Posamna Številka 10 h
Naročnino in Insorat« sprejema upravništvo v
Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice St. 2.
Rokop-si se ne vračajo,
nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Uredništvo je v Semenskih ulicah it. 2,1., 17.
Iihaja vsak dan,Izvzemil nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Političen list za slovenski narod
Po poitl prejeman: za
eelo leto naprej 26 K — h pol leta , 13 , — „ četrt „ , 6„&0, mesec „ 2 „ 20,
V upravništvu prejeman: za
celo leto naprej 20 K — h pol leta , 10 , - , četrt , , 5 , - , mesec , 1 „ 70 n
Za"p o S i I j a n j e na dom 20 h na mesec.
Štev. 103.
V Ljubljani, v torek 6. maja 1902.
Letnik XXX.
Avstrijska delegacija.
Danes popoludne ob 4. uri snide se v Budimpešti avstrijska delegacija.
NaS »Slovanski centrum« je zastopan po dveh delegatih: dr. S u • s t e r š i 5 u in Barwinskem Hrvat-sko-slovenski klub pa po enem: dvor. svet. V u k o v i o u. Slovenski liberalci seveda, kot »uplivna" stranka, nimajo nobenega delegata. Zato so pa tudi zoleni same zavisti. Da, tukaj se zopet vidi, kaka popolna ničla so slov. liberalci za veliko politiko. Zato pa tudi svoj žolč izlivajo na dr. Šusteršiča, kateremu pa to vse nič ne škoduje, časi so popolnoma minuli, ko so se še našli ljudje, ki so naSe liberalce smatrali vsaj nekoliko za resne.
Dr. Šusteriiž, kot načelnik najmočnejšega jugoslovanskega kluba, je bil pozvan, naj imenuje zastopnike za odseke v delegaciji. Nominiral je za budgetni odsek Vukoviča, za peticijski odsek B a r -w i n s k e g a. Sam zase pa je odklonil članstvo kakega odseka.
Mesto v budgetnem odseku je to pot dr. Šusteršič koncediral hrvatsko-slovenskemu klubu za Dalmatinca Vukoviča, ker imajo Dalmatinci velevažne interese v Bosni in so želeli, da dotični referat dobi Vukovič. To pa je le mogoče, če je član budgetnega odseka.
Državne železnice.
Dunaj, 4. maja.
Minoli petek je poslanska zbornica pričela razpravo o proračunu železniškega mi-nisterstva. Sicer more dolgo vrsto številk, ki so navedene pri izdatkih in dohodkih, 6tvarno presojati in kritikovati le veščak, ki ima priliko spoznati vso upravo in njeno poslovanje. Vendar pa tudi neveščak brez posebnega truda opazi, da so finance želez-nične uprave jako žalostne. Mnogo let je bilo sploh nemogoče brez natančnega pojasnila dotičnih referentov napraviti si pravo
podobo o dohodkih in troških državnih železnic. Treske prometa so namreč zapisavali na račun investicij in tako umetno izkaza-vali višjo rentabiliteto državnih železnic, bedanji finančni minister je ustvaril poseben investicijski zaklad, in tako jo proračun železnic pravilnejši, pa tudi neugodnejši.
Torej koliko donašajo državi državne železnice ? Po proračunu za tekoče leto znašajo dohodki državnih železnic v zasebnem prometu in zakupu 975.860, v državnem prometu 278,309.480, izredni dohodki 157.730, kvote štirih železnic 1,000.000, s k u p a j t o r e j 280 442.570 K. Troški pa: Odplačila za obresti in amortizacije 16,625.930, troški za državne železnice v zasebnem prometu in zakupu 279.460, železnice v državnem prometu 199,934.650, izredni troški 2,384.300, prispevki za štiri železnice 1,000.000, s k u p a j 220 214.340 K. Te številke kažejo prebitka pri železnični upravi 60,228.130 K, torej nad 2 milijona manj, nego preteklo leto.
Ta bilanca pa ni povsem pravilna, ker mej dohodki so nekatere postavke, ki ne teko iz prometa drž. železnic, nasproti pa mej troški pogrešamo izdatkov, ki se ne morejo izločiti iz pravilnega prometnega računa Tako najdemo mej dohodki iz prometa državnih železnic 1,878.700 K kot dohodek iz prodaje soli. Nam je nejasno, v kaki zvezi je sol z drž. železnicami. Ravno tako pa se ne more opravičevati, da je delež čistega dohodka železnice Ustje Toplica v znesku 700.000 prištet rednim dohodkom drž. železnic.
Skoraj gotovo so tudi čisti transportni dohodki za tekoče leto v zneBku 243,659.700 kron previsoko cenjeni. Tako je dotični uradnik na pr. za minolo leto proračunal transportne dohodke na 245,393.400 K, to je, za 5,900 800 K višje nego za 1. 1900. Konečno pa se je pokazalo, da so transportni dohodki na drž. železnicah 1. 1900 bili za okrogle 4 milijone nižji, nego po proračunu. In to se utegne zopet zgoditi, dasi so tarifi za nekatere predmete višji.
Ako bi hoteli imeti natančen račun o
čistih dohodkih in troških drž. železnic, bi se morali tudi izdatki za poprave in nabavo prometnih sredstev zaračunati mej prometne troške, a ne mej izredne. Tako znašajo ti izredni troški 2,384.300 K, a dohodki istega naslova le 120 000. Tudi so precejšnje svote mej troški na račun investicij. V navadnem pomenu besede pa so investicije le produktivne naprave, ne pa poprave starih mostov, zagrade voda ali zamenjave pragov. Ti troški spadajo mej prometne izdatke, kakor to železnična uprava tudi zahteva od zasebnih železnic.
Ako torej vse to upoštevamo, ne dobimo 60 milijonov prebitka, marveč precej manj. S tem dejstvom pa tudi samo želez-nično ministerstvo računa, ker parlamentu predlaga drugačno, ugodnejšo bilanco, nego pa davčni oblasti.
Boje se bojkota.
Iz Zagreba 4. maja.
Mažari hočejo imeti povsodi prvo besedo in svojo mažarščino. Tako je izdalo tudi prometno vodstvo vicinalne žaleznice Zagreb-Samobor letni vozni red v mažar-ščini za hrvaško občinstvo, ker mažarakega pri naB dozdaj še ni. Vse se je čudilo, da se je moglo kaj takega zgoditi pri društvu, kateremu je predsednik Hrvat in še celo podpredsednik hrvaškega sabora. To pred-sedništvo pa je bilo na ta korak gotovo prisiljeno od mažarske vlade, saj ima društvo svoj urad v samej Budimpešti mesto v Zagrebu.
Proti tej mažarski predrznosti pa se je vzdignilo hrvaško občinstvo ter se zagrozilo, da hoče to železnico bojkotirati, če se ne izda vozni red v hrvaškem jeziku, kar je edino postavno. Vsi opozicionalni hrvaški časopisi so to ravnanje zagovarjali, in bi bilo prišlo do bojkota, da ni uprava te železnice zadovoljila zahtevi občinstva ter izdala samo hrvaške oglase o novem voznem redu.
Tako se da s složnim delovanjem in neupogljivo odločnostjo marsikaj doseči in
protivnika prisiliti, da se drži zakona. Ka mislite, da bi bili Mažari naproti Hrvatom tako predrzni, ko bi videli, da ti odločno branijo svoje pravice? Gotovo ne. Današnji nenaravni položaj so zakrivili mažaronski življi, ki so neprenehoma popuščali Mažarom ter se nikdar odločno uprli niti v saboru niti pri vladi nepostavnim mažarskim aspi-racijam posebno glede porabe mažarakega jezika. Ko bi merodavni hrvaški faktorji tako odločno zahtevali vršenje postave od mažarske strani, kakor je to zahtevalo občinstvo v omenjenem slučaju, gotovo bi Mažari prenehali kršiti postave, katere jih vežejo naproti Hrvatom. Le prave odločnosti je treba na pravem mestu, in vse se dii doseči.
Poslanec Pantuček o jezikovnem vprašanju.
Na izrednem občnem zboru meščanskega kluba v praškem starem mestu se je mej drugim tudi zelo živahno razpravljalo o je-kovnem vprašanju, posebno pa o načelu eno-oziroma dvojezičnosti. Zastopane so bile na shodu češke manjšine, povabljenih je pa bilo tudi nekaj mladočeških poslancev. Poslanec dr. Pantuček, ki je imel glavno poročilo na tem shodu, je namreč že dalj čisa iskal prilike, da se resno pojasni stališče obeh nasprotnih si strank.
