GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA KOMUN KOPRSKEGA OKRAJA KOPER — 14. SEPTEMBRA 1962 Poštnina plačana v gotovini LETO XI. ŠTEV. 38 KLJUB LETOŠNJIM SLABIM VREMENSKIM RAZMERAM O O Kmetijstvu našega okraja vreme že več let ni bilo tako nenaklonjeno kot letos. Lepe obete o dobri letini so omajale ob obali n rov vrtnarij, toplih gred in rastlinjakov ter ureditev naslednjih objektov: pregrade oziroma zajetja v Kubedu in Vanganelu, hi- najprej hude pozebe, kasneje pa dromelioracije v Sečovljah sta toča in suša prizadeli vseh osem kmetijskih zadrug v našem okraju, oziroma celotno koprsko področje. Razumljiva je torej skeptična napoved, da poljedel- e nančnega uspeha pri reji plemen- - goveje živine s smotrnim izkori-ske živine v preteklih letih so se ščanjem višinskih pašniških leg, namreč naša kmetijska gospodar- so omilili težaven polažaj s teme-stva preusmerila pretežno na pi- Ijito selekcijo plemenske živine tanje mladega goveda, ki gre do- ter so vrzel nizke odkupne cene bro v prodajo. S tem pa se bo, mleka vsaj delno zamašili z bolj- žal, stalež živine ob koncu leta še zmanjšal, kar resno ogroža našo proizvodnjo mleka. Dobršen del krivde za neuspehe pri reji šo molznostjo, ki se je od 1825 litrov mleka na kravo molznico v prvem tromesečju povečala že v drugem tromesečju na 2575 litrov Posebno slovesen začetek je lili letos v Kopru, kjer sffio dobili na Semedelskem polju novo poslopje osnovne .šole. Tolikanj potrebno in težko pričakovano. Ni bistveno rešilo perečega vprašanja šolskih prostorov, prav gotovo pa ga je omililo. Sola ima deset učilnic, delavnice, kabinete, telovadnico ln vse druge prostore. Slovesnost ob otvoritvi nove šole Je bila v nedeljo, prve učence pa je šola sprejela v ponedeljek. Avtomatični šolski zvonec je oznanil v novi šoli začetek. Bil Je to začetek za vse: za pedagoge, za te vesele mlade ohraze na sliki, predvsem pa za tiste, ki so prvič prestopili šolski prag in prvič sedli v šolske klopi. Jn končno tudi za šolo, ki je prvič sprejela vase življenje, da bi vzgajala za življenje. Skoraj osem sto življenj odstotkov, pridelek vrtnin od-30 do 50 odstotkov, medtem ko bo pridelek grozdja slabši od lanskoletnega za približno 20 odstotkov, Zarečju, dograditev govejih hlevov v KZ Postojna, gradnja govejih hlevov (700 stojišč) v Kne-žaku, v Pivki in v Ilirski Bistrici. Posebno lepe rezultate pa be~ ska in vrtnarska proizvodnja, ki leži naše kmetijstvo v tem letu plemenske živine je pripisati pre- letnega pipvprečja. S temeljito se-sta najbolj podrejeni vremen- pri osvajanju novih kmetijskih nizkim odkupnim cenam mleka lekcijo plemenske živine bodo za-skim vplivom, po obsegu fizične površin. Predvideni plan poveča- (le zakaj zasluži posredovalec 20 to morali doseči podobne rezulta-proizvodnje ne bosta izpolnili pri- nja obdelovalnih in pašniških po- dinarjev pri litru?!) — anomalija, te tudi drugod. Samo ta pot nam čakovanj in sprejetih planskih vršin — 450 hektarov — so kme- ki iz dneva v dan bolj tare naše zagotavlja v perspektivi poveča-obveznosti. Ob obali je po oceni tijska gospodarstva namreč že ob živinorejce. no proizvodnjo mleka, katerega posebne komisije poljedelska pro- zaključku prvega polletja krepko Na Postojnskem in v Knežaku, potrošnja je v stalnem porastu, izvodnja celo za polovico manjša presegla: pri osvajanju novih ob- kjer dosegajo najcenejši prirast (bb) od lanskoletne, za ostale predele v delovalnih površin za 818 hekta- okraju pa velja takale ocena: rov ter P^niških za celih 1096 SKUPNIMI NAPORI VSEH OBČANOV SMO DOBILI V KOPRU NOVO POSLOPJE OSNOVNE ŠOLE pridelek poznega krompirja in hektarov. Odtod tudi smelo za-zelja bo v primerjavi s preteklim stavljen program kmetijskih zaletom manjši za 20 oziroma 15 drug, ki bodo do prihodnje pomladi prevzele nadaljnjih 3000 hektarov površin, od tega 1000 hektarov ornih. Tako obsežno vključevanje novih kmetijskih Napoved vsekakor ni bodrilna, površin v družbeni sektor kme-toda vrsta novih okolnosti,' kot tijstva pa odpira vrsto novih na- čeprav je _ žal ^ ....... dotaejšonobdellavo' kmetijskih po" bena^osestv? majati, zelo Imo- enakim problemom — Zato: načrtno perspektivno reševanje izgradnje sodobnim načelom reformirane šole ustreznih vršin, smotrnejše investiranje, trno in načrtno, za kompleksno dobro zastavljeno združevanje uresničitev te zahtevne naloge — kmetijskih gospodarstev in pred- od melioracij zapuščenih zem-vsem pridobitev novih površin Ijišč, nabave nove strojne opre-ter podobni ukrepi, postavljajo me, gradnje kmetijskih objektov, na povsem realno osnovo domala zagotovitve delovne sile in sta-vse postavke družbenega plana, novanj zanjo itd. — pa se 6odo ki predvideva v primerjavi z le- morali bolj kot doslej angažirati tom 1961 povečan fizični obseg občinski ljudski odbori, ki še ved-proizvodnje v družbenem sek- no nimajo pravega posluha za to torju za 42 odstotkov, v zaseb- važno panogo našega gospodarnem pa za 10 odstotkov. stva. Sprejem in. dosledno, izva-Med najpomembnejšimi prido- janje predpisov o agrominimu-. bitvami v tem letu velja omeniti, mu prav tako sodi med važne na-velike površine pridobljenih no- loge naših ljudskih odborov, vih zemljišč z nakupom,""zaku- Posebna skrb"v našem kmetij-pom itd., sanacijo 5 tisoč jablan stvu velja tudi živinoreji, katere in tisoč sliv, medtem ko bodo in- stalež znaša po zadnji oceni okrog vesticijske naložbe v kmetijstvu 40.000 glav goveje živine, od tega znašale po podatkih okrajne go- 17.000 krav. Na družbeni sektor spodarske zbornice v Kopru letos odpade od tega števila samo 10 1 milijardo 650 milijonov dinar- odstotkov goveje živine. Prav ta jev oziroma 6 odstotkov več kot okolnost narekuje kmetijskim lani. Med pomembne pridobitve organizacijam — predvsem na v kmetijstvu našega okraja je gornjem področju — zelo zahtev- prišteti tudi ureditev 300 hekta- no nalogo. Zaradi negativnega fi- jajoči se Koper Tazkril med dru-PO VSEJ OBALI VELIKO SLAVJE OB 20. OBLETNICI NAŠE MORNARICE to rešitev samo za danes, zakaj spričo naglega naraščanja prebivalstva bomo že jutri ponovno pred reševanje izgrac šolskih objektov Preteklo nedeljo dopoldne je bila na Semedelskem polju v .posojila je razgibal in mobiliziral mi desetimi učilnicami žal, pome- Kopru pomembna slovesnost: svojemu namenu so izročili novo -poslopje osnovne šole »Pinka Tomažiča«. Slavnostno vzdušje je " še podčrtala prisotnost številnih predstavnikov oblastnih organov, političnih organizacij, ljudskih odborov in šolskih organov. Med drugimi so se udeležili svečanosti tudi sekretar OKZKS Jože Božič, sekretar republiškega Sveta za šolstvo Boris hipužič in samostojni pedagoški svetovalec pri republiškem Zavodu za napredek šolstva Sikst. Marion. Številni so bili tudi starši in bodoči učenci sleherni naš « kolektiv, sleherno ni obenem le začasno rešitev. Pri-politično in družbeno organizaci- hodnje šolsko leto bo verjetno jo, šolsko mladino in • -osamez- stiska s šolskimi prostori spet na nike. Prebivavci občine, mesta in dnevnem redu in bo grozila tretja podeželja so se trdno povezali, izmena. Morda zveni neskromno, ker so občutili, da le s skupnimi da t,o ugotavljamo z vso ostrino napori lahko premagajo težave, v času, ko bi se morali veseliti že Uspeh je bil materialnega in po- prve zmage. Toda ves proces iz- te šole, prav tako pa pedagoški delavci iz Kopra in bližnjih obalnih litičnega značaja. Finančni efekt gradnje šolskega omrežja gre pri krajev. S posebnim veseljem smo lahko pozdravili tudi mater na-' rodnega heroja Pinka Tomažiča, po katerem nosi šola ime. Uvodno besedo pri slavnosti je gimi perečimi problemi tudi šol- sicer ni bil tako velik, kot so na- nas počasi in zato se danes pač povedovali optimisti, vendar pa ne moremo pohvaliti z vidnejšimi imel predsednik občinskega Sveta za šolstvo Peter Martine, bivši predsednik ObLO Koper Miran Bertok pa je očrtal večletno zgodovino prizadevanj za novo šolo. Če bi hoteli vse to obnoviti v spominu, bi bila zgodba dolga. Sega tja v leto 1956, ko je naglo razvi- sko vprašanje. Ze takrat smo vedeli, da bo zadrega vedno hujša, kajti število šoloobveznih otrok .je hitro naraščalo. Tako jih je bilo leta 1956 še 563, leta 1958 že 1385, letos pa jih je okrog 2000! Okrog gradnje nove šole ni bilo malo težav in veliko je bilo tudi polemike. Okrog projekta je biio tudi nemalo razprav, predlogov in protipredlogov, zagovornikov rezultati. Tu je. še vprašanje gradnje osnovne šole v Semedeli, morda še kje v Kopru in pa vedno bolj pereče vprašanje poslopij za razvijajoče se srednje šole. Na vse to ne smemo pozabiti. je to odtehtala množičnost in dobra volja. »Za novo poslopje zato lahko po pravici rečemo, da je plod prizadevnosti vseh naših občanov,« je rekel med drugim tovariš Bertok. Podatki nam to potrjujejo: po- Kajti živimo v času, ki bolj kot sojilo je vpisalo nad 8000 obča- kdaj koli imnerativno poudarja nov v znesku nekaj nad 27 mili- pomen izobraževanja, v času, ki jonov dinarjev, več desetin mili- je pester in zanimiv, kot so ga jonov so vpisala podjetja — od izsanjali fantast.i, vendar pa tudi najmanjšega do največjega. Sode- izredno zahteven. In če ne bomo lovala je tudi šolska mladina: s posvečali več skrbi in. več sred-svojimi skromnimi prihranki, s stev izobraževanju, nas bo ta za- in nasprotnikov. Končno se prostovoljnim delom pri zasaie- nimiv in nevaren čas povozil. Na liaiiil nrrupU-f irr? prh nrnf. ■ , ... ___:____ u Veličastne' proslave dvajsete dilne vojske, z Redom narodne obletnice naše vojne mornarice, osvoboditve za zasluge, pridob- ki je bila v Podgori, se je udeležil ljene v narodnoosvobodilnem tudi predsednik republike maršal boju. Josip Broz-Tito s soprogo Jovan- Po govoru armadnega generala ko in najvišjimi vojaškimi in državnimi osebnostmi. V počastitev tega praznika -je v Podgori odkril državni sekretar za narodno obrambo armadni general Ivan Gošnjak veličasten spomenik Jugoslovanske vojne mornarice, imenovan »Galebova krila«. Ivana Gošnjaka je bil defile vojnih plovnih objektov od polagalcev min do rušilcev. Impozantne-mu defileju so se pridružile tudi eskadre reaktivnih letal. Ob zaključku proslave je maršal Tito med drugim dejal: »Ko danes praznujemo 20. obletnico ustano- Maršal Tito pa je odlikoval prvi vitve naše vojne mornarice, ki je partizanski mornariški odred, ki v vsem obdobju lastne rasti mno- je postal kasneje jedro bodoče go prispevala, k oblikovanju no- .vojne mornarice narodnoosvobo- vih ljudi in k usposabljanju no- NOV PETLETNI PERSPEKTIVNI NAČRT RAZVOJA PIRANSKE OBČINE Najprej komunalne naprave vih kadrov, se moramo dogovoriti in si obljubiti, da bomo še trdneje stopali naprej, še bolj krepili svoje obrambne sile, še bolj upoštevali naše možnosti in vlagali sredstva tja, kjer je najbolj potrebno, skratka, da nas bo vodila enotna obče jugoslovanska misel, misel socialistične skupnosti, ki si ustvarja srečnejšo, lepšo prihodnost.« V soboto pa je predsednik Tito prisostvoval slavnostni otvoritvi Zagrebškega velesejma. je uveljavil projekt inž. arh. prof. Eda "Mihevca. Tako je postala nova šola prvi objekt bodočega velikega in sodobnega šolskega centra, kjer bo stala še italijanska šola, . vrtec in še kaj. Loka-■ cija tega šolskega centra pa rešuje tako problem Kopra, kot Se-medele in bližnje okolice. Težave so bile'tudi za finančna sredstva. Občina jih ni imela in ko so spomladi leta 1960 zasadili ozelenitvi šolske okolice ši otroci pa ne bodo kos življenju vanju in in pri urejanju novih poti. Tovariš Bertok je ob koncu svojega slavnostnega nagovora izročil novo, šolsko poslopje mladini z iskreno željo,."da bi se v njem uspešno učila in delala. V imenu učencev in učiteljskega kolektiva narja. Pa ne samo denarja. Tudi jo je prevzel predsednik šolskega zavesti, dobre volje, organizacije odbora Pavel Korelc. in odgovornosti. Ne moremo si Novo poslopje predstavlja s privoščiti, da bi mislili samo na svojo sodobno zamislijo čudovito dsnes. Naših ptrok bo jutri vedno z. l: sredi modernega svet.a in sredi znanosti svojega časa, ne bodo kos zahtevam, ki jih poraja splošni dvig kulture, tehnični napre- , dek ip sodobna civilizacija. Res je to v glavnem stvar de- prvo lopato za temelje nove šole, darilo "naši mladini toda s SVOji- vec, je bila to pravzaprav gradnja brez denarja. Toda veliko je bilo ... odločnosti in dobre volje, da šola mora biti dograjena v predvidenem roku: In ko je že kljub vsem naporom kazalo, da ne bo mogoče zbrati potrebnega denarja, se je občinski ljudski odbor sporazumno s političnimi forumi odločil za razpis ljudskega posojila. Občani so razumeli. Razpis Te dni je bil dan v razpravo osnovnim organizacijam SZDL, delavskim svetom in drugim organizacijam novi petletni investicijski načrt občine Piran. Načrt predvideva za skupno nad 6 in pol milijarde dinarjev investicij v komunalne, kulturno-prosvetne in zdravstvene objekte in naprave v razdobju do' leta 1966. Dalje predvideva etapno komunalno ureditev obalnega področja občine po naslednjem prioritetnem vrstnem redu: najprej dokončna ureditev vodovoda, potem dograditev sodobne kanalizacije s črpalkami in čistilnimi napravami, dalje dokončna elektrifikacija področja in postavitev oziroma ureditev potrebnih transformatorskih naprav, potem dokončna preložitev oziroma gradnja in ureditev cestišč-in ulic, ureditev parkov, gradnja letnega kina v Piranu, festivalske dvorane v Portorožu, novega zdravstvenega doma, šol, športnih ob- jektov it. drugih družbeno uporabljanih poslopij, in končno še začetna dela pri moderni ureditvi centra Portoroža. Skratka: vse tisto področje občine, ki pride v poštev za turizem, bo imelo do. konca leta 1966 urejene vse komunalne naprave in.objekte. J. L. V torek dopoldne je prispel v Beograd s posebnim letalom kozmonavt št. 2 major German Titov, ki se bo zadržal v naši državi več dni in obiskal razen Beograda tudi Dubrovnik, Zagreb, Najslovesnejši trenutek ob otvoritvi novega poslopja osnovne šole. na Semedelskem polju: Ljubljano, Bled in Velenje. Koper Miran Bertok je prerezal trak ob vhodu V ponedeljek, 10. septembra, je vesno proslavil dvajsetletnico tudi Koper, kakor vsa obmorska ustanovitve JVM. Mesto je priča-in druga mesta v naši državi, slo- kalo slavnostni dan z mnogimi zastavami, s katerimi so bile okrašene tudi vse ladje v potniškem in tovornem pristanišču, glavna proslava pa je bila akademija, ki jo je organiziral v gledališču koprski Klub pomorščakov. Gledališče' je bilo polno, a največ razumevanja in zanimanja je pokazala mladina vseh koprskih šol, ki se morda bolj 'kakor starejši zaveda pomena osvoboditve našega morja in lepega razvoja pomorstva, posebno še za našo slovensko republiko, ki je bila dolgo brez »okna v svet«. O pomenu drjeva in našega morja je po odigranju državne himne spregovoril predsednik Kluba pomorščakov inž,- Roman Čelik. Nato se je razvil dobro sestavljen program akademije z nastopi godbe, pevskega okteta, glasbenimi toč-.kami, recitacijami v slovenščini 'in italijanščini 'ter baletom. Mlade gojenke glasbene šole so presenetile z odličnimi violinskimi in klavirskimi izvajanji, pravo presenečenje pa je bil dijak Vatovec, ki je glasovno in mimično odlično recitiral' Prešernovega »Mornarja«. Akademijo je zaključila »In-ternacionala«. Izvajalce so navzoči obilno nagradili z odkritosrčnim priznanjem. bivši predsednik ObLO □ Ameriška znanstvenica dr. Bernice Eddy je odkrila virus SV-40, ki