zadnjih dogodkov ' tržaškim vprašaje zaključi] nega- nostno izživljanje na vseh področjih. Ta statut je sad dolgotrajne borbe zastopnikov socialistične Jugoslavije z angloamerisko imperialistično politiko in z imperialističnimi tendencami Italije. Danes obstaja kot živa crka. Mi se zavedamo, da bo izpolnjevanje tega statuta v veliki meri odvisno od nas samih. Zavedamo se, da nam nihče ne more kratiti naših narodnostnih in sploh človečanskih pravic. Zato se bomo borili, da bi se te naše Priznane pravice uveljavile in se ne bomo omejevali samo na one, ki so pro-tokolirane, temveč bo šla naša borba naprej s postopnim razvojem demokratičnega gibanja v svetu, ki bo vedno bolj odpiral nove horizonte človeštvu in tako tudi našim pravicam Tu pri nas se bomo združevali z vsemi naprednimi silami za uresničenje naprednega socialističnega gibanja, zavedajoč se, da bomo v tem gibanju ne privesek, ki _ pričakuje od njega pomoči pri reševanju svoje narodnostne problematike, ampak da bomo ustvarjalna in gonilna sila, ki se bo na splosno udejstvovala v borbi domačiji in sosednih delovnih množic za reševanje gospodarskih in socialnih problemov; v tej borbi bo obseženo tudi naše narodno vprašanje. Statut, ki je bil sprejet pri podpisu sporazuma, je uzakonjena pravica tu živečih Slovencev. Te pravice se bomo posluževali kot progresivno usmerjeno gibanje, zavedajoč se, da moramo biti budni, da se žalostna in grenka zgodovina, ki nam je vsem znana, ne povrne. Obenem pa s tega mesta povemo onim, ki bi imeli tendence okrniti naše človeške pravice, da je še svež spomin na klavrni konec onih mogotcev, ki so hoteli uničiti demokratična gibanja sploh in ki so obsodili narode in ljudstva na smrt. FR. STOKA Tako je poudaril v svojem govoru maršal Tito in dodal, da upa, da bo med Jugoslavijo in Italijo prišlo do sodelovanja na gospodarskem in na vseh drugih področjih - Sporazum je razumen kompromis, ki ne izpolnjuje vseh pravičnih teženj jugoslovanskih narodov, ki se bodo š^ nadalje z miroljubnimi sredstvi trudili uresničiti svoje pravice, je poudaril dr. Aleš Bebler ker so vlade ZDA, Velike Britanije in Francije izjavile, da ne bodo podpirale nikakršnih teritorialnih zahtev, t. j. zahtev Italije na tisti del STO. ki po londonskem sporazumu pride pod civilno upravo Jugoslavije. Zgodovinski pomen sporazuma se po Beblerjevih besedah ne more podcenjevati, kajti j to ni bil samo spor med dvema vladama, temveč je bil to spor, ki je ločil dva sosedna naroda in onemogočal njuno sodelovanje, ki bi lahko koristilo tudi drugim narodom. Sporazum o Trstu, ki je bil dosežen po zaslugi realistične politike obeh držav, vliva upanje, da bo nesoglasje med jugoslovanskimi narodi in Italijo ostalo stvar preteklosti in da bo nastopila doba normalnih sosedskih odnosov, ki se lahko razvijejo v odnose iskrenega in tesnega sodelovanja, kar bo vplivalo na pomiritev v svetu. Dr. Bebler je ugotovil, da je osmooktobrski sklep zaostril tržaško vprašanje in ga privedel v akutno krizo. Jugoslovanski narodi so se enotno uprli enostranskemu in nepravilnemu sklepu in obenem tudi splošni politiki izvršenih dejstev in vsiljevanja tuje volje. »Cilj naše politike v tem vnrašanju ni bil samo preprečiti izvedbo sklepa od 8. oktobra. temveč tudi najti pot do sporazumne rešitve, ki bi ustvarila mirne in dobre sosedske odnose med nami in Italijo». Državni podtajnik je nato prikazal historiat pogajanj med Jugoslavijo. Italijo, ZDA in Veliko Britanijo ter glavna določila memoranduma in drugih dokumentov. Ko je govoril o mednarodnopravni veljavi sporazuma, je dr. Bebler poudaril, da se mora notifici-rati pri Varnostnem svetu in izrazil prepričanje, da bo Varnostni svet odobril sporazum o sporu med dventi državama, ki je toliko let zastruplja! medsebojne odnose in negativno vpliva! na razvoj konsolidacije povojne Evrope. visoko evropsko vprašanje. Zdaj je na ta način s tem sporazumom to vprašanje odstranjeno z dnevnega reda. Ob tej priložnosti bi želel poudariti, da je uspelo vsem nam, ki smo odgovorni za politiko naše države, pripeljati stvar do takega zaključka zaradi potrpežljivosti in razumevanja naših narodov. S tega mesta lahko tudi poudarim, da smo odgovorni državniki zares lahko hvaležni za podporo, ki so nam jo nudili naši narodi. Trdno smo prepričani, da bo dosežena rešitev naletela na popolno razumevanje pri naših ljudeh in da jo bodo prav tako ocenili izven naših meja v svetu kot ponoven dokaz, da spada Jugoslavija med tiste dežele, ki zares in z dejanji dokazujejo, da želijo čim več prispevati k pomiritvi in utrditvi miru v svetu. Po tistem, kar je bilo doseženo, je naša naloga jasna. Zelo radi bomo sprejeli vsak predlog in ne samo da ga bomo sprejeli, temveč bomo dajali tudi sami pobude, da bi prišlo do sodelovanja tako na gospodarskem kakor tudi na vseh ostalih področjih med Jugoslavijo in Italijo, ki sta zaradi izredno ugodnega zemljepisnega položaja gospodarsko precej navezani druga na drugo. Verjamem, da bodo tudi onstran meje. v Italiji, odgovorni ljudje, ki so sodelovali pri vsem tem in sprejeli zdaj ta sporazum, šli z istimi težnjami in željami v smeri utrjevanja in sodelovanja med našima dvema državama*. Obrazložitev dr. A. Beblerja Državni podtajnik za zunanje zadeve dr. Aleš Bebler je podal poročilo o poteku in rezultatih pogajanj za rešitev tržaškega vprašanja. Dr. Bebler je izjavil, da sporazum, ki je razumen kompromis, ne izpolnjuje vseh upravičenih teženj jugoslovanskih narodov in da se jugoslovanski narodi ne odpovedujejo pravici, da se še nadalje z miroljubnimi sredstvi trudijo, da bi v celoti uresničili svoje pravice. Trenutno je Jugoslavija v današnjih objektivnih okoliščinah dosegla maksimum. Čeprav nova meja med Jugoslavijo in Italijo ne more biti pravno dokončna, je lahko vendarle stalna in trdna in omogoči normalen razvoj dobrih sosedskih odnosov in to še zlasti zato, kor tudi na onem področju dosedanje cone A STO, na katerega se razširi civilna uprava FLRJ, bodo izvajali pravice in dolžnosti republiških organov zadevni oblastveni organi LR Slovenije, na področju okraja Buje pa zadevni organi LR Hrvatske. Besede maršala Tita Predsednik republike maršal Tito je v otvoritvenem govoru dejal: »Predmet današnje seje bo sporazum, ki je bil dosežen o razdelitvi STO med Jugoslavijo in Italijo. Podrobnosti in tehnične vidilje vam bo prikazal v svojem poročilu tov. Bebler, jaz pa bi vam hotel povedati samo nekaj besed. S tega mesta lahko ne glede na žrtve, ki jih je dala naša država, izrazim zadovoljstvo, da je končno prišlo do tega sporazuma o vprašanju, ki je bilo vrsto let eno izmed mučnih vprašanj v tem delu Evrope. To vprašanje ni samo preprečevalo sodelovanje med našima dvema državama, temveč je bilo predmet zaskrbljenosti pri vsem naprednem človeštvu. Lahko rečem, da je Jugoslavija tudi tokrat, kakor že večkrat poprej, pokazala svojo pripravljenost na največje žrtve, da bi dala svoj prispevek k utrditvi miru in k stabilizaciji v Evropi. Kako je nastalo to vprašanje? Vi veste, da je bilo to tako rekoč proizvod nepravilnega in nepravičnega vmešavanja na mirovni konferenci. Iz takšnih klavzul, ki so bile sprejete o STO na mirovni konferenci, je nastalo tako nenormalno stanje, ki je vse bolj zaostrovalo in zastrupljalo odnose med Italijo in Jugoslavijo. Upoštevajoč to, smo prišli do prepričanja, da. če želimo doseči tukaj normalno stanje, če želimo, da na nekak način vzpostavimo trajne normalne odnose med nami in Italijo, moramo prispevati tudi večje žrtve. Verujem, da bo ta žrtev, ki jo je prispevala Jugoslavija, prinesla sadove ter da bo to v korist ne samo naših dveh držav, temveč tudi v korist stabilizacije in utrditve miru sploh. Kajti čeprav je to po svojem obsegu bilo manjše, je bilo po svojem pomenu zelo (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 7. — Zvezni izvršni svet je imel danes dopoldne sejo, na kateri je po uvodnih besedah predsednika republike maršala Tita. poročilu državnega podtajnika za zunanje zadeve dr. Aleša Beblerja in govorih zastopnikov vseh ljudskih republik odobril sporazum o STO. Zvezni izvršni svet je za tem pooblastil koordinacijski odbor, naj pripravi in predloži v odobritev zvezni ljudski skupščini zadevne predloge, ter sklenil ustanoviti komisijo, ki bo proučila gospodarska in pravna vprašanja, ki so nastala v zvez] z razširitvijo civilne u-prave na okraja Koper in Buje. Seji izvršnega sveta je predsedoval maršal Tito. Razen članov sveta so se seje udeležili tudi predsednik zvezne ljudske skupščine Moša Pija-de, predsednik Ljudske skupščine Srbije Petar Stambolič, podpredsednik zvezne ljudske skupščine Vladimir Simič, Boris Kraigher in drugi. V nadaljevanju seje so govorili še predsedniki republiških izvršnih svetov kakor tudi predsednik zunanjepolitičnega odbora Zvezne skupščine za zunanje zadeve Vladimir Popovič. Zatem je zvezni izvršni svet sprejel tri sklepe. V skladu z ustavnim zakonom je sklenil: 1. Sprejema se sporazum o STO, ki ga vsebuje spomenica o soglasju med vladami FLRJ, Italije. ZDA in Velike Britanije, In ki je bil dosežen 5. oktobra letos v Londonu, kakor tudi vsi predloge in pisma, ki so te- mu sporazumu priključene; 2. z dnem, ko bodo v smislu druge točke memoranduma izvedeni mejni popravki, ki jih spomenica predvideva, in po prenehanju dela Vojne uprave JLA v jugoslovanski coni STO, se uvede civilna uprava FLRJ na ozemlju, na katerega se po tem sporazumu razširi civilna uprava FLRJ; 3. civilno upravo na ozemlju iz točke 2 sporazuma bodo izvrševali ljudski odbori občin, mestnih občin, okrajev kakor tudi v okviru svojih pravic in dolžnosti republiški in zvezni organu Na področju okraja Koper, ka- BORIS KRAIGHER ODGOVORIL NA SCELBOVE IN BARTOLIJEVE IZJAVE Važnost ureditve obmejnega prometa za Trst in okolfeo9 Kras in Istro S tako ureditvijo S>o pomagano Trstu In vsemu primorskemu ljudstvu, ki je izgubilo Gorieo in Trst - Ureditev tega vprašanja |e odvisno od dobre volje vladajočih i tali j canski ti in tržaških činiteljev Velik pomen izgradnje Kopra in njegove povezave s Slovenijo Predsednik izvršnega sveta Slovenije Boris Kraigher je v svojem govoru na današnji seji Zveznega izvršnega sveta izjavil, da tržaški sporazum, kakor je bil skrenjen, predstavlja brez dvoma največ, kar je bilo mogoče doseč] v danih pogojih. Z . ene. strani predstavlja velik uspen za prebivalstvo koprskega in bujskega okraja, ker so s sporazumom odstranjene zadnje ovire v njihovih naporih, da gradijo socialistične družbene odnose pod enakim; pogoji kot vsi narodi Jugoslavije. Začasno stanje, v katerem je bilo prebivalstvo v zadnjih devetih letih, je stalno oviralo dosledno graditev ljudske oblasti in izpopolnjevanje gospodarskega sistema vzporedno z razvojem Jugoslavije. Tudi manifestacije, ki so bile v zadnjih dneh v teh okrajih, so jasno pokazale, da tamkajšnje prebivalstvo z navdušenjem sprejema rešitev, ki je bila dosežena, Boris Kraigher je nato podčrtal, da sporazum, čeprav pomeni velike žrtve za jugo- Kongres angleških konservativcev BLACKPOOL, t — Danes zjutraj se je v‘ Blackpoolu začel 74. kongres angleške konservativne stranke, k; se ga udeležuje 4100 delegatov. Takoj po začetku se je začela debata o zunanji politiki. Osnova za debato je bila resolucija, ki odobrava nemški prispevek k zahodni cbrambi. Danes je kongres že odobril to resolucijo in še eno resolucijo z zunanjepolitično vsebino, ki izraža priznanje vladi za njeno prizadevanje da se vzpostavijo prijateljski odnosi in razumevanje med raznimi deželami sveta. Kongres je z odobritvijo resolucije o Nemčiji odobril tudi sklep vlade, da ohrani štiri divizije na evropski celini. Na kongresu je zunanji minister Eden poročal o zunanji politiki konservativne vlade. Med drugim je omenil tudi tržaško vprašanje in dejal, da je bilo po osmih mesecih tajnih pogajanj mogoče najti rešitev po zaslugi čim tesnejšega sodelovanja med ameriško in angleško diplomacijo. Dejal je, da se bodo zaradi tega izboljšali odnosi med Rimom in Beogradom, pa tudi odnosi med Anglijo na eni ter Italijo in Jugoslavijo na drugi strani Eden je izrazil priznanje Italiji in Jugoslaviji Mendčs-France poročal skupščini o sklepih londonske konference ni ponovno izpostaviti francosko ozemlje nevarnosti«, ter je dodal, da londonski sporazum ne predvideva nobenega jamstva proti nemškim zahtevam po bivših ozemljih na Vzhodu. Današnja seja se je zaključila z govorom kominformi-stičnega poslanca