Za načelo dvojezičnosti, torej za stališče dr. Gregra, ki je bil vsled bolezni zadržan, se je najprej ogreval dr. Filhrich. Po njegovem mnenju mora biti vsak uradnik veSč obeh deželnih jezikov, kar se pač lahko zahteva od vsakogar, ki hoče postati državni uradnik. S Cehom naj občuje uradnik češki, z Nemcem nemški.
Za njim se je oglasil dr. Pantuček. Govornik izjavlja, da tudi on ne nasprotuje načelu, da bodi vsak uradnik vešč obeh deželnih jezikov. Toda s tem bi bil degradiran državni osnovni zakon in kabinetno pismo cesarja Ferdinanda, če bi mladočeška stranka iznova proklamirala to načelo. Govornik je potem pojasnil, kako Bi predstavlja dvoje-zičnost. Badenijevi jezikovni naredbi se nekako izpopolnite z Gautschevo. Gledati treba
LISTEK.
t38] Slepi muzik.
Rusko spisal Vladimir Korolenko, prevel Krilič.
»Brate!« je vskliknil s prijaznim, prsnim glasom. »Jegorij, ali imaš spet boj ?«
Zadela sta se in potipala drug drugega.
»Zakaj si spake spustil?« je vprašal Jegorij, še vedno z jeznim glasom.
»Pusti jih«, je blagodušno odvrnil Roman. »Tički božji. Kako si jih preplašil. Kje ste, spaki . . .«
Otroci so sedeli po kotih, potuhnili so se in iz oči jim je švigala lokavost, pa tudi strah.
Evelina je tiho stopala po temi in prišla do polovice prvih stopnjic, ko so se za njo začuli varni koraki obeh slepcev, od zgoraj se je pa Blišalo veselo vpitje in vriskanje otrok, ki so v celi gruči planili proti Romanu, ki je ostal pri njih.
Družba je tiho odhajala iz samostanskih vrat, ko se je s stolpa začul prvi udar zvona. Roman je zazvonil k večernicam.
Solnce je zašlo, kočija je drdrala po potemnelih peljih, spremljana od jednako-mernega, melanholičnega zvonenja, zamira-jočega v sinjem večernem mraku . . .
K 7
Vsi so molčali celo pot do doma. Zvečer dolgo ni bilo videti Petra. Sedel je nekje v temnem kotu na vrtu in se celo klicem Eveline ni odzval, in odšel je tipaje v svojo sobo, ko so vsi že šli spat . . .
IV.
Popeljski so prebili še nekoliko dni pri Stavručenkovih. Petru se je še včasih povrnila njegova nedavna veselost, bil je živahen in po svoje vesel, poskušal je igrati na zanj novih instrumentih, ki jih je imel starejši Stavručenkov sin veliko zbirko in ki so zelo zanimali Petra — vsak s svojim posebnim glasom, primernim za izraz posebnih čuv-stev. Pa vseeno se je na njem opažala neka mračnost in trenutki navadnega duševnega stanja so bili kakor izbruhi na vedno temnejši skupni podlagi.
Kakor po tihem dogovoru se nikdo ni spomnil dogodka v samostanu in ves ta izlet je takorekoč vsem ušel iz Bpomina in bil pozabljen. Pa vendar se je lahko videlo, da se je globoko vtisnil v slepčevo srce. Vselej, kadar je bil sam ali pa v trenutkih splošnega molčanja, ko ga niso raztresali pogovori družbe, se je Peter globoko zamislil in na obraz se mu je vlegel izraz nekake bridkosti. To je bil vsem znan izraz obraza, pa
zdaj je bil bolj rezek in ... je silno spominjal slepega zvonikarja.
Pri klavirju Be je zdaj v trenutkih največje iskrenosti v njegovo igro često vpletalo drobno zvonenje zvonov in zategnjeni vzdihi brona v visokem zvoniku ... In to, o čemer se nihče ni upal izpregovoriti, je vsem jasno vstajalo v domišljiji: mračne stopnjice, tenka postava zvonikarjeva z je-tično rdečico, njegov srdit krik in jezno mrmranje nad usodo . . . Potem pa oba slepca v jednakih pozicijah vrh zvonika, z enakim izrazom na obrazu, z enakim premikanjem občutljivih obrvi.....To, kar
so do zdaj smatrali za osebno Petrovo posebnost, se je zdaj pokazalo za skupen znak teme, ki svojo skrivnostno moč enako razprostira nad vsemi svojimi žrtvami.
»Poslušaj, Ana«, je vprašal Maksim sestro po vrnitvi domov. »Ali veš, kaj se je zgodilo na našem izletu? . . . Opažam, da se je deček izpremenil posebno od onega dne«.
»Oh, vse to je iz sestanka s slepcem«, je odgovorila Ana Mihajlovna z vzdihom.
Še nedavno je poslala v samostan dva topla ovčja kožuha in denarja s pismom do očeta Pamfilija, proseč ga, naj kolikor mogoče olajša stanje obeh slepcev. Ona je bila sploh dobrega srca, ali sprva je pozabila
Romana in šele Evelina jo je spomnila, da bi se spodobilo poskrbeti za oba. »Oh, da seveda«, je odgovorila Ana Mihajlovna, pa videlo se je, da misli samo na enega. K njeni žgoči žalosti se je pridruževalo včasih še praznoverno čuvstvo: zdelo se ji je, da s to žrtvo tolaži neko temno noč, ki se je kakor mračna senca že začela dvigati nad glavo njenega sina . . .
»S kakim slepcem ?« je vprašal Maksim začudeno.
Maksim je jezno udaril z berglo.
»Kako prokletstvo, — če je človek breznoga pokvekal Ti pozabljaš, da jaz ne lazim po zvonikih, od bab pa ni mogoče nič izvedeti. Evelina, poskusi vsaj ti umljivo povedati, kaj se je takega zgodilo v zvoniku ?«
»Tam«, je tiho odvrnila v teh dneh tudi pobledela deklica, »je slep zvonikar ... In on . . .«
Tu je obtičala. Ana Mihajlovna jo z dlanmi zakrila žareča lica, ki so po njih tekle solze.
»In on je podoben Petru . . .«
»In vi mi niste nič povedali. No , kaj je še? To še ni zadosten povod tragedije, Ana«, je dostavil z mehkim ukorom.
»Oh, to je tiko strašno«, je tiho odgč^ vorila Ana Mihajlovna.	(Dalje prih.)
na to, da polagoma zginejo ali se vsaj omeje čisto nemška ozemlja. Jezikovni značaj obla-■tev mora odločevati v jezikovnem vprašanju in ne volja uradnikova. To načelo ima moralen in vzgojen pomen, ker le tem načinom si je mogoče vzgojiti uradništvo, ki se bo zavedalo, da je popolno ravnopravno z nemškim uradništvom.
Vojni minister baron Krieg-hammer.
Glasovi o odstopu vojnega ministra nočejo nikakor utihniti. Kajpada se prvotna vest, da odstopi vojni minister že pred de-legacijskim zasedanjem, ni obistinila, a zgodi se to gotovo tekom poletja, ker, tako pravijo razni poučeni listi, na sedežu vojnega ministra potrebujejo v najkrajšem času mlade delavne sile. Kot nasledniki se imenujejo poleg sekcijskega načelnika fml. S c h o n -aicha tudi fml. F isc h e r - C olb r ie in pl. V i ve no t ter fcm. baron Albori. O poslednjem trdi dunajska »Informacija«, da ima najmanj nade na zmago. — Zanimivo je priznanje, da potrebujejo na mestu vojnega ministra mlado moč. Sedanji vojni minister namreč dobro ve, da bo treba velikih bojev v kabinetu, posebno pa v delegaoiji, ko bo vojna uprava zahtevala ogromno svoto milijonov, katerim bojem bi baron Kriegham-mer bržkone ne bil kos.
Novi ogrski trgovinski minister.
