžar ** njivo sejat ajdo. Ko je bil Perko sam, mu z0pfctšinila miseI v glav0' ,ia bi 80Sl)0darJu *,al iiiSo. V tem pa je otrok v sobi zajokal. ko je sklenil umoriti otroka. Šel je v sobo, t krušni nož. zatipal otroka, enoletno Anico, ". to jo Je dvakrat zabodel v vrat in enkrat ' ,iivo. Krvavi nož je'na to ~ obrisal'z rofio" \",iK vtaknil v svojo malho. Oblekel se je \Jjvjo boljo obleko, vzel gospodarjev klobuk l pobegnil iz hiše, Drugo jutro so blizo lirij3 orožniki aretovali Peika, ki je takoj Xial (iejaQJe- I^rko je bil spoznan krilita. ¦ •vA umora in souišfie ga je obsodilo na . < r.u vezala. iKfl! j<- v Avstriji po zadnji ljudski ...,; ;/.Mt.>fA lorej 4.7f> , vsega prebi- t,m N» Dunaju jih je 14tl.l»'2i>, v l.vovu .. v Krnkovpm 20571, v Ornovirah -.- . Pragi -Vi.r.14, v Gradcu 10I7, v ". : :o."»I. Xiij\rr si* jih iW-a s trgovino, ',''.; :.:i."».2i7. s poljt-ilelsivom i:5S».s01, ¦ji; jih j»« SM.112, v javni službi in ...s:.!- puklirih U^.442". Na avstrijskih ;:'ii:-:± priilfiia t (H) slnS.it**lj«-v lfl Zidov. . y':.'..iki **i«ln lih l'o obfevalniMn jeziku so ,'\kV nimn 410 215, k Poljakom «'22.23f», ,.'• «. :¦','. 7S*2, litJ-iruun 4i,.i«,<;, Italijanom i«'; t. ::iitj»i)iti 2t'»:{. Srbom »"<;;, Madjarom - >r;*iMn ~f>. \ resnici iiihi Židi noIhmio : ,a: iti iiatudno^ti, ji med Slovani jih živi, tJ • r.'vidno množit več kot polovica. Siti M ŠH»SktR> Vsl<,,i s,,?"e J° uiii«>B» ;: :¦ , v aragon>ki pokrajini. Mi/ dlt To fudiio j»rik«zen opazili -.;<» v »i^ir:-kem "lu^tu tv Afriki i l?u?,i. i '.: : t»ya me-sta nahajalo se je ogromno : , -udi precej opit*. Nekeu.i dno nastala \ r.cvihta, katera je vzdignila grozno ¦...:. jtMJ.Ji, tne«i katerim je bilo Si* dosti ..• ¦ ; a tudi drobnih /ivalij, zl.vti miši. i* med ttm skril*- za motnimi ve- .;;-• :u da jim ni nii*" škodovalo. 1'rebi- - ni'ju;ilo čudili, ko je potem letelo ', . ;•(>'«•<¦ r;i/ifih šivati tudi na tisoče rv/Mi mi »giešklii ženami. K obilnim . ...; >.ki>nov in Am.'hškt'm zlt^ti primoie Ui«-d utmi<'-»j:!;;i /»-nami. lzvedem-i \ da .-o ;-et»ski živci ob'utuej>t kakor i -.-. , :ito deluji« nanje tudi alkohol v . ¦.»';; t.:«":; > um :e takoj ojiKija samo ' it! .'i;:;'aj. /*'ne postanejo mv.ane>!jive :¦'.*•• '1'ako pride v zakonih potem do ti'«! «i:;i rtfer js-fisloufiske rustni i Sofiji. v i i,a v Suttji otvurjena jugoslovau-Jška ri»7stava Otvorit jo je v i .;:^o>lyvan?kih umetnikov, nu\i- ;i atrijev ter mnogoštevilnega ob- - f-^ični niini-f*1!' Sjimanov kakor kr.e/uv, V svojem govoru je mini ', !i. ra.-stavo ti«,monstracij(fc /a kul-:--W\ j!U*<-iOvan-kih :»:uodov. '.i-.r-us!: je n.kolu Ji1«1* slik, od teh :¦*>' |ade na bolgarske j-likarje in :.a -riiske. »C» na hrvatske in ;V.) II A iUktVkt f A««ri«. Proizva- - v Ameriki je zelo poskočilo. Do-:.» I"-"'J. priMa ena knjiga na ir>,r>0*< • . proizvajalo se je leta 1 *•'«><>. že :. ta pride ena knjig«i na 31.72*"» i- >te*i!o analtabeiov se je v tem .!(.• od 17 na 10%. dasi ?ft vedno :.•»%>¦ loiske obveznosti. Tako je n. . Nt»w»Y«H-kti iu«»lK)o otrok, ki ne Gospodarstvo. tyui l lii«. Vsakemu je dobro f * * ško pereLe vprašanje je postala da-f^\i •'.¦': trgovina v. oljem; posebno ameri-f^'** t. kozvano .