Kako bodo razkosali in razsekaii Slovenijo.
Slovenski samostojneži so srečno pfiftli do toga, da sedaj kronajo svoje lelo za slovensko samostojnost: Za' uonodajni skupščini je vlada predložila načrt zakona o razdelitvi zemlje >1» oblasti. Ta zakon razsekava Slo-/enljo In polaga v grob samostojnost, leauično samoupravo in avtonomijo Slovenije. Ta zakon nosi podpis slo-misfcega samostojnega ministra Ivana Pnclja.
Samostojni so izdajali in prodajali Kos za kosom naših slovenskih avto-¿tomnih pravic. Mirno so gledali, kako Je voz centralizma prevažal iz Lju-trijane v Beograd zadnje ostanke slo renske deželne vlade. Niso zadrževali člemokratskij koči|aže:i Pribičeviča. £ukov ca, Žerjava. Ne samo, da nisi «austavljali centralističnega voza, še »am; so prissdli med demokratske ko Jijaže kot centralistični sokočijaži Koma) 90 prišli v Beograd, že so si •rnvzeli glavnega ideala, ki vlada na ialkanu: ideala zarade — zaslužka. ia svoj žep so hoteli zaslužiti in zato *> slovensko samostojnost in samoupravo prodali. Stotisočkrat in milijon crat več kalflor Judež Iškarijot 90 za-iužili in še zaslužijo, narodove pra-ice pa prodajala
Glasovali so za centralistično u-4avo, ki je vso poSitičnO, moč vzela {rvatom in Sto vencem iz rok ter jo aredala Beogradu. Brez njihovih gla-ov ne bi ustava nikdar bila sprejeta. V politični zgodovini slovenskega na-■oda bo ta čin samostojnežev zapisan s črnimi pisme .kami. S črnimi pis-lenkami bo tudi zapisano samostojno -msekovanje /družen« nuše Slovenije, tneelj je mesar po svoji obrti; mesa-j'i ne samo živino. mesari in razseka-■tt 1udi Slovenijo.
Poglejmo, kako Puceij, Urek in tfermolja mesarijo in sekajo slovens-co zemljo! Gospodje centralisti v svo-era zakonskem načrtu delijo celo dr-avo na 2ti oblasti ali pokrajin, Slovenijo delijo Puceij in njegova samostojna kompanija v zvezi s Kukovcem a Žerjavom na dve oblasti: ljubljansko i» mariborsko. Pri tej delitvi bo ¡tajerska tako zdelana, da bo, izgledala kakor oskubljena kokoš.
Kaj bo po tem zakonskem načrtu ripadalo k ljubljanski oblasti? Ne »amo Kranjska, marveč od Štajerske i 1« deli: ves sodni okraj Brežice, «s sodni okraj Sevnica, od okraja toaje občini Veliki Kamen in Mrčna
Sela, ves sodni okraj; LaSkot brez občine Sv. Rupert.
I)a ne bo mariborska oblast o-skubljena samo na eni stra .i, ji hočejo tudi od Prekmurja odščlpniti Dol-' njo Lendavo in njeno okolico in obči.10 Doljni Lakoš ter jui pridružiti varaž-dinski oblasti.
Kaj pravijo k temu Štajerski kraji ob Sotli, ob Savi in S a vin j ? Ali so zadovoljni s to pridelitvijo? Naj se za to dobroto zahvalijo širokoustnemu ia-zi-samostojnežu Ureku, političnemu goiljaču Droleniku in mrmravemu goriškemu ubežniku Mermolji.
Taka razdelitev bo, in to se je resno bati, še bolj poostrila razmerje laea Kranjci in, Štajerci. Ako se pomisli, da bi vse premogovno ozemlje pri Trbovljah, Hrastniku in Rajhen-burgu bilo (prideljeno ljubljanski oblasti, se lahko preračuni, koliko pokra-jnskili doklad bo za Štajersko odpadlo s tem, da so bo promogovna industrija kot velika davkoplačevalka pro selila v celoti na Kranjsko.
Vsem neprilikam, vsej nevolji in vsemu sporu more v tem oziru napraviti konec edino le nedeljena avtonomna Slovenija- V tej ne bo razliko med Kranjci in Štajerci, ne bo nas debla Sava, ne bo treba velike dele slovenske zemlje trgati iz prejšnje zveze, vsi Slovenci bomo združeni v eni veliki slovenski pokrajini. Da ujedlnje-1 e Slovenije še ni, so krivi slovenski demokrati in samostojneži. Tako dol-go je pa tudi ne bo, dokler ne bodo demokrati ipr samostojneži zginili s površja slovenske zemLe.