Izmej mnogih kandidatov, ki so prišli v postov pri popolnitvi izpraznjenega mesta za ogrskega trgovinskega ministra, je prodrl bivši drž. tajnik v finančnem ministerstvu, sedanji vseučiliški profesor in poslanec Ludovik L a n g. Prodrl je torej mož, na katerega se je najmanj računalo in o katerem se je sploh govorilo, da nima nobene nade na zmago. Dve stvari sta pri taki sodbi prišli posebno v poštev: kot drž. tajnik je mož govoril, vsaj tako se je trdilo, za slovansko Avstrijo, ob enem je pa zastopal načelo, da bi bila Ogrska dolžna plačevati mnogo višjo kvoto nego doslej. Zanj je govorilo, kakor trdijo ogrski liati, edino dejstvo, da ga šteje Apponjrjeva stranka nekako za svojega in ker je s Horanszkim dobila nekak privilegij za ta ministerski portfelj, jej tudi sedaj niso mogli odreči te pravice. Vkljub temu pa nima Avstrija ničesar pričakovati od novega moža.
Novi trgovinski minister je namreč bržkone takoj ob imenovanju temeljito pozabil nekdaj izgovorjene besede in tako odstranil vse pomisleke, ki so vladali v vladnem taboru proti njegovemu imenovanju. A tudi v slučaju, da bi mož tudi nadalje vztrajal pri prvotnem naziranju, v Szellovem kabinetu ne bi nikdar mogel dobiti veČine. Oitalo bo torej tudi nadalje vse pri starem.
Svetojeronimski zavod in glagolica.
V zagrebškem listu »Hrvatska" je objavil minuli teden župnik Dungjerovič nek oklic, v katerem poziva vse hrvatske dekane, naj čim preje Bkličejo duhovščino svojih okrožij v posvet, na katerem naj se sklepa o naslednjih predlogih: 1. Nadbiskupu dr. Stadlerju in vsem hrvatskim Škofom naj se izreče zahvala za njih korak v zadevi svetojeronimskega zavoda, barskemu nadškofu pa obžalovanje; 2. episkopat se naprosi, naj vztraja v borbi, da se vrne zavodu zgodovinski naslov »pro gente cro-atica« ; 3. episkopat naj se z vso silo zavzame za uvedbo glagolske božje službe po celi Hrvatski; 4. zapisnik morajo podpisati vsi prisotni duhovniki ; oni pa, ki se sestanka ne morejo udeležiti, naj se pismeno izjavijo solidarne o sklepu; 5. ta zapisnik naj se v prepisu pošlje ordinariatu in hrvat. opozicionalnim listom ; 6. episkopat se naprosi, da sporoči to željo v Rim in jo odločno podpira; 7. imena onih duhovnikov, ki bi se ne strinjali s sklepi, se morajo objaviti v javno osramočenje. — K temu oklicu imenovani list ni ničesar pripomnil.
Ožje volitve v Franciji.
Prihodnjo nedeljo se vrši na Francoskem odločiven volivni boj, ki bo pokazal, dobi li Waldeck-Rou88eau-ova vlada v novem parlamentu zanesljivo večino ali ne. Kakor vsa znamenja kažejo, vlada ne more gojiti prevelikih nad, kajti niti za Brissona no morejo najti primernega mesta. Tako v
departemontu Khone, kamor je vlada potisnila propadlega svojega ljubljenca, niso hoteli odstopiti republikanski kandidatje svojega mesta Brissonu. Sedaj so ga poslali v Marziljo, a tudi tam še ni povsem gotovo, da prodre. Opozicionelni listi so ca trdno prepričani, da vlada ne dobi take večine, kakoršno je imela v prejšnjem parlamentu, ter pravijo, da bo vlada strmoglav-Ijena ob prvi ugodni priliki.
Najnovejši mirovni pogoji.
Bruseljskim burskim krogom je došlo iz Južne Afrike poročilo, da je Kitchener ponudil Burom mir pod naslednjimi pogoji: 1. notranja avtonomna uprava, 2. pomiloščenje vseh vstašev potom kraljevega amne-stijskega odloka povodom slavnosti kronanja, 3. dovolitev dvoje svetniških mest za Trans-val in enega za Oranje v novo osnovanem južno-afriškem kolonijalnem svetu, 4. osem milijonov luntov za Transval in štiri milij. za Oranje v svrho zgradbe porušenih farem, 5. odprava vs9h konfiskacij, 6. osvoboditev vseh ujetnikov. — Ti najnovejši Kitchener-jevi mirovni pogoji se nekoliko razlikujejo od onih, ki so jih objavili nedeljski angleški listi, vendar v bistvu povedo ravno isto, kot prvi. Z njimi se bodo zadovoljili vsi oni burski krogi, ki so izgubili vse veselje za nadaljnje vojevanje.
Književnost in umetnost.
»Les grandes guerisons de Lourdes«
par Docteur Boissarie. (Velika lurška ozdravljenja. Spisal dr. Boissarie.) Ta znamenita knjiga je izšla leta 1900. V njej je popisal vodja lurške zdravniške komisije, Boissarie, ozdravljenja, ki so se tekom dolgih let zgodila pred njegovimi očmi. Delo obsega v velikem formatu nad 500 strani, ima nad 150 podob, ki so, kar s cer pri francoskih knjigah ni navadno, jako lepe in čiste. Boissarie je pisal v prvi vrsti za zdravnike. Vendar je pa njegov slog tako jasen, način pisanja tako zanimiv, da bo knjigo vsak izobraženec bral z največjim veseliem. Letos sta izšla pri Ackenu v Lingenu (Nemčija) dva nemška prevoda B jissarie-jevih »Les grandes guerisons« z naslovom: »Dr. med Boissarie, Die grossen Heilungen von Lourdes«; eden je namenjen izobražencem, eden1 pa preprostemu ljudstvu. Toplo priporočamo zlasti izdajo za izobražence. Pripravlja se tudi slovenski prevod, ki bo morda izšel kot posnetek v obliki šmarnic.
S to knjigo je Boissarie jako veliko storil za obrambo katoliške vere. Bogata zdravniška izkušnja in jasna, krepka logika se razodeva na vsaki strani. Ljubezen do bolnikov, ki prihajajo v Lourdes iskat tolažbe, in sočutje z njih trpljenjem dije iz celega dela. Vidi se, da je pisatelju res srce narekovalo, kar pišo v svoji knjigi.
Dopisi.
Iz Čičarije dne 4. maja 1902. Mila zima ter pravočano se menjajoče vedro in deževno vreme spomladi napolnjevalo je prebivalce naših krajev s trdnim upanjem, da bode letina nenavadno dobra. Žito na polju je uzklilo krasno; krompir — naša razun zelja skoro jedina hrana — začel je mnogo-brojno vzdigavati svoje zelene glave. Vrtni pridelki silili so na dan. Sadno drevje, kar ga je, bilo je v najlepšem cvetju. To in raznolične cvetice ponujale so se marljivim čabclicam v hrano.
Vse je bilo že lepo. No, prišlo je, česar smo se bali. Nedelja, ponedeljek in torek bili so za naše kraje pogubljivi. Vse od Mun sem čez Vodice in Lanišča tja do Planika in Učke gore nosila je strahovita burja sneg, ki je pokril zemljo do 1 dem. visoko. V gorah, v višini do 1000 m., bili so zameti. Vse listje je odletelo, cvetje odpalo; žito se posmoddo; da, ako človek pride v bližino orjaka Orljaka, vidi še danes sneg, a narava tam nima na sebi niti malo znamenja, da je že do dobrega bila probujena.
V nočeh od srede do četrtka, od četrtka do petka sa je nebo zvedrilo. Mraz je pritisnil. Izpod strehe visele so ledene sveče kot o svečnici; drevesa so bila z ledom ovita, a po polju gospodarila je morilna slana. Lepo je govoril nek starček v soboto v jutro s solzami v očeh: »Bog je dal, Bog je vzel. Pokazal je, da ima obilnih darov, ali mi nismo vredni, da jih Bprejmemo, zato jih je vzel.«
Ojstrina naše zime pa je imela slabe posledice tudi za vinorodne kraje v okolici Buzeta. Ko so ljudje videli, da se po noči nebo vedri, pa-lili so goste kresove po vinogradih, ali vse to ni koristilo. Slana je dogospodarila po trtah ležečih v zavetju pred burjo. So kmetje, ki so lani imeli na malem prostoru v vinogradu 50 brent grozdja, letos jim je
kazalo ravnotam do 100 brent a dve zadnji noči vzeli Bte njim vse. Za burnate kraje je upanja, da se bode dala škoda popraviti.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 6. maja.
Birrnovanje je bilo v Trebnjem v nedeljo 4. maja. Uradništvo se sprejema mil. g. knezoškofa ni udeležilo. Domače gasilno društvo je hotelo iti, kakor se spodobi, pozdravit svojega pastirja. Gospodje uradniki so pa baje zapretili, da prenehajo biti podporni člani, ako se to zgodi. Liberalizem se je res pokazal tudi tukaj v svoji pristni luči! Kdo s takim ravnanjem pridobiva na časti in ugledu, in kdo ga izgubiva, je pač jasno.