(^oton"1. l.ani je bilo to •'-. zdaj pa po 9H. Tržaški veletržci ''! ' '•¦» ti-m' sodov ameriškega olja v H¦'¦»: L; -». > sivojo oileruSko špekulacijo tako /¦"_ ^ njim. da niti pogajati se ne da ž ';t;; V kratkem dospe nad polovico •J /* km: latii. In sicer zato, ker nam '' v;~k [tostavila carino. Na to carino T,: r.r '""^''" ^ez*' ^'0('a treznomisleči vsak i.V'i;' ,ia J"e vlada imeJa l>rtv,» kai^ stem jv'» l^tnagati naSim sobratom Istrijanom in «taMin.>m, katerim je ta pridelek najvefr-^ 1'Otnena. Ta ameriškemu olju naložena ^ I,,a "«nn namen, omejiti ali celo vstaviti ¦** *unanjPf»a oljn. In to v prid naSim Mi pa smo v tem pogledu tako svoje-glavni, da smo raje pripravljeni tako visoko carino uplnčati, samo da preziramo naše blago in naše trpine. Slovane. Onirajo se na to: da dobrota olja iz Amerike je toliko več vpo-šteta, ker nima duha. Jaz pa Vam zatrjujem, da ravno s tem praznim izgovorom ste odtrgali že milijone od ust našim rojakom in jih poslali v Ameriko. Olje naše ima duh po olju,**!Pe i* je*r e-3Vt>4 j^*-©-! j k eu«Zato tre-bate le petino tega olja našega za zabelo v primeri z. araerikanskim. Se ve amerikansko ne diši, ga lahko denete '/, litra, kjer bi našega zadostovala ena i0 l00, ker ni olje, am-pakJsrozga iz lanenega semena iztisnjena; ako bi mi videli, kako z njim pančajo, bi ga nikoli ne okusili. Zraven pa je dokazano, da v „Cotonu-olju iz Amerike ni kaplje oljkinega vmes. To olje se je vpeljalo semkaj še le pred lf> leti; takrat je bilo tretjino ceneje to kot nase. Polagoma je pa popolnoma spodrinilo naše. In sicer je provzročila to le navada in oh enem potrata, ker ne diši, naj so ga done na jed kolil.or hoče. Naše bolj postarane gospodinje se dobro spominjajo tega časa, ko so imele ! , 1 olja dovolj za celi teden, /daj pa ga porabijo vsak dan več nego ',; 1. Iti ta razlika porabe na celi masi ljudstvu je že ogromna; če prihrani vsaka ohitelj le 1 krono na teden, zraven dodjati še razliko višje cene v primeri z našim oljem, ki i:e je vdobi da-j;'.'.: po 7i», nam ostane torej lep dobiček v žepu. Vživiimo pristno oljkino olje, in še pomagamo našim sobratom trpinom. Torej organi/ujmo se vsi driifc z drugim trgovci in vsi sloji z nami, ter uvedimo spet naše olje na trg, in poprimimo se spet stare šege: začnimo pa manj rabiti olja, manj denemo. manj ho dišalo in dlje trajalo. Časi so hudi, nič ne bo škodilo, če i tu kaj prištodhno. Na noge torej v pomoč uašim ljudem in ob enim samim sebi. Trgov ec. Živina slabost In razdražnost vseh naporno delajočih ljudi kakor tudi malokrvnost mnogih otrok i/vira, kakor trdi dr. V. \Yoigl v Mo-nakovem, ne malokdaj zlasti iz vsakdanjega uživanja zrnate kave. Celo male množine, kakor jih uživamo v običajni mlečni kavi, so kvarne organizmu. l'ri tem je opomniti, da imajo ravno ceuej.se kavino vrsto največ, kofeina v sebi, da torej učinkujejo naj.škodlji-veje. Dalje nima zrnata kava kar nobene re-dilue vrednosti in provzroča kakor sploh alkoholne pijače samo hipno razburjenost, ki naposled oslabi vse moči. Xato se priporoča, da nikoli ne pijete zrnate kave. brez obilo pri-me'ane Kathreiuer-jeve Kneippovcslndne kave, ki izdatno ublažuje omenjeni škodljivi učinek. Otroci, jtotem tisti, ki so bolni na srcu, živcih in želodcu, pa naj bi pili samo čisto Kathreiner-jevo kavo, ki ima vonjiv okus po kavi ter je. redilna in krvotvorna. Zaradi Mnogih manj vrednih po.snemkov pn poudarjajte pri nakupovanju i/recno ime »Kathreiner-jeva kava" in jemljete samo zaprte izvirne zavoje z varstveno znamko „župnik Kneipp". Loterijske šleuilke. Tr»t. Line. 1 si']iu-iiibra 19(>(». (H ifd ?:: «1 SI (t RAZGLAS. Podpisana si usojata naznanjati, da smeta od 1. avgusta tekočega leta dalje — TBled pridobljerie koncesije od obrtne oblasti — sprejemati rsa naročila električne luči * A ffc ŠB M in gonilnih naprau, kakor tudi vsa popravila spadajoča v to stroko. Z ozirom na dolgoletno vežbanje pri najboljšib tvrdkah te stroke (Schu-ckert, Siemens A Halke) pričakajeta da, se bode slavno občinstro ravno tako zaupno obračalo na podpisane* kakor doslej ter zagotavljat* solidno in ceno izvršitev vsakega naročila spadajočega v našo stroko. Sprejemata cenj. naročila ter dajat* rasna pojasnila spoštovanjem ndana Ivan Potočnik S A. Hugel Mehanična delavnica. Vpeljat* plina, vode In električne luči Kfiifid,a»ajtWcittn.tl ZAHVALA. Za mnogobrojne dokaze sočutja in sožalja o priliki nenado-mestne izgube našega ljubljenega soproga, oziroma očeta in brata Dincenca Spazzapan izrekamo tim potom vsem prijateljem in znancem srčno hvalo, oso-bito pa zahvaljujemo še one, ki so nam stali ob strani ob dolgi bolezni dragega pokojnika, nadalje one, ki so mu. darovali krasne vence in one, ki so ga spremili v tolikem številu k večnemu počilku. GOBICA, dno A. septembra 1906*____ Žalujoči ostali. Meblirana soba se odda v najem z prostim vhodom na Travniku St. 13 II. nadstropje. —— Solnčniki I u najuečji izbčri po usaki ceni so ravnokar dospeli. j J. ZOliNIK (10HICA Gosposka ulica 10. Največja izbera mtidercev vedno zadnje novosti idealnih krojev, | samo pri j .1. ZOIIN1K OOKIOA Gosposka ulica 10, Krasni okraski //a spomlad ne in letne obleke so vže začeli dohajati. J. ZOUNIK - GORICA Gosposka ulica 10. Ove šolski učenki se sprejmeta na hrano in stanovanje, Na željo je tudi na razpolago klavir. Naslov pove upravni.šlvo »HOČE«, Poprava in komisijska zaloga dvokoles Waffenrad z dveletnim in Bayal z enoletnim jamstvom pri Batjelu^ v Oorlcl, Via Duomo itav. 3. Adolf Fey urar in opttker na voglu Tekališča Frana Josipa in Via Leoni v GORICI Vsprcjema poprave ur in optičnih predmetov vseh vrst. Zaloga žepnih, nazidnih ur budilk vseh vrst ------ in optičnih predmetov. ------ Za vsako uro se jamči 1 leto. Kerševani & Čuk --------- v Gorici —=z Stolni trg $t. 9 < piana Diiohio i priporoča svojo zalogo šivalnih strojev naznih sistemov za umetno vezenje (rekamiranje) Mehanična delavnica konec Raštelja št. 4 sprejema vsako popravo šivalnih strojev, dvokoles, pušk in samokresov. Šivalno stroj« In poprava jamčiva od 5-10 let. ¦*¦< Mizarska zadruga ¦*¦¦« v Gorici - Solkanu vpisana zadruga z omejenim jamstvom tovarna 8 strojevnim obratom na parno in vodno silo naznanja, da izdeluje najrazličnejša pohištva useh slogo« r~ ter sprejema v delo vsa večja stavbena t Podražnlea v Trst« Via dl Plana vaeriila 1- Podružnica v Spljstu. Zastopstvo v Orijontu. Cene zmerne, delo lično in solidno. A. vd.Berini Gorica, Šolska ulica št. 2. uelika zaloga = = oljkinega olja prve vrste Mjiiijših tvdk iz Istre, Dalmacije Molfette, Bari in Niče s prodajo na drobno In debelo. Prodaja na drobno: Kron -"80, -'88; -•96..112,1-20,1*36, Hi 160,180, 2'-. ------- Na delielo cene ugodne.------- Pošilja poštnine prosto na dom. Posodo se pušfta kupcu do popolne vporabe olja; po vporabi se spet zameni s polno. Pravi vinski kis in navaden. Zaloga --------------— mila in sveč.