povzroči rakaste spremembe v človeški celici. Uporaba tega virusa je potrdila domnevo, da so lahko virusi ne samo povzročitelji raka, pač pa tudi povzročitelji drugih bolezni, ki omogočijo nastanek ter razvoj rakastih obolenj. Ta znanstvena ugotovitev je brez dvoma pomembna za proučevanje načinov borbe proti tej nevarni in-še .vedno skrivnostni bolezni. E3 V Londonu zasedajo delegacije 15 držav Common-\vealtha in opazovavci petih držav, ki so še pod angleško kolonialno upravo. To zasedanje je, tako menijo komentatorji, posvečeno britanski Vključitvi v Evropsko gospodarsko skupnost in tudi nekaterim mednarodnim vprašanjem. Kakor je znano, se britanska vlada močno prizadeva,, da bi bila Velika Britanija vključena v Evropsko gospodarsko skupnost, vendar kaže, da tudi nedavni sestanek med De Gaullom in kanclerjem Adenauerjem kaj malo obeta, da bi britanskemu premieru Mac Millanu uspelo prepričati druge šefe držav Common-wealtha za pristop Velike Britanije k EGS, O Po vsej verjetnosti se bo letošnjega jesenskega zasedanja Generalne skupščine OZN udeležil tudi predsednik ZDA John Kennedy z govorom, v katerem bi pojasnil stališča ZDA glede vrste problemov, o katerih bo razpravljala Generalna skupščina. P! Iz Alžirije poročajo, da se je notranjepolitični spor za-, ključil in da je uspelo preprečiti državljansko-vojno, ki bi se lahko izcimila iz spopadov med posameznimi vojaškimi enotami. Tako je Alžirija prebrodila krizo, ki je izbruhnila v političnem vodstvu alžirskega narodnoosvobodilnega gibanja tik pred dnevom neodvisnosti te afriške dežele. In zato bodo parlamentarne volitve v Alžiriji 20. septembra, kandidati pa bodo znani voditelji alžirske revolucije, ne glede na trenja, ki so med njimi nastala v zadnjih dneh. Q Po šestmesečnem zasedanju so se v Ženevi razšli udeleženci odbora OZN za razorožitev z ugotovitvijo, da je bilo zasedanje plodno glede govorov, a neuspešno glede sprejetja želenih sporazumov. Zasedanje bodo nadaljevali čez dva meseca. © Litostroj v Ljubljani sodi med podjetja, ki izvažajo največ izdelkov. Letos namerava izvoziti skoraj 46 odstotkov svoje proizvodnje. Vred-"| nost letošnjega izvoza bo presegla vrččfndst lanskega, ki je znašal 7,5 milijarde dinarjev, posebno še, ker se je podjetju odprlo ugodno tržišče v Indiji. © Zagrebška toplarna bo začela obratovati čez kaka 2 meseca. Toplarna bo velikega gospodarskega pomena, saj bo razen proizvodnje električne energije ogrevala z vročo vodo tudi stanovanja in industrijske objekte ter oskrbovala z industrijsko paro več obratov, ki so od nje oddaljeni 15 km. O V Srbobranu v Vojvodini • gradijo največjo transformatorsko postajo v naši državi. Ta postaja bo preko najdaljšega daljnovoda v Jugoslaviji, ki pelje od Titograda do Subotice, in ie dolg 400 km, zagotovila Vojvodini trikrat več električne energije, kak&r je je doslej. Q V soboto so odprli 63. mednarodni jesenski Zagrebški velesejem. Na njem razstavlja razen Jugoslavije še 36 držav. Skupno je 1168 domačih in 4920 tujih razstavljavcev. © Dravske elektrarne so minuli teden že presegle za 7 odstotkov letošnji plan, saj so proizvedle že milijardo kilo-vatnih ur električne energije. O V Opatiji se je začel XIII. kongres mednarodnega združenja turističnih strokovnjakov, ki je tokrat prvič v naši državi. Kongresu prisostvuje okrog 100 strokovnjakov, ki bodo več dni potovali vzdolž jadranske obale in si ogledali turistične zanimivosti Dalmacije. Kongres bo svoje dol« -zaključil v Dubrovniku. Naš snežniški Mašun se tudi vse bolj razvija v. turističnem pogledu in ga posebno radi obiskujejo tuji lovci, saj jim bližnji gozdovi nudijo dovolj užitka pri lovu na vsakovrstno plemenito divjad. Od medveda in volka do jelena ln srnjadi, divjega petelina in gozdnega jereba ter drobne divjadi — vse lahko pride pred cev dobrega strelca. Seveda -pa lahko ta ukrivi prst na petelina le v primeru, če ima dobro nabito listnico v žepu, ker je prav lovski turizem najbolj donosna veja turizma sploh. Na sliki: motiv z Mašuna Pred dnevi se je zaključilo v Kopru dvodnevno posvetovanje več ni, saj bi bilo v nasprotnem o problematiki izvoza in uvozu gospodarskih organizacij koprskega primeru nujno obsojeno_ na pro-okrajza. Posvetovanja so se med drugimi udeležili republiški se- pad. Gre tudi za formiranje in kretar za trgovino in turizem tov. Tramšek, republiški sekretar za razvijanje odnosov s kooperanti splošne gospodarske zadeve tov. Kristan, podpredsednik Gospodar- in za pravilno stimulacijo njinove ske zbornice LRS tov. inž. Klemenčič, predstavnica Jugobanke iz participacije v vnovcem reaiiza-Ljubljzane tov. Fetihova, podpredsednik okrajnega ljudskega odbo- ciji izdelka. Hkrati tudi menimo, ra v Kopru tov. Klobučar in predsednik okrajne gospodarske zbor- da je bilo v prejšnjih letin pre-nice tov. Lesjak. Osnovna ugotovitev posvetovanja je bila, da v malo zanimanja za uvoz izven cir-izvoznem planu zaostajamo, saj smo ga v sedmih mesecih izpolnili žav s konvertibilnimi valutami. (J vseh teh problemih so sicer govorili na posvetovanju, vendar je razumljivo, da so preveč kompleksni, da bi jih mogli rešiti. Prav pa bi bilo, da bi bili enkrat na jasnem, do kakšne vsote deviznih sredstev je tovarna v resnici upravičena in potem bi morala biti spet gospodarska zbornica tista, ki bi zagotovila reden komaj 42,8 odstotno. Razumljivo je seveda, da se e večina razprav sukala okrog vzrokov zaostajanja izpolnjevanja izvoznega plana. Pri tem so temeljito obdelali tako objektivne kot subjektivne vzroke. V najbolj neugodnem položaju je vsekakor kovinska industrija, kjer so v sedmih mesecih izpolnili ko- RAZPRAVA O NOVEM STATUTU PIRANSKE OBCiNE Posebna komisija, ki je pripra- urejati vse zamotane odnose in vila osnutek novega statuta za ves družbeni mehanizem komu-piransko občino, je dala osnutek ne s skupnimi prizadevanji in na v razpravo delovnim kolektivom podlagi skupnih izkušenj. V do- in množičnim organizacijam, sedanji razpravi je bilo zabeleže- Osnutek ima 132 členov in skuša no mnenie, da bo treba čimbolj KRITIKA NI ZALEGLA Tovariš urednik! Ze sredi poletne sezone smo v našem listu grajali odnos komunalnega podjetja v Piranu do luknje u cesti pred gostiščem »Riviero«. Približno meter široka in dokaj globoka »kaverna« v asfaltu je namreč pravcati strah predvsem za motoriste. Očividci pripovedujejo, da bi že večkrat kmalu prišlo na tem mestu do ka-rambola, ko so se motoristi, ki v poslednjem trenutku zagledajo na cesti to oviro, poskušali izogniti jame, pri tem pa se znajdejo v zagati pred avtomobilisti. K sre- črpalke oddaljena več sto metrov. Prav zaradi tega bi veljalo razmisliti o ureditvi okrepčevalnice ob tej črpalki, ki bi jo laHko uredilo gostinsko podjetje Soča oziroma Zadružnik s svojimi mlečnimi izdelki. Marsikateri voznik motornega vozila bi v kratkem postanku rad segel po prigrizku in osvežilni pijači, ki bi mu jo nudila okrepčevalnica pri bencinski črpalki, zato se upravičeno sprašujem, zakaj se delovna kolektiva omenjenih podjetij ne lotita' gradnje skromnega kioska ob bencinski črpalki, ki bi brez dvoma mnogo prispeval k popu- či velja na tem odseku ceste še larizaciji turizma v Ilirski Bistri- omejena hitrost, pri hitrejši vož- ci in njeni okolici. In to v tem nji pa bi takšna nevarna sreča- večil meri< če bi v tej okrepče- vanja vozil zanesljivo ne ostala valnici nudili tudi razne spominč- brez posledic ^e P°$tne vrednotnice ter opo- Bojda je dolžan popraviti cesti- zorili Potnike na bližnje naravne šče pred »Riviero« zasebnik, ki je lepote, mimo katerih sedaj zdrvi zaradi vodovodnih inštalaterskih dnevno več sto motornih voz\Jn konkretno formulirati, kaj. vse je dolžna občinska skupnost zagotoviti .sakemu občanu ob sedanjih in perspektivnih pogojih in kaj vse mora občan nanraviti, da bi lahko komuna te svoje obveznosti tudi izpolnjevala. Nekateri stavljajo za vzgled osnutek novega statuta Pulja, ki zagotavlja stalnemu prebivalcu stanovanje, elektrifikacijo, preskrbo z vodo, dobre prometne zveze, ureditev oskrbe z vsakdanjimi prehrambenimi artikli itd. Seveda tega statuta ne kaže prepisati, ker ima vsaka komuna pač svoje specifičnosti. Na vsak način pa ne sme ostati v statutu nobeno življenjsko važno vprašanje komune ali občana prepuščeno naključju ali dobri volji posameznih faktorjev. Predlog statuta obravnava tudi družbeno-gospodarske probleme na način, ki naj bi zagotovil čim-večji razmah gospodarstva. Razmah gospodarstva pa mora biti nujno povezan z osebnim in družbenim standardom. Dosedanje z vseh strani. Mi se sicer strinja-razprave kažejo, da bo novi sta- mo> da je težko ali celo nemogoče tut piranske ^občine potrdil in de-' izdelovati motorno kolo za izvoz loma povzročil res novo ureditev s kombiniranimi kvalitetnimi in odnosov v komun}. nekvalitetnimi deli. Toda vpraša- Prvi statuti mesta Pirana so nje je vendarle, ali v celoti drži znani menda že iz leta 1099. Po- teza tovarne, da je nemogoče dd- zneje so bili večkrat spremenjeni, lati z domačimi kooperanti zaradi izboljšani in prilagojeni novim slabe kvalitete in zamujanja ro- potrebam. Nobeden pa ni imel kov. Morda pa so tu le rezerve, tekšne vsebine,- kakršno bo imel na katere niso računali. Prepri- maj 32 odstotkov izvoznega plana. Predstavnik Mehanotehnike je na primer navedel kot glavni razlog pomanjkanje deviznih sredstev za nabavo strojev, s katerimi bi izdelovali igrače za izvoz. Kot je znano, je tovarni uspelo skleniti več ugodnih kuD- '¿^"jj"' čij z ZDA na nurnberškem sej- " _ mu igrač. Toda njihova prošnja Sicer je prišlo vprašanje odo-za dodelitev deviznih sredstev je bravanja deviz v najrazličnejših čakala na rešitev kar tri mesece, oblikah na dan. Pri tem pa smo Udeleženci posvetovanja so skle- imeli občutek, da so vsega »krivi nili, da je treba- ta primer teme- tisti, ki devize odobravajo«, med-ljito raziskati in krivec mora tudi tem ko ■ subjektivnih slabosti no-odgovarjati, saj se prav lahko beden sploh ni omenil. Tovarna zgodi, da bodo kupčije zaradi Delamaris "se je na primer prito-močne zakasnitve roka propadle, ževala. nad nepravično distribu-V zadevi Mehanotehnike je lah- cijo bele pločevine, brez katere ko kriva sama tovarna, ki morda seveda ne more izpolnjevati iz-ni napravila dovolj utemeljene voznega plana. Ta problem se vloge, lahko pa je tudi kriv pri- vleče že vrsto let pri vseh tovar-stojni forum, ki je morda brez pah živilske industrije, pa vendar potrebe vso zadevo zavlačeval in te tovarne še niso imele za pokom pliciral. Stvar gospodarske trebno, da finansirajo v eni izmed zbornice bo, da zadevo razčisti, naših železarn proučevanje teh-hkrati pa naj bi bila to izkušnja, nološkega postopka, po katerem da je treba v bodoče v takih pri- bi izdelovali pločevino doma. Ve-merih posredovati. Prav je, da liko pritožb smo tudi čuli na ra-zahtevamo od podjetij skrbno pri- čun ugodnosti, ki jih imajo pod-pravljeno dokumentacijo, ki naj jetja pri uvozu finalnih izdelkov, prepreči neutemeljeno vlaganje medtem ko imajo tisti, ki uvažajo denarja, toda če smo že enkrat surovine ali polizdelke, vrsto te-ugotovili utemeljenost prošnje, žav. Odgovor je zelo preprost: potem nam seveda neekspeditiv-nost mnogo škoduje. To je na posvetovanju naglasilo več diskutantov. Med drugim tudi predstavnik tovarne Tomos, ki ima prav tako mnogo težav glede odobritve deviznih sredstev, s katerimi nabavlja reprodukcijski material iz tujine. Samo v primeru Tomosa bi bilo tre- kadar bodo naši izdelki dosegli primerno kvaliteto, potem bodo take ugodnosti takoj odpadle. Naša pohištvena industrija n. pr. potrebuje najrazličnejše okovje in lepila in te predmete uvaža, čeprav" se ponujajo tovarna Lama za okovje ter Iplas in sežanska Mlekarna za lepilo. Mislimo, da je prav, da pride čimprej do se- del načel cesto, in komunalno podjetje naj bi ga že opozorilo na to dolžnost. Sicer pa — kdorkoli je dolžan to popraviti — Piranu in njegovim turističnim. ambicijam takšen odnos do tako prometne ceste vsekakor ni v čast! Ivo Spetič leta 1962. __Zldey_° ,t=etneliit°_ stanka 'vseh prizadetih podjetij, " na katerem bi našli"skupni jezik: podjetja naj zagotovijo kvaliteto izdelkov, tovarne pohištvene industrije pa naj del svojih deviznih sredstev odstopijo, da se bodo te tovarne usposobile za izdelavo izdelkov, ki jih zdaj uvažamo. Sicer pa je celotno posvetovanje opozorilo na odločnejše reše-statut, ki ga bodo sprejeli konec čani smo, da takega podjetja, ki vanje_ problemov,. ki vplivajo na Tovariš urednik! Težko je prešteti vozila, ki večkrat v nepretrgani vrsti drve skozi Ilirsko Bistrico. Marsikateri voznik pa se zaustavi pred bencinsko črpalko in si med čakanjem, . da napolnijo tank njegovega vozila, zaželi okrepčila. Vendar tega lahko dobijo v enem izmed ilirskobistriških gostišč, ki so od sodobno urejene bencinske V Portorožu se tembra skoraj ne več glavna sezona. še sredi sep- manjši promet kot v preteklih pozna, da ni mesecih. Nasprotno je v počitni- Ne samo ho- ških domovih letos v septembru teli, tudi zasebne sobe so še moč- več življenja, kot ga je bil»sy no zasedene, le v campu je čutiti lanskem septembru. ODHOD EVROPSKIH KIPARJEV NA SIMPOZIJ V IZRAEL J. L. ne bi težilo h kvaliteti, pri nas našo izvozno politiko, oziroma na formiranje dragocenih deviznih sredstev. Pri tem ne gre samo za letošnje plane, ampak tudi za perspektivo. Koprski okraj ima na primer možnost, da ustvari prihodnje leto z izvozom 6 milijonov dolarjev več kot letos ob investiciji milijon tristo tisoč dolarjev in milijardo dinarjev. Prav viščni prostori ter kopališča. Vse bi bilo, da bi začele gospodarske Polni kot nastanitveni objekti so tudi gostinski lokali in zaba- organizacije takoj pripravljati temeljite elaborate' in upostavile najtesnejše stike s kreditnimi ustanovami. V tem smislu je bilo na posvetovanju vse premalo konkretnih pobud. Vsekakor *so Piranu pa imata pester program. vrata za izvoz še na široko od_ Vsaj enkrat tedensko imajo turi- prta. Mi se sicer strinjamo, da sti poleg tega razvedrila in letnih je kdaj pa kdaj tudi nekoliko bi-kinov na razpolago tudi druge rokratizma, neekspeditivnosti in vrtne restavracije imajo tudi v posezoni vsak večer plesno glasbo, združeno z družabnimi prireditvami, nočni bar v hotelu »Palače« v Portorožu in novi bar v NADOMESTNE VOLITVE V KOPRU Minulo nedeljo so volivci I. vo-livne enote v Kopru na nadomestnih volitvah izvolili za člana občinskega zbora občinskega ljudskega odbora Koper dosedanjega načelnika za gospodarstvo OLO Koper inž. Slavka Gaberca. ' LEP IZLET KOPRSKIH UPOKOJENCEV Minulo nedeljo je Društvo ko- n;eni > Oblika v prostoru«, je iz- prskih upokojencev priredilo iz- raelski kipar Eloul Kosso, ki se je let svojih članov v Poreč. Več kot kot lanski udeleženec našega sim- 50 udeležencev izleta je prispelo pozija »Forma viva« tako zelo v Poreč z ladjo »Trogir« in si navdušil nad to obliko mednarod- ogledalo zgodovinske zanimivosti ne izmejave mnenj in izkušenj mesta, posebno še one, ki so iz med umetniki, da je znal prido- V. stoletja. Med povratkom je biti za bogato podporo tudi vlado skupina upokojencev priredila in pristojne kulturne ustanove koncert za potnike »Trogira« in svoje domovine. Med udeleženci Po uspešnih mednarodnih sim- portoroški kipar Janez Lenassi, pozijih kiparjev v Avstriji, Nem- Zanimivo je, da je pred odhodom čiji in Jugoslaviji organizira letos v Izraei žeiei0 še nekaj drugih prireditve. Folklorna