Casanova, ki je obsojaj londonski sporazum in temu nasproti postavljal predloge Molotova. Debata se bo nadaljevala jutri zjutraj. Medtem ko je Mendes-France govoril v narodni skupščini, je v republiškem svetu prebral njegove izjave minister za prosveto in nato je bila seja odložena. Za čilalelje Saititfemo i triestlni che si ricongidftflono airitetla. ma mn abbandonlamo i fratsiii traditi daii’ir»quo barattol OMtlbllSTA ITAUANO SttUVM* . M ,r. a|r-d. .. tt,:,, . Dogaja se v teh dneh, da se marsikateri Vidalijev razgreti pajdaš kaj rad zaleti v posameznega našega pristaša in ga začne obtoževati, češ — vi titovci ste krivi za izgubo Trsta. Je že tako, da se prav tisti, ki se zaveda lastne krivde, najrajši brani tako, da krivdo zvrača na drugega. Vendar pa je najboljši odgovor na to nesramno robote ta, da se takšnemu razgretemu grešniku pokaže njegovo uradno glasilo »Uniths. F njem je iz dneva v dan več kot preveč dokazov, da hočeta Vidali m Togliatti (da o fašistu Ulis-seju ni ti ne govorimo) ne samo Trst za Italijo, temveč še mnogo, mnogo več in da obtožujejo skupaj s fašisti od MSI prav sedaj v rimskem parlamentu Scelbo, da je prodal cono B Titu itd. To vidi danes vsak pristaš Vidalija. Ce pa kljub temu kriči, poteni je jasno, da zavestno služi obnavljanju italijanskega imperializma. Kot primer pisanja «Uni* ta» objavljamo gornjo fotografijo iz njene številke od 6. t. m. v naten Ulisse in Togliatti in vsi ostali iz vodstva K Pl «pozdravljajo Tržačane, ki se ponovno priključujejo Italiji«. Medtem ko smo vsi demokratični Tržačani s to priključitvijo nezadovoljni, jo oni torej pozdravljajo! Pa ne samo to! Za prebivalstvo cone B, ki je s sporazumom sedaj povsem varno pred italijanskim okupatorjem, pravi «Unita», da je bilo naravnost «izdanoi>, in se torej strašno jezi, da tudi teh svojih »bratov» ne more pozdraviti v Italiji, kot pozdravlja Tržačane, PRIMORSKI DifEVNIK — 3 — 8. oktobrs HM MPunmiKKi i>xkvi Na današnji dan je leta 1952 umrl v Ljubljani skladatelj Fran Venturini. ir turm A i I\ mrk Danes, PETEK «• B^r,isith (PiT*in «tone * Sonce vzid? ob 6.11 1 ^ 17.33. Dolžina dneva !A;122. vzde ob 15.25 in ««***'' Jutri, SOBOTA .f" Dionizij, Sortina ^ TRETJI DAN PO PODPISU SPORAZUMA O TRSTU PONOVNA SKUPŠČINA DELAVK KONOPLJARNE JALOVI POSKUSI SKVADRISTICNEGA: ■ « | I I • • TERORIZIRANJA PRI SV. ANI IN V KRIŽU Divjanje fašistov In eksplozija petarde v Križu - Napad na slovenski otroški vrtec pri Sv. Ani * Sestanek komisi! za predajo oblasti cone A Italiji v Vidmu Danes odhod prvih ameriških čet In sestanek komisij za novo razmejitev V noči tned sredo in četrtkom je prišlo do resnih izgredov in napadov fašističnih tolp na prebivalstvo slovenskih vasi Prosek in Kontovel. Ze v sredo okrog 11. ure zvečer je tako prišla na Kontovel številna’skupina motoristov, okrašenih z italijanskimi zastavami, in pričela zmerjati: «A morte i s’ciavi!», »Ande a Lubiana!* itd. Prisotni domačini so seveda reagirali tako, da je prišlo do metanja kamenja in fizičnih obračunavanj. Fašistični razgrajači so kaj kmalu uvideli, da store mnogo bolje, če se poberejo in so zato hitro zapustili vas in so odpeljali proti Sv. Križu, Tam pa so se zbrali vsi vaščani ne glede na politično prepričanje, ker so pričakovali napad, saj so se hotele fašistične bande že prejšnji večer šopiriti po vasi in tako ustrahovati Slovence. Zbrane množice vaščanov (bilo je navzočih nad 150 ljudi) so se napadalci ustrašili in se hitro odpeljali naprej proti Nabrežini in skozi Sesljan nazaj v Trst. Sv Križ pa so si vzele fašistične tolpe za ponoven cilj pozno ponoči. Očividci pripovedujejo, da sta okrog 1 ure pripeljala manjši avtomobil in kamion večjo skupino ljudi, ki so izjavljali, da so iz Tržiča. Ta skupina se je ustavila v taborišču ezulov in se je okrog 2. ure napotila PO vasi, kjer je pričela razgrajati in pisati po zidovih šovinistična gesla. Skupina pa tudi tokrat ni imela sreče ne poguma. Trije Križani so namreč bili v neki hiši slučajno še pokonci in so vprašali razgrajače, kaj počno, Ze to vprašanje^ je bilo dovojj, da so vsi fašistični banditi spustili čopiče in jo ucvrli iz vasi. Istočasno pa so tudi pričeli metati bombe. Ena bomba, menda italijanske-ga tipa, je k sreči eksplodirala precej daleč od fantov iz Sv. Križa, medtem ko druga, ki je padla prav blizu ni eksplodirala. Le temu na-ključku je treba pripisati, da ni bilo žrtev. Številna skupina golobradcev je v četrtek ponoči napadla slovenski otroški vrtec pri Sv. Ani. Tam so razbili 20 šip in vdrli skozi vrata. Vendar pa ’ se v notranjosti niso dolgo zadrževali zaradi tega, ker je med tem časom naravost nerazumljivo na slovenski otroški vrtec. Manjših incidentov groženj po telefonu, osebnih zmerjanj itd. pa je bilo izredno mnogo in je nemogoče vse ugotoviti in zabeležiti. Vsi ti fašistični napadi so v ostrem nasprotju tako s točnimi določili kot z načeli, ki prevevajo ves sporazum, podpisan med Italijo in Jugoslavijo, Zaradi tega še enkrat odločno pozivamo oblasti, da vsako tako dejanje odločno preprečijo in krivce strogo kaznujejo. Po dvodnevnih organiziranih manifestacijah, ki so se odlikovale po hrupnem in nebrzdanem obnašanju mladih udeležencev ne pa po številu meščanstva, se je včeraj ves hrup polegel in življenje v mestu se je vrnilo v stari normalni tir. Po nalogu odbora za obrambo italijanstva Trsta so zastave včeraj izginile z oken. Iz tega se pač vidi, da se navdušenje ravna po ukazih od zgoraj. Tudi motoristi so se v zadovoljstvo prebivalstva nehali poditi po mestu. Mt Po predvčerajšnjem sestanku v Devinu, kjer sta se gen. VVinterton in gen. De Renzi sporazumela o glavnih točkah za predajo oblasti področja A Italiji, so se včeraj zjutraj sestali v Vidmu britanski, a-meriški in italijanski glavni štabi za ureditev konkretnih formalnosti o gornjem načrtu. Namestnic političnega svetovalca pri gen. Wintertonu dr. Fabiani in podpolkovnik italijanske vojske Montiglio sta v imenu italijanskega zunanjega ministrstva odnosno italijanske vojske sprpjela v Vidmu britansko In ameriško komisijo, ki ju vodita načelnik glavnega štaba anglo-ame-riških sil v coni A polkovnik Mavn.vell in načelnik glavnega štaba ZVIJ polkovnik Lough. Italijansko komisijo sestavljajo še kapetana glav- nega štaba Ferrero in Stefani, podpolkovnik javne varnosti (Pubblica Sicurezza) Diamante in major Casertano. Anglo-ameriško komisijo pa sestavljajo poleg drugih tudi predstavniki ameriškega političnega svetovalca, namestnik načelnika civilne policije, načelnik glavnega štaba ZVU in drugi častniki glavnega štaba. Anglo-ameriška komisija je prišla v Videm ob 8.55 uri. Razgovori so se začeli na štabu 5. armadnega zbora italijanske vojske v vojašnici «Sa-vorgnun*. Komisije so nadaljevale svoje delo ob 14.30 uri, ki je trajalo do 18.30 ure. Danes pa se bosta sestali v Trstu jugoslovanska in anglo-ameriška komisija, ki sta bili sestavljeni, da uredita popravek obmejne črte, kot določa londonski sporazum o rešitvi tržaškega vprašanja. Kot smo že poročali v našem listu, se anglo-ameriške NAMEREN OPTIMIZEM «GIORNAEA» V PROPAGANDNE NAMENE 30 NOVIH STANOVANJ ZA USLUŽBENCE PTT NE MORE REŠITI HUDE STANOVANJSKE KRIZE \ mestu »o bllu /e prej prn/.iiii gtaiiovniijii v novih in »tnrili hišah, toda s tako visoko najemnino, da |e ljudje ne z more j o Včerajšnii klerofašistični »Giornale di Trieste* piše, da je italijanski minister za promet izrazil svoje zadovoljstvo za vrnitev Trsta Italiji s tem, dr je takoj nakazal določena finančna sredstva za zidanje stanovanjskih hiš za u-službence PTT. Ob tej priliki je rimski minister poslal županu Bartoliju brzojavko, v kateri ga obvešča, da je ob majo stanovanja. »Giornale di Trieste» se ne sprašuje koliko stane mesečna najemnina za ponujeno stanovanje. To jih gotovo ne zanima, ker tisti, ki je omenjeno vest napisal In jo objavil, gotovo ne pozna stanovanjske stiske in je s stanovanjem pošteno preskrbljen. Mi pa vemo, da danes v Trstu ni samo tisto stanovanje na razpolago. V nekaterih novih stanovanj- Dijaški Matici zo prejeto »trenutku, ko se Trst vrača; skih hišah, ki jih zidajo za-Italiji, nakazal 100 milijonov sebniki, še vedno ponujajo lir za zidavo 30 stanovanj za na desetine stanovanj. Hkra-uslužbence PTT.* ti pa je v mestu še mnogo „1 „ Heiln drugih starih stanovanj, ki so js ssmu-v? =n - I?rr,„š£ KLIČITE TELEFONSKO STE V, 93167 če želite, da Vas doma ali v uradu obišče zastopnik Dijaške Matice, da mu izročite svoj prispevek v »TEDNU ZA NAŠEGA DIJAKA*. prišla policija in so se napadalci razbežali. O tem terorističnem napadu policij* ni Izdala nikake-ga uradnega poročila ter po pripovedovanju očividcev tudi ni prijela nobenega napadalca. Dobra dva dni je minilo od podpisa sporazuma in že smo priče številnim in težkim fašističnim napadom na tukaj Živeče Slovence. Takoj nekaj ur po podpisu je fašistična tolpa napadla slovenski lokal pri Sv, Ivanu in so šovinistični manifestan-ti po ulicah pričeli kričati »Smrt Slovencem«. Dan kasneje pa smo že priče zgoraj opisanim napadom na slovenske vasi in kar je strani z zadovoljstvom piše, da se je nekje v mestu pojavil napis »Oddamo stanovanje v najemi) (Apparta-mento affittasi). List piše, da se je za sedaj pojavil samo en takšen napis, da pa se bodo v bodoče pojavili še drugi iste vsebine, Dalje trdi list, da je to konkreten znak na poti normalizacije položaja v mestu, normalizacije, ki so jo druga italijanska mesta že dosegla. Končno priznava. da stanovanjsko vprašanje še vedno ni rešeno, Prva vest o zidanju novih stanovanjskih hiš za uslužbence PTT bo brez dvoma vsaj delno rešila stanovanjsko krizo med omenjenimi u-službenet. Toda zn »kupne potrebe stanovanj v Trstu so podobne objav« bolj propagandnega kot konkretnega značaja 30 stanovanj kj se vedno giblje od pol podporo. Pred sedmimi leti smo prvič vstopili v Dijaški dom. V svoji mladostni domislili smo si predstavljali Dom kot veliko hišo obdano z lepim. bujnim vrtom, dolgimi hodniki, s katerih vodijo vrata V razne učilnice, igralnice, spalnice; od tu prihaja smeh, od tam zvoki klavirja. Vse je ubralo takt mladosti. In še smo si predstavljali novi dom kot visoko hišo sredi mestnega hrupa itd. Tako in drugače smo mislili vsi. Prišli smo v naš novi dom in spoznali realnost. Novemu življenju smo se kmalu privadili, navezali smo se drug na drugega, na milijona lir navzgor. Ljudje, j vegojitelje, na vsakega, ki ki zmorejo visoke najemnine, j smo ga tam stalno srečavali, so si že poskrbeli stanova- celo na zidove. Leta so tekla nje, Tu gre za veliko število ljudi, ki s svojimi nizkimi prejemki ne morejo plačevati najemnin od 20.000 lir navzgor PiBati, da se pojavljajo javne ponudbe stanovanj, je pravi cinizem ljudi, ki nimajo najmanjšega socialnega čuta in so jim potrebe in skrbi srednjih in revnih slojev zadnja briga. Njim je do- 13.000 prošenj, vloženih pri komisiji za dodeljevanje stanovanj, je tako malo, da lahko zadovolji res samo tistih 3o družin, katerih glavarji so zaposleni pri PTT. V resnici pa bi morali novi italijanski oblastniki resno načeti stanovanjsko vprašanje, in to ne samo z zidanjem novih stanovanj ampak tudi s prepovedjo nenehnega priseljevanja ljudi iz italijanske republike volj, da v danem trenutku izkoristijo vsako priliko v svoje propagandne namene, Pisati pa. da se bodo v bodoče pojavili še drugi podobni nnpisi, ni dober znak za Tržačane. Prerokovanje kle-rofašističnega lista se lahko uresniči samo na en način, najin sicer: da bodo morali domačim zapuščati svoje domove in oditi v tuje kraje s trebuhom za kruhom. Drugače ne moremo tolmačiti »Glornalevega* pisanja- Toda ponudba stanovanj pod takšnimi pogoji je zelo slabo znamenje bodočnosti Tržačanov Zahvala Dijaški Matici Kar se pa tiče druge vesti o ponudbi stanovanja, je tol Nerina Drašič, Magda Per-pravo zasmehovanje vseh 13 to t. Virgilij Ferjolja in Ed-tisoč družin, ki v Trstu ni-1 pjn Svab se zahvaljujemo m sedaj je konec našega življenja v Domu, Kolikokrat smo se v največji burji v, mrazu vračali v Dom. Sprejeli so nas topli zidovi in še toplejše besede. Kljub temu, da smo bili v velikem mestu sami. smo bili srečni. In kaj sedaj? Nehote se oziramo nazaj in pravimo: »Da. lipo it bilo. srečna letalu Prva leta smo živeli v Domu v igrah in učenju, pozneje smo ta krog• razširili in misli je bilo vedno več. Ena takih misli je bila tudi te,- »Kdo toliko pomaga na- _ Semu Domu, ko naše vzdrževalnim ne krijejo vseh 'stroškov?