------------------ Cene zmerne. Učenca za trgovino sprejme takoj IZornik- Gorica. S Andrej Fajt j | pekovski mojster i v Gorici Corso Franc Bias. št. I Sprejema naročila vsakovrstnega peciva, tudi najfinejega, za nove maše m godove, kolače za bir-mance, poroke itd. Vsa naročila izvršuje točno in natančno po želji naročnikov. Ima tudi na prodaj različne moke, fino pecivo, fina vina in likerje po zmernih cenah. Za veliko no« priporoča gorlSke pliice, potice Itd. Prostovoljna prodaja. ; Na prodaj je zaradi preselitve ^ uelika hiša na Jesenicah Hiša stoji zraven novega kolodvora. Pri hiši je hieu, uodnjak in 2 urla za zelenjauo in tudi use občinske prauice. 1) hiši se izuršujeta sedaj 2 obria in sicer: izurstno uspeuajoča moderno oprauljena pekarna in prodaja delikates. Natančne pogoje pove dr. I. Vilfan, odvetnik v Radovljici. f Trgovce s perutnino in jajci I za velike in male pošiljatve Išče ===== I Josip Grisi v Trstu. F. Podberšič, avtoriz. kamnoseški mojster, Gorica, Tržaška ulica št. 17. ------- Pripoi-oča -------- slavnemu občinstvu za bližajoči se vseh vepn h duš dan svojo bogato zalogo različnih nagrobnih spomenikov, bodisi priprostih ali finih iz kraškega kamna najbolje vrste za 15 K in više. V zalogi ima tudi razne kamenlte plošče, umivalnike za kuhinje, žlebe Itd. itd. Sprejema in izdeluje vsakovrstna kamnoseška in v strngarsko = stroko spadajoča dela po prav zmernih cenah.------ .Narodni koiek- koleke, poštne znamke] in use poštne ured- nostnice prodaja Knjigarna A. Gabršček Odlikovana pekarija in sladčičarna KAROL BRASČIK v Gorici na Komu v (lastni hiši) izvršuje naročila vsakovrstnega tudi najfinejega peciva, torte, kolače za birmanct| in poroke, odlikovane velikonočne pince itd. Prodaja različna fina vina in likerja na drobno aH v originalnih butelkati. Priporoča so slavnemu občinstvu za mnogobrojna naroČila ter obljublja solidno pi>.•.;: ¦ar- po jako zmernih cenah. -*a w Tr^o\/5ko-obrtqa zadruga V Gorici % reglstrovana zadruga z momejenln Jamstvom. Načelstvo in nadzorstvo »Trgovsko-obrtno zadrugo v Gorici« jo z ozirom n;i premenjena in dne 29. decembra 1905. v zadružni register vpisana pravila, pri »kupni soji dne 30. decembra 1005. sklenilo za leto l!)0(i. ta-le način poslovanja; Daje svojim članom posojila na odplačevanju v potili letih, proti odplačilu |><» 2 kroni na mesec za vsakih 100 kron; na menice pa proti 6% obreatovanju. Doba za odplačilo pri posojilih na obroke bc po želji izposojevalca določi tudi na 10 ali več let. Vsak izposojevalec plača pri zajemu posojila enkrat za vselej, mesto urtulnine '/t# prispevka v posebno rezervo za morebitne izgube. Sprejema navadne hranilne vloge v vsakem znesku, jih obrestuje po 41,*. večje, stalno naložene pa po dogovoru. Deleži so dvojni: opravilni po 2 kroni, glavni po 20 kron. Zadruga objavlja vsa svoja naznanila v časopisih »Soča' in »Primorec*. Nova pravila so se razposlala vsem članom; če jih pa po pomoti ni kdo dobil, naj se oglasi v zadružnem uradu v »Trgovskem domu«. Načdstvo in nadzorstvo. ¦ ea*arsklinJ bnoparafU „KAISER WILKELM H.", JCRONPRINZ VVEHELM* te »KAISER VVILHELM der GROSSE". Prajkeasaraka vožnja traja umi 5 OdnL ^ SfataBom, aaaealjlr poduk lat veljavna rožne listke za parntkt gori navedenega .^ i parobrodaaga društva kakor tudi listke xa vse proge amerilkih telesni« dobil* ^