skupina Turističnega društva Piran-Porto-rož nastopa redno vsakih deset dni in žanje vsakokrat znova pre- kompliciranosti, kadar gre za odobravanje sredstev, toda večina vzrokov za neizpolnitev izvoznega plana je v samih podjetjih, kjer je seveda skoraj povsod pra- " . - , ,w V Jii.iciv.1 i^itčiv ac uiuglll ,.,. . . . ..j^-i ,|V- OAUIOJ ijuvjuu fia- večmesečni simpozij tudi Izrael; evropskih udeležencev simpozija senetlJlv aplavz Ce dodamo vse- ksa> da je uvoz ]e vprašanje oz_ V ateljeju na prostem v bližini Rdečega morja bo od sredine tega mejcca klesalo v kamen 19 prt-MiTiih kiparjev, med njimi 6 domačinov, 10 Evropejcev in po 1 umetnik iz Japonske, Združenih držav Amerike in Kube. Organizator simpozija, ki se bo imenoval »Yegar sahaduta«, kar po- spoznati portoroški simpozij in so mu temu se redne izlete, ki jih kega strokovnega vodstva ali celo te dni prispeli v Jugoslavijo. Ta- z. aYtobusi ali po morju organi- enega ali dveh ljudi. Ce bomo ko se je mudil tukaj eden naj- zira3° potovalni uradi v Porto- hoteli doseči večje uspehe,, bomo vidnejših predstavnikov mlajše generacije švicarskih kiparjev Sepp Wyss, ki sta skupaj z Lenassijem odpotovala v torek zvečer z ladjo v Izrael. J. L. rožu in Piranu, lahko mirno rečemo, da je posebno Portorož v teh dneh še prav tako živahen, kakor je bil ob koncu glavne sezone. Jule morali s to prakso prekiniti, takoj seznaniti celotni kolektiv z izvoznimi plani in pred slehernega člana kolektiva postaviti izvoz kot trenutno našo najvažnejšo gospodarsko nalogo. Klub pomorščakov v Kopru Je Izdal in založil SLOVENSKI POMORSKI ZBORNIK, Izid obsežnega zbornika je sovpadel z velikim praznikom naše mornarice, ki je slavila 10. septembra izraelskega simpozija bodo tudi 20- obletnico svojega rojstva, zato ji nekateri znanci — udeleženci na- J? K1.ub pomorščakov posvetil ta zbornik »z najprlsrčnejšo željo, da Izpolni med slovenskim ljudstvom svoje poslanstvo,« V uvodni besedi so še zapisali: »Čeprav je minilo okoli 1400 let, odkar v , . ., Bmo Slovenci prvič- prispeli na Ja-Pat Diska in pa naš predstavnik, dran in poselili njegovo obalo prav šega simpozija »Forma viva«, kot: Japonec Yasuo Mizui, Francoz Eugene Dodeigne, Italijan Gian-carlo Sangregorio, Američanka tako so upokojenci s tem prelepim izletom dosegli dvojni namen: utrditev medsebojnih poznanstev in so se seznanili z lepotami dela jadranske obale. H NOVA SAMOPOSTREŽNA TRGOVINA V Kopru so odprli novo samopostrežno trgovino za meso in mesne izdelke. Uredilo jo je ljubljansko podjetje Emona, h kateremu so se pred kratkim pripo- Ob jubileju naše Vojne morna-jile koprske poslovalnice Meso- rice je pripravila koprska Študij-prometa. Vsekakor je to precejš- ska knjižnica ob pomoči Okrajne-nja pridobitev za Koper, kjer je ga muzeja razstavo pomorskega povpraševanje po svežem mesu in tiska. To je prva tovrstna razsta-mesnih izdelkih zelo veliko. No- va pri nas. Dokazala nam je, da va samopostrežna trgovina v Ki- imamo dokaj publikacij iz pomor-dričevi ulici je najmoderneje ure- stva v slovenskem jeziku, še veli- domačih gostov udeležil tudi" član jena, ima številne hladilne naprave in široko izbiro mesa in mesnih proizvodov. Omenimo naj še to, da namerava podjetje Emona urediti v Kopru moderno samopostrežno restavracijo z zmogljivostjo 1500 obroko*- v avli Okrajnega muzeja. Ob slovesni otvoritvi razstave preteklo soboto je navzoče no-zdravil ravnatelj Študijske knjiž- tam, kjer se najgloblje zajeda v evropsko celino, se nikoli nismo razvili v resnično pomorsko ljudstvo, Tesa jo bil kriv malim narodom nenaklonjen zgodovinski razvoj. Vendar ne bi imeli prav tisti, ki bi nam odrekli vsako udeležbo v Jadranskem pomorstvu. To potrjujejo mnogoštevilni, a še nikoli v celoti zbrani zapiski preteklih časov. Ljudstvo s svoiim lastnim morjem pa smo postali šele z osvoboditvijo obmorskega dela slovenske Istre. S tem se je začelo za nas in naše pomorstvo povsem novo zgodovinsko obdobje.« Razprave za zbornik so prispevali številni avtorji. Tako piše Miljeva FurlanlC o slovenski obali, ki je za nas okno v svet, Mitja Staut o nastanku Slovenskega Jadran« in o življenjskem okolju v tem delu' morja, Franc Bernot o temperaturi morja ob slovenski obali, Ferdo Gestrin o pomorstvu v Piranu v letih 1325— 1355,-Srečko Vilhar o prispevkih Slovencev k dvigu pomorstva na Jadranu in o morju v slovenski kulturi, o razvoju potniške obalne plovbe ob vzhodnem Jadranu, Rudo Goljak •> projektiranju in graditvi koprskega pristanišča, France Leben o oromotu koprske luke v prvih petih letih razvoja in Radivoj Kehar o nastanku 1n razvoju turizma ob slovenski ooali. Izdaja Slovenskega pomorskega zbornika pomeni z vsem svojim obsežnim in bogatim gradivom korak naprej pri dohitevanju vsega zamujenega. Osvetljuje nam preteklost, sedanjost in bodočnost slovenskega pomorstva in bo zato dragocen doprinos pri širjenju in utrditvi pomorske miselnosti. Zbornik je še opremlj&n s številnimi fotografijami; ki predstavljajo zgodovinsko vrednost ali turistično in gosoodarsko zanimivost. niče Srečko Vilhar, ki je sprego- Vladimir Murko o Josipu Resslu; voril o pomenu in namenu take ?ašl ob'lu J11e,d ¿ n, ,, , , rodnoosvobodilno vojno, Andrei Pa- razstave. Slovesnosti se je poleg Bon o ustanovitvi, razvoju in borbi ko več pa seveda v srb«hrvašči- Izvršnega sveta Slovenije„ Ivan ni. Nekaj eksponatov jeHudi v Regent in gostje iz Trsta, tujih jezikih, med katerimi so Razstava v Okrajnem muzeju najbolj številni v italijanščini, bo odprta do 20. septembra in Razstavo poživljajo fotografije iz privablja vsak dan številne obi- našega sedanjega pomorskega skovavce. Zlasti zdaj ko se je pri- življenja in zgodovinski doku- čel v šolah pouk in je Koper poln men ti iz Dreteklosti. Razstava je dijaške mladine. mornariškega odreda Koper, Miroslav Pahor o pomorskem oddelku v Mestnem muzeju v Piranu, Slavko Košak o nastanku in razvoju Pomorske srednje šole v Piranu, Franc Potočnik o Višji pomorski šoli v Piranu, Vladimir Kodrič o Ribiški šoli v Piranu, Drago Ukmar o Piranski ladjedelnici, Alojz Ilúdales o našem ribištvu in predelovalni industriji rib. Branko Velkavrh o rasti ln razvoju Splošne plovbe, Vladimir Medveščok Urejuje uredniški odboi. Glavni ln odgovorni urednik Rastko Bra-daškja. Izhaja vsak petek. Izdaja CZP Primorski tisk Koper. Uredništvo ln uprava v Kopru, Cankarjeva 1, telefon 21-470. Posamezen Izvod 20 din. Letna naročnina 800 din, za Inozemstvo 2.200 din aH 3,5 amer. dolarja. Bančni račun 602-11-1-101 pri podružnici NB Koper. Rokopisov ln fotografij ne vračamo. Stavek ln klišejt tiskarne CZP Primorski tisk Koper, tiskano na rotaciji tiskarne CZP Ljudska pravica Ljubljana. PREMALO IN PREVEČ BLAGA NA NAŠEM RIBJEM TRŽIŠČU Zastopstvo lil) v naši prelirani je ven pojav je pred dnevi hudo grajal Skrajno nezadovoljivo: po zadnjih podatkih zaužlje vsak Jugoslovan v povprečju letno komaj 0,40 kg rib v taki ali drugačni obliki. Ce primerjalno ta povpreček s količino ril), ki so zastopane v prehrani na primer skandinavskih narodov — okrog 2S do 30 kilogramov pretežno surovih, torej nepredelanih rib letno — potem zares nI težko ugotavljali, kako nesmotrno izkoriščamo naše ribje bogastvo oziroma sploh blagortatl, ki tudi beograjski dnevnik »Politika«!. DO UREDITVE TRZlSCA NOBENEGA JAMSTVA ZA IZBOLJŠANJE Očitno je torej, da Ima v boljši preskrbi rib odločujočo besedo trgovina, torej tržišče. Brez urejenega ribjega tržišča še tako nizke cene ne til pomenile mnogo — prvič zaradi "S prodajaln ril). Podobna ocena velja — 20 do 25 vagonov zmrznjenih rili za vsa ostala večja mesta, kjer je po- — bi zagotovila redno preskrbo tr- dobno kot v Ljubljani, še kako veli- žišča. ko povpraševanje po ribali, v" boljših nam jih ponuja morje ter naše ribi- težav plasmana, drugič pa iz prepro st.vo, kateremu streže trenutno okrog stega razloga slabih pogojev preskr- 400 ladij, kolikor premorejo skupno bovaitja vsaj vseh večjih mestnih vse ribiške flote vzdolž jugoslovanske iu indiistrilsklh središč. obale. Resda Je iskati dobršen del vzrokov za tako slabo zastopstvo rib v naši prehrani v neurejeni preskrbi ribjega tržišča do osvoboditve, saj so vse do takrat bile morske ribe v vsakdanji prehrani zgolj domena ožjega obalnega področja. Zal se tudi po vojni stanje kljub določenim prizadevanjem ni bistveno izboljšalo, čeprav lahko vse pogosteje in vse češče prebiramo v izložbah naših gostišč in delikatesnih trgovin vabila na pojedino svežih morskih rib — seveda samo po izbiri. Toda problem, ki ga tokrat načenjamo, vsebuje povsem drugo ost; kako zagotoviti tržišču in našim delovnim ljudem tolikšne količine morskih rih In po takšnih cenah, da bodo gospodinje lahko vključile ribe v svojih jedilnikih v vsakdanjo in najcenejšo prehrano. Vzemimo za primer samo Ljubljano. Naša slovenska metropola ima danes samo dve skrajno neurejeni prodajalni rib, čeprav bi po mnenju predstavnikov izolskega ribiškega obrata Delamaris dejansko ustrezalo za to mesto najmanj 10 sodobnih in s hladilnimi napravami opremljenih pogojih plasmana bi bile ribe seveda Se znatno cenejše in izbor večji, zatorej vse skeptične napovedi o slabih pogojih prodaje rib odpadejo. Vendar je jasno, da Izolska »Riba« sama ne bi zmogla investicij za ureditev sodobnih prodajaln, kajti samo ena bi veljala po približni oceni okrog 20 milijonov dinarjev. Vprašanje presežkov ribjega ulova In hkrati vprašanje boljše stimulacije ribičev ostaja odprto, kar pomeni hkrati hudo vrzel v naši živilski preskrbi. Kljub obilici predelanih rib v konservah, antipnsfah itd. nikakor ne bomo dobili nadomestila za redno preskrbo potrošnikov s svežimi ribami. Važno je namreč tudi omeniti dejstvo, da ima izolsko ribiško podjetje edino v državi tako sotlobno in veliko hladilnico, katere zmogljivost vi in konservlraiiju slanih rib. (bb). IN SE KORISTEN PREDLOG ZA ZAKLJUČEK Izolski ribiči menijo, da v še tako okusno antipaslo predelane ribe ne morejo nadomestiti številnim potrošnikom popularnih lilelov, znanih slanih rib v večjih ali manjših dozah. Vendar predlagajo, da bi za zmanjšano proizvodnjo riletov zlahka našli potrošniki nadomestilo sami z domačo pripravo večjih ali manjših količin te vrste jedi. Podoben predlog so naslovili izolski rlhiči na gostišča, kjer bi bila gostom zelo dobrodošla postrežba cenenih slanih rih. V Izoli menijo, da hi se za uresničitev tega predloga morali pozanimati zavodi za pospeševanje gospodinjstva, da hi poučili gospodinje o preprosti pripra- O KMETIJSKI PROBLEMATIKI ILIRSKOBISTRIŠKE KOMUNE Na nedavni seji občinskega sve- da imajo največje težave pri ska zadruga posegla v proizvod- ta za kmetijstvo in gozdarstvo v osvajanju kmetijske proizvodnje njo. Ilirski Bistrici so razpravljali o in pri proizvodnem sodelovanju z Kljub vsem težavam pa ■ st.a kmetijski problematiki v ilirsko- zasebnimi kmetijski proizvajav- dosegli obe zadrugi .kar dobre bistriški komuni. Analiza je po- javci. Občutna motnja so tudi ne- uspehe. Z izboljšano agrotehniko kazala, da je bil dosedanji način sklenjene zemljiške površine, sta pridelali zadovoljivo količino Kmetijska zadruga II. Bistrica pridelkov, kljub suši, ki je to po- skimi proizvajavci preveč kam- ima n. pr. 70 ha intenzivnih in dročje močno prizadela. Pohvalno panjski, loteval se je »višjih ob- polintenzivnih nasadov jablan na je, da bosta obe zadrugi obdržali lik«, pri tem pa je zanemarjal desetih med seboj oddaljenih nar- osnovni fond govedi, ekonomsko ustreznejše oblike so- celah, še slabše je v poljedelstvu Svet za kmetijstvo je še ime- delovanja. . in travništvu. Sodobno kmetijsko noval strokovno komisijo za od- Najboljše uspehe je pokazala proizvodnjo si je spričo tega tež- biro plemenske živine, sprejel od- vremenskih razmerah do dve toni živinorejska kooperacija, čeravno ko zamisliti. Svet za kmetijstvo in redbo o zaščiti gozdov pred -o- teh rib; torej bi 23 ribiških ladij, ko- so vanjo vložili manj truda in gospodarstvo je predlagal, naj bi žari in potrdil sklepe kmetijske ko°uleioJ v ^niSsamTnočI tudlSMn sredstev kot v .Poljedelsko in čimprej začeli z arondacijo in ko- zadruge Ilirska Bistrica in Kne- šc več ton inčunov. sadjarsko. V analizi je naglašena masacijo kmetijskih zemljišč na žak o njuni združitvi v enotno Toda kam s takšnimi količinami tudi nujnost, da bi pri izkorišča- tistih področjih, kjer bo kmetij- kmetijsko zadrugo. J. K. b? Vprašanje plasmana Je tem bolj niti zasebnega kmetnslceep 7.em- RIBISKI EMBARGO Naslov je sicer precej nenavaden, toda za poznavavce razmer na našem kooperacije" z zasebnimi "kmetij ribjem trzlsču in v našem ribištvu Se kako razumljiv. Primer Izole, kjer so zaradi problema plasmana inčunov (sardonov), ki so se tudi letos pojavili v naših vodah v izredno velikih Jatah, morali ustaviti ribiči več dni-v Juliju in avgustu pohod na te ribe, ni osamljen. Namreč ena sama ribiška ladja lahko ujame za noč v ugodnih ■ •■■■■•■ • . • ■ - , Na »Malih njivah« pri Čenturju, 5 km jugovzhodno od Kopra, so se pred dvema tednoma začela sistematična arheološka izkopavanja, ki jih voijli Narodni muzej v Ljubljani in ki bodo po dosedanjih rezultatih močno presegla lokalni pomen. Vzrok za začetek izkopavanj so bila izredno bogata najdišča rimskih.novcev s konca 3. in začetka 4. stoletja naše ere (Dioklecijan, Maksencij). Že po dosedanjih najdiščih je čenturski numizmatični fond najbogatejši rimski fond v Sloveniji. Že sedaj daje čenturski fond zgodovinarjem tezo, da se je moral v prvi polovici 310. leta pripetiti v naših krajih dogodek, ki je temeljito spremenil takratni tok zgodovine. Dosedanja arheološka izkopavanja so odkrila temelje rimskega objekta velikih razmer. Ali je bilo tu taborišče rimske centurije oziroma legije, bodo razkrila šele nadaljnja arheološka izkopavanja, ki bodo že prihodnje leto prišla v republiški arheološki plan rib Vprašanje plasmana je tem bolj nju zasebnega kmetijskega zem za ta sicer zelo interesanten artikel, umestno, ker trgovina nima posluha doslednQ izvajali zakon o kt pa. resnici na ljulio, ne pride v izkoriščanju kmetijskega zemlji-takšnih količinah v poštev za ribjo Jča, ker je samo to najboljše jam- i n _ nrniti-rn m , v . j , . stvo za pospeševanje proizvodnje IN ŠE EN GLAS: POMANJKLJIVA PLAT PRE SKRBOVANJA Z RIBAMI OB NAŠEM MORJU predelovalno industrijo — predvsem zaradi tega, ker je postopek za predelavo teh rib približno trikrat dalj-51 kot pri zelo iskanih sardelah. Spričo velikega povpraševanja po morskih ribah pa je očitno, da bi urejeno tržišče rib — predvsem zadostno število dobro urejenih in s hladilnimi napravami opremljenih prodajaln Sirom po Sloveniji — z lahkoto prodalo vse te ogromne, žal le-:os že skoraj zamujene, količine in- m za podružabljenje zemljg_ na ilirskobistriškem področju. Svet za kmetijstvo je pripravil tudi podrobno analizo prebival- Domačemu prebivalstvu in šte- cenjene ribe ciple, škarpine, osli- stišča se vse težje oskrbujejo s zopet postati visoko; rentabilne» . . ^ . . v 1 ° JJll-Ui VCUOI. V iU Oi-V* V-V-11JV.11V. X 1 KJ V^ V_ i A V- J OUCU fJiHV.,. OUUV.U .IV. v OV- UClli. MUJV.JU v» J-« N-l< w u «. <_* u i * siva vasi .prem, kjer so ze lam vjinjm turistom se v obalnih me- če itd. Te nadvse ¡cenjene ribe so temi ribami, medtem ko so bili ti panoga našega ribištva. predpisali agrotehnične in agromelioracijske ukrepe pri obnovi intenzivnih nasadov jablan in stih Slovenskega Primorja zlepa bile nekoč domena