* Odgovor ni bil težak — Dijaška Matica. Ob tej priliki se iskreno zahvaljujemo vsem podpornikom Dijaške Matice za vsako najmanjšo pomoč in pozivamo vse zavedne Slovence in slovenske ustanove, da podprejo Dijaško Matico, da bo lahko nudila nesebične toploto tistim, ki so prišli za nami, da bomo tako zadostili njihovemu velikemu upanju. Akn želimo naši mladini srečno sedanjost in lepšo bodočnost, darujmo v »Tednu za našega dijaka«. Se tako skromen prispevek bo dobrodošel. pripravljajo na odhod. «ANSE» odpotuje čete Po poročilu prva skupina ameriške vojske danes zjutraj. Sledile ji bodo druge skupine, ki bodo odpotovale po železnici in na kamionih, Mala skupina ameriških vojakov je odpotovala v Livorno že včeraj zjutraj, da pripravi vse potrebno za sprejem čet iz Trsta. O odhodu angleške vojske ni bilo izdano še nobeno uradno poročilo. Davčni seznami občinstvu na vpogled Od 5. do 24. oktobra so na davčnem oddelku tržaškega županstva v Ul. Rettori 2/III na vpogled seznami obveznih prispevkov, ki jih morajo dajati zasebniki ustanovi za turizem za leto 1955, Morebitne pritožbe je treba nasloviti na oddelek za finance ZVU in jih vložiti pri ustanovi za turizem v Ul. Cassa di Risparmio št. 6/II najkasneje do 13. novembra 1954. V PRETEKLEM MESECU 2 mrtva in 223 ranjenih pri prometnih nesrečah V septembru so prometne nesreče zahtevale kar 2 smrtni žrtvi, medtem ko se je moralo 223 več ali manj ranjenih oseb zateči po pomoč v bolnišnico. Vseh nesreč je bilo skupno 390. V te nesreče je bilo zapletenih 887 vozil, in sicer 224 osebnih avtov, 203 motosku-terjev, 72 tovornikov, 50 javnih vozil ter 50 koles in drugih vozi! kot ročni vozički in vozovi na živalsko vprego. Opozorilo županstva rejcem prašičev Tržaško županstvo opozarja rejce prašičev, da se jim zniža trošarina za zakol prašičev za 50 odstotkov samo za enega prašiča za vsako družino, seveda če je namenjen za družinsko uporabo. Vsi, ki koljejo prašiče, morajo o tem prej obvestiti občinskega živinozdrav-nika. nje gradbenih delavcev - Novo naročilo za URUA Včeraj je bila v prostorih Delavske zbornice ponovno skupščina delavk in delavcev Tržaške konopljarne. Na skupščini so sindikalni predstavniki poročali delavstvu o položaju v tovarni in o pogajanjih s predstavniki ravnateljstva. Medtem pa se je nadaljevala stavka in je šlo le malo delavk na delo. Zato je ravnateljstvo tovarno zopet zaprlo. Hkrati pa noče nič popustiti, to je odstraniti nadzornice, ki je preganjala delavke v oddelku za šivanje, ter preklicati odpust treh delavk. Spričo zaostritve spora je urad za delo še enkrat pozval predstavnike obeh strank, naj- se danes ob 11. uri sestanejo na njegovem sedežu, da se reši spor s pogajanji. Stavka pa še vedno traja, ker so delavke tudi včeraj sklenile, da se ne vrnejo na delo, preden jim ravnateljstvo ne da zadoščenja. Zdi se, da bodo sindikati pozvali delavce drugih tovarn, naj izrazijo s kako akcijo solidarnost z delavkami in delavci V Tržaški konopljarni. če ne pride danes na uradu za delo do sporazuma. Danes popoldne ob 16, uri pa bo na sedežu Delavske zbornice zopet skupščina delavk konopljarne. Sindikat gradbenih delavcev je napovedal mezdno gibanje z zahtevo po zvišanju mezd, in sicer s sklenitvijo nove pogodbe. Delavci zahtevajo 12 odstotkov poviška mezde, zvišanje posebne doklade in revizijo člena 29 stare pogodbe glede božične nagrade, dopustov, praznikov itd. Konec meseca pa se bodo gradbeni delavci zbrali na skupščini in sklepali o bodoči akciji. Ravnateljstvo CRDA je prejelo sporočilo o novem naročilu v vrednosti 400 milijonov lir. Gre za prenovitev trupa in pogonskih strojev motorne ladje «Genova». To novo naročilo je seveda dobrodošlo, toda ne zadostuje, kar kaže tudi veliko število suspendiranih delavcev. Zato so potrebna še nova naročila. Roditeljski sestanek v Dijaškem domu Uprava Dijaškega doma vabi vse starše svojih rednih in tZPRED KAZENSKEGA SODISUA Gost ogrevalnice oproščen zaradi pomanjkanja dokazov zunanjih gojencev na prvi roditeljski sestanek, ki bo v nedeljo 10. t. m. ob 9. uri v Dijaškem domu v Ul. Buonarroti 31. Potrebno je, da se starši gojencev, tako nižješolcev kakor tudi višješolcev tega sestanka gotovo udeležijo, ker je to v interesu vzgoje in napredka njihovih otrok. Prosimo za točnost. Uprava Pravila amaterskih radijskih postaj Z ukazom št. 101 je Zavezniška vojaška uprava razširila na anglo-ameriško področje Svobodnega tržaškega o-zemlja predpise, sprejete na mednarodni konferenci o telekomunikacijah in radioko-munikacijah v Atlantic Cityju dne 2. oktobra 1947, in predpise. ki jih vsebuje dogovor o ustanovitvi in sprejemu novega mednarodnega seznama fiekvenc, sprejetega dne 3. decembra 1951 v Ženevi. Omenjeni ukaz je bil podpisan dne 1. oktobra 1954 in bo veljal od dneva objave v Uradnem listu Slavnostna otvoritev preurejene kinodvorane „Excelsior" Sinoči je bila slavnostna otvoritev preurejene kinodvorane «Excelsior» s predvajanjem prav dobrega barvanega italijanskega filma «Carosello napoletano*. Film zajema zgodovinske epizode mesta Neaplja od leta 1660 pa do danes v revijalni obliki. Film je izdelal Ettore Giannini in je bil nagrajen na mednarodnem festivalu v Cannesu. Med igralci so Alberto Bonnucci, Maria Fiore, Nadia Gray, Sofija Loren in dr., med pevci pa Gigli, Tagliabue, Clelia Mattania in Rondinella. Dvorana je temeljito preurejena in razkošno opremljena. Sedežev — vsi z žametom tapecirani — je 1200. Tehnična oprema Je najmodernejša. Platno je urejeno za štiri različne sisteme: ciriemaskop, vistavision, perspekta in normalno platno. Tudi akustične in svetlobne naprave so najmodernejše. Krivična mej*, ki so nam jo po koncu druge svetovne vojne vsilili imperialisti, je nedvomno rodila hude gospodarske posledice za vse prebivalstvo bivše Julijske kra-jine, Ker je odtrgala od de. žele nj«nt glavni središči, Položaj v Miljskih hribih včerajšnjim prekosil «Corriere di Trieste* s člankom, ki ga lahko napiše le novinar, ki Trst In Gorico. Tega dejstva gleda na položaj skozi pri-so se zavedali in se zaveda-1 stranska šovinistična in ire jo vsi narodi Jugoslavije, ki so se z vsemi silami borili, Aj ne bi prišlo do današnje rešitve Toda položaj v »vetu, ki terja dobro voljo vseh za ohranitev miru, ni dopustil, da bi »e uresničile naše narodnostne težnje, ki so seveda imele In imajo tudi glo- boko gospodarsko In socialno vsebino in utemeljenost, »aj gre za mesti, ki sta stoletja Živela združena s svojim naravnim zaledjem. Ta stvar, ki se je dogajala leta 1947 za vso Primorsko, se danes ponavlja v manjšem obsegu za vasi in zaselke v miljskih hribih. Tudi tu nastajajo resni gospodarski problemi, zaradi odrezanosti teh krajev od Milj in Trsta, njihovih naravnih gospodarskih središč, Zato je največja podlost izkoriščati nastali položaj za hujskanje, beganje ljudi, sejanje mtžnje ter zastraševanje, kar delajo danes prav tisti krogi, ki so odgovorni za to, da je nasa dežela odrezana od mest ter da je to rodilo, nujne gospodarske pndledicf Tako so iredentistični in kominformovaki časopiai v zadnjih dneh polni pretiranih opisov o položaju v Milj-ekih hribih, ki bodo ostali odrezani od Milj. Kot smo že poudarjali, pa jih J* pred- dentistična očala. Isti list pa je objavil včeraj še bolj tendenciozen članek, kjer govori o strtih in uničenih ljudeh, o tri tisoč »dušah*, ki niso zatisnile oči, o »komunističnih simpatizerjih, ki se bčje jugoslovanske uprave o neskončnem obupu itd., vse to z retoriko, ki spominja na šolo Iz polpretekle dobe. Nedvomno morajo prebivalci reševati resne probleme: na eni strani so zaposleni, na drugi prebivajo in nova meja bi jih lahko odtrgala alj od doma ali od dosedanjega delovnega mesta. Toda ti problemi niso nerešljivi, ker bodo vasi Miljskih hribov »padale pod matično domovino, ki bo poskrbela delo In kruh za vse. Tako se bodo vse rane, ki nastanejo zaradi odcepitve teh krajev od njihovega središča, to je Milj, kmalu zacelile, zlasti ker se bo v Kopru razvijalo novo središče, kamor se bodo preusmerile tudi vasi Miljskih hribov, ki delno že težijo tja. Dolgoletna komlnformovska propaganda Je seveda gepu- ■ do‘ - fe stila določene sledove v možganih teh ljudi in zato tudi zmedo, Beda) skušajo to zmedo *e povečati razni novinarji, ki hodijo v pravih krdelih po teh vaseh in hujskajo in strašijo ljudi. Kljub vsemu temu pritisku in tej poplavi lažnih vesti pa ni niti zdaleč opaziti po vaseh tistega obupa, panike in grozotnega vzdušja, kot ga prikazujejo italijanski listi z omenjenim tržaškim glasilom na čelu. Tako smo n* primer pri Debelem rtiču naleteli na ribiča, ki je ravno nekaj delal pri čolnu, ter ga vprašali, kaj misli o vseh teh vesteh. Odgovoril je, da ostane doma, kjer bo imel delo in kruh in da prepričuje tudi svojega soseda ribiča, naj ne hodi proč in ne zapušča doma. V Barizonih je gostilničar dejal, da se nikamor ne gane. ker se mu prav nič ne ljubi, klatiti se po taboriščih ali vojašnicah Drugi ljudje pod hribom Sv. Mihela *Q dejali, da bodo vsekakor počakali in videli, kako ho s prehodom meje. to je, ali bodo lahko še hodili v Milje V Hrvatinih so nakladali kamion prevozniške družbe iz Trstn. Stara ženica je dejala, da jih tu pojde proč precej in pripomnila, da nje-na družina ostane, »Kako pa naj bi živeli s pet ali šest tisoč lirami, ki jih dobiva sin na teden v ladjedelnici če bi se odselili*, je dejala. Tudi v Božičih so mnogi ljudje rekli, da bodo ostali, Kakor v vseh vaseh pa se v glavnem izseljujejo gostilničarji in trgovci. V Božičih smo na primer videli trgovca, ki ima tudi pekarno, kako je ravno razdiral peč. Dejal je, da se bo izselil v Milje. »Kaj pojdeš tudi ti proč«, smo vprašali v Jelerjih dečka. Obrnil se je, pokazal na novo tlijo in dejal: »Mar smo zidali hišo zato, da jo bomo zapustili?« V neki hiši v vasi so se pritoževali, ker nismo dobili Trsta ali vsaj Milj, ki so središče Miljskih hribov. Dejali pa so, da ostanejo, kakor večina ljudi iz te vasi, saj so vsi Slovenci in so prepričani, da bo socialistična domovina zanje poskrbela kruh. Iz Skofi| se bo odselila približno polovica prebivalcev. Tu se je namrej po vojni nastanilo mnogo trgovcev, gostilničarjev, lastnikov barov, policistov itd., ki pač niso tesno povezani s krajem. Nekateri delavci bodo odšli, ker nasedajo propngandi in mislijo, da ne bodo mogli več hoditi na delo v Trst in Milje ter se neupravičeno bojijo, da bodo ostali brez dela. Tega pa se ne boje prebivalci Flavij, od koder se bodo izselile morda največ štiri družine. Ze iz tega kratkegu opisa je razvidno, kuko so pretirane vesti časopisov, da bo zapustilo te kraje nad 90 odstotkov vseh prebivalcev, ter da bo ostala tam le še kaka stara ženica Tako neodgovorno in hujskaško pisanje, ki samo škodi domačinom, je zato vredno vse obsodbe. Ljudje nat bodo prepričani, da jih matična socialistična domovina ne bo zapustila in da jim bo pomagala premagovati vse ležave, ki lahko nastanejo za. radi odcepitve od njihovih la lavnih gospodarskih središč. Osem mesecev pa se bo moral ponoriti za zamreženi* mi okni zaradi tatvine stanovalec ljudskega prenočišča 58-letnega Alfreda De Paru-to, ki se je kot stalno bivališče izbral javno ogrevalnico v Ul. Vidali 2, so sredi preteklega meseca obtožili tatvine dveh tisočakov, ki naj bi jih ukradel Edvardu Gersetiču, istotako stanujočemu v ogre-valnici. Obtožba je bila posledica prijave okradenca, ki je za ime tata izvedel iz ust svojega 34-letnega prijatelja Luigia Ziganta. Ta je namreč zvečer 14. septembra srečal Gersetiča in ga opozoril, da mu je De Paruta ukradel denur. Pojasnil je, da je ponoči opazil, kako je De Paruta. vstal in se približal spre-čemu Gersetiču in mu pobral iz čepice, ki jo je držal pod gluvo za vzglavje 2.000 lir. De Paruta je seveda, tako pred policijskimi agenti kakor tudi pred sodnikom odločno zanikal obtožbo. Slednji je zaslišal tudi Ziganta in ga vprašal zukaj ni takoj obvestil Gersetiča o tatvini, nakar je priča pojasnil, da zaradi pozne ure ni hotel alarmirati nočnega čuvaja. Zigantove izjave so bile precej dvomljive in tako sodišču ni preostalo drugega, kot oprostiti obtoženca zaradi pomanjkanja dokazov. * ;* * Pred istim sodiščem se je moral zagovarjati pod isto obtožbo tudi 33-letni Claudio Leonardi iz Ul. Gozzi 5, ki je na policiji po aretaciji priznal, da je ukradel iz avta. ki je stal na cesti, usnjeno aktovko, fotografski aparat in druge predmete. 