Kaši poslanci prvi za demobilizacijo.
. Karlov povrat na Madžarsko je u-pravičeno razburkal celo sredn.,0 Ev^ Kopo. Jugoslavija in Cehoslovaška ste pričeli celo z mobilizacijo proti Madžarom, dasi je obe državi svarila an' tanta pred prenaglenimi koraki proti Madžarski, ker bodo zavezniki mirnim potom spravili Karla na varno.
V odsotnosti našega kral4a in ministrskega predsednika Pašiča je pa sklenila naša vlada, da pokliče na 6-tedensko orožno vajo letnike od 1896 do 1899. Pašič sam je iz Pariza opominjal vlado, naj bo oprezna in naj nikar ne hiti z vo.,aškimi vpoklici. — Vlada je hotela pokazati svojo moč in se ni ozirala na svarilo antante in ne Pašiča, začela s poklici in zahtevala 800 milijonov K kredita za vojaški korak napram Madžarski, Med tem ča -som, ko kliče vojaška oblast naše 4
letnike na orožne vaje, pa so antanta in Madžari sami odpeljali Karla proti Črnemu mor;u, madžarski parlament je enoglasno sklenil zakon o ukinitvi vladarskih pravic za kralja Karla in vso habsburško rodovino. Karlova nevarno«! je torej* odstranjena mirnim potom in tudi naši vpoklici nimajo pra vega smisla in cilja, ampak bodo tir-jali le ogromne stroške. . Poslanci našega Jugoslovanskega j kluba so uvideli, da 110 preti več naši državi od strani Madžarov nikaka nevarnost in so poslali k vojnemu ministra generalu Zečeviču odposlanstvo, ki je odločno zahtevalo, da neha vlada z mobilizacijo, že vpoklicane pa takoj odpusti domov. Tudi glede živine in vozil, ki so bila odvzeta od vojaške oblasti, so naši odposlanci zah-. fevali, da so vrnejo posestnikom.
Ganera' Zečevič je pritrjeval za-! htevam Jugoslovanskega kluba in izjavil, da je bila mobilizacija samo pr? izkus pripravljenosti naše vojdke in x*a se bo izvršila hitro tudi demobili-zacija. Po zagotovilu vojnega ministra se bodo tudi odvzeta vozila in živina ocenila po tržnih cenah.
Iz ravnokar opisanega' odločnega i oraka naših poslancev je pač jasno kot beli dan, kdo je cen pravi in neustrašeni bojevnik za kmetsko pravo in korist. Samostojni poslanci še do-zdaj niso bili pri vojnem ministru, da bi zahtevah dopust vpoklicanih letnikov.
Samostojni bič.
(Dopis iz mariborske okolice)».
Po lanskih novemberskih volitvah so pričakovali naši zapeljani samostojne^ tu bodo nastopili lepši časi za naš kmetski sian, saj so jim na Svojih volilnih shodih obljubljali vsemogoče zemeljske dobrote, ko bodo prišli samostojni v ustavotvorno skupščino. Ako prav so naši časopisi n naši somišljeniki svarili naše ljudstvo naj ne verjame .tem novim Anakri' siom, so vkijub temu lankoverneži šli na njihove limance v nadi, da bo ta nova stranka bila neizprosen boj za pravico slovenskega kmeta. Povsod, kamor si prišel, si našel navdušene agitatorje (seveda mastno plačani!) samostojnega evangelija, na njih shodih pa je vlekla največ pijača in harmonika. Petletna vojska je prinesla toliko gorja nad slovenske dežele, nje posledice so se pokazale vedno bolj in radi tega se je širila splošna nezadovoljnost.
To priliko so porabili očetje Samostojne, ni bilo težko tudi politične
omahljivce nafarbati, češ, naša nova stranka bo odpravila vse nadloge, M tareio kmetski stan. Kakor sem že o-menil, je na samostojnih shodih igrala harmonika poskočne polke in razuma se, da se je okoli nje vse zavrtelo. —. Treznejši ljudje so žo takrat zmajeva* li z glavami dobro vedoč, da za tena plesom ne bo prišlo nič kaj' dobrega.