Koncert »Glasbene Matice«, ki se
bo v soboto, 10. t. m. v zgornji veliki dvorani »Narodnega doma« vršil, bo v točkah solistov, pevskega zbora in popolnega orkestra pešpolka št. 27 obsezal jako lep, zanimiv in izredno bogat vspored. slovensko občinstvo, ki se za napredovanje domačih skladateljev in njih del zanima, bo gotovo z veseljem pozdravilo najlepše domače nove izvirne skladbe. Izvajala se bodo prvikrat javno nove skladbe dr. Gustava Ipavca»Tiček«, dr. G o j -mira Kreka »Vabilo« in dr. Antona S c h w a b a »Serenadica devojčici« Fran G e r b i č e v ženski zbor »Gondolirjeva pese m«, hvajali se bodo tudi prvikrat javno novi slovenski samospevi in sicer bo pela gospo-dičina Olga Plautz dr. Benjamina Ipavca »Ce na poljane rosa pade« in gospa Julija Ferjančičeva čuta polno in lepo pesem učitelja »Glasbene Matice« in priznano dobrega skladatelja Josipa Prochazke »Kaj bi te vprašal«. Pevski zbor bo nadalje izvajal iz jako zanimive velike skladbe »ilatoro g«, katero je uglasbil glasbeni vodja v Vratislavi Albert Thierfel-d e r prvi mešani zbor: »O v i 1 a noč krog belih je kron meglo na Triglavu gori«, moški zbor pa K r i ž -kovskega skladbo »Utopljenka«. — Koncert se priredi na korist fondu za nakup »Matici« prepotrebnega koncertnega klavirja.
Našim društvom je razposlala slov. kršč. soc. zveza spomenico, v kateri jih med drugim tudi vabi na izlet na Šaiarno goro, ki bode drugo nedeljo prihodnjega meseca. Ako bi morebiti kako naše društvo pomotoma ne bilo dobilo navedenega obvestila, prosi odbor obvestila vsaj do 19. t. m.
Misij on v Mirni peči je bil od 27. aprila do 4. maja. Vodila sta ga čč. patra Vrhovec in Kunstelj iz T. J. Udeležba je bila ogromna. Sklepno slavnost je izvršil mil. g prošt E1 b e r t.
Družba sv. Cirila in Metoda za Istro bo imela dne 22. t. m. ob 3. uri popoludne glavno skupščino v Opatiji.
Občinski svet ljubljanski priredi na binkoštno nedeljo ob 7. uri zvečer na čast slovanskim časnikarjem slavnostni banket v veliki dvorani »Narodnega doma«. Ker je pričakovati, da se tega banketa udeleže tudi nečasnikarji, opozarja se, da oglasila sprejemata gg. dr. Triller in dr. Ev. Lampe. Kuvert stane 10 K.
Pomanjkanje učiteljev. Na Štajarskem je 1633 učiteljev in 826 učiteljic. Število učiteljev se je v preteklem letu zmanjšalo. Mnogo učnih mest se no more spo-polniti.
Prodani gradovi. Graščino v Jabla-nici pri Ilirski Bistrici je od g. Domladiševih dedičev kupil g. Albert Dub. Graščino Mirno so kupili g. Klun, Pirker in tovariši iz Ribnice.
Tepež V Spodnjem Kašlju v krčmi Jere Strah so popivali fantje in bili jako veseli. Popoludne pa so se sprli med seboj radi zapitnine, in ker so bili vsi več ali manj v rožicah, vnel se je tepež. Janez Žulova zagrabi Janeza Dobrata za vrat, na kar porabi Lojze Kukovica to lepo priliko, da udari s stolom Janeza Dobrota, nato pa zagrabi pollilersko steklenico in udari Andr. Cerarja s tako silo po obrazu, da mu zbije dva prednja zoba in ga težko telesno poškoduje. Ričet na Žabjaku mu bole ohladil prevročo kri.
Trebelno pri Mokronogu Dne 29.
aprila je padlo za štiri prste na debelo snega. Prihodnje jutro je bila povsod močna slana. Tudi dne 2. maja je sneg vse pobelil in dne 3. maja je zopet slana veliko škode naredila. Nekatere gorice so skoraj vničene, kajti trtje je bilo že močno razvito. Tudi sadje je slana po dolinah poškodovala. Rž, ki je bila že v klasji, bodo morali nekateri kar pokositi. Ljudje so obupani. Mnogo jih gre ravno radi te uime zopet v Ameriko. Kmalo bode polovica trdnih možkih v Ameriki. Kdo bode potem doma delal?
Stavka v Ljubljani se tudi danes še nadaljuje. Obrtni nadzornik še ni stopil v dotiko z vsemi delodajalci. Delavcem menda pravi, naj delajo deBet ur, a da potem dobe tudi manj plače. Tvrdka Supan-čič je včeraj izplačala goriške zidarje in jih odpustila.
Stariši, pazite na otroke! V Borovnici je triletni deček železniškega delavca Janeza auhadolnika skakal sam okoli brez vsacega nadzorstva ter je pri tej priliki tako nesrečno padel s stopnic, da je po preteku nekaterih dnij potem umrl.
Posebni vlaki v Postojno. Binkoštni ponedeljek, dne 19. maja bodo vozili v Postojno iz Ljubljane, Trsta, Reke in Kormina ter nazaj posebni vlaki. Izdajali se bodo za to vožnjo vozni listi po izredno znižanih voznrh conah, v katerih je vračunana tudi vstopnina v jamo, ki so pa veljavni le za posebne vlake. Vožne cene za tje in nazaj so določene za Ljubljano 9 K v I., 7 26 v II. in 5 51 v III. razredu, za Trst 1102 K v I., 8 76 v II. in 6 51 v III. razredu, za Reko 10 11 K v I, 8 10 v II. in 6 06 K v III. razredu, za Gorico 13 K v I , 10 26 v II. in 7 50 v III. razredu in za K o r m i n 14 K v I., 1102 v II. in 8 02 v III. razredu. — Odhajal bo posebni vlak iz Ljubljane ob 940 dop., iz Trsta ob 8*40 dop., z Reke ob 8 05 dop., iz Kormina ob 7 55 dop. V Ljubljano se povrne vlak ob 1106 ponoči. Slavnost v jami se prične ob 3. uri pop. in traja do 6. ure zvečer.
Nočni napad Francetu Zorcu, posestnika sinu iz Gabrjev, bo lantje zamerili, ker se ni hotel ž njimi zabavati. V petek zvečer okoli 10. ure se je vračal v spremstvu svojega prijatelja proti svojemu domu. Kakih 60 korakov pred vasjo skočijo proti njemu trije fantje, ki so za neko hruško čakali skriti; eden ga udari s polenom po glavi, France Zoreč ga zagrabi z obema rokama za vrat in ga tišči k tlom, ko sta ga Andrej Strekelj in Alojzij Prek s poleni do nezavestnosti pretepla. Nobeden od napadalcev ni med tepežem besedice črhnil, da bi se tako po glasu ne izdali. Franjo Zoreč je dobil pri napadu težke poškodbe.
Politikujoči otroci. Na znanem shodu v Ptuju, na katerem se je pralo občinsko gospodarstvo, je neki gospod Perko dejal o šolskih otrocih v Brežicah, da so muka za učitelja, ker ne znajo ne nemški no slovenski. Branil je te otroke nadučitelj Ster-nik, h kateremu sta prišla te dni dva šo-larčka Stanič in Pešec iz Brežic ter mu izrekla zahvalo imenom šolarjev v Brežicah. In gospod nadučitelj dečkov ni zapodil iz sobe, ampak jima je dejal, naj se vredna skažeta njegovega nastopa.
Povodnji. Pri Kranju je Kokra izstopila in preplavila svet ob bregovih. Škoda na poljih bo velika. Pod Krškim je Sava tako velika, da se boje, da izstopi. Pri Tacnu je Sava 203 cm nad normalom in pri Litiji dva metra.
V Savo skočil je včeraj raz most v Smledniku posestnik Janez Setina, vulgo Kampeljc. Doslej ga še niso dobili. Vzrok: žganje in domači prepiri.
Mrtvega našli so pri Komendi 65-letnega, v Smlednik pristojnega Luko Kosa.