23. septembra je norveški državljan Hange Tormed prijavil policiji, da mu je neznani zlikovec razbil okno avta in mu ukradel nekaj predme, tov. Policija je uvedla preiskavo in po 4 dneh ji je uspelo aretirati Leonardija, ■ki so ga zasačili ' uktovko in z aparatom. Možaknr ni mogel in ni nit| skušal zanikati obtožbe ter je tako končal v zaporu v pričakovanju procesa. Leonardi se je že v pratek-losti omadeževal s podobnimi tatvinami in ga )e zaradi tega Že obsodilo zavezniško vojaško sodišče na nekaj mesecev zapora. Sedaj pa se bo moral pokoriti za zamreženimi okni kar 8 mesecev in o-bepem plačati poleg sodnih Stroškov tudi 6.000 Ur glohe. Coroneo v smeri Ul. F. Se-vero. Ko je privozil do stranske Ul. Farnetti je trčil v angleški vojaški tovornik, ki je tedaj privozil z nasprotne strani m je hotel zavoziti v omenjeno ulico. Zaradi trčenja je Franco padel na tla in ker se je poškodoval. so ga morali z rešilnim avtom odpeljati v bolnišnico, in ga sprejeti na I. kirurškem oddelku, kjer so mu ugotovili rano nad desnim očesom, praske na ušesu in rokah ter omotično stanje. Okreval bo v 7 ali 14 dneh. Okradi: so ga v hotelu Predvčerajšnjim zvečer je 34-letni Eros Macchi Iz Milana prijavil policiji, da so mu neznanci odnesli iz omare v sobi hotela »Exce|sior». kjer je trenutno nastanjen, par hlač, 2 kravati, pulover, pero in aktovko, v kateri je imel potni list ter izkaznico zdravniške zbornice. Macchi je utrpel 25.000 Ur škode. Policija je uvedla preiskavo, Miril je pretepača in |o pri tem izkupil Ce se bosta dva prepirala, ju 26-letni Arduino Zago iz Ul. Margherita prav gotovo ne bo več miril, V noč; med sredo in četrtkom je Zago okusil na lastni koži, kaj se pravi vmešati se v prepir dveh vinjenih oseb in posledica je bila, da se je moral s prebito ustnico, z odbitim zobom in s plavim očesom zateči po pomoč v bolnišnico. Zago je zdravnikom pojasnil, da je v neki gostilni v Ul, Madonnina hotel pomiriti in razdvojiti dva moža, ki sta se pošteno dajala in da ga je eden od teh udaril verjetno s kozarcem. On je moral v bolnišnico, pretepača pa sta nadaljevala borbo in se verjetno rešila le z lažjimi praskami, kajti nihče od njiju ni prišel po pomoč.■ Mladeniču so zdravniki pu-' MaGrX1.eri5 M: Tfg Odeonf »V^ST -eon. 16.00: Kerti*,, S: < Radio, lb.uv: j kanj.>>- m no- ((Pusto!0, Venezia presit- Flvn-n, Michelme VI petek, *. ol!*oW KOPER 254.6 lil ali t'78 Poročila v slov.,06 Poročila v „ j 13.30, 19.00 inI 23.30. J1} Poročila v ital. 19.30 in 23.00 . 6.»^ 6.45 Jutranja glad tiska; 7.00 3° Zenski ucorni: »Giann, ,. »Gianni Zdrt dejanju; Puccini venske IjutoezensKc ^>riOor*^ pl ani nsk i harnkAcd« im(oni»i „ Id ženskj tercet ob ViT 'n Zdenko nešffli: Ji« Ol* donske narodne - j, 18.15^ T r očita v hrvašem. . popularnih SPJriJff " J« 7 Jk filmov m revu' -ni z &<8SMSsr?Ski ure plesne sl°-ortorol: ||W' r*1©,«::« ' nneo in JulUas* lahko noč davanje" 1?10 » »t-kaj: 14.00 Ritmične. Kultupni nbz,,r30 'pkftclrt li 18»ensr i■ skl 'motivi: VIOllllO AmierlSki sve-f svet;; 19.15 Rr'.V 20.30 " )0J je; 20.00 Spo^odern^ffrf tenorista R. ji.« % Havajske klt?Idi- 2115 »anidl kulturni razgletVrtKi, \ jev: Aleksander fjna-t -*«!8 21.53 Čajkovski^ KMjiSljJ cena št. 1 umetnost: >3.00 ^ c er t ni h (JvOTJfl. loaije. • -A 11.00 za Komorna Rl?90*’. 1-11- eln I • o »• A TO IVV.IHU 11» j "■ * 21 ^ ’ V preteklih dni. ’ igr« ((Škrjanec*, slusn .,)> 10 I" lit 327.1 ba; 15.30 Glafk odl^lV' Nekaj opern h r« Utrinki iz ' 16.30 stoj Po P .i io J. poslušajte!; I*-, . «rt ra ^S,,n rt: j/u^i upu ilv -» i j* v* žjirtjl" i/ ssvi ur®;. &si*1i» komorni zbor, % pr p A vgustom s %nt-i^U^V ski žunaMe-f*,, % ^ l$V 20.15 Komentirana daja: 21.30 jug05 glasba; 22 15 Iz ( ' letne glasbe. ..tflš ; 11V Fc-dor: «Matur dnevnik. Jeanne Cruin. Michael Ronnie .30: »Nj ‘ jala: Ne! Tognazzl, lUlia, 16.30: »Ni. Visokost Je de-! -, Elena Giusti, Ugo Viale. 16.00: »Za staro zastavo*, Randol-ph Scott Kino ob morju. 16.15: »Uničena patrulja*. Massimo. 16.00: »Javnt sovražnik štev. 1», Fernandel in Zca Zsa Gabo-r. DO DANES ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Dne 7. oktobra t. 1 se je v Trstu rodilo 6 otrok, umrlo Je 6 oeeb, porok pa je bilo 7. POROČILI SO SE: brivec Pie-tro Acito in gospodinja Annim-ziala Maria Perez, uradnik Gior-gio Vasila In gospodinja Romli-da Sarasin, uradnik Delfo Ua- roocini |ri gospodinja Edda^Car- ciotti, upokojenec Ernesto Basile in gospodinja Bruna Sedmak, podčastnik ani, vojske F.dvvard Richard Klsrner In gospodinja Elisa Linossi, podčastnik ani. vojske Jr. s. Sy!van Ach in trgovska pomočnica Fiorella Mag- gio, podčastnik am. vojske Da-McNatt in gospodinja Lea vid St el la, _ UMRLI SO: 57-letna Carmela Člani por Sulič, 46-letnl Antonio Pistor, 63-letna Vhurvcenza Paduan vd Arbanassi. 46-letna Anna Marija Klapčič, 86-e,na Carla Perini vd. Komar. 87-letna Carolina Jan-renaud vd Polloy. PRIHODI IN ODHODI LADIJ PRIHODI: iz Benetk s 400 t raznega blaga in 249 potniki ital. ladja «Ksperia», iz Monreale z 9.975 t žita panamska ladja »Sta-nii-s*. iz Kalamate z 295 t suhega sadja jug. ladja »Solin*, iz itavenne s 7 potniki Ital. ladja »Mantova*, Iz Benetk prazna ital. ladia »Barbara M,», iz Huvenne s 25 t raznega blaga ital, ladja »M, Cosulich*. iz Sdc-bb« s pe- skom in potniki ital. motor jad. »Greste*, »Ripaldo*. »Orsola*. »Llsetta*, «Pace», «Perazzini», «Arce» in »Teresa Maria*. ODHODI: proti R-ekii z 8 t raznega blaga in 44 potniki Jug. ladja »Istra«, proti Reki z 200 kub.m lesa in 9 potniki grSka " ~eki ladja «P. 8!«ssas», proti Reki z 211 t raznega blaga in 18 potniki Ital ladja »Frediana*, proti Pireju s' 1.200 t raznega blaga in 16 potniki »tal. ladja »L. Ulesisi*, proti Ravenni a 460 t bencina in 9 potniki ital ladja »Fernaiida*, proti Pireju s 1.300 kub.m lesa In 23 potniki grška ladja »Aristodlimos*, proti Sdob-bi s potniki ital. motor, jad, »M. Giannino*. »N. Scintillan, »A. Romeo*, ((Rinaldo*, »Leonil-da», »Perazzl-nl* in «Oreste». (H VREME VČERAJ Najvišja temperatura 15.8, naj-žja 10.3, ob 17. uri 14.2, zrač- ni tlak 1009,6, veter 24 km vzhod severovzhod, vlaga 45 odst., padavin 10,1 mm, nebo 8 desetin pooblačeno, morje razgibano, lemperatura morja 19.7. NOČNA SLUŽBA LEKARN Oavanzo, Ul. Beruint 4; Milin, Ul, Buonarroti 11; Mlzzan, Trg Venezla 2; Tamaro - Nerl, Ul. Dante 7; Harabaglia v Barkov-ljah in Nicoli v Skednju, .at ^ 24 ikl°Bn 23. in 2« evnl) y ŠTANJEL Jhjp ^ ZALI ,3ISTRlCAp,vKA n ■■ (en° -npP^ rAC* kozina-h'^ piva SKOCIJANi0kEV J4- Vpi»ov«nJ* i(1- ,ADRIA* 4 :ero«e o- dvodne CRNl v jetd*’1 ,DR njei0 ,*»* Vpisovani-J^'I)0v- ** *. .„„ibra in, 'i»ie( v JSma K°v,S'. ✓ KOV.C01N . »c* MOTOVILI; -a ^Mf3 Sl tržaško vprašanje od LETA 1943 DO LETA 1954 Kronološki pregled najpomembnejših dogodkov v razvoju njegovega urejanja kapitulaciji Italije iuU«lTrar 1943 ^ Italiia .krajine Ljudstvo Julij- vstaj0 I, nemškim oku ^ovlj nabrpaolr1943 sta bila '«dnoosv^.a,.,Pokra;inskI . fašistični obla-okupatorjem. Slo-' "afo4noosvohn^? -m oblastni Istro kj9l?0b?dlllu odbor za »a u. , .a kot predstavnika 2* ljudskih 3j»e ljudu objavila, lij,, otr“'''' nc rilo' množic Julijske da se je liijnstena°trs»10 254etnega ita-7i1a SUZemstva ir> zeho pc . aiijske krajine k i žp|;n suzenjstva m izra-”e JuUjske° ?r*k^uditvi celot. iliviji krajine k Jugo- ii^iStatn.mfb-r? 1943 ,e P°kra-rodne n,,, l at.Icni sv®t na-'Prejel orti i? ve Hrvatske lstte' Reke 7 a Priključitvi gojenih' kmjev. “ °Stahh •ki' “k‘°bra 19« 3e Slovenil odlntn°°SVObodUni svet Venskega d° Priključitvi Slo-»i in demnilmoria k svobod-30. novemh3116"' Jugoalaviji. «b?ra 1943 ie Anti-koditve , narodne osvo-'edanjn i®os aviie na II. za-ključitvi m odlok o pri-" - V’ genskega Primor-ije, Istre in htV; SoslajJU^anakih otokov k °^loka ZAVNni?161' je potrdu • ffH m SNOS- I Cevnem ]e maršal Tito io JuensiP°Ve iu ob.iavil> 'Vobodila ™ vanska armada ?'° ia ProJrV *’ 7ržič in G°-' i' lestai do Soče- kjer *etami a z zavezniškimi i. Jup“ osvoboditvi Csia 1945 i« v Beogra- »irark* vlada pod- Rritli^ama Z°A in Ve-,uPaeiji )e sPorazum o o-(®jski k.= -?aaasni upravi v “Ilovar, ter 0 umiku m čet na -tak0 10. j,..,, Morganovo črto«. S? vlad? 4943 3e U® Gaspe-% in '?*, po-’- - - * v v„ n. Velike in v i-iPoslala ________________ katen i? kp Britartij® noto, vladama Sj^lugo«?« b.do. rečeno, da u- ln.kriv8i°o°i,nanČkib ie} P°me-Mko*i».... n hudo žrtev za !i« v »iti* 1JO ut," ’ to n»lln ..da ie Jugosla-«i,!*nltve miru ia S3m° zaradi ru ln v ps-eprifg. Usnrim ne bodo Preju- Afeiia ,;;eh k-- ‘N’ , je De Gaspe-,, -»m v?,a 3e beograjski H»Nil i ‘ -kompromis, k. biacj?4'- da °. dejanje m • SVM sovletska diplo- /? *ls k.- 'Pravljivostjo ik 1 3v»u<.?, te3 rešitvi. W'la'l«. ? 1945 je italijan->o. jaUž«» lude SV(?je U‘ . f,.de meje na- ??Hq 0®itevUg°slavTjT: podlaga za CVa ^rta v-tmora biti Wil* CriV6‘evši Rnšo. Lorikoa 4Reki in Zadru kiti 0 Pri,*. l?Pseben režim, inte- tno ---------------------- I. Jlerna;rnižče pa jul SeDtemv°nalizirano- d«lj3Sr0Vanskerari Č945 ie vodia rih , »zlojji ® deleBacije Kar- ¥0anjih e? Svetom šti- '>raiJUS°slov»^\r'istrov stali' - 4nju i*?v*ke vlade o 2 , tpeje t r'sk°"jugoslo-Zgod zahteval na •Pgov ir> nar?dSkih gospo" lijskl Pr>kljUdHrodno^nih raz-4k:GkZMlnUeČltseVTrcfotne Ju-% rico p Trstom, Trzi- il 11 Kanauv *neiiko S1°v®- vUi. 0 dolino k Ju- V Vi 5°ni Oh rovne konference izglasovala «Francosko črto« kot meje med Jugoslavijo in Italijo. 3. oktobra 1946 je bil na mi. rovni konferenci o Italiji spre. jet statut Svobodnega tržaškega ozemlja. 10. februarja 1947 je jugoslovanska delegacija podpisala mirovno pogodbo. Ob tej priložnosti je zunanji minister Stanoje Simič izjavil, da mirovna pogodba okrnjuje elementarne in nacionalne koristi jugoslovanskih narodov, da pa vlada FLRJ podpisuje pogodbo, ker ne želi prevzeti odgovornosti za to, da ni prispevala svojega deleža k vzpo. stavitvi miru med narodi. 21. aprila 1947 je Varnostni svet OZN začel razpravljati o imenovanju guvernerja STO. 16. septembra 1947 so na podlagi uveljavljanja mirovne pogodbe z Italijo ozemlje Istre in Slovenskega Primorja priključili k Jugoslaviji. Tristranska nota iz marca liM 13. januarja 1948 sta vladi FLRJ in Italije obvestili OZN, da se nista mogli sporazumeti o tem, kdo naj bi bil guverner STO. 20. marca 1948, tik pred par. lamentarnimi volitvami v Italiji, so vlade ZDA, Velike Britanije in Francije objavile deklaracijo o izročitvi STO Italiji, v kateri so ugotovile, da ni bilo moč uveljaviti mirovne pogodbe glede STO in imenovati guvernerja in da zato predlagajo vladama SZ in Italije sprejem dodatnega protokola k mirovni pogodbi, s katerim bi celotno STO priključili k Italiji. 22. marca 1948 je jugoslovanska vlada poslala ostro protestno noto vladam ZDA, Britanije in Francije zavoljo načina, kako so nameravale spremeniti mirovno pogodbo v zvezi s Trstom, in sicer brez soglasnosti z Jugoslavijo. 28. julija 1948 je jugoslovanska vlada poslala spomenico Varnostnemu svetu OZN. v kateri je obdolžila vladi ZDA in Britanije kakor tudi njuno vojaško upravo v coni A, da s svojim ravnanjem kršijo mirovno pogodbo in tako spravljajo cono A v odvisnost od Italije. 24. oktobra in 28. decembra 1948 je jugoslovanska vlada poslala spomenico in noto Varnostnemu svetu, navajajoč nove kršitve mirovne pogodbe po anglo-ameriški vojaški upravi cone A STO. 1. julija 1949 je bila sklenjena med jugoslovansko vojaško upravo v coni B STO in jugoslovansko vlado pogodba o posojilu coni B v znesku 500 milijonov din. v jugoslovanski coni je postal clinar plačilno sredstvo namesto jugoslovanske okupacijske lire. 13. marca 1950 so ukinili carinsko mejo med cono B STO in Jugoslavijo. 16. maja 1930 je podpredsednik jugoslovanske vlade Kardelj v skupščini izjavil, da zdaj ni pogojev za neposredno ureditev vprašanja STO. da pa želi FLRJ urediti to vprašanje z neposrednimi pogajanji z Italijo. 12. marca 1951 je na II. kon. gresu Zveze borcev maršal Tito obsodil vmešavanje SZ v tržaško vprašanje kot del politike, ki teži po izolaciji Jugoslavije, in sicer s preprečevanjem vzpostavitve prijateljskih odnosov z italijanskim narodom ter s poskusi, da bi iz Trsta napravili novo žarišče vojne nevarnosti. 1 mir0Vni ^ Hrenci , 2l ‘?u miJot« Se, ]e začcla V> t?Ptembra^na konferenca. Nadevanja za sporazum 1951 ^eh^ah3? v zvezi • t še - zabodnjh vele- K vfrap»kf d£, Vztraiai0 't .. ^lada Ft d deklaraciji o s, v ‘“da pi t,, '-•siaraciji Sija -teri objavila ip no. »t,v;r ie vsfUc’ Jugo- 5k ^>Qst, da®] kazala prh 5«VouTo z ndap «£di vpraša. liiP Rednimi raz- ^da s? * ^ '■SSfr na .