ulova števil- izbrani zastopniki ribjega sveta ne nudi priložnosti, da bi se nih maloobalnih ribičev, danes oa včasih redno na jedilnih listih lahko oskrbeli po želji na ribjem bi jih žal lahko našteli v naših zasebnih gospodinjstev, trgu, še slabše na kaže z ribjim obalnih mestih le še malo in še Zatorej ni odveč zahteva, ki jo zastopstvom na jedilnikih naših ti lovijo pretežno za lastne potre- zastopajo širši interesi naših gostišč in hotelov.' O izjemnih be. Nič ¡čudnega torej, če so te obalnih komun, da bi poViovno Franc Štoka , iunov. Letos tem laže, ker je velikost gpSnpi; Ta lmmnlpi.c 7pmliiŠna io mčunov v povprečju dokaj večja ter ?P K°mpiekb zemljišča je jih je v enem kilogramu od 30 do v lasti 48 zasebnih kmetov in ne- 50, medtem ko je bilo prejšnja leta kmetov. Za proizvodno sodelova- v enem kilogramu od 50 do 70 koma- „ie cklpniln r,n«nr!bp WmpHi_ tel- rib . Hn ^t Sp^f inctnitm/ b.; Primerih, kjer vas lahko postre- ribe tako drage in da teh dobrin poživili to maloobalno ribiško namesto'0posta- imajo skupa 5 5 ha zemfe ic£ žejo z dobrimi ribami, pa ne kaže naše ^domače proizvodnje doma- dejavnost ki bi podobno kot ne- Janja in plačane stojnine v pristani- „rpisf-nviia i» 9ao/„ „„IJj^., govoriti, kajti cene za takšne rib- la vec ne poznamo. Tuch nasa go- koc, morala v interesu skupnosti ščih le lotili pohodov na Inčune ter ^vrline ™ tamen avn vpmlTi^p Je poslastice SO dostopne le red da bi si zagotovili piasman na tvzi- površine, za zamenjavo zemljišča i. -i. šču z znatno znižanimi cenami. Zal z zadrugo se je odločilo 5 lastni- gostom, uprava podjetja ni imela nobenega kov (skupno okrog dva hektara) S takšnim stanjem se nikakor ne moremo sprijazniti — tem manj, ker imamo v Izoli močno ribiško floto, ki bi lahko v pogo- ostala jugoslovanska ribiška podjetja, in pri tem uporabiti tudi potreb- j11* J?oljše organiziranega ribjega Zadrsko ribiško podjetje je na pri- na 7aknnsk-p rtnlnrila tržišča vse leto solidno preskr- jamstva. da bi si po tej poti zagoto- ... .... . vili piasman, končno pa Je v tistih ostali pa se ne strinjajo z lzva- dneh izolski kombinat komaj zmago- janjem ukrepov. Svet za kmetij- val predelavo tunov in palamide. stv0 s_ snrPipl slclpn Se večje nevšečnosti zastran mno- ^ Je ^ejei SKlep, aa se^ je Žičnega pojava jat inčunov imajo treba snrejete rajonizacije držati mer moralo vreči v morje več vago- "a zakonska določila, nov že ujetih inčunov, ker ribjega Oiede kmetijske proizvodnje v plena niso mogli plasirati. Ta negati- ^kmetijskih zadrugah so ugotovili, Milana Spasica in Sergeja Mašere SVETLI PRIMER Beležke ob zaključku kopalne sezone bovala z ribami ne le našo ribjo industrijo, ampak tudi potrošnike. Primeri, ko ribiči kljub čedalje bolj sodobni tehnični opremi ne najdejo nahajališč rib, pa bi že zdavnaj morali biti pobuda za NEURJE NAD OBALO Ko so v soboto zjutraj črni oblaki prekrili nebo nad koprsko obalo, so se kmetovavci razveselili, Po osemdesetih dneh suše je kazalo, da bo zemlja dobila izdaten obrok dežja. Zal -pa je nevihta, ki je sledila, povzročila več škode kot koristi. V eni uri je padlo okrog 16 mm dežja, ki je nekoliko koristil le tisti zemlji, ki so jo že prej namakali. Da pa bi prišli na račun jesenski posevki, bi moralo pasti najmanj . še enkrat toliko dežja. Nevihta pa je povzročila znatno škodo v vinogradih in sadovnjakih. Na nekaterih. predelih je divjal veter s hitrostjo nad 130 km na uro in tudi podrl nekaj Pred leti so v Ilirski Bistrici izdelal. Res je, da je bilo za grad- s pomočjo občanov, pripadnikov njo teh kabin predvidenih iz pro- JLA, gospodarskih organizacij in računa občine 900 tisoč dinarjev, drugih institucij zgradili kopalni kar je seveda premalo. Ka.i pa 1 o bazen, ki je edini v koprskem s popravilom bazena, ki bo velja- ustrezne znanstvene iiištifute ob «kraju. Vsa leta je odgovarjal lo več milijonov dinarjev? Raz- jugoslovanski obali, da bi ribiče Svojemu namenu v zadovoljstvo mislimo sedaj, pravijo v ilirsko- zabeležili številnih kopalcev, danes pa se bistnski komuni, saj sedaj, ob Ulev=i>. pOUH ^f"1: ' vse bolj kažejo njegove gradbene koncu letošnje kopalne sezone, v P™staniscu Koper, nadalje na hibe. momaro misliti na prihodnjo. Kabine so v popolnoma razpa- j g dajočem stanju in letos se je po-_ ,, ... kazala okvara na konstrukciji Problem zase pa je nase malo- bazena. Zaradi slabe gradnje in f\ E V obalno ribištvo. Vzporedno z od- mo5ne vibracl1e zemljišča so pri- EW te nadvse potrebne če]e pokati stranske stene in VQ. ^ seznanjali z najbogatejšimi naha jališči cenenih plavih rib, ki se v poletnih mesecih navadno umaknejo v hladnejše vode naše- telefonskih in električnih napeljavah, pa tudi številne zasebne hiše so bile poškodovane. Razpad stare Jugoslavije je ob poročnika vojne ladje Srb Spasič T ri vdoru osnih sil v aprilu 1941. leta in Slovenec Mašera. Tako sta s s Jdcnana kot v preseku pokazal vso gnilo- svojo krvjo zapečatila bratstvo bo njenega sprijenega, pokvarje- naših narodov. nega in podkupljivega vladajoče- Medtem ko so pripadniki bivše miranjem ga sloja. Bolečina m rodoljubna jugoslovanske vojske in morna- ln koristne dejavnosti seveda da uhaja iz bazena ugotovljene čustva malega človeka niso zado- rice zapuščali Boko in se prvi «pada tudi količina ulovljenih so bile tudi druge pomanjkljivo- nndnhp Id in^TedTv niidufv^ °^redi "al«anske mornarice pre- rib. Gre predvsem za tako ime- sti, ki jih je odkril zob časa. Zato Pred dnevi so bili načelno odo- stinsldh objektov n^j.robali v poaooe, ki jo je teaaj nuaua vsa vldno tihotapili vanjo, so neka- novane bele ribe — braneme, je občinski ljudski odbor naročil breni krediti Jugoslovanske in- znesku ene milijarde 678 milijo- v ¿fin5ni ^mprii tistih Hr,; cn teri Pri-Dadniki jugoslovanske orade, liste, zubatce in razne načrte za zgraditev novih kabin, vesticijske banke za razvoj turi- nov 561 tisoč dinarjev. Od tegabo dali n^mLiki i„«ta L« ^ho ^^ mornarice sklenili poiskati vrste morskih najkov ter najbolj ki jih je Projekt Koper te dni že zma in izgradnjo turistično go- šlo koprski občini 681,339.000 din, aan posameznuci auaka svoji do- ostanke razkosanih trupel obeh ledni, gnevu in preziru ter so se herojev, da bi jih pokopali na vo- na svojo roko lotili občudovanja jaškem pokopališču v Hercegno- •vrfdn,ill..dfjan.i- _ . , . . vem. Upravnik glavne mornari- Med tistimi, ki so se tedaj iz- ske bolnišnice v Meljinah se je, kazali s herojskim vedenjem, sta boječ se okupatorske sile, vmešal se prav posebno odlikovala po- in prepovedal opraviti pogreb t t NAŠ GOSPODARSKI KOMENTAR roemka vojne ladje Milan Spasic podnevi ob udeležbi javnosti, in Sergej Masera. Oba sta bila Niegov odpor pa so premagali člana posadke jugoslovanskega zavedni zdravniki bolnice, ki so -rusilca »Zagreb«, ki je bil tedaj v ob navz0en0sti predstavnikov ita- | Boki. Da ne bi ladja padla v roke li1anske vojske zahtevali, da se ^ iasisticnemu okupatorju, sta Spa- ___ sič in Mašera sklenila ladjo razstreliti. To sta napravila tako, da sta zažgala municijo, ki je bila .vskladiščena na ladji. Eksplozija je raznesla rušilec na kose, hkrati s svojo ladjo sta zgubila svoji mladi življenji tudi CIRO CILIC: POSVETOVANJE O REVALORIZACIJI trupli Spasiča in Mašere pokop-ljeta podnevi, in sicer tako, kakor se spodobi za vojaške osebe, ki so padle za obrambo domovine. Zdravniki so izjavili Italijanom, da bodo, če ne bo njihovi zahtevi ustreženo, ne glede na posledice, zapustili bolnišnico. Tako je bilo naposled omogočeno, da sta bila oba častnika 19, aprila 1941. ob devetih dopol- % dne javno pokopana na vojaškem « Gospodarska zbornica okraja Koper je organizirala te dni več posvetovanj o problematiki in o tehnični izvedbi revalorizacije pokopališču v S*avini pri Herceg- osnovnih sredstev, Posvetovanja n0vem. Pogreba1 so se udeležili so bila v Kopru, Postojni, Sežani tamkaj mudeči se pripadniki voj- in Piranu. Udeležili so se jih šte- ske in mornarice ter številni vilni predstavniki gospodarskih državljani. Neki njun tovariš se t organizacij, ki so tudi med seboj je poslovil od njiju s krajšim go- t % izmenjali, mnenja o aplikaciji no- Vorom, sam okupator pa ju je ve uredbe o revalorizaciji osnovnih sredstev, naročite tudi svojcem in prijateljem v tujini! počastil s častno četo. Lika teh dveh herojev, ki sta na večer pred narodnoosvobodilno borbo očitovala čudežen primer rodoljuba, sta dostojen člen v zgodovinski verigi naših pomorskih junaštev, usmerjenih edno k istemu velikemu cilju; ohraniti našo obalo prod tujče-im poseganjem po njej in jo 2e do konca julij a letos so krediti za obratna sredstva Iz bančnih virov narastli v koprskem okraju za približno dve milijardi v primerjavi s koncem leta lani. Razen ter;a so približno za tri milijarde porasli krediti iz družbenih skladov, medtem ko so ostali krediti za začetni sklad obratnih sredstev približno na isti ravni. Z drugimi besedami bi to pomenilo, da so se krediti za obratna sredstva pri gospodarskih organizacijah v koprskem okraju povišali od konca lanskega leta pa do konca julija letos za skoro pet milijard. Porast je vsekakor znaten in je na eni strani odraz povečane dejavnosti koprskega gospodarstva v skladu z družbe-nim načrtom, na drugi strani pa odpira med prvimi še vprašanje. pritiska na obratna sredstva bank in na družbene investicijske sklade in da se lastni skladi teh sredstev pri podjetjih samih še vedno ne krepijo tako, da bi se njihova odvisnost od zunanjih posojilodajalcev sorazmerno in vedno bolj manjšala. Vzroki za to so različni in podrobnejše analize so pokazale, da bo potrebno, če hočemo uveljaviti tudi v praksi nova načela kreditiranja, spremeniti sistem delitve čistega dohodka. Le tako bo ' omogočeno podjetjem, da bodo izločila več sredstev, ki so jim potrebna za lastna obratna sredstva. Po višini obratnih sredstev lahko ugotovimo, da sta v našem okraju najmočnejša industrija in rudarstvo. Ta imata namreč nad polovico vseh obratnih sredstev, to je nad 12 milijard., razen tega pa imata ti veji tudi večji del tistih dveh milijard, ki predstavljata v našem okraju sredstva začetih lastnih skladov obratnih srp.dst: 'v. Industriji in rudarstvu sledi trgovine s G,S milijarde ter z niti 100 milijoni kreditov iz družbenih skladov in brez kreditov za začetni sklad obratnih sredstev, medtem ko so ostale dejavnosti daleč za tema dvema, pri če- mer je spet najmočnejši promet. Če lahko sklepamo samo iz gibanja obratnih sredstev in iz njihovega porasta v letošnjem letu do konca julija, potem moremo ugotoviti, da se gospodarstvo našega okraja ugodno raztiija po predvidenih načrtih. Pri tem se seveda ne moremo ozirati na posamezne dejavnosti, temveč jemljemo celoto. Drugače pa je z investicijsko potrošnjo, ki predstavlja tudi odraz gospodarskega stanja in razvoja. Glede te pa moramo ugotoviti, da je v omenjenem času zaostala za lansko, vsekakor pa je zaostala daleč za predvidevanji po gospodarskem načrtu oziroma programu okraja,'saj je v sedmih mesecih dosegla komaj tretjino letnega predvidevanja. O tem. bi bile potrebne podrobnejše analize, kar sicer končno ni važno, temveč je važna ugotovitev, da bo letošnji izpad v investicijski gradnji imel določene posledice za nadaljnji, razvoj gospodarstva v koprskem okraju. -žj- izolski 111 milijonov din, piranski pa 886 milijonov 222 tisoč dinarjev. V koprski občini bo od dodeljenega kredita porabil hotel Triglav kot investitor izgradnje turističnega središča Žustcrne 376 milijonov din za zgraditev restavracije, 4 motelov, za. ureditev kopališča in dohoda do njega. Hotel Adria v Ankaranu bo porabil 221,339,000 din za novo restavracijo in dva motela ter deset motornih čolnov, uredil pa bo tudi termalne naprave in kopališče. Razen tega bodo v Kopru za 45 milijonov din uredili ribjo restavracijo, za 22 milijonov din pa v Jernejskem zalivu uredili restavracijo in dozidali teraso nad morjem, uredili parkirni prostor in kopališče. Izolska občina bo 111'milijonov din porabila za zgraditev dveh motelov in recepcije ter razširitev parkirnega prostora na Dobravi nad Izolo. V piranski občini bo hotel Metropol kot investitor porabil 440,505,000 din za odkup in ureditev turističnega naselja v Luciji ki naj bi postalo slavno kot znana poreška Plava laguna. Za 47,205.000 din naj bi uredili še samooostrežno restavracijo. Hotel Central v Portorožu bo 204 milijone din porabil za izgradnjo in opremo nove depandanse, hotel Palače pa 158 milijonov din za pokriti plavalni bazen. Investitorji še hitijo z manjkajočo dokumentacijo in ko bodo krediti dokončno odobreni, bodo takoj začeli z deloiti, v večini primerov še letos, medtem ko dela v Zusterni že tečejo. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 U 12 13 14 BP! urna DBflB 15 16 ü 17 18 19 B .U 21 SR? E 22 23 24 rnraa M'.rn bana tal 25 26 SRI 1 :.l Bttcd 27 28 IE 29 30 31 1 ! ara« «.« auau 32 33 34 36 101 3fi 37 38 ¡Hi UBija 39 40 41 RIS n o - ¡1 ■asa 42 ER: ES3 lj 44 45 46 47 48 19 Vodoravno: 1. mesto v francoski pokrajini Champagne s slovito katedralo iz 13. stoletja, eno najlepših del francoske gotike, 6. električna merska enota, 11. vkuhano sadje, 12. tiskarska mreža, 14. nedotakljiv svet pri primitivnih ljudstvih, 15. zelo vroč in suh puščavski veter, 17. sveti bik starih Egipčanov, 19. naziv za Herce-govca, 20. prilastek, 22. prebivalec starodavne Aonije, 23. pogorje na sovjet-sko-mongolski meji, 25. arheološka predrimska železna doba, 27, glasbena nota, 28. -kazalni zaimek, 29. vzor, vzvišen cilj, 32. del roke nad komolcem, 34. Ime filmske igralke Bartok, 36. orožarna, 39. skupina čebel, 40. angleški filmski producent (Arthur), 42. merska enota za zlato in dragulje, 43. francoski slikar in ilustrator iz prejšnjega stoletja (Gustave), 44, popularna Bizetova opera, 46. maške-radna obleka. 48. velika kamnita gmota, 49. vosku podobna prijetno dišeča snov, ki se izloča iz kitovih črev. Navpično: 1. samodejni stroj, 2. noju podobna avstralska ptica, 3. začetnici po vojni umrlega slovenskega literarnega zgodovinarja, 4. prometni objekt, 5. znamka naših cigaret, 6. nizozemski otok v Malih Antilih, 7. predpotopna žival, 0. kratica za »Post scriptum«,\ 9. grška črka, 10. poljski pridelek, 11. hrvaško mesto ob izlivu Kolpe. Korane in Mrežnice, 13. španska kolonija na severozahodnem obrežju Afrike, 14. gledališče, 16. sodobni ameriški dramatik (»Lov na čarovnice^). 18. razobešenje, 20. vrsta žita. 21. naslovni junak Schiilerjeve drame, 24. troprsti brazilski lenivec, 25, predlog, 30. madžarski skladatelj operet, 31. zadnji predsednik republikanske Španije (Miguel), 33. kraljeva in-signlja, 35. indijska denarna enota, 38. najmanjši delec materije. 