Ni čuda torej, da so &e te stranka oklenili najprej liberalni gostilničarji* ki so vedeli že v naprej, da jim b® ista pomagala izžemati zapeljano ljudstvo ter polniti njih nenasitne malhe. Pomisliti pa je treba še predvsem, da so^se te stranke hlastno oprijeli vsi prejšnji nemškutarji, ki so po razsula Avstrijo bili podobni podganam na potapljajoči ladji. Skoraj dve leti s» čakali ugodnega trenutka, da bi si ustanovili lastno stranko, ali pa, da jih v celoti prevzame kakšna druga stranka pod svoje okrilje.
Kot rešil o bilko na morju so pozdravili Samostojno, ki jih je rešila ia te zagate, saj ona ni stavila nikomur kakšnih pogojev, samo, da se je stran ka povečala. Glej čudo: vsi naši prej-j Šnji narodni Elijalti, poturice in haj-lovói, so do malega danes vsi pri Samostojni, v kratkem času so postali celo „državotvorni element"! Živo je 60 vsem v spominu, koliko so morali naši narodni boritelji pretrpeti med vojske ravno vsled teh podlih izdaji» — denuncijautov! Ko bi bile naše u-; pravne, oblasti dosledne, morale bi jife i pozvati za vsa ta.dejanja na odgovo», a pustile so jih lepo v miru!
Torej s pomočjo teh temnih ele' mentov si je priborila Samostojna nekaj poslanskih mandatov, ki so se po dolcem cincai ju (zaradi lepšega) zdrsi žiti 7. najkujajimi sovražniki slovanskega kmeta, takozvano demokratsko stranko! Vi vsi, ki ste glasovali za S K S, ste si spletli sami bič, ki bo tepci vas in vaše otroke, je že lanska leto po volitvah prorokoval nek odličen mož zbrani samostojni družbi. Sedaj čutimo vsi na lastni koži, da ie imel prav, kajti doslej tudi nobena stranka ni napravila tako veliko škode našemu slovenskemu ktmetu, kakor revno Samostojna, ki ji s svojim pojavom napravila žalosten razkol malodane v vseh občinah! Prej, ko je. še miuistroval dr, Korošec je vse huj-skaio proti njemu, kot da bi bil on vsega kriv, sedaj pa ko sedi slabo- ' stojni mesar na mimsitrskem stolčka* kdo pa naj bo sedaj tisti, ki se ga. naj prime? Zamanj se trudi Kmetijski list prati zamorca ministra Pucl,a, kes kakor jo vrelo pred letom vse k Samostojni, tako danes zapuščajo to laž-
Mlati na otoku.
ita:£j*$t3g» pr&vedel Paulus,
(Dalje.)
t napeto pozornostjo me je poslušal. Ko sem končal, me je potrepljal i» glavi.
„Priden fant si, Jim!" mi je de -Jal. „In v zagati ste, praviš — ? Le &en Gun!nu zaupajte! Ben Gunn vam pomagal! — Kaj misliš, ali bi se «raščak hotel skazati velikodušnega, slučaj, da mu pomagam — ker je v »agati, kakor si dejal."
Povedal sem mu, da je graščak »ajvelikodušnejši človek na svetu. „Pa veš", je nadaljeval, „ne mis-da bi me kjo morebiti naredil za katarja v svojem gradu ali pa mi podaril kako obleko in take reči —, Ne, na to ne mislim. Kar mislim, je toi ali bi se dalo z njim zmeniti, recimo za. kakih tisoč funtov od denarja, ie že itak pravzaprav moja last!" „Prav gQtovo da! Sploh pa dobi '-sak svo; delež."
„In seboj me vzame na Angleško je vprašal nezaupno. „Kaj misliš —!« Sem vzkliknil. — »Gražčak je poštenjak! In povrh, če iznebimo onih —, te itak potrebu-^noo, da nam pomagaš na ladji."
„Ah l8 je dejal, „torej bi me vzel «eboj na Angleško —!"
Videti je bilo, kako mu je odleglo, „In sedaj, Jim, ti bom povedal, kako je bilo. Toliko in nič več ti ne povem. Na Flintovi ladji sem bil, ko Je zakopaval svoj zaklad, on in šest njegovih mornarjev. Skoraj teden dni so bili na suhem, mi pa smo morali čakati na ladji. .Walrus" ji je bilo ime.
Nekega lepega dne pa nam da .— znamenje z brega in v čolnu se pripelje stari Flint sam in glavo je imel obvezano z modrim robcem. Ravnokar j<? zahajalo solnce in smrtnobled je bil njegov obraz —, Pa tu je bil, on sam — in drugih šest — mrtvih in poko -panih!