>ai. a.vično u- da Podlaga Lahko tega ( »sam no Slnia Se ki ,.e tfes.k' Ppoštevo Samo spo' i'* dr,!! °beh Pravice m g9čria rešiiFank' S'eber-if's,raa iUd’ ti3t->eV’ pa Potem. deklaoaciajeP°idlazSi Du.v^15195im'PVa' le v go-•naršal Ti- h^ov^^uljah UrcdUev spo- v !®n?ralneTned zaseda-ittgoc,. tlzu stn ■ kupsčine 6S fenske ®.lniela vod- na >h>aWnil?r 'm v OZN • * n PD Ozj^ ianski 0- ira^id ’ vprašanju o , »tti neur-LVp'®P°Ria '®. i. rzaškDJ. radne razgo- '« r,"u°tti »ške bo>»,1952 S» v?al llf j t vi ie pr®d- ade pogoj. viL“"Ja 8 ' ovstrijske- S^"SK o trža- z ,d0l0čb taliio a'iniiVanski 0a>lu l ‘Strstv° v aa )u- . \, SŠ1 r-,*eh Y\ J Uo STo r’larja kot kondo- nespre- na9ltvj "anja med hU4?'llaSaikega 'v‘nH -° «-a avijo ■ P°raz, Pras: tner^tre,.10 ln ,.azU r?vPe 'r It, urna tri Lbi v-‘-spre- P0Ko3bg0:h.Določ- W,a8a p'Zm tv ?Pv«- gt*V "lisa^s STO vsa- JUgo- rja 0?iroma tri s 4 4932 ** Odklonil. tharšal Ji?'« t^ovanj^ttršal le Tito dejal v Ljudski skupščini, da Italija ni pokazala pripravljenosti za ureditev tržaškega vprašanja, ker Anglo-američani dovoljujejo Italiji, da izkorišča atlantski pakt za svoje imperialistične cilje. Ko je predlagal kondominij kot rešitev, je maršal Tito izrazil pripravljenost, da bi Jugoslavija privolila v plebiscit na STO, če bi poprej v daljšem razdobju skupne uprave normalizirali položaj in popravili krivice, storjene jugoslovanskemu prebivalstvu. Londonska konferenca 9* maja 1952 so v Londonu objavili ((Memorandum soglasnosti« o sklepih londonske konference predstavnikov ZDA, Britanije in Italije o Trstu, s katerimi so vsa področja civilne uprave, razen policije, pristanišča. PTT, pravnega oddelka in oddelka za informacije izročili uradnikom, ki jih je predlagala italijanska vlada, imenoval pa poveljnik anglo-ameriške voja ške uprave. 13. maja 1952 je jugoslovanska vlada odgovorila s spomenico na komunike o sklepih londonske konference, poudar. jajoč, da le-ti enostransko in protipravno kršijo mednarodni status cone A. da pomenijo uveljavljanje protipravne dejanske unije čope A z Italijo m hudo kršitev pravic in interesov FLRJ. 15. maja 1952 je komandant jugoslovanske vojaške uprave V coni B STO izdal tri nared-be. s katerimi so cono B v pravnem pogledu tesneje povezali s FLRJ. 14. junija 1953 ie maršal Tito v govoru v Pazinu zavrnil italijansko zahtevo po tako imenovani neprekinjeni etnični črti, na podlagi katere je Italija zahtevala malone vse STO. Jugoslavija je pripravljena na neposredna pogajanja, sodeč pri tem. da ie kondominij najrealnejša možna rešitev. 8. oktober 1953 29. avgusta 1953 so se italijanske čete začele premikati in zbirati na mejah Jugoslavije in cone A STO. 28. septembra 1953 je jugoslovanska vlada odklonila italijanski predlog z dne 13. septembra 1953, ker v sedanjih pogojih ni moč uresničiti nujno potrebnih pogojev za plebiscit — odprave krivic, storjenih jugoslovanskemu prebivalstvu. 8. oktobra 1953 sta vladi ZDA in Velike Britanije sklenili umakniti svoje čete iz cone A STO in le-to izročiti italijanski upravi. Ogorčeno prebivalstvo vse Jugoslavije je začelo istega dne velike demonstracije proti sklepu vlad ZDA in Britanije. Podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj je izjavil, da jugoslovanska vlada ni pripravljena, sprijazniti se s takšnim stanjem in da bo ukrenila vse. kar bo mogla na podlagi ustanovne listine OZN, da bi zaščitila jugoslovanske interese v coni A. Enote Jugoslovanske armade so bile poslane kot okrepitev v cono B STO. 9. oktobra 1953 je jugoslovanska vlada protestirala pri vladah ZDA in Velike Britanije proti sklepu o izročitvi cone A Italiji, ki pomeni kršitev mirovne pogodbe. Jugoslovanska vlada je zahtevala, da sklepa z dne 8. oktobra ne uveljavijo. Predsednik italijanske vlade je izjavil, da njegova vlada sprejme sklep z dne 8. oktobra, da se pa s tem ne odreka revendikacijam na celotno STO. 10. oktobra 1953 je maršal Tito izjavil v Leskovcu, da bo imela Jugoslavija prihod italijanskih čet v cono A za agresivno dejanje proti njej. Maršal je predlagal, naj bi tržaško vprašanje uredili tako da bi bil Trst z avtonomnim režimom pod italijansko suverenostjo, cona B in ostali del cone A pa prav tako z avtonomnim režimom pod suverenostjo FLRJ. 12. oktobra 1953 je jugoslovanska vlada seznanila s svojim stališčem generalnega tajnika OZN. Jugoslovanska vlada je pred. lagala vladama ZDA, Velike Britanije in Italije konferenco predstavnikov ZDA, Velike Britanije, Italije in Jugosla vije, na kateri bi obravnavali možnost glede odprave položaja. ki bi utegnil ogroziti mir. Umih enostranskega sklepa 18. oktobra 1953 je bilo rečeno v komunikeju konference zunanjih ministrov ZDA, Velike Britanije in Francije v Londonu, da so ministri proučili tržaško vprašanje in se sporazumeli, da bodo nadaljevali skupne napore, da bi dosegli trajno rešitev na tem področju. 28. oktobra 1953 je britanski minister Eden napovedal v Spodnjem domu odložitev u-veljavljenja sklepa z dne 8. oktobra za nedoločen čas. 5. novembra 1953 je v Trstu prišlo do krvavih spopadov med policijo in oboroženimi fašisti. Ubitih je bilo 11 ljudi. 8. novembra 1953 je jugoslovanska vlada predlagala zahodnim velesilam pripravljalni sestanek poooblaščenih strokovnjakov o tržaškem vprašanju, ki naj bi pripravili gradivo za konferenco petih držav. 15. novembra 1933 ie Jugoslavija odklonila predloge zahodnih velesil z dne 13. novembra, ker le-ti pogojno povezujejo konferenco z uveljavljenjem sklepa z dne 8. oktobra. 21. novembra 1953 je ital-janska vlada sprejela predloge zahodnih velesil o konferenci petih pod naslednjimi pogoji: da bi našli rešitev za celotno STO, da bi sprejeli plebiscit, da je treba priprave na konferenco opraviti po diplomatski poti in da mora sklep z dne 8. oktobra ostati nepreklicen. 29. novembra 1953 je predsednik Tito predlagal umik čet, tako da naj bi se najprej umaknile italijanske enote. Pred konferenco je treba vskladiti stališča, sicer le-ta nima smisla. Jugoslavija se ne more udeležiti konference, če vnaprej ve, da so le-to sklicali samo zato, da bi na njej uveljavili sklep z dne 8. oktobra. 5. decembra 1953 je italijanska vlada sprejela jugoslovan. ski predlog o obojestranskem umiku čet z meje. domačih roentgenskih aparatov — Montaža (Srbija) Zavodi Radio-Roentgen PRED ZATONOM McCARTHUA? Te dni je doživel sloviti ameriški senator Joseph Mc Carthy precejšen političen poraz. Senatni odbor, ki je imel nalogo preiskati njegovo zadržanje v zvezi z znanimi obtožbami glede proti-ameriške dejavnosti, ki jih je on skupno s še nekaterimi pajdaši skrajno neodgovorno I ki so metal levo in desno, je kinsu, ki mu stoji na čelu, tudi IVittkinsov odbor, je bil osnovan na pobudo nekaterih senatorjev, ki so zahtevali, da se McCarthy pokliče na odgovor zaradi njegovega obnašanja in aktivnosti. To zahtevo so postavljali tudi nekateri republikanski senatorji, bili mnenja, da Mc eno- 1 Carthy bolj škodi kot kori- dušno odločil, da predloži senatu, naj McCartyju izreče ukor. Mnogi so mišljenja, da se McCarthy od tega udar. ca nikdar več ne bo opomogel in da njegov osebni prestiž ne bo nikoli več takšen, kot je bil nekoč. Omenjeni senatni odbor, imenovan po senatorju Witt- V DANAŠNJA NORVEŠKA Politični ustroj dežele in moč posameznih strank - Prevladujoč položaj ima delavska socialnodemokratska stranka, ker je močnejša kot vse ostale stranke skupaj Parlamentarni sistem v Norveški predstavlja nekakšen kompromis med dvodomnim in enodomnim sistemom. Stor-ting (parlament) se voli kot enotno telo, in sicer tako, da pride vanj 50 predstavnikov iz mesta in 100 iz vasi, to pa na osnovi takoimenovanih vaških paragrafov, objavljenih še v preteklem stoletju (V Norveški velja še Ustava iz leta 1814) v cilju, da se zaščiti prebivalstvo vasi pred mestno buržoazijo. Na svojem prvem sestanku se parlament konstituira na ta način, da pride 38 predstavnikov v Lagting, ostalih 112 pa v Odelsting. Gre torej v resnici za dva doma. Tako parlament kot celota, kakor tudi oba doma vsak zase izvolita iz svoje srede svojega predsednika in podpredsednika, vseh šest skupaj pa sestavljajo zelo vpliven vodilni komite. Od sedemnajstih stalnih odborov, jih je petnajst izvoljenih iz parlamenta kot celote, v slehernem od teh so sorazmerno zastopane vse stranke. Predlogi zakonov se najprej pretresejo ter izglasujejo v enem domu. zatem se predložijo v odobritev v drugem. Ce niso izglasovani sporazumno, se skliče celotni parlament. V tem primeru je potrebna za izglasovanje dvetretjinska večina. Razprava o proračunu in nekaterih drugih vrstah zakonov, se vrši najprej na seji celotnega parlamenta, v tem primeru pa za njihovo sprejetje zadostuje navadna večina. Do zadnjih povojnih parlamentarnih volitev v Norveški, ki so se vršile lansko leto, je bil v veljavi tako imenovani večinski volilni sistem, ki, kot znano, zagotavlja dve-tretjinsko večino v parlamentu tisti stranki, ki je na volitvah zmagala z relativno večino. Na lanskoletnih volitvah je bil ta sistem zamenjan z Legijevim volilnim sistemom, s pomopjo katerega so poslanska mesta zagotovljena tudi manjšim političnim strankam. Vladajoča Delavska stranka (Arbeiderpartiat) je socialnodemokratska. Ena najvažnejših točk v njenem programu je reševanje sporov med delodajalci in delavci, in to pod parolo, da je država dolžna varovati splošne interese. S tem v zvezi je zadnji čas značilna tudi vse večja udeležba države v gospodarski dejavnosti. Podobno kot ostale nordijske socialnodemokratske stranke, je tudi Arbeiderpartiet od svojega prihoda na oblast izvedla številne socialne reforme. Najpomembnejše so one na področju socialne politike in delavske zakonodaje, zatem socialnega zavarovanja, starostnih pokojnin, stanovanjske politike itd. Norveški delavci so si do danes priborili mnoge pravice, ki jim jih je buržoazija mnogo časa odrekala. Tako je n. pr. v primeru nekega spora med delavci in delodajalci v neki industrijski panogi ali podjetju predviden sledeči postopek: Po norveški zakonodaji so delodajalec in delavci dolžni, da se najprej skušajo sporazumeti med seboj. Ce to ne uspe, potem določi država posredovalce, ki skušajo spor rešiti s kompromisom. Ce tudi to ne uspe, se vsa zadeva Dredloži vodstvu sindikalne organizacije (Landorgani-zation) po eni in Združenju delodajalcev pa drugi strani. V kolikor bi ena in druga stran podprla svoje člane, pride do stavke. Toda na Norveškem se spori med delodajalci in delavci po navadi končajo s kompromisom. Na zunanjepolitičnem področju pa vodi Arbeiderpartiet takšno politiko, ki teži za o-hranitvijo neodvisnosti dežele, kakor tudi za tem, da se ustvarijo ter okrepe dobri odnosi z vsemi državami, tako onimi na Zapadu, kot onimi na Vzhodu. Dasi je Norveška članica atlantskega pakta, se njena politika vendar razlikuje od one nekaterih za-padnih dežel, posebno ZDA. To prihaja do izraza tudi v stališčih njenih delegatov tako v okviru OZN (n. pr. glede vprašanja o sprejemu Kitajske v OZN) kot v ostalih mednarodnih organizacijah. Do neke mere je moč tu govoriti o določenem probritan-skem razpoloženju, kar ni nič čudnega če upoštevamo, da se je norveška vlada ves čas vojne in okupacije nahajala v Angliji. .Rosebno tesni so bili stiki med obema deželama v času, ko so bili v Veliki Britaniji na vladi laburisti. Arbaiderpartiet je dobila na volitvah leta 1940 803.701 glasov in 85 poslanskih mest v parlamentu, na lanskoletnih volitvah pa 827.491 glasov in 77 poslanskih mest. Kot vidimo, se je število mandatov zmanjšalo navzlic povečanemu številu prejetih glasov, kar je bila posledica spremembe volilnega sistema. Na drugo mesto po moči in vplivu pride konservativna Hejerpartiet, se pravi stranka desnice. Na volitvah leta 1949 je ta stranka prejela 27T.790 I glasov, kar ji je v Stortingu zagotovilo 23 poslanskih mest. Na lanskoletnih volitvah je povečala število svojih glasov, in sicer na 325.885 hkrati pa tudi število poslancev na 27. Pristaši konservativne Hejerpartiet so povečini iz vrst bančnikov, veleposestnikov in ostalih poslovnih ljudi. Uspeh konservativcev na lanskih volitvah si je mogoče pojasniti s tem, ker so v svoj zunanjepolitični program vnesli močnejše elemente orientacž je na Zapad. Ta parola je naletela na ugoden odmev tudi pri tistih Norvežanih, ki so kazali največjo zaskrbljenost zaradi resnosti mednarodnega položaja. Za drugo najmočnejšo stranko