41. največji jadranski otok, 43. hiter tek. 45. kemični znak za mazurlj, 47. avtomobilska oznaka ■ mariborskega okraja. BELA KRAJINA Je prispela 10. septembra v Hampton Roads. BIHAC je 8. septembra odplula iz Masulipatnama proti Reki! BLED je 11. septembra priplula v Ta-koradi, potem pa bo odplula proti Tema, Lome in Lagos, kamor bo prispela 23. septembra. BOHINJ je priplula 8. septembra na Reko, 15. septembra pa bo v Kopru, 16. septembra v Trstu, 18. septembra pa v Benetkah. BOVEC je v Buenos Alresu, odkoder bo 18. septembra odplula proti Jadranskemu morju. DUBROVNIK bo 14. septembra priplula v Emden, GORANKA je v japonsKlh pristaniščih. GORENJSKA Je 10. septembra odplula iz Pirana proti Reki. KOROTAN je priplula 13. septembra v Savono, od tam pa bo nadaljevala pot proti Genovi, Civitavec-chii, Napoliju, Benetkam, Trstu in Reki. LJUBLJANA je 9. septemora priplula v Sibenlk. MARTIN KRPAN je prispel 12 septembra v Ravenno, potem pa oo odplul proti Novemu, Bakru, Plo-čam, Beyrouthu, Alexandiiji in Aauabi. PIRAN je 3. septembra odplul iz Pirana in je na poti proti ZDA. POHORJE je priplula 10. septembra v Piran na popravilo. ROG jo na poti iz kielskega kanala proti Ital.lii. TRBOVLJE je 2. septembra prispela v Madras. potem pa bo odplula proti Singaporu. Djakarti, I-Iong Kongu in Japonski. ZELENGORA je 7. septembra priplula v 2danov. JAKA COP: SVET MED VRHOVI Pri Državni založbi Slovenije je izšla knjiga umetniških fotografij z izbranimi motivi Julijskih Alp. Nad sto celostranskih posnetkov posreduje lepoto slovenskih planin: Pogled na Julijce — Predgorje s Karavankami — Bohinjski kot — Od Baške grape do Krna — Trenta — Od Kanina do Mangarta —■ Planica, Vršič in Krnica — Martuljek — Krma, Vrata in Triglav »Lipa 1/1862« ČZP PRIMORSKI ZALOŽBA «5ergeanne Golon; ANGELIKA Mednarodni best seller. Knjiga vsebuje bogate avtentične podobe Iz življenja Francije v 17. stol. od intrig in perverznega izživljanja na dvoru Louisa XIV. do umazanije podzemlja starega Pariza. Mogočen, temperamentno pisan roman na skoraj tisoč sto straneh. (Roman v dveh knjigah) Mohamed Dib: ALŽIRSKA TRILOGIJA Knjiga vsebuje tri romane (Velika hiša. Požar, Statve), ki opisujejo človeške tegobe In upanja ter odkrivajo svojevrsten svet Alžirije neposredno pred revolucijo. Karol Bunsch: PASJE POLJE Zgodovinska povest opisuje slavno bitko pri Vroclavu, kjer so Poljaki prvič popolnoma potolkli vojsko nemškega cesarja. » « KOPER Muzejski trg 7 telefon: 21-472 tekoči račun: 602-11-181 •iVl p' David Herbert Lawrence: LJUBIMEC LADY CHATTERLEY Sloviti-rombn — »piepovedana knjiga« — ki je mnoga leta razburjal angleške cenzorje in navduševal bravce. Slovenski prevod bo Izšel po necenzuriranem originalu. Bernard Gorsky: MODERNI ROBINZON (delovni naslov) Zanimiva zgodba o brodolomcu, ki se Je rešil z najnujnejšimi potrebščinami na zapuščen otoček in se skušal prebiti skozi težave . Kljub mnogim nevarnostim (kače in morski psi) si je pridobil nekaj borne hrane, toda ni prenesel osamljenosti. Pozneje so ribiči po naključju zašli na samotno čer in našli ostanke njegovega bivališča ter dnevnik, po katerem je znam francoski pisatelj ustvaril to delo. Stephen Birmingham: MLADI GOSPOD KEEFE Mladi ameriški pisatelj je glasnik nove ameriške generacije, ki' stremi po smlselnejšem življenju, v katerem naj bi zdravo delo zamenjalo sedanje brezplodno pehanje za razuzdanim življenjem v brezciljnem okolju. V tem je največja pozitivna Ideja romana, ki obravnava družinski konflikt. Heinz G. Konsalllt: DIAGNOZA RAK Roman o najhujši bolezni, ki preganja modernega človeka, o sporu Zagovornikov različnih metod zdravljenja, o usodah bolnikov in zoravnikev ter znanstvenikov — napeto in dramatično pisano litetarno delo z največjo aktualnostjo, Roman je dosegel svetovni uspeh, KDOR ZELI POSTATI NAROČNIK, naj nam pošlje naročilnico s točnim naslovom aH pa naj naroči zbirko pri poverjeniku založbe PrednaročniSka cena: zbirka .Lipa 1/1962. okrog 1800 strani, polplatno 7.400 din; polusnje 8.500 din. plačljivo ali v enkratnem znesku ali v največ nesetih enakih mesečnih obrokih; zbirka »Lipa II/19G2« okrog 1400 strani, polplatno 6.240 din. polusnje 7.510 din, plačljivo ali v enkratnem znesku ali v največ desetih enakih mesečnih obrokih. Pred izidom nove knjige založbe Lipa IV i 11 i a m H. C r o u s e POGLED V SVET ZNANOSTI IN TEHNIKE S to knjigo nas pisatelj zelo dojemljivo uvaja v praktična tehnična znanja in njihovo uporabo v vsakdanjem življenju. Ob branju bomo tako rekoč mimogrede, kakor da bi brali napet roman, spoznali nova enanstvena odkritja in do- bili odgovor na nešteto vprašanj, ki zanimajo sodobnega človeka v tako imenovani »atomski dobi«. Knjiga je napisana preprosto in razumljivo, skratka — poljudno v najboljšem pomenu besede. Delo je namenjeno predvsem učeči se mladini, prav tako pa tudi najširšemu krogu bravcev, ki ga zanimajo razna tehnična in tlruga odkritja, a jim zaman išče primerne razlage. Tekst dopolnjuje okoli -100 originalnih ilustracij. KOMUNALNA BANKA KOPER: Drago Hrvatin, Ivan Primožič; KRUH KOPER; Franko Favento, Maks Paljk, Peter Stepančič, Zora Trbižan; LAMA DEKANI: Franc Vrabce; MEHANOTEHNIKA IZOLA: Llbero Sukljan; OKGZ KOPER: Radovan Benčič, Karlo Prijon; ONZ KOPER; Andrej Jereb, Jože Strumbelj; OBNOVA i ZOLA; Aleksander Prelaz; PTT KOP2R; Ivan Bergoč, Ivanka Florjančli, P.oman Florjančič, Vice Glavan, Jože Klekuž, Ester Primožič, Marta Cnidaršič, Janez Znldar-šlč, Bruno £vanut; PRIMORJ.il TISK KOPER; Alfonz Eferl, Palmira Filippi, Marta Fur-lan, Roman Savko; SLAVNIK KOPER: Glovani Fregone-se, Julij Jerman; VODNA SKUPNOST KOPER; Ivan Cerkvenik; ZASEBNIK-pletar: Janez Veršlč. DELAMARIS: Ivan Trampuš STIL KOPER: Ivan Benčič, Marija Bizjak, Sergej Graton, Lucijan Koc-jančič, Nada Kos, Dušan Kozina, Onelija Lukež, Angel Memon, Marija Olenlk, Vojko Pavlič, Berta Planine, Aldo Pucer, Jože Stopar, Egicllj Sturman. Roman Vižlntin, Ivan Zadeli. Boris Žužek; SOČA KOPER: Ivan Bolčlč; TEKNO.BOR KOPER: Jordan Furla-nlč. Mirko Gregorlč, Jože Hrvatin, Rezka Lampe, Dragica Petkovie, Mirko Umer; TOBAK KOPER; Emilija Babič; RADIO KOPER: Štefan Bonaca, Franko Grando. Gabriela Jovan, Peter Ranči č ŠTUDENT: Borut Venturini. ¡če štev jRODAM HIŠO v okolici Kopra. Eventualno proti zameniavi stanovanja ter doplačilu.' Naslov v upravi lista. KNJIŽNICE! Poceni prodam več sto slovenskih knjig. Interesenti, pošljite naslov upravi Slovenskega Jadrana pod »Romani in zbrani spisi«. ZAMENJAM dvosobno komfortno stanovanje v vrstnih hišah na Vanganelski cesti (pri To-mosu) za podobno — lahko tudi v starejši hiši — v Kopru. Naslov v upravi lista pod »Takoj«. DOBRO OHRANJENO motorno kolo znamke »Galeb«-Puch, 150 ccm, prodam. Naslov v upravi Slovenskega Jadrana. Tehnični pregled motornih vozil: Avtopodjetje Transport v Ilirski Bistrici opravlja tehnične preglede motornih vozil vsak četrtek od 15. do 19. ure. Nujno iščem prazno ali opremljeno sobo v Kopru. Ponudbe v upravi lista pod »Plačam dobro«. OB VAŠIH OBISKIH V TRSTU ne izpustite obiska trgovine »MAGLIABELLA« na Corsu Garibaldi št. 11 (Barriera)«nekaj korakov od avtobusne postaje. Pri nas boste našli veliko izbiro pletenin, nogavic in perila za dame, gospode in otroke po najnižjih c.enah v Trstu. Postrežem boste v vašem jeziku! Proti izrezku tega oglasa prejmete darilo! DVOKOLESA od 7000 Lit dalje, CICLOMOTORJE in SKUTER- JE od 65.000 Lit dalje z večbr-zinskimi prestavami, MOTO CIKLE, nove in rabljene — vam nudi MARCON v Trstu, Piazza Ospedale 6. Pošiljamo kot darilne pakete v Jugoslavijo bicikle in vsa motorna vozila na dveh kolesih. Pričakovanje, da se bo zaradi zmanjšanega turističnega prometa zmanjšalo število prometnih nezgod na naših cestah, se žal ni uresničilo, kajti od 29. avgusta do 11. septembra je bilo na ccstah našega okrilja kar 46 prometnih nezgod, ki sicer niso terjale smrtnih žrtev, pač pa številne hujše telesne poškodbe in več milijonsko materialno škodo. Številne prometne nezgode so povzročili v tem razdobju šolski in predšolski otroci. To je resen opomin staršem in otrokom, da upoštevajo novo okoliščino — začetek pouka — ko je na naših cestah zopet mnogo mladeži, ki bodisi na poti v šolo ali na poti domov premalo misli na svojo varnost in na varnost prometa nasploh. Zatorej velja slej ko prej opozorilo predvsem staršem, da svoje otroke dnevno opozarjajo na nevarnost, ki jim grozi na cesti, če ne upoštevajo vsaj osnovnih prometnih predpisov. Igre na cesti, neprevidno prečkanje cest in podobna lahkomiselna dejanja imajo lahko najhujše posledice. Neupoštevanje prometnih predpisov v tem razdobju ni prizaneslo tudi številnim voznikom motornih vozil. 28. avgusta je zaradi neprimerne hitrosti zdrknil pri vasi Palč.ie s ceste voznik osebnega avtomobila Franc Jene iz Roža. Voznik sicer nI bil telesno poškodovan, toda škoda na vozilu znaša okrog 300.000 dinarjev. Voznik osebnega avtomobila Lucijan Serli iz Trsta je povzročil hujšo prometno nezgodo, ko je v Bertoklh prehiteval motorista Stanislava Ser-iija, prav tako iz Trsta, Medtem ko je motorista zbil po tleh, se je sam zaletel v obcestno drevo. Oba voznika sta bila huje telesno poškodovana, škode na avtomobilih pa je bilo za okrog 400 tisoč din. . Slavoj Jenko iz Ljubljane je 2. septembra na planinskih serpentinah vozil z veliko hitrostjo v ovinek. Pri tem ga je zaneslo v levo ter je trčil v zadnji del tovornjaka. Voznik osebnega avtomobila in njegova hčerka sta bila huje telesno poškodovana, materialna škoda pa znaša okrog 200 tisoč dinarjev. Neprevidnost voznika avtobusa GO 17-39 je v Postojni drago plačala Marija Komar iz Maribora, voznik in kondukter tega avtobusa sta namreč ustavila vozilo pred znakom »stop« pri izhodu jamske ceste v Postojno. Ko so potniki na tem prepovedanem mestu, kjer ni avtobusne postaje, izstopali, je voznik popustil zavoro v trenutku, ko je Izstopalo omenjena potnica, ki se je pri tem huje poškodovala. Dne 4. septembra je voznik tovornjaka Franc Frank lz Pivke zadel z zadnjim desnim blatnikom S-letno deklico Edo Kozlovič Iz Rlžane. Nezgoda se je pripetila pred trgovino »Jestvina« v Rižani, ko se je voznik Izogibal čredi goveda, pri tem pa je zavozil preveč v desno. Otrok je bil hudo poškodovan in je njegovo zdravstveno stanje še vedno kritično. 0. septembra je med Sežano in Fer-netiči podrl voznik osebnega avtomobila Renato Desanti iz Trsta 70-letnega Ivana Mahniča, ki je neprevidno prečkal cesto. Mahnlfi je bil telesno hudo poškodovan. Mopedist Albin Zadel iz Jurišč je z mopedom podrl triletno Alojzijo Sajn, ki mu je nenadoma skočila pred vozilo. Otrok, ki se jc neprevidno • igral na cesti, je bil telesno hudo poškodovan, 10. septembra je ob 14,15 voznik osebnega avtomobila Ivan Plnter prehiteval na cesti pri Kopru motorno vozilo. Pri tem jo na levi strani cestišča trčil v motorista Jožeta Perošo. Motorist in sopotnik sta bila hudo telesno poškodovana, hujše telesne poškodbe pa je utrpela tudi voznikova sopotnica Tilka Ponamolenko iz Kopra. SIcer pa so vse štiri ponesrečence prepeljali v bolnišnico, (bb) PRIHRANI DENAR, ČAS IN. TRUDX NASI RAZGLEDI Razpisna komisija pri Okrožnem sodišču v Kopru razpisuje MESTO STROJEPISKE I/a ali I/b razreda Osebni dohodki po zakonu o javnih uslužbencih. Prošnje, kolkovane s 50 din, življenjepis, spričevalo o strokovni izobrazbi in opravljenem izpitu vložite v 15 dneh od objave razpisa. Najnovejša številka našega štirinajstdnevnika za politična, gospodarska in kulturna vprašanja NASI RAZGLEDI prinaša vrsto zanimivih in aktualnih člankov. Ob začetku šolskega leta bodo posebno zanimivi članki o proizvodni praksi učencev in dijakov. o čemer pišeta Jože Lep (RAVNE: PROIZVODNO DELO NA GIMNAZIJI) in Drago Meliora (SOLE SE POVEZUJEJO S PROIZVODNJO). O novih vidikih na vlogo In organizacijo odvetništva pri nas razpravlja v svojih tezah in antitezah Vlado Vo-doplvec. Razprave so prispevali še O. Lange (Znanost In socializem), F. Jerman (Kibcrnetika kot filozofski problem), B. R. Sen (Postaviti se po robu lakoti). Pisatelj Rok Arih je prispeval Počitniške kolonije, dr. France Brenk pa zaključuje svoje Puljske impresije. Osrednji del predstavljajo tokrat referati z blejskega zborovanja slavistov. O povojni literarni kritiki in esejistikl razpravlja Franc Zadravec, o sodobni slovenski liriki Boris Paternu, o proučevanju slovstva v narodnoosvobodilnem boju Viktor Smo-lej, pregled povojne slovenske proze pa je podala Helga Glušič. Številko zaključujejo običajne rubrike: Književna kronika 1962, O novih knjigah sproti in Iz tujih revij, Reprodukcije, ki poživljajo ln krasijo revijo poleg ilustracij, so tokrat iz del slikarja Jožeta Horvata-Jaldja. Johan Falkberget — V ZNAMENJU KLADIVA: Falkbergeta Imenujejo pesnika norveških rudarjev. Zaslovel je s sagami iz rudarskega življenja in že večkrat je bil kandidat za Nobelovo nagrado. V svojih mladih letih je bil rudar — pozneje časnikar in politik — ln že takrat se je začel ukvarjati s pisateljevanjem, Norvežanom In svetu je odkril svet revirjev,, vodilni motiv njegovega pisanja pa Je vera v človeka in v njegov boj za pravice, PETNAJST LET BIBLIOGRAFIJE o narodnoosvobodilnem boju Slovencev: Inštitut za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani jc izdal delo Franceta Skerla-Bregarja »Petnajst let NOB 1945—1050«. Prav gotovo bo bibliografija koristen in potreben priročnik vsem, ki bodo iskali podatke za znanstveno aH praktično delo. V knjigi so označena in zapisana vsa dela, ki imajo kakršnokoli dokumen-tarično vrednost za zgodovino NOB. Mellta Stelč-Možina — IVAN GROHAR: V okviru likovnih zvezkov pri Mladinski knjigi je izšla tudi knjižica, ki ima namen prikazati življenje in umetniško delo slovanskega Impresionista Ivana Groharja. Knjižico krasijo številne reprodukcije Groharjevih del. Založba Mladinska knjiga ,1e poslala te dni na kmlf.ni trg tri dela domačih avtorjev. LIZIKE ZA VSE pisateljice Branke Jurca so pravljice, polne originalnih domislic, neprisiljeno vzgojne in prikupne že zato, ker so vzete iz vsakdanjega življenja. Delo je ilustrirala in opremila Cita Polo-kar. PRAVLJICA O LOGAF.N1CI Ferda Godine jc mikavna, obarvana z rahlim humorjem in prepojena z lepotami Prekmurja ter s poštenostjo njegovih ljudi. Ilustracije je narisala akademska slikarka Melita Vovkova, Naša pesnika Janez Menart in Tone Pavček sta prelila v slovenske stihe poezijo Gri.^ora Viteza BELI LF.V. Otroška poezija tega hrvaškega pesnika je že dolgo prodrla v srca otrok ln postala najboljša vez med svetom in njihovo nikoli potešeno radovednostjo. Tudi naši otroci ga poznajo že po treh knjigah pesmi. »Belega leva« Je ilustriral ln opremil Jože Cluha, Komisija za razpis delovnih mest pri Okrajnem sodišču v Piranu razpisuje delovno mesto STROJEPISKE Pogoj je dovršena ekonomska srednja šola. Prednost imajo kandidatke s pisarniško prakso. Osebni dohodki po zakonu o javnih uslužbencih. Prošnje, kolkovane s 30 din, življenjepis ter spričevalo o šolski izobrazbi vložite najkasneje v 15 dneh po objavi pri Okrajnem sodišču v Piranu. PREKLIC Preklicujem vse, kar sem lažnega govorila o družini Murgec in sestri Tereziji Podgorelec iz Pirana ter se jim zahvaljujem za umik tožbe. Marjana Domjan Ul. svobode 32, Piran OBVESTILO INVALIDSKE DELAVNICE IZOLA, obrat čevljarstvo obvešča stranke, ki so dale v popravilo čevlje pred več kakor tremi meseci, naj jih prevzamejo v osmih dneh po tej objavi. V nasprotnem primeru bodo čevlji prodani in izkupiček porabljen za sklade obrata. trgovsko uvozno in izvozno podjetje — LJUBLJANA, Titova c. 24 'proda naslednja osnovna sredstva: 2 tovorna avtomobila 3-tonski TAM Pionir; 1 tovorni avtomobil 4,2 t Csepel; 1 traktor Steyer; 2 prikolici 3 t; . 