Kako je on, eden sam človek, o-pravil z njimi — tega nihče na ladji
rii znal povedati. Boril se je, klal jih je, — zavratno pomoril — vseh šesti Bill Bones je bil prvi mornar — Dolgi John pa steward. — Vprašali so ga, kje je zaklad.
„Ah!" je dejal Flint. „Pojdite na suho, ako hočete, pa ostanite tam! — Ladia pa mora po več denarja —i" Tako je dejal.
Dobro — Pred tremi loti sem bil na neki drugi ladji in prišli smo do tegale otoka.
„Fantje", sem rekel, „tule leži — Flintov zaklad! Pojdimo, pa ga poiš-čimo!0
Kapitan »e bil nevoljen. Tovariši pa so bili vsi na moji strani.
Sli smo na suho.
Dvanajst dni smo iskali, pa vsak ian so bili bolj hudi name. Nekega lenega jutra pa so se vsi odpravili na ladjo.
„Ti pa, Bjn Gunn", so mi dejali, „tule .je puška in lopata in sekira. 0-stani na otoku in poišči si Flintov zaklad!11
Tako so dejali in odpeljali so se.
Glej, Jim, tri leta sem že tukaj in niti koščeka poštene krščanske hrane nisem okusil ves ta čas! In poglej — poglej name! Ali izgledam, kako;- p ; prost mornar — ? Ne, boš rekel. In res je, da lisem, pravim!"
In hudo me je vSčipnil v roko.
„In'voš, Jim, tele besede povej vašemu graščaku!" je nadaljeval. „,Ni priprost človek, reci, ,to so njegove besede. Tr. leta jo bil mož na otoku po dnevi in po noči, v lepem in v fir-iem, včasi je mislil — tako boš rekel _ na molite/, in včasi jo mislil morebiti na svojo staro mater, ali še živi, — boš rekel — večji del svojega časa - prav tako moraš povedati — večji
nel svojega Časa pa je porabil za nekaj drugega--! In vščipni! ga boš
•akole--
In spet me je vščipnil kar najbolj zaupno in krepko ko me je mogel-
„In nato boš nadaljeval in boš rekel takofe: Gunn je dober Človek — boš rekel —, on precej več — precej več, zapomni si! — zaupa poštenjaka ko temle srečolovoem, četudi je bil o» sam eden izmed njihove družbe."
„Hm", sem dejal, „niti besedice b» sem razumel od vsega tvojega bese dičenja, —. Sicer pa, Čemu vse to — kajti kako naj pridem na krov?"
„Ah, seveda, to je težavno vpra* fianje! — Končno, tamle jo moj čoln, sam sem si ga naredil s temile svoj»* mi rokami.. Pod belo skalo ga Imam ta skritega. — Ce pride do najhujšega # lahko poskusiva po noči — Hoj!" s» je ustavil, „kaj jo bilo to?"
ie eno ali dve uri je bilo do sola-čnega zapada — pa v tem trenuP-n u zagrmel lop in po vsem otoku je od* inevalo.
„So že začeli!" sem kriknil „Bila«
jO se! Za r?enoj!"
In stekel sem. kar sem mopel, —• .;,roti pristanišču, ves svoj strah sem pozabil. —
Ht.v vllKri a	i Uxotw
jgáAf« >#í,k. cin »tiija t utd. sü ▼ Mai&ora • na dom ra cek> l«fa> 1 20 K. m ¿«trt leta Kiotkvije 50 K.
Sj¡tu ^lovcoí-ty^ü Ocj»pc<Jarja" * »"tarfoer*. Koroška ce»la it 5. »f dttpaL'ijt (to odpotadi,
s* j? if & je iMprej. T-tfat*« i.'»» im _____

UST UOOSTVU S POUK LH BMW
■K»1 £StSK!«»v •
&&& 10, novembra
v «MfSiüvi a>*¿» pavsauratuk.'
RtWte .Rato!, (tokovnega draft*«* dobtvejo Ust brea po*ebrw aa
rocaio«. — UrcdsliHve : ,<uroAt cesta it i. Soa&p.r.i »t ne fr&iatHk Upiavniš!w «prejeme uaro£nta% ■i.svreW in ,-ekkeiacl}e. C «M
:n crnSom po dogovoru. Ze m» iralne	penwrea popM^ -
N«s.«pri« reklamacije »o poitstoa proste. Telefon it. 3J0. — !—
'čkn. t&tT&llm.

njivo stranko vw oni, da jih vkljub vsem naporom ne prežene iz njih rudne grudo samostojni bič!