Važna razsodba v davčnih zadevah. Upravno sodišče je zavrnilo pritožbo neke akcijske družbe proti obdavčenju zne-Bka, ki ga je porabila za dividende iz splošnega rezervnega zaklada.
Ljubljanske novice. Grožnja z revolverjem. Bivši finančni stražnik Anton Sedej je prišel včeraj k svoji sestri Mariji Sedej, kuharici na Starem trgu štv. 1, ter je zahteval od nje denarja 60 K. Ker mu jih ni dala, potegnil je iz žepa nabasan revolver in ji grozil, da jo ustreli. Marija Sedej je zbežala iz kuhinje ter je
zaprla za seboj vrata, bodej je bil toliko časa zaprt v kuhinji, da je prišel strainik ter ga odvedel na Žabjak. — Tatvina na sejmu. Poseetnici Margareti Kovačič iz Radleka štv. 6, je bila včeraj na živinskem sejmu ukradena denarnica z 72 kronami. Tatvine sumljiva je neka ženska. — G. Fric Novak, restavrater v Švicariji in pri Perlesu, bi se včeraj skoro ponesrečil. Peljal se je z gospo in svojimi tremi otroci iz Svicarije v mesto. Konj se je splašil, zadel se na Bleivveisovi cesti v nek drog. Konj se je odtrgal od voza ter letel sam v mesto. G. Fric je dobil samo nekaj prask. Konja so ustavili na Dunajski cesti. - Nesreč a. Včeraj se je splašil na Turjaškem trgu konj, katerega je vodil mesarski pomočnik Ferd. Kam. Konj je podrl na tla šo-larici E'eonoro in Ano Cerar. Deklici ste poškodovani. — /j elektriško železnico je trčnil danes dopoludne na Starem trgu Wisijanov voz, na katerem je bil premog. — Omedlel je včeraj zvečer na sv. Jakoba trgu Ivan Trtnik ter se poškodoval na glavi. Prenesli bo ga na dom. — Iz Ljubljane odpotovalo je nad 60 tujih delavcev. Pregnala jih je stavka. Tudi nekaj drugih bi rado šlo proč, a nimajo denarja. — Bataljon Belgijcev se je po skoro trimesečni odsotnosti povrnil danes iz Trsta.
Banket na čast gosp. ravnatelju Iievou bode 15. t. m. v »Narodnem domuc. Na banketu se ljubljansko učiteljstvo poslovi od bivšega svojega zaslužnega šolskega nadzornika.
Stavkujoče mizarje je včeraj kranjska stavbinska družba, kakor čujemo, odpustila.
Kranjska mestna godba je prire-dila 1. majnika ob pol 5. zjutraj budnico po mestu. — V nedeljo, sv. Florijana dan se je skupno s požarno brambo udeležila sv. maše ob 8. uri v mestni župni cerkvi. Pri sv. opravilu je vrlo dobro popeval moški zbor. — Nameravani izlet v Šmartno je moral vsled skrajno neugodnega vremena odpasti. — Kakor čujemo, bodo godba ob nedeljah svirala ob pol 12. uri ob ugodnem vremenu na trgu.
Občinskim zastopstvom v Istri je poslal istrski dež. odbor zakonska načrta, tičoča se zboljšanja stanja obč. uradnikov. Po teh načrtih bi imeli občinski odbori pravico imenovanja obč. uradnika, a deželni odbor bi imel pravico, da ta imenovanja potrdi, ali ne potrdi. Tako bi obč. uradniki postali slepo orodje istrskega dež. odbora. Storili se bodo koraki v obrambo avtonomije občin.
Občinske volitve v Korminu. Proti volitvi v II. razredu je avstrijska stranka uložila ugovor, proti volitvi v III. razredu pa se je pritožila iredentovska stranka.
Hrvaško gledališče. Dramaturgom hrvaškega narodnega gledališča v Zagrebu je imenovan gospod proleeor dr. N i k o 1 a A n d r i č.
Bumunska šola v Istri. Pred dvema letoma je isterski dež. zbor sklenil, da se v Šušnjevcu osnuje rumunska ljudska šola. Občina, pozvana, da se izjavi, izjavila se je proti osnovanju rumunske ljudske šole ter je zahtevala, naj se zasnuje ljudska šola s slovenskim učnim jezikom.
Stavka v čistilnici riža v Trstu je končana.
Na včerajšnji letni semenj je bilo prignanih 745 konj in volov, 102 kravi in 32 t«let, skupaj 879 glav. Kupčija je bila vkljub jako slabemu vremenu dokaj ugodna. Kupci so došli še celo z Ogrskega, kateri so kupili 1 vagon volov.
Mlada sta začela. 141etni Valentin Rusjan in 121etni Silvij Sies, ki sta bila shranjena v ubožni hiši v Korminu, ukradla sta predstojnici zavoda Brebrno uro, vredno 10 K, ter jo popihala v Gorico. V Gorici pa ju je zasačila policija v ulici Bertolini. Ure policija ni našla več pri njih, pač pa je izvedela, da sta prodala uro neki Tenčic za 80 novcev.
Nedostatki pri zakonu glede zavarovanja delavoev proti nezgodam. V zadnjem tednu se je bavilo naše časopisje v dveh slučajih z zadevami proti nezgodam zavarovanih delavcev. V prvem slučaju se gre za nekega ponesrečenega železničarja, kateremu je avstrijska železniška
zavarovalnica za slučaj nezgod odločila odškodnino z 22 5 odstotkov letne plačo. V drugem slučaju je zavarovalnica v Trstu nekemu delavcu, kateremu je poškodovan srednji prst desne roke, odbila vsako od škodnino. Obadva bila sta po nepristranskih zdravnikih strogo in natančno preiskana. O prvem Bta se dva zdravnika izjavila, da je vsled nezgodnih posledic dotični železničar popolnoma za delo nesposoben, v drugem slučaju pa je po izjavi zdravnikov poškodovanec vsled poškodovanega prsta v izvrševanju svojega posla močno oviran. Samo ob sebi se umeva, da sta se v obeh slučajih vložili tožbi na pristojni razsodišči in upamo, da poškodovanca dosežeta, kar jima gre. Pri tem nam je pa zopet prišla v spomin nepraktična sostava pristojnih razsodišč pri delavskih zavarovalnicah glede kake nezgode. Železničar n. pr. stanuje v Ljubljani, razprava o njegovi tožbi vršila se bo pa na Dunaju 1 Pri razpravah se zvijajo s svojimi zastopniki zavarovalnice kolikor se morejo. Neobhodno potrebna je pri razpravah navzočnost tožnika. S kakimi težkočami pa je to dostikrat združeno! kakaj bi ne bila razsodišča zavarovalnic pri onem okrožnem ali deželnem sodišču, v katerega okrožju prebiva tožnik? Koliko sitnostij in krivic bi se ne zgodilo, če bi se zakon v tem oziiu iz-premenit.
Konji za Afriko Z Reke je odplul b konji v Južno Afriko parobrod »Chicago«. Včeraj je priplul v rtško luko parobrod »Hyanthes«, danes pa pripluje »Mjamtee Angle«.
Služba učitelja-vodje je razpisana na enorazrednioi v Dragi. Prošnje je vložiti do 10. junija.
Deželni pomočnik sv. Jurij — jetnik na ljubljanskem Gradu. Namestu konec tega v „olovencu" štev. 101 ponatisnjenega sestavka stoječih besed: »Tako poroča v »Zborniku Slovenske Matice« gospod profesor Vrhovec" — naj se bere: »Tako poroča v »Zgodnji Danici« z dne 2. majnika t. 1. gospod župnik J. Vrhovnik." On si je ogledal o letošnjem Jurijevem skrajno zapuščeno kapelo na ljubljanskem Gradu in v omenjenem člančiču pozval najvišjo deželsko in duhovsko gosposko, naj poskrbita, da se popravi in iznova izroči službi božji ta sta-rostkn ljubljanskih svetišč. Hkrati je omenil, da „C>talogus eleri" že šest let ne navaja več cerkve sv. Jurija na ljubljanskem Gradu.
—	Z zadevo se bavi tudi g. prof. Vrhovec v „Zborniku".