1 poitovorni avtomobil 1,5 Fiat Zastava 615 B. Vsa vozila so v odličnem stanju. Prednost odkupa ima socialistični sektor, evetualno damo vozila v najem. . V SKLOPU PROSLAV 20. OBLETNICE JUG OSLO VANSKE MORNARICE IN POMORSTVA 1cVb»Vl-rU Pfl°HilV 20" oWetnlce JVSI Plavalna In vaterpolska prireditev Viri. so m hrbtno mladinci: 1. VER- XIII. 00 m prosto pionirji: l. KOR-J \ nedeljo popoldne, 9. sep- v nedeljo v Zusternl je pokazala pre- GLES Peter 1:15,8, 2. BRADASKJA SiC Vanja 1:01,5, 2. BUDICIN Franko . ' —t- —---» uuoiiv/t in jg ^juna^iuia jjj t- tembra, v »portiču« v Zustcrni prvi eejšnje razumevanje naših ljudi za del plavalnega in vaterpolskega pr- ta gport. Veliko število občinstva je venstva Istre. Drugi del prvenstva navdušeno pozdravljalo uspehe kopr-ho prihodnjo nedeljo, 16. septembra, skih plavalcev in plavalk, ki so zrna-v Hovinju. gall v plavanju s 100 : 87 točkam. Puljskl in koprski okraj sta s tem tekmovanjem začela akcijo za množično razširitev plavalnega in vaterpolskega Športa v vse kraje Slovenske in Hrvatske Istre. Cilj republiških in okrajnih plavalnih organov Rezultati v plavanju I. com prosto pionirke: 1. JOVAN Rastko 1:17,8, 3. BENUSSI Llbero 1:03,-1, 3. STRKALj zdravko 1:12,5. 1:23,0, 4. SOSIC Mario 1:33,2. ,.T,r ________, . , ,, . ' ' XIV. 4X50 m prosto pionirji: 1. KO- IX. 100 m prsno mladinke: 1. ME- PER 2:57,5, 2. rovinj 3:23,2. SARIC Štefka 1:34,0, 2. MIKLAVClC xv. 7X30 m prosto mladinci: 1. RO- Draglca 1:40,5, 3. SOLDATlC Mirela VINJ J:56iTj 2 KOPER 2:oi,o. 1:50,8, 4. PERIIART Ervina 1:51,0. X. 30 m metuljček pionirji: 1. kor-SlC Vanja 0:21,4, 2. banko Peter Po plavalnem sporedu je sledila vaterpolska tekma, v kateri so gostje zmagali z veliko premočjo. Rezultat je bil 11 :4. Ob tej priložnosti se je Deana 0:47,0, 2. OLIVIERI Tatjana 0:22>2> 3- ROPRET Mlšo 0:24,8, 4. MU je razširiti v najkrajšem času"ptava"l- 0:50'1' sponZA Domenica 0:52,4, RATOVIC Alica 0:27,5. ni Šport na raven, kot jo že bila v PIUTI Danlcla 0:54,1. XI. 30 m hrbtno pionirke: 1. BRO- " letih neposredno po osvoboditvi. II. ISO m prosto mladinci: 1. KOR- ZOVIC Alenka 0:25,8, 2. LILEG Alen- P°kaza'a Potreba, da plavalne orga- SIC Vanja 2:15,8, 2. hihSMAN Dadl ka 0:27,4, 3. SPONZA Domenica nizacije s pogostejšim organiziranjem 2:20,0, 3. BANKO Peter 2:38,10. 0:34,0, 4. SOSIC Marija 0:38,0. vaterpolskih tekem oz. prvenstev selil. 90 m prsno pionirji: 1. GODE- X"- »"m prosto mladinci: 1. MAU- znanijo naše občinstvo s pravili te NA Sergio 1:32,0, 2. BRATASEVEC RIČ Slobodan 0:57,4, 2. CAFFOLA jKr0) da ne bo v prihodnje prišlo do ponovnih neljubih Izgredov, kot Je Oba okraja sta od svojih republiških organov dobila vso možno podporo za okrepljeno akcijo izgradnje ustreznih plavalnih objektov, brez ka- terih si plavalnega športa ne moremo Vid 1:32,2, 3. PREKELJ. Zlatko 1:37,0, niti zamisliti. Pomoč republiških in 4. VERGLES Marjan 1:43,0. okrajnih organov,1 zlasti pa pomoč turističnih organov, je dovedla do IV' 4X00 m mladincl: 1- ROVINJ tega, ga bo koprski okraj žc prihod- 2:56,0' 2- KOPER 2:56.6- nje leto dobil tri plavalne objekte, V. 60 m prosto pionirji: 1. KORSlC ki bodo bistveno pripomogli k nadalj- Vanja 0:38,6, 2. STRKALJ 0:42,6, 3. nji razširitvi te zdrave športne pano- ROKA Bruno 0:44,8. ge v obalnem pasu našega okraja. Kolikor ne bodo nastopile neprertvi- VI. 30 m prosto pionirji: 1. MALU- dene težave, bo do plavalnega objek- ZA Matteo 0:17>7' 2' FERERA Luciano ta prišel tudi naš Kras z izgradnjo 0:18'4' 3" ROPRET Mlšo 0:19,7, 4, GU- Alvaro 0:59,5, 3. VUGA Lado 1:03,0, 4. HIRSMAN Dadi 1:04,1. bil to primer pri tej tekmi. J. K. PRVIČ V SOLSKIH KLOPEH 1 Dvojni praznik: nova šola ln novi učenci. Prav gotovo je prekretnlca v Človekovem življenju, ko prvič prestopi šolski prag. Za tele koprske malčke pa jo imel ta pomembni korak še posebno oheležje, ker Je tudi novo šolsko poslopje prvič sprejelo vase uka željno mladino. Plajio in v spremstvu mamic ali očkov so prišli prvič. Začudeno poslušajo prijazne tovariševe besede in prve nauke. Različno se vedejo: korajžno, boječe, nekaterim gre skoraj na jok, drugi pa jemljejo vse z lažje strani. Prvi dan so še na klopeh sladkarije, zdaj pa bodo žc zvezki in prva čitanka. Prvi dan v koprski novi šoli: novi učenci in njihovi starši pozorno poslušajo o svojih novih dolžnostih. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA 33-metrskega bazena v Divači. Koliko bo napredoval že zgrajeni bazen v Ilirski Bistrici, pa zavisi od razumevanja ilirskobistriške občine in domačih organov športnih organizacij. LIC Darko 0:21,7. VII. 30 m metuljček pionirke: 1. OLIVIERI Tatjana 0:27,2, 2. SOLDA-TIC Angela 0:27,5, 3. PIUTI Daniela Nova Gorica izgubila v Kranju 0:32,8, 4. LILEG Metka 0:34,5. 2 0:1. LOVLJENJE SLADKOVODNIH RIB JE KAZNIVO V četrtem kolu slovenske no- Tekma med Delamarisom in gometne lige je izolski Delamaris Rudarjem je bila v Kopru pred igral neodločeno z velenjskim okrog 800 gledalci. Moštvi sta. na-Rudarjem 1:1 (0:0), medtem ko je stopili v naslednjih postavah: Rudar: Markan, Pestotnik, Oblak, Tomšič, Ivančnik, Rednak, Fijauž, Kuret, Majdak, Bizjak, Žižek. Delamaris: Fermo, Jerkovič, Erceg, Gabrijelčič, Sorgo, Sosič (Cendak), Božič, Marchesan, Ja-nus, Kostič, Cerne. V prvih dvajsetih minutah je " Oa vsega slovenskega ozemlja je Družina je tako vložila v razvoj rib sti še mladino, pa naj gre za Rižano, imela Izola več od igre, vendar se naša Istra najrevnejša tekočih voda. v Rižani veliko truda in sredstev, za- Dragonjo, Drnico ali katero koli dru- napadalci niso znašli. Izsilili so Na kraškem ozemlju jih sploh ni, na kaj mladice za vlaganje, katere je go sladko vodo, in sicer vse od izvi- tudi prosti strel z roba kazen-obalnem pa moremo imenovati reko treba dobiti iz ribogojnic, so drage, rov do izlivov v morje. Prav tako je .i,ocr_ nm.tnl,„ ,„.j., co nn v pravem smislu samo Rižano in K temu je treba prišteti še stroške prepovedan tudi odlov rakov. Nalogo piusioid, venucu ¡>u be jju kvečjemu še Dragonjo. Badaševica in za prevoz in vlaganje. Uspeh vsega zasledovati krivolovce ima tudi mi- stari navadi spet odločili za m-Drnlca sta potoka, ki ju je regulacija tega bi bil seveda kaj pičel, če bi že lica, v kratkem pa bo ribiška dru- direktno izvajanje in seveda za-že bolj osušila. Tako morejo nuditi dalje vladalo med ljudmi prepričanje, žina najela še posebnega čuvaja. Ne- ml,,j;ii ririln7nn^t Vplpnip cp jo sladkovodnim ribam pogoje za živ- da so ribe vsakomur na voljo in jih kaj krlvolovcev je bilo že ugotovlje- " . ' vt;it:iiji- bt: je Ijenje samo Rižana, Dragonja in v lahko nekaznovano lovi. Lov rib brez nih in kaznovanih. Dobro bi bilo tudi, počasi rešilo pritiska in uprizori-omejenem obsegu še Drnica. V- vseh ribolovne izkaznice obravnavamo kot da bi šole opozorile na to šolsko mla- lo nekaj napadov Sicer pa je vodah so jegulje, postrvi žive samo tatvino, in kot vsaka tatvina, je tudi dino in ji dopovedale, da je prepove- n.ln„iM r,„,x„,- v Rižani, drugod pa prevladujejo mre- ta kazniva. Na to je potrebno stalno dan vsak lov rib v tekočih vodah, tu- UI ued polovica pivegd poiLdbd ne in kleničl. To so ribe. ki zanimajo opozarjati prebivalstvo blizu rek, zla- dl najmanjših. R. R. potekla V nezanimivi igri, saj sta športnega ribiča. Ostale, kot so pisane!, kapiči, nežice, zeti, gambuzlje itd., so drobiž, ki zanima le akva- NA DAN OTVORITVE MODERNEGA STRELIŠČA V PIRANU rista. Postrvi so od nekdaj samo v Rižani. Poznamo jih dve vrsti, soške ali gla-vatice in hibridne. Ameriške so bile umetno vložene šele v zadnjih letih. . dovod* imela^za"poi" vi coJ"več7vode' Minulo nedeljo so v Zelenem predsednik ZROP Piran predal Glavnega tekmovanja se je kot je ima zdaj in bila je bogata po- gaju v Piranu izročili svojemu novi objekt v upravljanje in upo- udeležilo osem petčlanskih ekip Btrvi. Zajetje njene vode na zvročkjt namenu strelišče za streljanje z rabo piranski strelski družini, ki iz Splita, Zadra, Šibenika, Go-za Obalni vodovod, je povzročilo^ob- malokalibrsko puško. Slovesnosti jo je zastopal predsednik družine spiča, Reke, Pulja, Pirana in eki- pa Postojne, ki je nastoplia izven konkurence. čutno zmanjšanje postrvi in . , ... rib, še bolj pa so jih razredčila vojna so se udeležili tudi predsednik Zorko Vizintin. in povojna leta, ko je vladalo na na- ObLO Piran Jakob Draksler in „„ ,____.. .'„ „ , ,. . . » šem ozemlju v sladkovodnih vodah m-prj oprtni k- hniPvniSlrilr nreaniza- Za otvontev SO poslali v tarče bolj ali manj brezpravno stanje in je častne strele gostje, med njimi Rezultati: 1. Milan Serdar — mukpoToSžaa1u° ietaSr^vIlf Lone^ Sele" koprski okiaj Ivan Mavsar. polkovnik JLA Luka Popov, ki je Gospič, 272 krogov od 300 mož- predianska ustanovitev ribiške druži- P°°udo za zgraditev je aala zastopal komandanta Jugoslovan- nih; 2. Svetislav Vesovič — Reka, ne v Kopru, kateri je uradno dode- ZKOP .Piran, ki je v mjnulin le- ske vojnfe mornarice kot pokro- 262 krogov; 3. Dušan Kukolj — «m^M SL^Mie^ ztr'26; k;°r „ ko i'e družina prevzela te vode se in strelskega doma v mestu. reditev, s katero počastijo strelci Ekipe: 1. Zadar - 1279 krogov je izkazalo, da je v Rižani le še prav Predsednik ZROP Piran Leopold 0d Kopra do iftcinja Dan morna- od 1500 možnih'; 2. Gospič — 1257 obe obrambi v glavnem brez težav zaustavljali napade že pred kazenskim prostorom. Mnogo bolj razburljiv potek pa je imel drugi polčas. Gostje so že v šesti minuti prišli v vodstvo zaradi grobe. napake domače obrambe. Vratar in branilec sta se zanašala drug na drugega in prisebni Fijauž je žogo iz neposredne bližine porinil v mrežo. Domače je ta zadetek nekoliko demoraliziral in gostje so približno deset minut nevarno napadali. Toda ker Velenju ni uspelo izkoristiti trenutne zmede v domačih vrstah, so domači spet prevzeli pobudo. V 21. minuti je pobegnil Janus po desnem krilu, lepo podal žogo pred vrata in Kostič je z ostrim strelom izenačil. Rudar se je nato umaknil v obrambo in res mu je usDelo ohraniti točko na tujem igrišču, kar je zanj pravzaprav uspeh. Neodločen izid v glavnem ustreza dogodkom na igrišču. Domačini so sicer imeli nekaj več možnosti pred nasprotnikovimi vrati, vendar jih je Rudar prekašal v tehniki in koncepciji igre. Res pa je tudi, da igra I^idar. premehko, da bi lahko šel s polnim izkupičkom domov. Tekma je bila v glavnem obojestransko fair, le proti koncu so posameznikom popustili živci. Pri gostih je bil najboljši srednji krilfec Ivančnik, v napadu pa Fijauž, medtem ko moramo pri domačih pohvaliti Marčhesana, Čendaka in Janusa. Sodnik More iz Ljubljane j® sodil odlično. V nedeljo bo v Novi Gorici primorski derby med Gorico in Delamarisom. Naslednjo nedeljo pa bo Izola doma sprejela celjskega Kladivarja. malo glavatic, medtem ko so krivo- Erjavec je v uvodnih besedah rjce lovci hibridke po vsej verjetnosti po- poudaril prizadevnost članov vsem uničili. Več je bilo sarenk, ka- ^ __., x,____ tere je vložila v reko uprava bivše ZROP, pripadnikov JLA, članov farme bobrov. Koprska ribiška dru- odreda predvojaške vzgoje in pi- žina je zato morala najprej poskrbeti !ranske šolske mladine, ki SO pri ia izboljšanje pogojev za nadaljnji , .. „t_„1;5x_ „„ ' 7a i i rflzvoj rib v Rižani, nato pa je pričela gradnji StrellSCa opravili za 1,1 vanjo vlagati šarenke, giavatice in milijona dinarjev prostovoljnega potočnice. Položaj se tako počasi po- dela. Izkazala so se tudi piranska pravlja in čez leto ali dve bo v reki „„j;_(.j„ ___„„;„»,„..„i„ spet dovolj salmonidov (vseh vrst po- Podjetja, ki SO prispevala v go- strvl). Da bi dosegla tak razvoj, je tovini ali materialu 1,780.000 dl- ribiška družina močno omejila šte- narjev. vilo ribolovnie in še bolj število rib, , ' , .. , . ki jih sme član uloviti. Tik pred otvoritvijo strelisča je krogov; 3. Šibenik — 1254 krogov. JADRANJE BALINCANJE V ILIRSKI BISTRICI Koprčana Fafangel ln Kosmina sta Briner, medtem ko je bila tretja Pod- pretekli teden nastopila na prvenstvu gorita Iz Splita s posadko Marušič— XVII. distrlkta v Atterseeju v Avstri- Roje. Dvojni uspeh Jugoslavije je ji. V izredno močni konkurenci sta vsekakor nova afirmacija jugoslovan- osvojila prvo mesto ln ponovno potr- skega jadralnega športa v evropskem dila svojo visoko mednarodno vred- merilu. Posebna pohvala gre vseka- nost. kor Fafangelu, ki je že leta 1955 osvo- V Avstriji je nastopilo z jadrnicami j" "gg^e^eh?^1""olimpijskih Star nad 40 kvalitetnih tekmovalcev f" . "fP.™®, """P''**" iz Avstrije, Svlce, Nemčije in Jugo- V okviru TVD Partizan - Ilir- Kljub hudi konkurenci je med 16 slavije Naša tekmovalca sta nastopila tud^ odnis 'do tega športa ska Bistrica delujeta balinarski tekmovalci zasedel častno 9. me- hodomje bilasituaclja precejslaba; ™ Sp^i,®™"' ?» sekciji Ilirija in Snežnik, ki ste- . t;- +orm, ..„npj.n ,.<.,• ;svrp. saj je bilo na jadrnici še zmeraj staro nn " ' ' n n 1 n MS imp jeta skupaj preko 60 članov. S sta ^ 1®mu usPenu mu VS1 1SKre „„hi u»»««» c prostovoljnim delom so člani ure- no čestitamo. dili dve dvostezni igrišči, ki od- Upamo, da bo ta uspeh in po- ti^načinT da "smo si jadro izposo- t„„. qnln t].rii mor,lt odnovp[lat) f]r. govarjata vsem predpisom za žrtvovalnost vodje bahnearske dili. Tako je bila jadrnica tehnično j^™^™*™"icadetov.'j"£Sfi pa prvenstvena tekmovanja. Trenut- sekcije Rudija Jenka pripomogla Sno drugim? enakovre- je> £e mlacUm ljudera ne bomo dali ne težave so v pomanjkanju ko^ k še večjemu razvoju in uspehu „ x . - ' , „ priložnosti, da vadijo na morju in . , ., , , ^ . . J , .. i„ u^n^^^^t-torto „ TlivcVi Koprčana sta že v prvi regatl osvo- možnosti, da bi se udeležili tekmo- vinskih krogel, saj ima sekcija le balincarskega športa v ilirski Jila prvo mest0 in prepričljivo zma- vanj, bodo to športno panogo seveda sno garnituro, zaradi česar je Bistrici. D. D. gala. Drugo mesto je zasedel Švicar zapustili. onemogočeno vežbanje vseh čla- - nov, kar znatno ovira izbiro več- posojeno jadro, da lahko postaneš eden izmed prvakov Evrope, ampak jadro, zaradi katerega sta pred krat- tudTza množičnost Stevi mlad ia-kim doživela neuspeh na tržaški re- ?a množičnost. Številni mladi ja- gati. Končno smo rešili problem na ki so pozimi obiskali tečaje, so brez plovnih objektov in zaradi MALI ROKOMET PORAZ KOPRČANK V PRVEM KOLU V prvem kolu ženske rokometne lige je koprski Partizan igral s Partizanom Spodnja Šiška in izgubil z 9 :13. Tekma je bila v Piranu, ker igrišče v Kopru preurejajo. Konrčnn-ke so vložile protest zaradi slabega sojenja. KOŠARKA ZMAGA ILIRSKE BISTRICE IN PORAZ NANOSA V štirinajstem kolu slovenske košarkarske lige so zmagali povsod domačini. Ilirska Bistrica je igrala doma s Škofjo Loko in brez težav zmagala' z 72 : 51. Košarkarji Nanosa pa so igrali na Jesenicah in izgubili z 51 :66. Premoč domačinov je bila očitna zlasti v prvem polčasu. Pozneje so se Postojnčani popravili, vendar je bila razlika prevelika, da bi lahko upali na uspeh. Blstričanl so zdaj na petem mestu prvenstvene lestvice s 16 točkami, Nanos pa na sedmem z 12 točkami. ODBOJKA NAZADOVANJE IZOLE Izolski odbojkarjl so se slabo pripravili za jesensko odbojkarsko sezono. V nedeljo so igrali na domačem igrišču in izgubili s Kočevjem z l : 3. V okrajni ligi so se tekme končale takole: Jelšane — Izola B 3:0 p. f., in Luka Koper — Sežana 3 : 0. Od odbojkarskih dogodkov naj omenimo še gostovanje reprezentance Trsta v Kanalu. Tekma se je končala z zmago domačinov 3 :2. Kanal je igral slabo, medtem ko so Tržačani nudili enemu najboljših slovenskih moštev odličen odpor. NOGOMETNO PRVENSTVO KOPRSKEGA OKRAJA SE ZAČNE 23. SEPTEMBRA V nedeljo je bila v Kopru skupščina okrajne komisije za nogomet. V skladu s sklepi Okrajne zveze za telesno kulturo se je komisija preimenovala v strokovni odbor. Strokovni odbor bodo sestavljali številni aktivni delavci nogometnih klubov in lahko pričakujemo napredek v