Neenako mernost zemljiškega davka.
G. finančni minister je izdal za-fasui zakon o razdelitvi davkov za j» to 1921-22 v Srbiji in Crnigori. Ta /zakon linančnega ministrstva določa, i'a so mora zemljiški davek tudi po srbskih in črnogorskih pokrajinah po-trojiti. Naredba linančnega ministra o ¡ otroštvi zemljiškega davka za brate ¿rbé in Črnogorce je hudo razljutila srbsko radikalno stranko.. Kar celih tivüjjseí radikainih poslancev je vlo-J.ilo na linančnega ministra interpelad t.jo, v kateri močno obsojajo početje finančnega ministra, češ, da je z zakonom o potrojitvi zemljiškega davka zelo hudo obremenil ravno one pokrajine, ki so vsled vojne najbolj in naj-vefi trpele.
Kak uspeh bo rodila ravnokar o-menjena interpelacija radikalnih poslancev, še danes ne vemo, pač pa lahko vidi v njej naš slovenski kmet — kako je razljutila srbi^auske in črnogorske kraje samo potrojitev zemljiškega davka, mod tem, ko ga plačuje naš kmet že davno v početvorjenem iznosu. .Vendar početvorjeni zemljiški davek bi še naš kmet plačeval mirno in radevoljno, ko res ni toliko trpel vsled vojne kot srbski in črnogorski beljak, a kje so drugi davki, naloženi - slovenskemu kmetu, o katerih se Srbinu in Črnogorcu niti ne sanja.
Proti neznosnim novim davkom, ki so razpisani na slovenske pokrajine, so se 2e naši poslanci tolikrat prito -ževali, zahtevali vsaj omiljeuje teh davščin, a vse zaman. Nikakor nismo proti davkom, katere država res rabi, a smo in bomo odločno proti neenaki razuelitvi teh davkov. Ako smo kraljevina, kjer bi naj bila vsa tri plemena,enakopravna, potem se morata enakopravnost raztezati tudi na pla" Sevanje davkov.
Naši poslanci, čast jim, se vedno potegujejo in odločuo zahtevajo ízoni-Čen j o davkov po celi SHS pokrajini a njih neustrašeni klic je le glas vpijočih v puščavi sedanje vlade, v ka-jen pokorno kimajo s srbskimi radi -kali In demokrati naSi samostojni in demokratje s svojimi ministri v rad.
Radikalni poslanci ne pus.ijo, da bi se potrojil zemljiški davek, a pri nas so ga početvorili, a če kažejo na to krivico kršenja plemenske enakopravnosti, pa nab ovajajo samostojui m demokratje v Beogradu, da sme — proti državi«. Nismo bili in ne bono ' proti državi, katero smo gradili brez samostojnih izdajic in hlapcev, pač pa smo m bomo proti krivičnemu davčnemu bremenu, katerega nalaga centralizem pristransko in neenakomerno ra-vno slovenskemu kmetu!
iz poglavja o državnem i . gospodarstvu.
s Kako pameten gospodar je naša sfcdanja vlada, nam razkriva tudi sledeči slučaj, katerega je odločil) ob0j-
iliio tudi vladi prijazno časopisje. Te mirovni pogodbi nam mora Nomčija poleg druge vojne odškodnine dati JI tisoč konj in ravno toliko roga,» živ.« ne. Vse pametne viš4e osebnos/t, ki bo za dobro gospodarstvo z držjun^in imet4em, so bile mnenja, naj bi se cd Nemcev nam dolgovani konji in živi Sta prodala v Nemčiji, ker bi bii prevoz za živali ?,a nas pnedrag, ali pa -bi nam naj dala Nemčija mesto živi ne, ki je imamo sami več kot dovolj, kake stroje ali Sjploh. za poljedd^tvj potrebne industrijske izdelke, tateriti uri nas ni dobUi,
Naša sedanja vlada pa ni bili u\ nobenega od teh dveh edino pameti! predlogov glede nemške živi.) \ am • pak je začela najprej prevažati — a Nemčije v našo državo na račun v,,», ne odškodnine konje. Doslej so pretu» žili od dolžnih 51000 - 12.000 krg,, in je morala država plačati za prevez vsakega konja 1000 dinarjev. Samo prevozuina vsake živali je znaou, ž> to* liko kot prodajna cena.