Glas občinstva Kakor v Trstu, Pulju, Gorici in diugih večjih mestih, imamo tudi v Ljubljani štiri filijalke c. kr. poštnega in brzojavnega urada. Te fiiijalke, izvzemši one na kolodvoru, bo neerarične — a po drugih mestih so erarične. Ravno tako imajo po drugih mestih fi ijalke večinoma celi dan službo, v Ljubljani samo od 8 zjutraj do 1 pop. in od 3. do 6. ure pop. To ne zadostuje današnjim razmeram in filijalke morale bi biti občinstvu odprte celi dan in zvečer do 7. ure. To se od poštne uprave lahko zahteva, ker to udobnost plačajo itak stranke same. Na fiiijalkah, posebno na oni na Starem trgu in na Fran Josipovem trgu, je tudi premalo uslužbencev in radi tega morajo stranke čakati, ker poštna uprava štedi tam, kjer ni potreba. Tudi bi se morali obe ti dve 0'ijalki erarizovati kakor so po drugih mestih, kjer mogoče nimajo še toliko prometa kakor te filijalke. Ljudstvo plača in zato naj se mu dajo udobnosti, katere erarja nič ne stanejo, ampak donašajo — kakor je razvidno iz računov poštne uprave — lep čisti prebitek v gotovini. Če pa se prira-čunijo poštnine proste pošiljatve, potem gotovo ima pravico ljudstvo zahtevati udobnosti, poštni uradniki in uslužbenci pa neko liko olajšave v zelo težavni službi. Javnim zastopnikom priporočamo, da se na kompe-tentnem mestu za to pobrigajo in s tem po-morejo občinstvu, da dobi plačane ugodnosti
—	gospodom uradnikom in uslužbencem naj se pa olajša prenaporno uradovanje.
Dobavni razpis. Poveljstvo artilerijskega parka v Nišu je razpisalo ponudbeno licitacijo, ki se bo vršila dne 8. t. m. v njegovi pisarni zaradi nabave različnih hrasto vih in borovih hlodov in podbojev. Prepis dobavnega razpisa je na vpogled v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani.
Cena bencina za motorje Trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani se je naznanilo, da je c. kr. trg. ministerstvo vsled pritožb interesentov glede cen bencina za motorje stopilo v dogovor z dotičnimi pe-trolejskimi rafinerijami. Razprave o tem še niso končane, vendar pa se je — pridržujoč si končno rešitev tega vprašanja — za zdaj doseglo, da bodo delniška družba Tržaške rafinerije za mineralno olje, potem gališka karpatska petrolejeka delniška družba vMi riampolu in delniška družba za petrolejsko
industrijo »Schodnica" v Dzieditzu dajale bencin za manjše delavske motorje za ceno 16 K od 100 kg. loco Dunaj. Ta dogovor velia najprej za naslednje 3 mesece začenši s 25. aprilom 1.1. O končnem izidu razprave se bo poročalo.
Najnovejše od raznih strani.
200hiš je pogorelo v mestu Bart-feld. Pogorelo je tudi poštno poslopje in župni urad. — Predsednik Rnoie-v e 11 bo je dal zavarovati za 50.000 dolar. — P o b 1 a n e c junak. Iz Lipskega se poroča, da je pri Zschortan skočil vlak s tira. Dve osebi ste bili ubiti, štiri težko in dve lahko ranjene. Posl. Friedel se je udeleževal pri rešilnih delih. V trenotku, ko je pomagal neki dami iz nevarnega položaja, se je prebrnil nanj voz in ga ubil. — Kraljica Viljemina sicer še živi, vender je njen položaj tak, da se je vsak trenotek bati za nje življenje. Otroka so morali iz rezati. Operacija je trajala tri ure. Na Ho-landskem vlada splošna žalost.
Wallburgova afera. Baron Ernst Wallburg je bil pred kratkim izpuščen iz preiskovalnega zapora v Budimpešti. Sedaj služi kot nadnatakar v budimpeštanskem „Cafč New-York". Baron Ernst VVallburg, ki je oče sedm'rih otrok, je v obupnem položaju in je bil predvčerajšnjim deložiran, ker ni mogol plačati stanarine.
Osoda bivšega poslanca. Bivši poslanec Mittermay-ir so nahaja v veliki revščini. L ži že nekaj tednov in njega družina trpi pomanjkanje. Dunajski gostilničarji in njih uslužbenci so izdali oklic na vse tovariše, da bi pošiljali darove imenovanemu in mu olajšali bridko osodo.
Upliv Židov na vsenemškega cesarja Viljema raste in čimdalje več Židov dobiva pristop na nemški cesarski dvor. stari Viljem Židov ni maral, kakor tudi Bismarck ne. Dvor bil je pristopen bolj le staremu plemstvu. Sedanji cesar Viljem pa stare pruske aristokracije ne more nič kaj posebno, zamerili so se mu s tem, ker v zbornici nasprotujejo njegovim načrtom. Liberalno judovsko časopisje zaradi tega, ker pod Bedanjim nomškim cesarjem judovski vpliv raste, hvali modrost Viljema II.
Vladarji v prostozidarskih ložah. Ko je papež Leon XIII. opozoril krščanaki svet, da si prostozidarji prizadevajo odstraniti prestole in altarje, so se izgovarjali prostozidarski listi, češ Elvard VII. je sam član lože in cesarja Vilem I in Friderik sta bila prostozidarja. Na to odgovarja dunajski list »Fackel«, da je bil sedanji angleški vladar zvest prijatelj milijonarja juda Hir-scheja in ta ga je vpeljal v ložo. Prostozidarji pa vedo, da svoje namene najhitreje dosežejo, ako imajo vladarje med svojimi člani, potem se vse vrti po njih misli in želji. Tako je na pr. Bismarck delal na to, da bi bil nesposobni poslanec Usedom odpuščen, toda Vilem tega ni pripusti), ker je bil tudi Usedom član lože.
Geslo kardinala Riboldija. Nedavno umrli kardinal Rtboldi je imel to geslo, katero je večkrat priporočal svoji duhovščini : »Mi moramo biti tega časa, v katerem živimo, a pri tem vedno t i -stega duha. katerega moramo imeti«. Modra beseda! Po njej se da združiti katolicizem z vsem, kar ima nova doba dobrega in naprednega.
Deset bratov vojakov. Na Virtem berškem živi oče, kateremu ao letos desetega sina potrdili k vojakom. Ta redek dogodek so naznanili kralju, ki je 751etnemu, v slabih razmerah se nahajajočemu očetu, odkazal znatno denarno podporo.
Starost ladije. Najviši britski pomorski urad je preiskoval, kako stare ladije ima. Sto let starih je le 24 95 let pa 13. Najstarejša ladja je Viktorija, ki je bila prvič 1. 1765 na morju. Ta stoji sedaj v Porths-mouthskem pristanišču in admiralski urad skrbi, da se tu in tam pregleda in popravi, da se ne potopi. Premeroma traja ladija 120 let.
Katoliška cerkev v severoame riških zedinjenih državah šteje 10,774.987 vernikov, 13 nadšnofov, 68 škofov in apost vikarjev, 8977 svetnih in 3010 redovnih duhovnikov. Katol. univerz jo 8 in duhovskih semenišč pa 76 in v njih 3305 gojencev; malih seminarjev je 183, penzijonatov 667 in farnih šol 3812 in sirotišnic 227. Vseh otrok v katoliških zavodih je 1,055 631.
Železniški vlak v snegu. Začetkom februvarija je prišel v St. Paul (Minn.) vlak železnice Great Northern, kateri je štiri dni in pet noči tičal v snegu severnodakokopnih prerij. Na njem je bilo 240 potnikov. Zmanjkalo jim je jedi. V lakoti so koprneli in niso mogli ne naprej ne nazaj. Profesor wa-ehingtonske univerze Colegrove, ki je bil na živcih bolan, si je iz obupa prerezal vrat z britvo. Ko so pogrešali vlak, so mu poslali nasproti snežene pluge, s katerimi so ga rešili. Profesor Colegrove leži v bolnišnici in bo bržkone ozdravel.
Oproščeni Jezuitje. U Marsilje javljajo, da so bili oproščeni od višjega sodišča oni jezuitje, ki so bili toženi radi zlopo-rabe poučevanja in prestopka kongregacij-skega zakona.