primerjavi s prejšnjo organizacijsko obliko^ Na skupščini so ugotovili, da je no-: gomet v zadnjem času nazadoval tako v pogledu kvalitete, kakor v pogledu množičnosti. Vzroki so v pomanjkanju . vodstvenih in strokovnih, kadrov in tudi v pomanjkanju finančnih sredstev. Vsekakor bo ena izmed glavnih nalog strokovnega odbora pomagati, da se organizirajo občinska tekmovanja, v katera bi vkljutllt mladino in delovne kolektive, druga stvar pa bo rešiti finančni problem, saj nekatera moštva (na primer Ilirska Bistrica in Pivka) letos sploh ne bodo mogla nastopati v okrajnem tekmovanju, ker nimajo najnujnejših sredstev za potovanja in rekviiite, Prvenstvo koprskega okraja se bo začelo 23. septembra. Sodelovali bodo Tomos, Sidro, Tabor, Jadran in Postojna. Takoj po končanem prvenstvu se bo začelo tekmovanje za primorski pokal s sodelovanjem goriških enajstorlc, nato pa še tradicionalno tekmovanje za Istrski zimski pokal. Prav bi bilo, da bi strokovni odbor razmislil o možnosti ustanovitve pionirske nogometne lige za obalno področje. V Kopru ln v Izoli imajo igralcev za dve pionirski moštvi, pa tudi v Piranu in Dekanih imajo precej pionirjev. Stroški bi bili relativno majhni, ker gre za majhne razdalje. Tudi tu velja pravilo, da je treba dati mladim ljudem možnost, da igrajo in se uveljavljajo, hkrati pa gre tudi za naše bodoče kadre, NK POSTOJNA : NK TOMOS 2:2 (0:1) V prijateljski nogometni tekmi stt. se v nedeljo, 9. t, m., razšli moštvi obeh klubov z neodločenim rezultatom. Čeprav sta obe moštvi porabili zadnjo priložnost pred začetkom prvenstvenega tekmovanja, ki se začne 23. septembra, se je obema poznalo, da sta na prvenstveno tekmovanje slabo pripravljeni. Tekma je bila nezanimiva in tudi igralci niso pokazali posebne volje za dober potek Igre. Za NK Tomos je gola dosegel Sašo Olup. za domačine pa je bil dvakrat uspešen srednji krilec Kaljanac. V gostujočem moštvu se je posebno odlikoval vratar Favento. ki je reševal pogumno in zanesljivo najbolj težke situacije. V nedeljo, 16. t. m., igra NK Tomos na svojem Igrišču prijateljsko tekmo z NK Pivko Iz Pivke. M. B. POTAPLJAŠKA ŠOLA V FIESU JE KONČALA Z DELOM ZA LETOS iega števila tekmovalcev za nastope. Kljub tem težavam se je Igralec Jože Hrvatin plasiral v republiško prvenstvo posameznikov — iz koprskega okraja 6 tekmovalcev — in tam dosegel častno ■ III. mesto za tekmovalcema Ljubljane in Novega mesta, ki sta dosegla I. oziroma II. mesto. Petega septembra se je v. Fiesu pri petdeset mladih fantov in deklet naj- S šolo so bili vsi potapljači zado-Na ta način si je tov. Hrvatin Piranu zaključila potapljaška šola, ki različnejših poklicev. Najboljše ka- voljni. Enega izmed njih smo napro- nacfnna v jo 1e organiziral Republiški center za dre iz te šole bo najemal za podvodna sili za kratek razgovor, pridobil piavico dO nastopa v ¿odvodna raziskovanja LRS. V šoli, dela Republiški center za podvodna Jane2 Deu 1e bu v šoll v m.vih zveznem prvenstvenem tekmova- je trajala dvakrat po dvajset dni, raziskovanja. Posebno pomembno je, dvajsetih dneh Jo študent aeronomiie nju, ki je bilo na Reki 2. t. m, se Je naučilo potapljaških veščin nad da je .šolo uspešno zaključilo tudi ln se je že pr^d šolo potapljal nekaj J ' J precejšnje število gasilcev in milič- ]et, • - 1 nikov lz Pirana, Kopra in Ljubljane. Ti so sl s tem, ko so opravili potapljaško šolo, pridobili kvalifikacijo reševalcev, Bogato znanje, ki so si ga pridobili v izvrstno organizirani šoli, jim bo v bodoče pri njihovem delu nedvomno koristilo, Seveda pa s šolo »Cesa ste se naučili v potapljaški šoli?« »Ker sem se že pred šolo potapljal šest let, pri samih osnovah nisem pridobil nič novega. Prosto potapljanje sem obvladal že prej. Naučil pa sem se potapljanja na tlačilko. To Je zelo prve stopnje še ni konec vsega po- - ,.- , --------.--• -¿- . , , ---- tapljaškega znanja. Zato bo Rcpubli- PrUelno saj ne potrebujem drugega škl center za podvodna raziskovanja k°t zi-afino tlačilko in prijatelja ki organiziral v prihodnjem poletju šolo 'i11 £i'Pa z/ak- se lah.k° Potapljam *....... i ... t * -- , , . . J ^ n 90 ivi a 1r T*/-! ni vit tilin rv, ., druge stopnje. V njej se bodo potap ljačl naučili novih veščin, Predvsem pa se bodo potapljali globlje. Zato bo šola delovala na otoku Krku, saj v Tržaškem zalivu in v okolici Izole, Pirana, Portoroža in Savudrlje morje nikjer ni globlje od 30 metrov, to pa je za šolo druge stopnje premalo. V drugi stopnji se bodo potapljači po- + An --- -i r ^....j _ j____ j : do 20 metrov, To pa ni tako malo.« »Cesa se iz potapljaške šole najraje spominjate?« »Brez dvoma prvega potopa z akva-. lungo,« »Boste drugo leto nadaljevali s šolanjem v drugI stopnji?« »Cc ml bo čas dopuščal, bom gotovo I i- ^ v s gapušfiont,plavalniUazen v Ilirski Bistrici tapljalt do 40 metrov. V prvi stopnji med prvimi, ki bodo odšli na Krk.« pa so se naučili ravnati z osnovno potapljaško opremo, z obleko, masko * * * ln dihalno cevjo, naučili so se dihanja na zračno tlačilko in akvalungo. V potapljaški Soli so tudi dekleta. Razen tega pa so opravili tudi pose- Ena izmed njih je Ptujčanka Ana Ma-ben kurz reševanja utopljencev. rija Verden. »Kdaj ste se prvič potapljali?« o o o »Ko sem se vpisala v potapljaško šolo, smo imeli prve vaje v ljubljanskem zimskem bazenu. V vodi, prepojeni s klorom, sem doživela svoj potapljaški krs-t. Seveda je bilo to popolnoma nekaj drugega kot zdaj na morju,« »Kaj vam je iz potapljaške šole ostalo najbolj v spominu?« »Večerja, ki smo si jo sami pripravili na nekih skalah blizu Savudrije. Ves dan smo se potanijali v bližini Savudrije, sami nalovili ribe ln nabrali dagnje. Bilo je nepozabno.« »Ali ni potapljaški šport za dekleta prenaporen?« »Ne vem. Zame ne. SIcer pa pravijo, da dekleta prenesemo več kot fantje. Ce pa je bilo kdaj res kaj težkega, so ml vedno priskočili na pomoč,« »Boste s potapljaštvom nadaljevali?« »Nikoli več ne bom brez tega preživela počitnic! Saj veste, pod vodo se vedno odkrije kaj novega,« »Ste pod vodo. doživeli že kaj razburljivega?« »Ne in da. Za že izkušene potapljače ne pomeni izpraznjena akva-lunga na 20 metrih nobenega problema. Mene pa je bilo vseeno malo strah in som s tresočo roko poiskala ročico za rezervni zrak. Seveda se je vse dobro izteklo.« »Priporočate dekletom potapljaški šport?« Ana Marija Verden iz Ptuja je med prvimi Jugoslovankami, ki imajo potapljaški izpit. Brez dvoma pa bodo pogumnim mladenkam sledile še druge tečajnice, saj nudi potapljaški šport mnogo ncslutenega užitka vsem, ki se ga oprimejo »Samo enkrat bodo odšle navzdol, potem pa bodo Iskale vsako akvalungo, v kateri bo vsaj še malo zraka. Potapljanje je nekaj čudovitega. Samo strah je treba pregnati.« Jože VETROVEC Ô 'razen« koper — 14. septembra 1962 zadnja stran LETO XI. ŠTEV. 38 Ves civilizirani svet obsoja rasno razlikovanje in zapostavljanje črncev v Južnoafriški zvezi. S tem vprašanjem se je večkrat ukvarjala tudi Organizacija združenih narodov in sprejela več resolucij, za katere se pa "voditelji Južnoafriške zveze doslej niso zmenili. Črnci, katerih je trikrat več kot belcev; nimajo nobenih pravic do soodločanja m ¿4 ,v >m Evropsko politično življenje je s svojo prikupno pojavo obogatila mlada in ljubka danska (Umska igralka Helle Vlrkner, soproga jausa Otta Kraga. ki je pred nedavnim postal danski ministrski predsednik. Vendar pa gospa Krag zato ni opustila svoje umetniške dejavnosti in še naprej nastopa v filmu v državni upravi in zakonodaji: v parlamentu jih smejo zastopati samo belci, v šole za belce ne smejo, črnskih pa Je bore malo. Prav tako ne smejo v javne lokale, kamor zahajajo belci. Socialno so izkoriščani itd. Vse to je dobro,znano, malo pa je znano, da šo belci starejše prebivalstvo Južnoafriške zveze kakor črnci. Ko so se pred nekaj stoletji pričeli tam naseljevati Holandcl, ki so v Afriki dobili Ime Buri. tam črncev še ni bilo. Domače prebivalstvo so bili samo red-koštevilni in povsem necivilizirani I-Iotentoti in Buimani. Ne prvi ne drugi ne spadajo rasno med črnce. Hotentoti in Bušmani, ki se s priseljevanjem Burov — in pozneje še Angležev — niso hoteli sprijazniti, se jim tudi kot delavci niso hoteli vdinjati. V neenakih spopadih med primitivno oboroženimi domačini in s strelnim orožjem opremljenimi Evropejci so se vrste Ho-tentotov in Bušmanov še bolj razredčile. Preostanki so se zatekli v divjino In puščavo. Zdaj so le še neznatna manjšina. Buri, kakor tudi pozneje Angleži, so prišli v Južno Afriko kot farmarji in so si prisvojili velike obdelovalne površine, za obdelovanje so pa potrebovali delovno silo..Ker je med Hotentoti In Bušmani niso našli, so pričeli deloma z lepimi obljubami, deloma s silo kot sužnje ali vsaj polsužnje privabljati v deželo črnce vodu Bantu iz osrednjih delov Afrike. Ko so nato odkrili še ležišča zlata, drugih'kovin in diamantov, so belci potreoovall še več in več delovne sile in ob hitrem razmnoževanju so črni počasi dobili ogromno ve- čino, belci pa so postali manjšina. Narodno in socialno prebujanje prejšnjih sužnjev in pol-sužnjev je pričelo že pred desetletji spreminjati položaj. Črnci so terjali zase človeške pravice, belci pa so briruli svoje socialne in politične predpravice. Ta boj se nadaljuje in ni dvoma, da bo zmaga na strani večine, to je črncev, čeprav niso prvotno prebivalstvo Južnoafriške zveze. 1 ., s«!' ' À .-Av.-1- * * « iT: fei}. V letošnji poletni vročini, ki je mrtvlčila delovno sposobnost in kratila v nočeh krep-Oilno spanje, smo bili deležni v Korpu in še ponekod oo našem morju tudi posebne vrste nadlege, katere ne ol bilo treba. To so bile jate komarjev. ki so posebno ob večerih in tudi ponoči polnile ozračje ter vdirale v stanovanja, gostinske lokale in na vrtove, Na nekaterih gostinskih vrtovih zaradi tega nadležnega mrčesa sploh ni bilo mogoče sedeti. Proti komarjem so se pritoževali tudi turisti, saj so se zjutraj zbudili vsi oplkanl in opraskani. Ob zaprtih oknih ni bilo mogoče spati zaradi vročine, ob odprtih ne zaradi komarjev. Kal je krivo, da so se komarji tako silovito razmnožili? V prejšnjih časih je bil Koper z vso okolico znan kot kraj komarje nadlege. In stari Koprčani so si vedeli pomagati samo na ta način, da so zavarovali okna z mrežami. Se prej pa je razsajala tu tudi malarija. Pozneje so se oblasti lotile uničevanja komarjev na dva načina, z zasipavanjem in osuševanjem močvirij ter vlaganjem gambuzlj v jarke in prekope. Gambuzije so male žlvorodne ribe, ki se zadovoljujejo z vsako, sladko, mešano in celo slano vodo in se naglo množijo. Ličinke komarjev so Jim najljubša hrana, V marsikaterem kraju so prav z njihovo pomočjo uničili tudi malarijo, zlasti v Italiji m Dalmaciji. V koprski okolici so se gambuzije hitro udomačile in napolnile stoječe in tekoče vodn oo jarkih, orekoplh in potokih. Komarji so Izginjali. Po osvobojenju smo na te dobvot- nice popolnoma pozabili, a pozabili smo tudi sploh na vsako akcijo za zatiranje komarjev, in posledice so od leta do leta občumejše. Pri čiščenju jarkov smo ribico ponekod povsem uničili, drugod pa nismo poskrbeli za to, da bi so voda po dežju povsem odtekla. Pustili smo v njih kotanje, v katerih je ostajala voda za leglo komarjev. Prav nič se tudi nismo zmenili za razne mlake, ki so nastale na Koprskem polju okoli lesenjač gradbenih delavcev, za tiskarno Primorskega tiska itd. Ker v te mlake nismo vložili gambuzl.l, same pa do njih niso mogle, so postale kolišče tisočev in tiso-čev komarjev. Ce nočemo doživeti tudi prihodnje leto take komarje nadlege kot letos in če želimo zavarovati pred njo turisie, dn nam ne pobegnejo, je nujno potrebno, da se resno lotimo ukrepov za zatrtje komarjev. Do prihodnje pomladi je treba pregledati vse jarke in jih urediti tako, da voda v njih ne bo zastajala; v take s stalno vodo pa Je treba vložili gambuzije. Vse nepotrebne mlake je treba zasuti. To bi bili najpreprostejši ukrepi za uničenje komarjev, mogoči pa so tudi kemični postopki, a učinkoviti so samo tisti. • ki uničujejo v vodi živeče ličinke. Eden Izmed teh je vslpa-nje plavila v vodo, drugi pa pokrivanje površin z nafto, ki pa je mogoče samo v stoječih vodah Ce žrtvujemo velike investicije za razvoj turizma in za sanitarna izboljšanja, moramo žrtvovati nekaj tudi za uničenje komarje nadlege, ker se bo sicer od leta do leta večala. R. G. SVETLEČI SE PEŠCI Rožna dolina pri Gorici ne nosi zaman svojega imena. Zaradi zelo ugodne mediteranske klime rastejo v tej »rožni dolini« tudi eksotične rastline, ki cveto izmenoma skozi vse leto. il™ , mm - vsako minuto pa brzi skozi Rožilo dolino pri Gorici na stotine motornih vozil najrazličnejših znamk in ku-batur motorjev in na stotine - pešcev ter kolesarjev. Rožna dolina je tudi znan mednarodni prehod, kjer se zvrste kolone avtomobilov, avtobusov, tovornjakov in pešcev, ki prestopajo jugo-slovansko-italijansko mejo. Med tistimi podjetji, ki prevažajo blago preko meje, sodi tudi znano izvozno-uvozno podjetje »Primorje-Export« iz Nove Gorice. V prvih osmih mesecih letošnjega leta je to podjetje iz- vozilo blaga v vrednosti 2,35 milijarde lir, to je za 850 milijonov lir več kot" lani. Tako je bil presežen letošnji plan izvoza in kaže, da se bo vrednost izvoza do konca tega leta povečala še za okrog milijardo lir. To podjetje izvaža približno 70 različnih izvoznih predmetov. Naš posnetek kaže kolono avtovlakov, ki hiti skozi mejno črto. TISTO GLAVNO... Na Kitajskem so ■ uzakonili kontrolo rojstev. Po tem zakonu je prepovedano postati oče nred 26. letom, mati pa pred 23. letom. V~ndar direktor kontrole rojstev v Pekingu Ze Kuang Čao ni s tem ukrepom povsem zadovoljen. V organu zdravstvene službe je zapisal tole: »Prepovedati zgodnje zakone ni nikakršna rešitev. Rešitev bi morala biti preventivna. Poskrbeti moramo, da bi se mladi fantje in dekleta prehitro ne zaljubili.« Morda bodo tudi o tem izdali kakšen zakon. Kitajci znajo tudi to. srečen dan Avtomobilist Ernest Baker je postavil svojevrsten rekord: med eno samo vožnjo ga je ustavilo dvanajst policajev! Istega dne se je pojavilo na sodišču 12 prijav zaradi prehitre vožnje. Med idrijske zanimivosti sodi mestni muzej v Idriji, ki privablja številne obiskovalce iz vseh delov sveta na ogled starih rudniških naprav in najstarejšega rudnika v državi. Idrijski rudnik je lani dobil novo topilniško peč, prihodnje leto pa bodo dali v pogon še eno rotacijsko peč _ in modernizirali nekatere VCMffif druge rudniške.naprave. Na u Kp ti silili; stara rudniška črpalka v idrijskem muzeju drobiž Francoski pisatelj André Maurois je zelo pozoren do pisateljev slabše literarne cene. Vprašali so ¿a, kaj ima pri tem za bregom. Takole je odgovoril: »Na literarnem trgu, kakor na vsakem drugem •trgu, mora imeti človek pri roki drobiž,« da se razumemo De Gaulle je bil prvi francoski predsednik republike, ki je po več kot sto letih prišel v Nemčijo na uradni obisk. Pred kratkim se je vrnil v Francijo. To njegovo pot je spremljalo veliko komentarjev. Kot so poročali zahodnonemšld časopisi, so ga povsod sprejemali z navdušenjem in veliko prisrčnostjo. Kljub temu pa ga je varovalo več kot 4500 policajev. Da ne bi tega napak razumeli, je hamburški list »Das Bild« zapisal: »Mobilizacija nemške policije nima namena, da bi čuvala predsednika De Gaulla pred nami Nemci, proti katerim se je on v zadnji vojni tako srdito boril, marveč pred Francozi, in to prav pred tistimi, ki so mu bili še pred nedavnim najbližji.