desnice šteje takoimeno-vana Bondepartiet, ali Kmečka stranka. Osnovne značilnosti V programu te stranke so izenačenje življenjskih pogojev podeželskega in mestnega prebivalstva, borba proti monopolom in visokim davkom, torej v prvi vrsti varovanje gospodarskih interesov kmečkega prebivalstva. Na volitvah leta 1949 je ta stranka dobila 85.418 glasov in 12 poslanskih mest, na lanskoletnih 156.315 glasov in 14 poslanskih mest. V centru se nahaja liberal-,na Venstrepartiet, ki ima v glavnem svoje pristaše po mestih, v prvi vrsti med urad-ništvom, pa tudi med svobodnimi poklici. Nima nekega strogo določenega programa, in velikokrat se zgodi, da podpre ta ali oni predlog ali akcijo vladajoče Arbeiderpartiet, drugič spet, da se postavi' na stališče opozicije. Značilno je bilo stališče predstavnikov te stranke ob priliki zasedanja Nordijskega sveta, ki se je vršil avgusta letos. Oba njena predstavnika sta se namreč postavila proti predlogu za objavo priporočila o vzpostavitvi e-notnega nordijskega tržišča jn nordijske carinske unije, dasi sta hkrati glasovala v prid vseh ostalih priporočil, ki jih je bilo okrog trideset. Od volitev leta 1949 do onih, ki so se vršile lani je izgubila okrog 50 000 glasov, kar je v prvi vrsti posledica nejasnosti njenega programa. Število njenih predstavnikov v par- lamentu, se je znižalo od 24 na 15. Krščanska ljudska stranka se pretežno ukvarja z verskimi vprašanji, njen politični vpliv pa je enak ničli. Zahvaljujoč novemu volilnemu sistemu, si je tokrat priborila 14 poslanskih mest (petkrat več, kot jih je dobila na volitvah leta 1949), dasi je prejela samo 39.000 glasov več kot na prejšnjih volitvah. Na skrajni levici se v parlamentu nahajajo trije poslanci kominformistične komunistične partije. Na volitvah leta 1949, je ta politična stranka dobila 176.535 glasov in 11 poslanskih mest. Zaradi svojega hlapčevskega odnosa do Moskve, vohunskih afer, ki je bila vanje vpletena, zaradi svojega negativnega stališča do Nordijskega sveta in nordijskega sodelovanja nasploh, kakor tudi zaradi tega, ker je neštetokrat pokazala, (Nadaljevanje na 4. strani) ”v:* < Preden so spremeni v mošt. POT SKOZI ODLOMEK *)“ € VII. Druga dekla je bila v hlevu in tako je bil z njo na samem. Več ko dvajset let je Že služila na domačiji in je spadala k hiši. Tisti dan, ko se je z dolgega potovanja vrnil domov, se je jokala, ko ga je zagledala. Cisto tiho je sedela na stolu, ko se je Brynjar usedel k njej in jo zafel spraševati. Njene oči so prosile usmiljenja. Preteklo je nekaj časa, preden je lahko spregovorila. «Jaz otrok moj, jaz ne vem nič. Tudi ničesar ne verjamem. To sem izpovedala pred sodiščem, pred bogom in pred oblastmi. Morala sem iti taka, kakršna sem, da, morala sem. Ljudje ne puste v miru uboge ženske! Ne, Brynjar, v ničemer ti ne morem pomagati, Niti ne razumem, kaj hočeš he razumem tega! Vprašuješ me za toliko stvari, ne morem ti na to odgovoriti. Saj si hujš) kakor gosposka. Jaz sem tu v hiši živela samo kot dekla. Ničesar nisem vedela, dokler ni prišla smrt in zaslišanje. Na- njo. Na obadva. Na nas vse!« Jokala je, gledala ga v zadregi in se poizkušala nasmehniti, pa je spet zajokala. ((Slišiš, nič nisem, vedela-Ne. Čutila pa sem v sebi, da se tu nekaj dogaja. To priznam po pravici, Med njima je bilo nekaj nenavadnega; to sem opazila vsa leta. Tako je pač med poročenimi ljudmi, sem si mislila. Pravzaprav nisem nič mislila, preneumna sem za kaj takega, res! Poroke in take reči, vse to je bUo za druge, ne pa zame. prav gotovo nisi nikoli slišal, da bi jaz za *em vzdihovala. Torberg in Arna sta živela kakor v raju, če ne še lepše — ne, teh reči ne razumem prav nič, Nekaj se je pa vendarle godilo, tega ne tajim; mislim, da sta sama vedela, da mera nekaj priti! Da, tako se mi sedaj zdi, ko o tem razmišljam, Razmišljam v svoji, omejenosti, ali ne more biti takšne ljubezni nekoč le malo preveč? Da, če sredi temne noči mož vstane iz postelje in v mrazu stoji bos v snegu ir, se ozira po poti ne da bi se ganil, ker je žena čez noč ostala drugje — bilo je takrat, ko je njena sestrična prvikrat rodila. Stoji in strmi v gore ali bulji v hiše ali kdo ve kam? Kaj more biti vzrok temu? Tega ne bi rada videla še enkrat. Ne, ne razumem takih stvari, mi boš že oprostil. Nihče ne ve, kaj se pravi biti poročen, kdor tega ni sam poizkusil, to ti jaz rečem. Do- zagodel, potlej te ne razumem!’ O čem sta takrat govorila, ne vem, le slučajno sem slišala te besede. Najprej je čisto onemel, slišala sem, kako stoji tam in molči, nato pa s« je zakrohotal in — za božjo voljo — kmalu zatem odšel iz hiše. Odpravil se je v hrib, splezal na pečino tam na vzhodni strani kmetije, kamor je zašel kozel. Mislim, da bil to Tbr-risov kozel, pa saj je vseeno, Nekaj ljudi se je že opremilo z vrvmi in so hoteli ponj a jih je Torberg prehitel in jim vzel žival izpred nosa, Jojmene, kako nas je tistikrat preplašil! Vsa sem bila bolna od tega, prav zares. Ne morem se pa spominjati, ali je tvoja mati vzela vso to reč resno. Da, čudne so te reči med zakonci, Meni se zdi, da je at»regorčičeva založba* bo tudi letos izdala Koledar. Hkrati s Koledarjem pa boste mogli dobiti za majhen denar tudi letošnje knjige »Prešernove družbe*. Odlomek, ki ga objavljamo smo vzeli iz zanimive povesti «Pot skozi temo* norveškega pisatelja Olava Duuna. pusti, da mi vsaj na to ni treba misliti. Nočem govoriti o tem, kako ie takrat splezal na pečino! Bila sem ravno v kuhinji in vrata v spbo so bila odprta, pa sem slišala, kako mu je tvoja matj govorila: ,Ce ne uganeš, kdo ti je to bilo zadnje čase sploh vse čudno. Tako se mi zdi«. Brynjar jo je kar naprej moral spraševati, da ni obmolknila. «Da, spominjam se še nekaterih drugih takih prigod. Bila sem pri trgovcu in ko sem se vrnila domov, sem med vrati srečala Torberga, ki je hitel, kot bi mu gorelo pod nogami, da bi me skoraj podrl. ,Tak, kaj se je spet zgodilo?’ sem vprašala, on pa ni nič slišal; kratko in malo sem mu prekrižala pot in rekla: .Stoj, Torberg,’ sem rekla. ,Kam hočeš?’ sem ga vprašala; ker sem bila že tako dolgo na domačiji, sem si to upala. ,Tebi nič mar!’ mi je odgovoril. A je obstal in me debelo pogledal. Naposled je priznal, da gre po zdravnika, ker Arni ni dobro. — .Videti je, kot da je po njej,’ je rekel in pri tem prebledel kot zid. Spravila sem jo k zavesti dolgo prej, kot je prišel zdravnik. Bila je takoj zdrava. kakor hitro sem ji povedala, kako sva se srečala s Torbergom in kam je šel. Da, smejala se je kar naprej in se delala, ko da ji ni nič. Potem je vzela kafrno olje in me hotela nalagati, da ji je to pomagalo. Mislila je, da bo mene lahko nalagala! O ne, Arna, za kaj takega bi pa že morala biti katera bolj prebrisana kot ti, sem si mislila, Daaret je stara in zvita«. Brynjar ni slišal nikoli nič drugega, kot da Daaret govori slabo o ljudeh. Slabo, toda resnično, se mu je zdelo večkrat, in to so priznali tudi drugi. Trdila je o sebi, da je neumna, neumni ljudje pa smejo govoriti resnico. To je njihova pravica — saj nisem jaz ustvarila resnice, je dejala nekoč. Spoznal je sedaj, da bi mu, če bi mu mogla povedati kaj dobrega, tudi povedala. ((Zdrava, da, rečem ti- Bila je v resnici zdrava, Arna, toda potem se je spet delala blazno. Nihče bi je ne prepoznal, tako je buljila v Torberga, ko se je vrnil. Tudi on je ni spoznal. To ti pri-sežem! ,Tako, ti to veš!’ je rekla, ne kriknila je — ali pa je morebiti samo zašepetala, vsekakor je izgovorila tako, da se je slišalo. Za božjo voljo, kako sem se prestrašila. Seve, njemu pri vsem tem tudi ni bilo lahko. Pa saj veš, da je bil tvoj oče pameten mož, vprašal je samo, kaj se je spet zgodilo, jo prijazno nagovori! in rekel, da ne ve nič posebnega. Kaj le naj bi vedel? Jaz se niti tega ne spominjam, ali je bil zdravnik tu. Torberg je bil po tem dnevu hudo zamišljen. Se dolgo časa. Hodil je okrog in razmišljal o tem podnevi in ponoči, nam pa — je kazal nasmejani obraz in uganjal šale. Takšen je bil. Sčasoma se ini je posvetilo, za vraga, mar so mu misli in žena. Ker o moških ne vemo nič, oni so gospodarji. sti republikanski stranki. Več demokratskih senatorjev je stalo na stališču, da Mc Carthy škodi ugledu senata. Za republikance je bilo skrajno neprijetno, da bi vsa stvar stekla v tej smeri, zaradi česar se je na več načinov poskusilo, da bi zadevo nekako zadušili. Uspeli pa so samo v toliko, da je bil sprejet predlog senatorja Kroudanda, naj bi se odbor sestal šele po volitvah. Brez dvoma predstavlja že samo dejstvo, da je prišlo do ustanovitve tega odbora, jasem dokaz, v kakšnih težavah se je naenkrat zngšel McCarthy zadnje mesece, posebno odkar se je spustil v odprto bitko z Belo hišo. Za to bitko so se v resnici krile znane težnje taftovskega krila republikanske stranke, da bi s pomočjo McCarthyjevih napadov na sedanjo vlado prevzelo kontrolo nad »tran-ko in hkrati uporabilo svoj položaj za razbijanje ameriških demokratičnih instituoij ter tradicij. Postalo je jasno, da je začel MoCarthyjev politični prestiž naglo drseti navzdol. Celo njegovi najboljši prijatelji in politični somišljeniki so se začeli spraševati ali bi ne bilo bolj«, da ga nehajo podpirati, če n« drugače vsaj javno. Senatni odbor, sestavljen iz treh demokratov in treh republikancev, je sedaj predložil, da se McCarthyju izreče ukor zaradi nedostojnega obnašanja nasproti Zwicker* ju, kakor tudi, ker je odklor nil, da bi se predstavil nekemu senatnemu odboru, ki je imel nalogo preiskati obtožbe, po katerih naj bi bil McCarthy kriv za nekatere finančne prestopke. Končna sodba sicer še ni bila izrečena, ker je senatorju Knowlandu uspelo to odložiti do novembra, brez dvoma pa je vsem senatorjem, tako republikancem kot demokratom, padel kamen od srca, ker jim ni treba o tem odločati pred volitvami. Prej-kone McCarthyju ne bo predla dobra, posebno če na volitvah zmagajo demokrati, kar bi pomenilo, da se javno mnenje v deželi usmerja na levo, proti desnemu krilu republikancev. Ce se pa na volitvah uveljavijo republikanci, bi se utegnil še nekako izmazati, toda v očeh Arne-rikancev ne bo nikdar več to, kar je nekpč bil. Pred odkritjem ene najveolm lajnosu zemsje Geološka opazovalnica Kolumbijske univerze ima zdaj nov tako imenqvani «Ultra Period V.ertical Seismograph«, potresomer, ki registrira valove potresnih sunkov tako natančno, da jih zaznamuj« tudi takrat, ko obkrožijo o-smifi zemljo. Znanstveniki mi. slijo, da bodo z novim pe>-tresomerojn lahko tudi ugotovili, če je jedro naše zemlje tekoče ali trdo. Novi po-tresomer je prestal svoj «o-gnjeni krst« ko je registriral potres na polotoku Kamčatki, ki je bil prav tako velik: kot potres, kateri je leta 190Q porušil San Francisco, Ta potres je novi seizmograf zaznamoval 12 minut po prvem sunku, do katerega je prišlo 8416 kilometrov daleč. Dr. Maunce Ewing, ki je skupaj z dr. Frankom Pres-som zamislil seizmograf, je takole opisal delo nove naprave; «Naš seizmograf je v 20 zaporednih urah zaznamoval potresne sunke, ko so v krogu ponovno krožili okoli zemlje v obeh smereh. Registrirali smo saupno 15 valov. Zadnja skupina valov je obkrožila zemljo 8-krat in tako skupno preletela 281,000 km. Njihova valovna dolžina je bila nad 1.60O km, njihova perioda 400 do 500 sekund. Ta poseben val se je širil s hitrostjo 4 km na sekundo m je po našem mnenju dosegel tudi jedro zemlje.# Priprava je določena za merjenje posebnih potresnih valov, ki nakazujejo gostoto in trdoto jedra našega planeta. Prve registracije novega seizmografa dopuščajo domnevo, da Je jedro zemlje tekoče. (Nadaljevanje sledi) Letalska zveza SKANDINAVIJA — ZDA Danska, Norveška, Švedska in Združene države so sklenile ustanoviti novo letalsko progo med skandinavskimi deželami iz Amerike čez Groen-landijo. Dogovor velja zaenkrat trj leta in bodo obratovale na novi progi, ki bo vezala Skandinavijo in Los Angeles v Kaliforniji, skandinavske in amerišike ietalsk« dražbe. fffk Bi. 11 Vremenska napoved za danes: Hladno s spremenljivo oblačnostjo. Ponekod niso izključene manjše padavine. — Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je bila 15.8 stopinj: najnižja pa 10.3 stopinj. TBST, petek H. oktobra 1951 PRIMORSKI DMEVNIK RADI® Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Koper: 20.45: Marijan ------------------------ jj. Lipovšek: Štiri skladbe za violino in klavir. 