Kotiček za liberalce Liberalna
omika. Zadnja »Soča« ima te dokaze svoje »inteligence«: »Lsžnivi nesramneži pišejo v žegnanem »Primor. Listu« »žegnani falotje« (ta izraz se večkrat ponavlja) »nesramni črni lažniki«, »posvečeni lažniki«, »katoliške laži«, pisanje nasprotnih listov ta časnikarski nestvor zavrača s tem, da ga imenuje z jako lepo liberalnim imenom »kozlarijo«. In ti ljudje se bahajo, da branijo — „narodno čast*. — »Narodni sklad« v Gorici hoče imeti Gabršček kot nekako blagajno za liberalno stranko na Goriškem. V oklicu, naj se nabira za »Narodni sklad«, zabavlja Čez »klerikalce«, laže, da se v »klerikalnih« dijaških konviktih goji nenravnost, in z liberalcem primerno finostjo imenuje svoje pol. nasprotnike — trote. Nota bene: v oklicu za „Narodni sklad"! Seveda ne bo za tak sklad dal nihče nič, razen onih, ki so ravno tako čednih ust, kakor »Soča«. Preberi zgorajšnje zglede! — Štrajkujoči delavci pri g. županu ljubljanskem: Delavci: „Radi bi govorili z g. županom!" »Zancek: »Ali ste delodajalci ali delavci ?« „Dolavci". Z.ncek: »Gospod župan so rekli, da jih ni notri.«
Društva.
(»Slovenska Matica«) vabi na CXXIX. odborovo sejo, ki bode v Ljubljani, v sredo dne 14. t. m. ob 5. uri popoludne v društveni pisarni. Spored: 1. Naznanila predsedništva. 2. Potrditev zapisnika o oXXVHI. odborovi seji. 3. Poročilo o računih za 1. 1901. 4. Poročilo o pripravah za redni občni zbor. 5. Tajnikovo poročilo. 6. Eventualia.
(Prvo društvo portirjev in hišnih oskrbnikov na Dunaju) blagoslovi 18 maja svojo zastavo ter nam je poslalo vabilo na to slavnost.
(Družba sv. Cirila in Metoda) je prejela 400 K ob prodaji vžigalic po trudoljubivih gg. bratih P e r d a n i b. — To hvaležno beležimo in priporočamo sl. občinstvu omenjeno blago. Veča razprodaja, več dohodkov.
(Družbi sv. Cirila in Metoda) je izročil gosp. trgovec in tovarnar Ivan Jebačin 200 K. Dosedaj je naklonil povodom kupčije z družbino kavo v prid vzgoji in pouku slovenske dece že 3200 K. Pri tej ljubi nam priliki prav toplo priporočamo to izborno blago ter spoštljivo prosimo, naj bi je rabila slehrna slovenska rodbina, da tudi tem praktičnim načinom podpira slovensko šolstvo in domačo industrijo.
(S 1 o v. k a t. a k a d. društvo »Danica« na Dunaju) jo v svoji seji dne 1 maja sestavilo sledeči odbor: Predsednik cand iur. Matija Lavrenčič, podpredsednik stud. iur. Lovro Pogačnik, tajnik stud. iur. Franjo Schaubach, blagajnik stud. phil. Rudolf Pregelj, knjižničar Btud. phil. Ivan Grafenauer, arhivar Btud. phil. Josip Pavlin.
Narodno gospodarstvo.
Osrednji urad za prospeh male obrti
bodo osnovali v Prusiji. Naloga tej oblasti bode, skrbeti za boljšo tehniško in kupčijsko izjbrazbo obrtnikov (izložba strojev, vzorne delavnice, strokovni mojsterski tečaji). Tudi se bode pospeševala mala obrt in rokodelstvo z državnimi podporami.
Da se omogoči obrtnikom nabava strojev, o katerih uporabi so se poučili na raznih razstavah, oddado se stroji obrtnim zvezam, nikdar posamnikom v uporabo. Če bi se šlo n. pr. za šivalni Btroj, ki jako dobro služi, s katerim se šivajo luknje, dobi Ie tega v uporabo zveza več obrtnikov; pri obrtih, kakor mizarskih, priporoča se snovanje obrtnih zadrug, katerim so bodo dali v uporabo t.roji. Osrednji urad preskrbi torej stroje in ker jih bode naročalo večje število, je razumljivo, da jih bodo dobili za nižjo ceno, kar pride zopet obrtni zadrugi v korist, katera ima skrbeti potem za postavljanje strojev.
Pri tej akciji na Pru3kem malo obrt krepko podpirajo občine in hranilnice, upoštevajoč važnost obstoja zadovoljnega malega obrta. Zadrugo povrnejo državi ceno za stroje v desetih brezobrestnih obrokih.
Na Pruskem nameravajo pa pospeševati malo obrt tudi s snovanjem obrtnih zadrug in le te podpirati z državnimi podporami in brezobrestnimi posojili. Izdalo se bode tudi posebno navodilo, kako voditi in ustanovljati obrtne zadruge.
I>arovl.
Za pogorolce v Zdenski vasi so doslej darovali: Presvetli knez in škof dr. Anton Bon. Jeglič 100 K; gospod Fran Traven, kapelan v St. Juriju, 20 K;
g. Matija Jeriha, kanonik v Novemmestu, 10 K; g. Pr. Zakrajšek, kaplan v St. Petru pri Gorici, 10 K; g. Matija Prijatelj, župnik v blavini, 10 K; vd. g. dr. Josip Lesar, pro tesor bogoslovja v Ljubljani, 10 K; g. Sim. Zupan, župnik na Ježioi, 5 K; gospod Fran Gornik, dekan v Postojini, 10 K; g. Jožef Lavrič, župnik v Logatcu, 10 K; g. JoBip Jereb, župnik v pok. v Ljubljani, 8 K. g. p. Gerhard, prijor v Zatičini, 10 K; b1. obrtno pomožno društvo v Ljubljani 20 K; slavno vzajemno podporno društvo v Ljubljani 200 K; g. Alojzij bt«re, župnik v pokoju v Ljubljani, 20 K; g. J. Sefer, župnik v Dupljah, 10 K; Neimenovana 5 K; g. Frančišek Jančar, zasebnik v Ljubljani, 50 K; podobar g. Jontez v Vel. Laščah nekaj obleke; gosp. Selški 10 K. —V imenu pogorelcev se izreka vsem dobrotnikom najtoplejša zahvala. Prosi se še dalje.
žjupni urad Dobrepolje, dne 1. maja 1902.
Andrej Ramoveš, župnik.
Za pogoreloe v L dens k i v a s i so poslali našemu uredništvu : Gosp. Ivan Ferfila s soprogo Frančiško po 2 K; g. Ivan Vencajz. odvetnik in drž. poslanec, 20 K; zbirka duhovnjanov v Šempetru na Krasu 20 K; neimenovani 10 K; neimenovan iz Vipave 5 K ; g. Jos. Potokar v Kranju 6 K; g. Al. Jenko 5 K.
Za Jeranovo dijaško kuhinjo: Neimenovan mladmoljub 10 K.
Bog povrni!
Telefonska in brzojavna poročila.
Budimpešta, 6. maja. (0. B.) Delegacijama predloženi skupni proračun za prihodnje leto izkazuje skupne potrebščine 372,437.886 kron, pokritja 6,385.464 kron, torej netto-potreb-ščine 366,052.372 kron ali za 8,237.407 K več nego tekoče leto. Carinski preostanki se proračunavajo na 112,848.689 K ali za 2,307.390 K višje nego v 1. 1902. V posebni predlogi zahteva vojni minister 38 milijonov za nove topove ter reorganizacijo gorskega topništva. Modeli za topove so že izgotovljeni. — Poskusi se bodo nadaljevali in če se prihodnje leto završe, bo zahtevala vojna uprava novega kredita, a ne nad 40 milijonov. Zunanje ministerstvo zahteva pokritja za ekspedicijo v Kino, katero pa se povrne potom odškodnine. Za poslaništvi v Washingtonu in Santiago de Chile se zahteva za letos 2,366.000 K. Mornariška uprava zahteva večji kredit za 3,186.000 K.
Dunaj, 6. maja. Wolf bo v kratkem sklical vsenemški tabor v Aš. S tem shodom misli popraviti blamažo, katero je doživel v nedeljo na petem »emškem „Volkstagu", katerega je sklical v nedeljo na Dunaj.
Dunaj, 6. maja. Vest nekega poljskega lista, da bo ministerskemu predsedniku podeljeno baronstvo, se ne potrjuje.
Zofija, 6. maja. Knezu Ferdinandu bi se bila včeraj kmalu pripetila velika nezgoda. V hipu, ko se je peljal k otvoritvi sobranja, se je splašil konj nekega častnika in skočil preko voza. Ranjen je bil le častnik.
Umiril bo:
V bolnišnici:
1. maja. Helena Tancik, posestnika žena, 31 let, embolio cerebri.
hiba.