« V Parizu resno proučujejo predlog o tem, naj bi nos"ili pešci na rokavu svetleč se trak, ki bi jih obvaroval pred prometnimi nesrečami. Vozniki avtomobilov menijo, da so pešci v nekaterih mračnih ulicah skoraj nevidni in da so zaradi tega večkrat žrtve prometnih nesreč. Trak, ki naj bi ga nosili na rokavu, naj bi bil prevlečen s fos-forescenčno barvo, ki naj bi odbijala rumeno svetlobo. MED NAJDENIMI PREDMETI Pred kratkim je preživel nek otrok celo uro med • izgubljenimi dežniki, galoša-mi, urami in drugimi stvarmi v brytonski pisarni za najdene predmete. Štirimesečnega otroka je našel policaj v avtomobilu, ki je stal precej daleč od plaže. Nekaj časa ga je gledal in tuhtal, kaj naj stori. Naposled pa je skomignil z rameni in ga odnesel v urad za najdene predmete. Dežurni uradnik je položil dojenčka v škatlo, ga no-kril z izgubljenimi cunjami, nalepil na škatlo številko in jo postavil na polico med dežnike in galoše. Kmalu sta pridrvela v pisarno zbegani ata in zbegana mama, ter »dvignila« svojega sinčka. TINJAN VABI! Popotniku, ki kroži po Slovenski Istri, se že pred Črnim kalom nad Koprom odpre čudovit razgled na koprsko—tržaški zaliv in, kar nehote se njegove oči zazro na hrib Tinjan. Mnogi izmed obiskovaveev slovenske obale prekinejo svoje potovanje in tako ali drugače krenejo v zaselek Tinjan, kjer se jim odpre pogled tja do Julijskih Alp, Dolomitov in italijanske obale in daleč po Slovanski Istri. In če bi naši turistični delavci opazili zanimanje domačih ter tujih turistov za to prelepo izletniško točko, potem bi odpadlo vprašanje: zakaj : nc urede na Thi.ianu primernega turističnega objekta in zakaj ni v turističnih in gostinskih ter planinskih prospektih.omenjen Tinjan kot ena izmed najbolj privlačnih točk popotnikom, ki si žele kar največ lepih vtisov s križarjenja od Postojne do Savudri.jc. oce in sin Slikar Pierre de Villiers je polnih osem let slikal slike in jih ponujal, vendar ni prodal niti ene same. Naposled se je pojavil tudi na neuradni razstavi na bregu Temze, kjer je v hipu prodal sliko, ki jo je naslikal — njegov triletni sinček. zaletel se je Malajska policija je zaprosila medija Kassima Bin Osmana, naj ji v transu odkrije truplo človeka, ki so ga pred kratkim umorili. Osman je ponudbo sprejel in privedel policijo točno na' tisti kraj, kjer je bilo truplo. Kmalu potem so ga obtožili za umor in ■ mu to tudi dokazali. PRVI FRANCOSKI SATELIT V Parizu so pred kratkim sporočili, da bo Francija leta 1965 izstrelila svoj prvi umetni zemeljski satelit. flPSSS!» Vsak dan razen nedelje poročila ob 7,311, 13.30, glasba za dobro juti o. ob 7,10, 7,35, radijski dnevnik ob 15. uri. NEDELJA, 10. septembra: 8.40 Z vedro pesmijo v nedeljsko jutro — 9,00 Reportaža: Primorska podjetja na zagrebškem ve-lcsejmu — 9,15 Zabavni ritmi — 9,45 Poje M. Deržaj — 13,30 Sosedni kraji in ljudje — 14,00 Glasba po željah — 15,10 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,15 Poje Tržaški komorni zbor p, v. U. Vrabca — 15,30 Igrajo veliki zabavni orkestri, PONEDELJEK, 17. septembra: 13,40 Odlomki iz oper — 14."0 Od ansambla do orkestra — 15,15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15.30 Slovenske narodne pesmi. TOREK, 18, septembra: 13,40 V ritmu z malimi ansambli — 14,00 Paleta zabavnih popevk — 14,30 Male skladbe za violino in klavir — 14,45 Pojeta pionirski in mladinski zbor iz Skopja — 15,15 Zabavna glasba, "mes reklame — 15,30 Okrogle m poskočne, SREDA, 10. septembra: 13.40 Zabavni zvoki — 14.00 Odmevi iz Jugoslavije — 14,30 Za oddih in razvedrilo — 15,15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,30 Poje moški zbor oEn.ikost« iz Kranja p. v. V. Fabianija. ČETRTEK, 20. septembra: 13,-10 Tri skladbe z zabavnim orkestrom RTV Zagreb — 14,00 , Glasba po željah — 14.30 Melodije za prijetno popoldne — 15,15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,30 Slovenske narodne pojo »Harijski fantje*. PETEK, 21. septembra: 13,40 Poje zbor »Mastreechter Staar« — 14,00 Vedro in popularno — 14,30 Iz operetnega sveta — 14,15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,30 Domače aktualnosti — 15,40 Glasbena medigra. SOBOTA, 22. septembra: 13,40 Popevke in ritmi od tu in tam — 14,30 Mali koncert zabavne glasbe — 15,15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,30 Nekaj domačih popevk. TELEVIZIJ® TELEVIZIJSKI SPORED STUDIA LJUBLJANA NEDELJA, IG. septembra: 11,15 LJUBEZEN IN BESEDE — italijanski celovečerni film, V glavnih vlogah.: Vittorio de Slca, Carla Gravina in Gino Gervi. Režija — Ales-sandro Blasctti. SREDA, 19. septembra: 18,00 CARODEJNA KREDA — TV slikanica; ¡9.30 TV OBZORNIK; 10,30 KLIČEMO VAS PO TELEFONU — zabavno-glasbena oddaja. ČETRTEK, 20. septembra: 19.30 TV OBZORNIK; 20,30 TV PODLISTEK; André Maurois-Boris Grabnar: »Thana-tos palace hotel« — humoreska; Z omenjeno zgodbo se začne redna serija TV podlistka, ki bo na sporedu vsak mesec. Prvi je francoski pisatelj André Maurois, sledila pa bo vrsta domačih in tujih avtorjev. Prvo zgodbo bo pripovedoval Jurij So,uček, njegovo pripovedovanje ■ pa bodo pestrili igrani vložki; 21,00 SPREHOD SKOZI CAS — ' serijski film. PETEK. 21. septembra: 18,30 NOVA DOBA ARHITEKTURE — I. del. 19,00 S KAMERO PO AFRIKI — serijski film; 19,30 TV OBZORNIK; ».0,30 PRENOS. tembra jugoslovanski film BALADA O TROBENTI IN VOJAKU, 20, septembra nemški barvni VV film MED TRENUTKOM IN VEČNOSTJO. ŠMARJE: 15. seDtembra sovjetski film DEVETNAJSTLETNIKI, ID. septembra švedski film >\MEIN KAMPF-i, 19. septembra jugoslovanski iilm BALADA O TROBENTI IN ROJAKU. POSTOJNA: 14., 15. in 16. septembra ameriški barvni CS film STRELJANJE, 18. in 19. septembra italijanski barvni CS film BELE SENCE, PRESTRANEK; 16. septembra jugoslovanski film KOTA 905. ILIRSKA BISTRICA; 14. septembra barvni CS film KRIŽARJI, 15. In 16. septembra ameriški barvni film DVOBOJ NA SONCU, 17. in 18'. septembra zabavni film MARTIN V OBLAKIH, 20. in 21. septembra španski VV film PRODAJALKA VIJOLIC. SEŽANA; 14. septembra ameriški CS film VOZOVI NA ZAHOD, 15, in 16. septembra francoski film TIL ULENSPIEGEL, 18. in 19, septembra francoski film ČASTIHLEPNA. 20. in 21. septembra francoski VV film TI SI MOJE ŽIVLJENJE. za Čistost in pristnost našiii imen laiiisi!!! Večkrat smo že pisali, kakšni neprckosljivl mojstri precizne mehanike in radloindustrije so Japonci. Zdaj so dali na trg tranzistorski radijski sprejemnik. ki ima čisto lep in močan glas, ni pa večji od škatlice vžigalic KOPER; 14. septembra sovjetski film DEVETNAJSTLETNIKI, 15. in 16. septembra francoski film OBRAČUN MED 2ENSKAMI, 17. in ia. septembra italijanski CS film MORALIST, 19. septembra nemški barvni CS film OD ALJASKE DO MEKSIKE, 20. septembra jugoslovanski film BALADA O TROBENTI IN VOJAKU. IZOLA: 14. septembra nemški film PRIMER INŠPEKTORJA SCHARDINGA, 15. in 16. septembra nemški barvni VV film MED 'TRENUTKOM IN VEČNOSTJO, 17 in IS. septembra nemški barvni CS film OD ALJASKE DO MEKSIKE, 19. In 20. septembra Italijanski CS film MORALIST. ŠKOFIJE: 15. septembra švedski iilm »MEIN KAMPF«, 16. sep- V zahodnem delu MiljskiH hribov je hrib, ki mu Italijani pravijo Oltra, v starih latinskih listinah pa nahajamo obliko Ultra. Toda iz urbar-skega vpisa v 17. stoletju izvemo, da je imel neki Giovan-iii Milieh (Milic) iz Starih Milj vinograd »nella valle oltra il monte Precenigo« (v dolini onkraj hriba Prednika). Milič je bil nedvomno Slovenec, kot so bili tedaj do malega vsi prebivalci Milj, in je ime hriba povedal tako, kot je bilo v običajni rabi — prečnik. Da je bil s tem mišljen po italijansko imenovani hrib Oltra, tudi ne more biti; dvoma. Sicer pa to ni edini zapisek o tem imenu (Godina) in ime tudi ni povsem izumrlo, čeprav je italijanščina v novejšem času močno silila v te kraje. Ta ugotovitev je posebno važna, ker nam daje ključ za razlago krajevnega imena Valdoltra, ki je nastalo iz Valle d'Oltra (Dolina Oltre ali Preč-nika, Prečniška dolina). V tej dolini, ki je v resnici prej soteska erozijskega izvora brez ■'ravnega dna, ni, bilo nikoli nobenega selišča in ga tudi še zdaj ni. Opravka imamo samo z nekaj raztresenimi kmetijami po obronkih, oziroma blizu ustja soteske pri morju. Pomen je dobilo to okolke šele tedaj, ko je Avstrija zgradila tam hospic za častnike vojne mornarice, iz katerega se je pozneje razvilo zdravilišče za kostno tuberkulozo. Ta dogodek prejšnjega stoletja je bil dejansko rojstvo kraja Valdoltra v sedanjem, in ne več samo v ledinskem smislu. Ime Valle frOltra — Valdoltra je zato prav tako novejša umetna tvorba, kakor je Portorož, ki. je nastal kot kraj šele takrat, ko je pričelo nastajati letovišče. Nobenega vzroka zato ni, da bi ga Slovenci ohranjali, še posebno zato ne, ker je nastalo na popolnoma slovenskem ozemlju in po tuji volji. Vrnimo torej hribu staro ime .Prečnik, kraju v dolini Prečnika pa dajmo ime Prečno pri Kopru, za razliko od Prečne na Dolenjskem in Prijeka v Dalmaciji. V italijanski rabi pa. naj ostaneta hrib Oltra in kraj Valldoltra. R. Lev Sejnin: Vohunska zgodba iz ii. svetovne vojne Gospod Weitzel ,je hotel ubiti dve muhi na en mah. Prvič bo moral Miller o tem referirati Ilimmlerju, ki se bo tako seznanil z uspehom gospoda atašeja in bo naprej referiral Hitlerju, na drugi strani si pa nc bo mogel prisvojiti zaslug za to pomembno zmago admiral Canaris. ki je to večkrat rad napravil. Vse je bilo zamišljeno na moč precizno in Weitzel si je od zadovoljstva mel roke. Herr Miller je bival v hotelu »Nacional«, vendar Weitzel ni hotel, da bi mu Kraschke odnesel film v njegov apartman. Odločil se ,je, da bo poslal Kraschkeja na kolodvor, da bi kot predstavnik ambasade za tisk pospremil Millcrja in mu tamkaj izročil dragoceni film. Tako so tudi napravili. Ze uro pred odhodom vlaka je prišel gospod Krasche na kolodvor ... 2. »NAČRT BARBAROSSA« Žc dva tedna sta minila od tega nesrečnega dne, vendar se tudi danes, ko je vojni ataše ležal v svoji postelji, ni mogel obvladati pri spominih na te dogodke. Roke so mu drhtele, v grlu ga je dušilo, pa naj si je še tako prigovarjal, naj odžene te nesrečne misli. Tistega prekletega dne je bil Weitzel povsem miren, niti na kraj pameti mu ni padlo, da bi se utegnila »Operacija Syrius« v zadnjem hipu razbliniti kakor milni mehurček. Mar je bilo mogoče to pričakovati, ko se je vse gibalo po določenih kolesnicali in ni bilo nikakršnega znaka o nesreči, ki sc je približevala. Ko je tistega jutra pospremil Kraschkeja prav do vrat, je gospod Weitzel odšel na dvorišče, da bi pogledal, kako šofer Avgust čisti njegov dolgi in temnomodri Mcrccdes. Najboljše volje sc je nato vrnil v svoj kabinet in se lotil sestavljanja zaupnega poročila o uspešnem zaključku »Operacije Syrius«. Da bi ga zlomek, polkovnik von Weitzel je bil mojster za sestavljanje poročil! ... Iz njegovih poročil jc odsevala skromnost, vdanost, vrh tega pa je umel v takšnem tonu naslikati živo podobo poguma, spretnosti in vztrajnosti, ki sta jo pokazala gospod ataše in njegov aparat... Von Weitzel je popisal že peti list papirja in pokadil tri cigarete, ko je v kabinet pridrvel Herr Kraschke. Bil je ves iz sebe in je zamrmral nekaj nerazumljivega. Ataše je v hipu spoznal, da se je zgodilo nekaj strašnega. Na čelu so se mu pojavile potne kapljice. »Kaj je!« je zarjul. »Oh, oh, oh« je zamrmral Kraschke, »uliijte me, gospod polkovnik .,. oh, oh, oh...« Weitzel je zgrabil vrč vode in mu jo pljusnil v obraz. Kraschke mu je nato ves drhteč in skoraj jokaje povedal, da so mu na kolodvoru v zadnjem hipu odrezali zadnji žep, pobrali iz njega denarnico, v kateri so bili vsi njegovi dokumenti, in tisti film ... Von Weitzel se je zgrabil za glavo. Klel je kot kočijaž, razbijal po mizi in psoval Kraschkeja, ki jc bil preveč zbegan, da bi se poskušal braniti. Kraschkeja so torej okradli. V denarnici je bilo nekaj denarja, osebna legitimacija, prav tisti film in vizitka sodelavca ambasade Otta Scharlnga, Po treznem premisleku in pretresanju tega dogodka v krogu svojih najožjih sodelavcev, je prišel von Weitzel do takšnih zaključkov: Najprej ni bilo jasno, kdo je okradel Kraschkeja. Če je bil žrtev navadnega žeparja, potem je bilo to šele pol nesreče. Vendar kljub temu ni izključeval možnosti, da se ne bi dcnarnlca prej ali slej znašla v rokah organov sovjetske kontraobveščevavne službe. Drugič — Kraschke in tisti tepec Scharing se morata prej ko prej vrniti v Berlin. Tretjič — stike s »Karo kraljem« je treba takoj prekiniti, ker ga utegnejo v tako zamotanem položaju danes ali jutri odkriti. Ko se je tako odločil, je Weitzel sklenil, da bo o tem vsaj površno obvestil ambasadorja in mu tako pojasnil razloge, zakaj morata Scharing in Kraschke v Berlin. Gospod von Schulenburg, diplomat stare šole, je poslušal Weitzla molče in ni niti z eno samo kretnjo Izdal svojih misli. »Je to vse, gospod polkovnik?« ga je naposled vprašal. »Da, gospod ambasador,« je odvrnil Weitzel s težko prikritim razburjenjem, »Rad bi vas prosil za nasvet.« »Svetovati je treba pravočasno,« je dejal Schuleuburg. »Zelo zal mi je, da ste prišli na misel, da bi se posvetovali z menoj šele sedaj, dragi moj polkovnik. Ce pomislimo na sporazum, ki sta ga podpisala reichsftirer SS in reichsminister za zunanje zadeve, jn ki vam je znan, potem je takšna zamuda več kot zagonetna. Gospod Schulenburg se je nasmehnil zelo izrazito. Sam v sebi se je taksnega dogodka radoval. Po nekih znakih, čeravno zelo posrednih, je Schulenburg sklepal, da mu Weitzel skuša metati polena pod noge. Razgovor se je bližal koncu. Ambasador se je strinjal s tem,' da morata Kraschke in Scharing nemudoma zapustiti Moskvo In se vrniti v Berlin. Podpisal je ukaz, ki ga je bil pripravil Weitzel in pripomnil, da se utegnejo iz tega izcimiti sila neprijetne posledice. V svojem kabinetu jc napisal Weitzel šifrirano brzojavko o tem nerodnem dogodku in se potrudil, da je opravičil samega sebe in poudaril Kraschkejevo zbeganost in neumnost. Predlagal je naj bi »Operacijo Syrius« za nekaj časa pustili vnemar. Dvanajst ur po tem telegramu sta prispeli iz Berlina dve depeši. V prvi jc bil ukaz, naj prideta Weitzel In Schulenburg v Berlin na referiranje, druga pa je odobravala predlog, naj »Operacijo Syrius« začasno odloze ter kategorično prepovedovala kakršnekoli stike s »Karo kraljem«. Oba telegrama sta bila neprijetna. Medtem ko je bil drugi v teh pogojih razumljiv in povsem naraven, jc vzbujal prvi črne misli: zakaj neki kličejo v Berlin gospoda vojnega atašeja skupaj z gospodom ambasadorjem ...? Takoj po zajtrku je poklical ambasador Weitzla v svoj kabinet Schuleuburg m skrival svoje zbeganosti. Izkazalo se je, da je tudi on dobil poziv, naj pride v Berlin. »Povejte mi, polkovnik,« je spregovoril ambasador skoraj nežno, »ali je v telegramu, ki ste ga dobili, govora o tem, katere dokumente prinesite s seboj in o katerih vprašanjih boste razpravljali?« »Na žalost, gospod polkovnik, ni o tem niti besedice Ali je morda v vasem telegramu kakšen namig o namenu najinega potovanja?« 1 . »Ne, ničesar. Bojim se, da bo kaj v zvezi s Kraschkejevim primerom, vendar nc morem razumeti, kakšno zvezo naj bi imel s tem jaz. Tolikanj bolj, ker sem za vso stvar zvedel, kakor se spominia-te, postfactum.« J »Jaz pa mislim,« je rekel Weitzel, ki je v mislih preklinjal Shulenburga, »da sva klicana zaradi povsem druge stvari Unam da bova potovala skupaj.« 1 '