21.00: Tržaški kulturni razgledi. — Trst I- ■ • ^ morna glasba. — Slovenija: 18.10: Poje Ljubljans morai zbor. NE6HTIVHH REHHCUH KR ZHH0DU na predloge Molotova o Hemčlll Komentatorji v glavnem poudarjajo, da gre za propagandno potezo s poizkusom vplivanja na francoske in zahodnonemške poslance pri debati o londonskih sklepih -Bundestag odobril vladno politiko - Ollenhauer odločno proti londonskim sklepom BERLIN, 7. — Sovjetski zunanji minister Molotov je govoril tudi danes v vzhodnem Berlinu ob priliki proslav za predvsem liberalnim in socia- notnosti. Dodal je, da pomeni lističnim krogom Nemčije. Po mnenju lista «Franc Tireur« pa hoče Mo- petletnico vzhodnonemške re-j lotov «predvsem z novimi publike. Pred njim je govo-! iluzijami razbiti zahodno e-ril vzhodnonemški ministrski notnost in voljo, ki sta se podpredsednik Ulbricht, ki je s težavo zopet utrdili na po-izrekel zadovoljstvo nad vče- budo in s prizadevanjem rajšnjimi predlogi Molotova. Mendes-Francea«. Molotov pa je v svojem go- V Bonnu se je medtem za- goru med drugim izjavil, da se borba za vzpostavitev e-notne Nemčije mora nadaljevati in da mora združiti »demokrate in patriote na Vzhodu in Zahodu Nemčije«. Pripomnil je še, da so «glavna ovira na tej poti spletke napadalnih krogov Evrope in Amerike, ki imajo podporo militaristov in politikantov Zahodne Nemčije, ki so željni revanša in hočejo na vsak način preporod nemškega militarizma«. Današnji moskovski listi s poudarkom objavljajo vče- rajšnji govor Molotova in Grotewohla. Londonski tisk pa označuje včerajšnji govor Molotova kot poizkus vplivanja na francoske in nemške poslance dan pred razpravo o londonskih dogovorih v francoskem in nemškem parlamentu. «Daily Telegraph« piše, da bi moral biti ((kancler hvaležen Molotovu in Ul-brichtu. ker sta dokazala, da nj mogoča takojšnja združitev Nemčije, in se zaradi tega lahko sodi, da je Molotov ošibil položaj Adenauerjevih nasprotnikov«. List dodaja, da «samo nevtralisti in nekateri obotavljači v Parizu lahko zapadejo pod vpliv Molotova, in je skoraj gotovo, da bo Mendes-France dobil zaupnico v narodni skupščini«. Istega mnenja je tudi »Times«. Liberalni «News Ohromele« pa ugotavlja, da skuša sovjetski zunanji minister izkoriščati »vedno številnejše zahteve Zahodne Nemčije v korist takojšnjih razgovorov štirih o združitvi Nemčije«. List dodaja; «Danes se bo francoskemu parlamentu predstavil ministrski predsednik. prvi, ki po dolgem času kaže, da ve. kam gre. Predvideva se. da bo skupščina odobrila nove načrte. Molotov je skušal vplivati na obotavljajoče se francoske poslance. ko je spet govoril o konuferenci štirih- Dobro^ se zaveda, da bj močna večina v prid načrta omogočila poznejšo ratifikacijo, medtem ko bi jo šibka večina lahko otež-kočila« Predstavnik francoskega zunanjega ministra je danes izjavil, da niso še proučili popolnega uradnega besedila govora Molotova, da pa se ne zdi da vsebuje kaj novega ali konstruktivnega. «Z izjavami Molotova glede svobodnih volitev v Nemčiji, je izjavil predstavnik, se štiri zahodne države strinjajo, toda na žalost ni nobenega sporazuma o načinu, kako naj se volitve izvedejo«. Končno je predstavnik dodal, da je zadnji odgovor treh zahodnih vlad Sovjetski zvezi »pustil odprta vrata za nadaljnja pogajanja med štirimi velesilami, kolikor bi sovjetska vlada stavila nove konstruktivne predloge Do sedaj pa se zdi. da se ni zgodilo nič takega«. Predstavnik ameriškega državnega departmaja pa ni hotel na vprašanja v zvezi z govorom Molotova dati nobenega odgovora. Današnji francoski tisk posveča svoje uvodnike debati v narodni skupščini in govoru Molotova «L’Aurore» izreka pod naslovom «Nova bomba Molotova« razne pomisleke in navaja prve komentarje zahodnih prestolnic. »Figaro« pa pravi: «Pred seboj imamo novo propagandno gesto«, ter dodaja, da ni druge poti razen že izbrane. »Combat« je mnenja, da gre za «gesto za Bundestag«, ki je namenjena čela v Bundestagu debata o londonskih sklepih. Predsednik socialnodemokratske stranke Ollenhauer je v zvezi z Adenauerjevo izjavo dejal, da hoče zvezna vlada »zakriti neuspeh svoje politike evropske integracije« in da ni izkoristila »novega položaja«, ki je nastal z zavrnitvijo EOS. ((Nevarnost oboroženega spopada —je izjavil Ollenhauer — se je danes zmanjšala. V tem položaju se potreba vojaškega prispevka zvezne republike k obrambi svobodnega sveta kaže v drugačni luči. Vprašati se moramo, ali je odločitev s tem v zvez: v skladu s politiko nemške združitve«. Zatem je Ollenhauer izjavil, da je nemški vojaški prispevek postransko vprašanje, in je obžaloval, da nemška delegacija v Londonu ni zahtevala, da se na dnevni red sprejme vprašanje nemške e- Zahodne! danes oborožitev Nemčije v okviru NATO odpovedati se aktivni politik; za združitev. Zaradi tega socialni demokrati zavračajo' to rešitev. Ollenhauer je tudi izjavil, da je londonska konferenca pokazala, da so nadomestne rešitve mogoče, in je obžaloval, da so se ponovno »poudarjala vojaška vprašanja za začetek evropskega sodelova-nja«. Zatem je naštel sledeče pridržke glede londonskih sklepov. I. pravni položaj zvezne republike po ukinitvi okupacijskega statuta ni jasne določen; 2. V skladu s svojo politiko o razorožitvi socialno demokratska stranka nasprotuje, da bi Porurje postalo zopet vojaški arzenal; 3. Dvomljivo je, da bi nemške divizije povečale varnost zvezne republike: 4. Določiti 40 milijard nemških mark za oborožitev pomeni pokazati neodgovornost, ko ni zadoščeno tolikim socialnim obveznostim do milijonov ljudi; 5. Vedeti je tudi treba, kako bo rešeno posarsko vprašanje. Ob zaključku je Ollenhauer poudaril, da «zvezna republika ne sme sprejeti nobene obveznosti glede vojaške o- brambe, dokler se resno ne poizkuša vedeti, ali je s po- gajanji s Sovjetsko zvezo mogoče zopet združiti Nemčijo na podlagi svobodnih volitev in vključiti združeno Nemčijo v sistem kolektivne varnosti«. Nato je Ollenhauer prebral resolucijo svoje skupine, v tem smislu Skupna resolucija strank vladne koalicije pa odobrava politiko vlade. Govoril je nato von Brenta-no, ki je pobijal obtožbe opozicije in je izjavil, da se vlada ni odpovedala politiki združitve Nemčije. Glede Posarja je izjavil, da je to o-zemlje »v notranjosti meja iz leta 1937». »Pričakujemo je dejal govornik, svobodno odločitev posarskega ljudstva. Načrt van Naters pripada preteklosti alj bodočnosti, ker so pogoji za resnično evropsko rešitev, ki so bili zdiuže-ni v načelu integracije, sedaj izginili«. Predsednik liberalne stranke Dehler je izjavil, da je treba »londonske sklepe izvesti do kraja«. Govorila sta še Haasler za begunce in Mer-katz za nemško stranko, ki sta tudi odobrila politiko vlade in londonske sklepe. Sledijo je glasovanje o dveh resolucijah, Bundestag je odobril resolucijo vladnih strank, socialnodemokratska resolucija pa je bila poslana parlamentarni komisiji. OB PODPISU SPORAZUMA O TRŽAŠKEM VPRAŠANJU!NESREČA NIKOLI NE Kominformistični imperializem Ker so mo odpovedale zavore LAHKA AT LEI IK A NTOJEN VRGEL KOPJE 78,50 M Finska - Madžarska 107,5 : 104,5 Finci so s tremi točkami razlike premagali Madžare: 107.5 : 104.5. V vseh disciplinah so vsaj zmagovalci postavili dobre rezultate, čeprav vreme ni bilo ugodno. Vsekakor so nekateri rezultati s tega dvoboja taki, kot jih je sicer težko srečati (n. pr. 400 m cvire, 10.000 m, kopje, kladivo. 1500 m, 300 m ovire, 400 m). Rezultati dvoboja: Moški: 110 m ovire: 1. Sinkola (F.) 15”2; 2. Csenger (M.) 15”2; 3. Lippay (M.) 15”3. Daljina: 1. Foldessy (M.) 7.52; 2. Valkama (F.) 7.46; 3. Csanyi (M.) 7.22; 4. Porras-salmi (F.) 7.06. 100 m: 1. Goldovanyi (M.) 10”7; 2. Hellsten (F.) 10”9; 3. Sebestyen (M.) 11”. Kopje: 1. Nikkinen (F.) 78.50; 2. Hyytiainen (F.) 73.88; 3. Fetovari (M.) 60.48. 1500 m: 1. Tabori (M.) 3’47”8; 2. Iharos (M.) 3’48”; 3. Kakko (F.) 3’55”4. 3000 m ovire: 1. Karvonen (F.) 8’50”4, 2. Rozsnyoi (M.) 8'51”; 3. Rinteenpaa (F.) 8’56”1. Troskok: 1. Lehto (F.) 15.36; 2 Bolyki (M.) 15.32 (nov ma* dž rekord); 3. Rahkama (F.) 14.87. 400 m: 1. Hellsten (F.) 47”1: 2. Adamik (M.) 47”9: 3. Ka- radi (M.) 48”4: 4. Bach (F.) 48"9. 5000 m: 1. Kovacs (M.) 14’24”2; 2. Julin (F.) 14'44”4: 3. Haikkala (F.) 14'44”4: 3. Bereš (M.) 14’53”6. 4 x 100: 1. Madžarska 41”4; 2. Finska 43”1. Palica: Landstrom F.) 4.35: 2.—3. Homonnoy tM.) Piiro-nen (F.) 4.30. Krogla: 1. Puntti (F.) 15.85; 2. Perko (F.) 15.52; 3. Mihalyfi (M.) 15.29; 4. Kovesdi (M.) 15.19. 400 m ovire: 1. Mildh (F.) 52”; 2. Psotar (M.) 52”5; 3. Lindberg (F.) 52”7; 4. Lippay (M.) 52”8. 800 m: 1. Szentvali (M.) 1 50”2; 2. Earjanyi (M.) 1'51”3; 3. Vaharanta (F.) 1’51”6; 4. Kontio (F.) 1’51”8. Višina: 1. Ketola (F.) 1.90: 2. Rantala (F.) 1.90; 3. Heme-la (M.) 1.80; 4. Kisgergely (M.) 1.80. 200 m: 1. Hellsten (F.) 21”5; 2. Goldovanyi (M.) 21”6; 3. Adamik (M.) 21”8; 4. Tavisa-lo (F.) 21”9. 10.000 m: 1. Kovacs (M.) 2P’42”2; 2. Taipale (F.) 30T4”4; 3. Posti (F.) 30’14”6; 4. Jeszen-szky (M.) 30’46”4. Kladivo 1. Csermak (M.) 60.82; 2. Nemeth (M.) 57.36; 3. Halmetoya (F.) 56.39. 4 x 400: 1. Finska S’11’4; 2. Madžarska 3’13”4. Že so se prijavili za zimsko olimpiado RIM, 7. — Do 30. septembra je že 36 držav sporočilo, da se bodo udeležile sedmih zimskih iger (olimpiade) v Cortini d'Ampezzo 1. 1956. število vpisanih udeležencev je že tolikšno, da bo verjetno daleč preseglo udeležbo na prejšnjih zimskih olimpiadah. Največje S A H Milan Vidmar ml. zmagal na turnirju v Lendavi V Lendavi je bil spominski šahovski turnir v proslavo 20-letnice Ljudske pravice, na katerem je, kakor je bilo pričakovati, zmagal mednarodni mojster inž. Milan Vidmar iz Ljubljane (sin velemojstra univ. prof. dr. ing. Milana Vidmarja). Največji relativni uspeh je na turnirju dosegel Mariborčan Karlo Konič, prvokategornik, ki je osvojil drugo mesto pred 1 mojstrom in 4 mojstrškimi kandidati. Premagal je tudi zmagovalca Vidmarja, ki je sicer izgubil le še pol točke v zadnjem kolu z Matjaše-cem- Konič ni izgubil nobene partije, dobil jih je šest in pet remiziral. Končno stanje na turnirju: 1. Inž. Milan Vidmar 9 in pol, 2. Konič 8 in pol, 3. Gu-zel 8, 4-5. Dušan Njegovan in Zdravko Gabrovšek 7 in pol, 6-7. Longer in dr. Nemec 5 in pol, 8. Varga 4 in pol, 9. Matjašec 3 in pol, 10. Beloglavec 3, 11.-12. Ivanič in Sinko 1 in pol točke. Panameriški turnir MEXICO CITY, 7. — Drugi dan panameriškega teniškega turnirja ni bilo presenečenj. Zmagali so povsod favoriti. Rezultati; Sega (Juž. Afr.) - Arocha število )e doslej napovedala: (Meh.) 12:10, 6:4. Bergelin Nemčija, ki je vpisala 100 udeležencev, Avstrija 84, Švica 77, 7DA 75. Norveška 67, Madžarska 66. Poljska in švedska 63. Češkoslovaška 61, Anglija 55. Finska 51, Jugoslavija 43, Kanada 41. Japonska n Avstralija 40. Francija 37 itd. (Šved.) - Riefkohl (Meh) 6:2, 6:1. Ayala (Čile) - Grees (ZDA) 6:2, 6:3. Barrett (V. B.) - Rayes (Meh.) 6:4, 2:6, 8:6. Davidsson (Šved.) - Don-nadieu (Meh.) 6:1, 6:3. Seixas (ZDA) - Guzman (Meh.) 6:2, 6:0. Trabert (ZDA) - Sanchez se je ponovno razkrinkal Skupaj s fašisti napadajo kominformistični voditelji «odpovedniško vladno politiko*, ki ni v skladu z lansko oktobrsko resolucijo Kakor sta italijanska kom-informistična partija in njen Nennijev sopotnik socialistična, stranka ob lanskem oktobru na ves glas in na vso moč ščuvali italijansko buržo-azijo k zaostrovanju odnosov z Jugoslavijo, ker je bilo to najbolj v skladu s splošno kominjormistično politično linijo ustvarjanja nasprotij med sosednimi državami, prav tako je ista kominformistična partija tudi sedaj, ko je bil dosežen sporazum glede prepustitve uprave Trsta in dela cone A Italiji, našla ugoden trenutek, da skupaj z monarhofasisti in Nennijevimi kominformističnimi socialisti nadaljuje svojo staro politiko napadanja socialistične J ugo-slavije in obenem napadanja sporazuma o rešitvi dolgoletnega spornega vprašanja okoli Trsta. Vodilni kominformisti so ob tem sklepu napadli tudi vodilne italijanske politike, da se niso ravnali po navodilih, ki jih je italijanski parlament lanskega oktobra dal takratnemu demokristjanskemu ministrskemu predsedniku Pelli z resolucijo, s katero so vsi italijanski poslanci od fašističnih poslancev MSI pa do kominjormističniposlancev KP.l in PSI zahtevali priključitev celotnega Tržaškega o-zemlja k Italiji, kot je to že predvidevala tristranska izjava od marca leta 1948. Kominformistični voditelji, ki imajo z zapadnimi imperialističnimi državami stalno odprte račune, so torej z lanskim oktobrskim glasovanjem lovili za besedo zapadne politike skupno