3. maja. Ana Pibernik, dninarica, 60 let, srčna
Dunajska borza
itn6 6. maja.
Skupni državni dolg v notah.....
Skupni državni dolg v srebru.....
Avstrijska zlata renta 4%......
Avstrijska kronska renta 4%.....
Ogerska zlata renta 4%.......
Ogerska kronska renta 4%......
Avstro-ogerske bančne delnice, 000 gld. .
Kreditne delnice, 160 gld.......
London vista...........
Nemški drž. bankovci za 100 m. nem dri.velj.
20 mark............
20 frankov (napoleondor)......
Italijanski bankovci... *.....
C kr. cekini...........
101'75 101-65 120-60 99-6U 120-50 97-75 1602-— 670*50 240421/, 117-37'/, 23-47 1907 93 80 11-30
Žitne cene
dn6 5. maja 1902. (Termin.)
Na dunajski borsl:
Za 50 kilogramov.
Plenica za jani.......K
» » jesen.......
Bi za maj.........„
n u jesen..........
Koruza z u maj-junij.....,
n n juli-avgust......
Oves za maj-junij.......
n . jeseni.......„
8-98 7- 8 7 31 6 91 6-20 5-30 7-22 6'18
do
Na budlmpeStanskl bor si:
PSenica za maj .
, , oktober Ri za maj . . , „ oktober Oves za maj . .
„ „ oktober . Koruza za mai .
. . jul'i •
„ „ oktober
(Bfektiv.)
Dunajski trg.
PSenica banaška...... 1
južne žel........
Rž i> >......!
Ječmen „ ........
„ ob Tisi........
Koruza ogerska, stara......
. »	, nova......
Cinkvant , stara.....
„ . nova .....
Oves srednji.........
Fižol ..........
881 7-83
665 (5'84 5-81 4-87
4-99
5-07
9-15 9 30 7-50 720 685 5-75 5-20
6 35 712 7-75
8-99 7 99 7'33 6-92 6 21
6	31
7	24 619
8S2 7 85
6-67 6*1-6 5-82
4-88
5-01 5 09
do 10-70
.	10-70
,	7-77
„	830
n	7-75
n	6 65
,	5-30
"	6-70
,	7-35
»	10-76
Meteorologično poročilo.
Višina nad morjem SC6 2 ni, srednji zračni tlak 736*0 mm
I utauje | iaro-
I mr.tr.
Temperatur.
Vf.rti'
'labo
s t
iS I
5 9 zsež. |~734-4 | 6 21 brezv. | oblač.
megla oblač.
38 3
J 7. zjutr. I '.36 7 I 5 01 sl. sever ;2. popol.| 134-7 | 13 7 | sl. svzh. . Srednja včerajšnja temperatura 6 6", normale: 12-7".
Zahvala.
576 1-1
Žalujoča rodbina umrlega očeta, ozir. starega in prastarega očtta
Antona Pogorelc-a
izreka tem potom najiskrenejSo zalivalo vsem tistim, ki so izi azili povodom smrti prebla-gega pokojnika svoje sožalje, al se udeležili kakorkoli pogrebnih slovesnosti, posebno pa še častiti duhovščini, g. županu in gospodom učiteljem.
V Dolenji vasi, dne 5 maja 1902.

(N CT3
Žrebanje
nepreklicno
19- junija 1902
gledišcnih igralcev loterija
1	glavni dobitek ....	a	50000	kron
1	„	....	a	5000	„
1	„	....	a	3000	„
2	„	....	a	2000	„
5 dobitkov......a	1000	„
10 „ ......a	500	„
20	„ ......i	200	„
60 „ ......i	100	„
100 B ......a	50	„
300	„ ......a	20	„
3500 „ ......a	10	„
Srečke po 1 kron
priporoča	136 2
J. C. Mayer, v Ljubljani. wmmmmmmmmmmmmmmmmmmmnm
Vsi dobitki se po odtcgnjenih 10% izplačajo _v gotovini._
| flovosfi *
v
^konfekciji za dame
Sj^	priporočata iv 662 6-1
$ Gričar & Mejač
& Ljubljana, Prešernove ulice 9.
^ llustrovani ceniki zastonj in franko.
Služba organista ^ in cerkovnika
so hitro odd& pri podpmnem uradu. Proš-njiki, ki znajo kako rokodelstvo, imajo prednost Pogoji ustmeno.
Župnijski urad sv. Jurja ob Žili, pošta Čajna - Notsch, Koroško, dne 3 maja 1902. 572 5-1 Štefan Sakelšek, župnik.
Puat Noire ks ie h
Zi i
m
v Trstu.
S
4
h^jj Krasna lega. Vižja vzgoja. Nemški r^ji učni jezik v osmih razredih nadalje- PmI valnega tečaja. Francoski občevalni ®
Spominske podobice
f sliko rajnega
kardinala J. Missia
in kratkim življenjepisom priporoča
prodajalnica ,Kat. tiskovnega društva,
(H. IVičman) v Ljubljani
posamezne podobice po 6 vin., sto skupaj 5 K 60 vin.
Laki za kočije, podstavke in razkrojljivi laki KendYn
sin v Londonu so izmed vseh lakov, kar se jih izdeljuje na Angleškem, priznano najboljši, ker se hitro sušž ob vsakem letnem času in dajo izredno krasen lesk. Ti laki so najtrpežnejši in ne provzročajo niti marog. niti ne postanejo bledi. Dobe se po tovarniški ceni pri tvrdki BRATA EBEBL v Ljubljani, Frančiškanske ulice.
Vnanja naročila proti povzetju.	9 11-1


Vožnjekarte
in
tovorni listi
AMERIKO.
Kraljevi belgijski poštni parnik
Red Star Linie iz Antverpna
naravnost v
Novi Jork in Filadelfijo.
Koncesijonovana od visoke c. kr. avstrijske vlade. Pojasiila daje: Ketl SSftsam- ZEcK db i «s
Dunaj, IV., WiedenergUrtel 20,
ali pa	346 8
ANTON REBEK v Ljubljani, Kolodvorske ulice 34.
!!! Naznanilo!!!
Kdor je prijatelj	pristnih Vin,	pride naj
na Turjaški tri Št. 1, kjer se točijo od 1. maja dalje
po jako nizkih cenah:
Goriško, rude če (Izabela) Istrsko, belo, I. vrste . . Vipavsko, belo, I. vrste . Sromeljčan (prima) . . Istrsko, črno (staro) . . Rolandec (vipavski) . . Rizling (vipavski) . . . Refoško v buteljkah . . Ljutomerčan v buteljkah
liter po
24 kr.
28 „
C=r=u
1 gld.
1&3ŠT Za pristnost vin jamči
Josip Cofic
gostilničar.
Spretni zastopniki se povsod sprejme!
SI
Is
S
Ž-H O
cn o <=3 J=> <33 OO O P-H
k
Svetovnoznani
!!! Nad 300.000 v rabi. Nad 500 prvih odlik. ! ! !
w Alfa-Laval-Separafor-ji
so najboljši posnemavci smetane.
Je dobiti v 14 različnih velikostih, ki posnamejo od 40—2000 litrov v eni aro. Popolne oprave ga dobivanje sirotke za roko in za par, pa tudi vse druge stroje za mlekarstvo izdeiuje in pošilja
Akcijska družba Alfa - Scparator, Dunaj.
Zaloga za južne dežele v Gradcu, Annenstrasse 26.
Podružnice: Budimpešta. Praga. 135 52-15
Ceniki, podučne brožure, proračuni in načrti za mlekarne na razpolago. Svfet se daje v vseh zadevah mlekarstva. Zahteva naj se naš strokovni list »Alfa-Mittheilungen« brezplačno.
3
c/i et>
on • •
i.? I
ce co
o . P a I
03 2 I <
3 m
I
Nakup ln prodaja ~£S* vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promeae za vsako žrebanje. Kulantna izvršitev naročil na borzi.
99
Menjarična delniška družba
91 E » C U B"
I., VVollzeile 10 in 13, Dunal, i., Strcbelgasse 2.
g/T Pojasnila	v vseh gospodarskih in finančnih
stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh ipeknlaoljsklh vrednostnih papirjev in vestni nasveti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih
glavnlo.	134 45
izdajatelj: Dr. Ev|M Lup«.
Od.;o»ofni «r*dcik: l*?n Raksveo.
Tisk jKatolifikt 1'ukarno r Ljubljani.