s predstavniki italijanskih malomeščanskih strank', in tega se niso sramovali storiti, čeprav po drugi strani ne zamujajo prilik, da ne bi napadali vlade zaradi njene podvrženosti politiki ameriškega državnega departmaja. Kar v velikem delajo v Rimu, to v malem delajo v Trstu in seveda tudi v Gorici, Niti eni niti drugi nočejo zaostajati za fašističnimi in iredentističnimi organizacijami, ki napadajo sporazum zaradi «okrnitve» Italije, ali zaradi ((barantanja«. Dopisnik «Unita» iz Gorice je celo zapisal, da je predstavljala manifestacija v Gorici nič manj kot obsodbo «nesramnega sporazuma)), ki je dokaz eodpovedniške politike vladev. «Unitd» kakor tudi najožji kominformistični voditelji napadajo vlado zaradi neizpolnjevanja obveznosti iz lanske oktobrske resolucije; napadajo jo zaradi tega, ker ni spravila pod okrilje «madrepatrie» tudi cone B, kot so to zahtevali fašisti in kominformisti. ■ Jz vsega tega se dovolj jasno vidi, da so kominformistični voditelji skupaj s fašisti pri MSI postali najbolj ognjeviti zagovorniki politike italijanske ekspanzije: fašistom bi tega ne mogli šteti v slabo, ker je ta njihova politika nadaljevanje politike, za pete obešenega mrtveca na Trgu Loreto v Milanu; toda od voditeljev komunistične partije, za kakršno se smatra, bi kaj takega ne smeli slišati, saj bi morali biti tista zdrava sila, ki bi morala voditi delovne množice po poti pravične borbe v socializem. Toda kominformistični vo- ditelji so kaj takega že zdva-naj prenehali biti in prav zaradi tega napredne slovenske in italijanske delovne množice odpirajo oči in iščejo druge politične smeri, ki ne bo imela nič skupnega s kom-informistično, torej tudi fašistično in splošno reakcionarno malomeščansko politiko. To politično smer predstavlja pa samo neodvisni socializem, ki se v italijanskem političnem življenju vedno močneje uveljavlja in ki bo prej ali slej moral prevzeti zaradi svoje globoke načelnosti in čistih idej znanstvenega socializma vodilno vlogo v italijanskem opozicijskem življenju. Spominske znamke Jnterpola" Jutri 9. oktobra bodo začeli razprodajali nove spominske znamke «Interpol» po 25 in 60 Jir. Znamki bosta ostali v veljavi vse do 31. decembra 1955; čas za zamenjavo pa je določen na 30. junija 1956. KINO CORSO. 17: «Naskok na zemljo«, J. Whitmore. VERDI. 17: »Postaja Termini«. C. Montgomery in J. Jonnes. VITTORIA. 17: »Moderna devica«, V. De Sica. MODERNO. 17: «KaJ napravi strah«, S. Pampanini n U. Tognazzi. padel s kolesa in se Prileten mož se je spotaknil in se ranil na nošo V sredo proti večeru se je v Drevoredu d’Annunzio ponesrečil 15-letni Gino Moretti iz Ul. Mattioli 3. Mladenič se je na kolesu vozil po dokaj strmem Drevoredu d’Annunzio, j ko so se mu nenadoma utrgale zavore. Vsega okrvavljenega je rešilni avto Zelenega križa odpeljal v bolnišnico Brigata Pavia, kjer so mu ugotovili zlom zapestja leve roke ter razne poškodbe. Sprejeli so ga v bolnišnico s prognozo okrevanja v 15 dneh. V poznih popoldanskih urah istega dne so v bolnišnico Brigata Pavia sprejeli tudi 68-letnega Giacoma Humarja iz Ul. Čampi štev. 52. Humar je zvečer šel proti domu. Med potjo je nevede stopil na kamen, zaradi česar je zgubil ravnotežje in padel. Pri tem se je ranil na nosu. Ozdravel bo v približno 10 dneh, ako ne bodo nastopile komplikacije. Ukradeno kolo prijavil na policiji Na goriški kvesturi se je v sredo javil 21-letni Luigi Sar- tori iz Ul. sv. Antona da bi prijavil tatvin ^ kelesa. Mladenič je » „ pustil kolo pre Korzu Italia stev. 36. ^ * šel po opravkih. -;ei vrnil, kolesa ni 0 1(Si Vrednost ukradenega računajo 32 tisoč tT. TATOVI NA DELU lz lokala Jsom»» so odnesli 25.000^ ^ JSStiSStfl v Ul. Brigata Pavia . so last Petra GodlIn.e'nice like«1' se polastili stekle ^ po nato pa so zace ' bjl; de&r’ predalih, da To se jim je so n* kajti v nekem P sicuPnel’ šli več bankovcev wtere s« znesku 25.000 1 > naSle(M odnesli. Gospodar J tatvios dan zjutraj Pri:l kvesturi. DEŽURNA B£KAR^an ifl Danes Poslu:,eUrbani-^jr ponoči lekarna ^ 2^’ nese, Ul. Rossini laClessiiM deb0l° Prodaja ur in pribora d Trst - Ul.BattMb 14->e’ »Aoreole« n;»Vi« ZASTOPSTVO OR: »Longer« »Moeris« «Unco> »Lemoiiim »Kolos« Današnja Norveška (Nadaljevanje s 3, strani) V teh seznamih pa še ni I (Meh.) 6:1, 6:1. Moylan (ZDA) Rusije, za katero se pričakuje, - May (Meh.) 7:5, 6:0. Bart- da se bo še tudi prijavila in zen (ZDA) - Millet (Meh.) pa Italije, ki se ji skoraj ni 6:2, 6:2. Larsen (ZDA) - Re- treba prijavljati. Jyes jr. (Meh.) 6:2, 6:4. da ji je malo mar za interese norveškega ljudstva, v kolikor se je prvenstveno borila za interese sovjetskega ekspanzionizma, je norveška KP že leta 1949 izgubila blizu 80.000 glasov in vsa poslanska mesta. Lanske volit- j ve so pokazale, da se naha- j ja v nadaljnjem razkrajanju, zakaj prejela je vsega samo 89.882 glasov. Za svoja tri poslanska mesta, se ima zahvaliti izključno novemu volilnemu zakonu, ki so ga lani prvič uporabili. Razen teh šestih strank, obstajajo še nekatere manjše politične skupine, ki pa na politično življenje nimajo več. jega vpliva. Osnovno obeležje političnemu življenju na Norveškem daje dejstvo, da je socialnode. mokratska Arbeiderpartiet s svojimi 77 poslanskimi mesti močnejša od vseh drugih političnih skupin skupaj, kar ji omogoča, da lahko izvaja svoj program na vseh področjih družbene dejavnosti, ne da bi pri tem naletela na kak večji odpor od strani drugih strank. DANES 8. oktobra z začetkom ob 18. uri barvni film ll • • • • m 11 n u Igralci: Jeti Chandler - Joba Lund • Beverly Ty>er Sestavljena u najboljšega materi ^ Izdelana po najnovejših tehnik* Izbrana eleganca modelov Cene ugodne Popolno jamstvo »a S let Zahtevajte jo pri »voje1*1 lllllllllllllllllllllllilllllltllillllllllllllllllllllllinilllllli!1 (iiiiiiiniiiiiiiuiiiiiutniiiiiiiiiiiitiiiiiiiiuiiiiiiiHiniiuiHiiiiiiniiHiiHiiiiiiiMiiniiiiniiiiiMiMMiiiiiiiiitniHiiiiiiiiiiiiiuiiiiHiiiiiiiiiiuiiHiiiiHniiiiiiiHiiiiuiiiMiiiiiiiiiiNiiiilinuintiiniiiiUiiniHiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiHitiiiuiMiiiiniiiuniMMHiiiiiiiiiiiiitiniiiiiiiniiuiiiiiiiiniiiiiiHiniiiiniiiiniHHnMiiuniiiiiiiii ..... |s!kemmedy| 7$Utet* 4 13 »Glavni strahovi, vi ml boste pomagali, da jih uvedem v red K-Uno!» je zaklical Čarovnik- Nato je stopil nekoliko proč od svojega oltarja in počakal Klaliffa, Klokarda ln Kludda, da se mu približajo Vsi trije so skupno prikorakali do oltarja, ki je stal sredi ravnice. Klaliff, ki je nosil meč, je stopil pred oltar, oprezno vrel desni rob zastave in z njim pokril Sv psnio in levi rob zastave. Nato je položil na zastavo meic. Mečeva konica je segala do ognjenega križa, ki še ni gorel. Ko je storil vse to. je spet razprostrl zastavo. Tedaj je pristopil Nočni sokol, prižgal križ, pozdravil Čarovnika m mu poročal: »Sir. pri svetem oltarju so bile izvršene potrebne spremembe!« Kludd je dvigni) roko in izgovoril sledečo molitev: »...Bog naših očetov, zahvaljujemo se ti za te visoke, s soncem kronane ljudi, ki bodo postali vitezi Ku Klux Klana. Naj žive kot klanovci, da bodo v čast svojemu bogu. zemlji in bratom vitezom. To prosimo v imenu Jezusa Kristusa in klanovskega resničnega značajnega kriterija. Amen!« Ko je bila molitev pri kraju, Je Kludd inboniral nekaj, kar bi moralo btti pesem in za njim so povzeli vsi. ki so pr sostvovall zborovanju. Napev pesmi sem komaj spoznal. B I je napev pesmi »Od groenlandskih ledenih gori«. Besedilo pa je bilo Klamovo. »Kandidati, pokleknite,« je važno poveljeval Čarovnik- Pokleknili smo na kamnita tla. »Prisegate svečano, da boste zvesti našemu Bogu, njegovemu sinu Jezusu Kristusu in stebrom krščanske vere?« »Prisegamo!« smo zapeli. »Prisegate svečano, da boste vedno zvesti zastavi in ustavi Združenih ameriških držav?« »Prisegamo!« »Ali verujete, da je to domovina belega človeka, in da taka mora tudi ostati in ali boste storili vse. kar je v vaš: moči, za ohranitev načel nadvlade belih?« »Prisegamo!« »Ali prisegate svečano, da boste vedno zvesti Klanu in drug drugemu; prisegate, da boste priskočili na pomoč bratu klanovcu razen v primerih izdajstva, ugrabitve in zločinskega umora?« »Prisegamo!« »Gospodje, ali je vsak izmed vas, ko je pred tem svetim oltarjem dal klanovsko prisego, storil to brez duševnih pomislekov?« »Smo!« Pogledal sem in videl, da gleda Čarovnik neposredno na mene. «Vi!» je vzkliknil in pri tem pokazal name. »Pridite sem in pokleknite pred oltar!« To je bilo tako nepričakovano, da sem zakolebaL Pomislil sem, da so nve končno odkrili. Pogledal sem v vrste klanovcev, ki so stali v treh kolonah z med seboj sklenjenimi rokami. Vedel sem, da bi bil beg nemogoč. Toda zakaj sovmi dovolili, da sem videl ta tajni obred, če me imajo končno namen ubiti? Z ŽAREČIM MEČEM .. Pokleknil sem tik pred oltar ln opazil, da je Nočni sokol stopil na prazno mesto, ki sem ga pustil v koloni drugih kandidatov, ki so Še klečali. Pristopil je Čarovnik in dvignil meč. ki Je bil počez na oltarju. Konica meča se je na ognjenem knžu razbelila. Začel je govoriti: «Z oblastjo, ki jo imam kot cesarski Čarovnik vitezov Ku Klux Klana, te imenujem za .klanovca’, kar je najbolj časten naslov med ljudmi!« V tem ko sem se z olajšanjem oddahnil, me je Čarovnik s ploskim delom meča nalahno udaril po levi rami in nadaljeval: »Ukazujem ti, da se vedno zavedaš, da bo za ta viteški meč, ki se sedaj dotika tvoje rame, bolje, če prebode tvoje srce...» Ko je Čarovnik to izrekel, je nenadoma naperil meč proti mojemu srcu, tako da bi bil skoraj padel na hrbet. «... kakor da bi kdaj koli pozabil na prisego, ki si jo sedaj dal. ali bi se prisegi izneveril, pa četudi v najmanjši meri!« Ko je polagal meč spet na oltar, je Čarovnik mahnil z dlanjo najprej nasproti meni. nato pa nasproti vsem ostalim, ki so klečali. »Vstanite, vitezi Ku Klux Klana, in ne dovolite, da bi vaši bratje vitezi kdaj obžalovali, kar so verovali, da ste vredni članstva!« Dvignili smo se in si čistili rdečo ilovico s hlač. Na Čarovniški ukaz so vsi klanovci naenkrat sneli maske ln kute. Čarovnik je stopi] izza oltarja in ml dal levo loko v pozdrav. . staD , \ey.p Klanovski pravokotnik se je razbil in novi' f so se med seboj pomešali ter si na isti _o*j£ poka.s‘3rj3' Ku Klux klanovci so z zavijanjem obra„prieg£l pljuvajoč potegnili iz žepov steklenice <-en je kar peklo z Pogledal sem na to množico. Četudi bjja s^co ;Tia^0 ^ prizor morda še stražnejsi kot prej. Tu Je tip„ držana sila iznad zakona, ki je izvrševala - njitiov ^ življenjem in smrtjo družbe, do koder so ^ »V ponedeljek zvečer ob osmih v UTci f f sto devetinosemdeset in pol« je rekel s ,finu i'1 poučili o vseh tajnostih Klankrnfta in o ,u vernah. In da ves. prisega proti rje, 1 zlO( inskih umorov’ se ne nanaša na hio& podobne,« se je nasmehnil Slim. J KAKO DELA KLAVERNA Končno sem postal klanovec! „„r;stlti * Sedaj je bila pred menoj naloga, svoi° ac& in to na najboljši način. Skleml sem. obdr^ zbral jj v tajnosti, dokler bo to mogoče. Tako b> pf. .j, jih najbolje mogoče izkoristil. ,asU efef* Svojo klanovsko obleko sem nabavil v ,e in prvim klanovskim sestankom. sl*m , aila ie lovsjum scbtaiiikUAii. giia ^ v r «oye\t za katero sem plačal komaj pet dolarje^ tvo brata, ki mu je bilo prepovedano drzavlja^ fVOjo cesarstvu ln ki je bil zato primoran vr opremo, poleg tega mi je Shm P°v vratov iev0 P° mogel prati svojo kuto. kajti skupina or* lastno pralnico perila ln Je prala klano ^ ^ ugodnejših pogojih. iiduovui m urt-dniM STANISLAV KfcNKO - UKLONIŠ I VO. ULICA MUNILCCHI » » Ml nafl. - Telefon »levllKa »J-808 In <4638 - KoiLni Dredal 902 - UPKAVA MUCA SV. FHANC1SKA *f, iO - Telefonska številk« 37 338- OGLASI: od a do 12 30 ln od 15-18 — Tel. 37-338 — Cetie oglasov: Za vsak nun višine v širini i stolpca trgovski 60 finančno upravm i00, o&mrttnce 90 lir — Za FLHJ aa vsak mir. Širine I Uoipra ra vse vrsie oglasov po 25.- din. — Tiska Tiskarski »avnd ZTT — Podnitn Gorica lil. H. Pelliro l-fl Tei 33-83 — Rokopisi se n' vradajo NAROČNINA: Cona A: rnesetna 350, Četrtletna 900 polletna 1700, Celoletna 3200 Ur, Led. IJud. repub. Jugoslavija: PoStnl tekoCI raCun za STO ZVU Založništvo tržaškega tiska Trst 11.537« — Za FLRJ: Agencija demokratičnega možem. » V U » V L-V U V ...—.v.- ■ ClgCIlVIJA UCIIIVAI.UV.. .- ekfff5* nlje, Ljubljana Stritarjeva 8-1., tel, 21-928 tek. raCun pri Narodni banki v Ljubljani 60« . T . 375 — Izdaja Založništvo tržas«____________________________ Izvod