Ta nespametni prevoz državniii konj pa so sev o tudi izrabili na še večjo državno škodo in svoj dobiček razni živinski prekupci, ki so p^.-dali na licitacijo teh nemških konj sv.ViO agen to. Ti agenti, ki so bili seva poprej mod seboj dogovorjeni, so poniiaii /a konje nalašč najnižje cene, samo da sa ogoljulali državo.
Od prvega transporta 12.0T' nem-Sifih konj država ni imela nič drugega, kot da je plačala visoko prevoz -nmo, imela dovolj praznega dela — zaslužili so pa pri razprodaji te konjske vojne odškodnine čifutski prekupci. To nespametno gospoda.si.o z dragocenim državnim imetjem so zda; i o temeljiti izgubi uvideli (udi gosi e<5> na viadnih prestolih in so se od'( ft.il, da ostalih 39,000 konj ne h~dj več --> prevažali v našo državo, ampak jih bodo rajši prodali v Nemčiji za 5000 dinarjev komad. Ravno tako bo tudi prodana v Nemčiji na licu mesta vsa logata živina, ki nam pripade po mina-. ni pogodbi,
Iz ravnokar navedenega slučaja lahko uvidi vsak davkoplačevalec, kako modro gospodo imamo pri nas Sedaj na najvišjih mestih. Ne smemo pa tudi pozabiti pri tej priliki na dejstvo. da sedi v vladi, ki je tako slepo prevažala in prodajala nemške konje, samostojni minister Pucelj, ki bi moral biti kot mesar strokovnjak glede prevoza in prodaje državne živine. — Nemški konji in slabostojni ministen Pucelj je tudi Čedno poglavje iz boja za „staro pravdo", a ne na Pucljovo, ampak na državno izgubo!
Vpliv samostojnih na izvoz vina.
Izvanredna suša letošnjega leta ,e oblagodarila naše slovensko-štajer-ske vinorodne kraje z obilno in Izvrstno vinsko kapljo. Letošnjega izbor-nega vinskega pridelka je pri nas toliko, da se bomo morali pobrigati za njegov izvoz, ker doma ga ne bomo mogli razpečati in porabiti.
V ta naš letošnji dobri in obilno bogati vinski pridelek je uprla tudi KCdanja beograjska vlada svoje oči.
Finančno ministrstvo je izdalo te dni naredbo, po kateri se morajo ja -*ifi vse za izvoz določene količine vina. KJior hitro bo imelo finančno ministrstvo v rokah vse podatke glede izvoza vina, hočemo samo rešiti izvozno vpr. štiUjG na bolj praktičen način
—	vsaj tako izjavlja linančni minister
—	kot je to bilo dosedaj,
V očigled tej novi naredbi finančnega ministrstva pa se je pojavila — med vinskimi trgovci velika nevolja, ker nimajo zaupanja v dobre namene linančnega ministra demokrata, saj imajo z njim dosedaj že dovoli žalostno slabih izkušenj.
Večji vinski irgovoi so prepričani, da zasleduje naredba finančnega ministra glede napovedi količine vina i,a izvoz cilj: priviti z novim davčnim vijakom vinogradnike in vinske trgo-voe, da se dobi, o novi viri državnih dohodkov radi prevelikih postavk k državnem proračunu za leto 1922.
Ako bo uspela nova naredba fin. ministra po upravičenem domnevanju vinskih trgovcev-dzvozničarjev, potem se bodo cene vinu znatno zvišale, — preprečil pa tudi izvoz vina, edinega leiošujega preobilnega pridelka pri nas, trpela pa bo tudi naša že itak skoro do skrajnosti zrahljana valuta. Nikakor pa ne smemo pozabiti v očigled temu novemu udarcu na naše vinogradnike od strani vlade, da sedi v njej samostojni minister Puselj, ki hi se bil moral v kmetsko zaščito zo-perstaviti tej naredbi, a se ni, in ju za njo soodgovoren.
Res lepo skruijo samostojni /.a — kmeta-vinogradnika I,
Kje so ceniine komisije!
Tajništvo Kmetske zveze dobiva iz vseh krajev Slov. Stajerja dan za dnevom glasne pritožbe, da davčne o-blasti prav nič ne marajo upoštevati upravičenih pritožb, ozir. prizivov pio ti pretirano visoko odmerjeni dohodnini in vojnemu davku. Nujno potrebno je, da se takoj sestanejo ceniine komisije.
Dne- 25. septembra 1921 so se vršile volitve v ceuilno komisije za Slovenijo. Po vseh okrajih so izvoljeni možje, Id bi naj nepristransko in stro kovujaško presojali predpise glede do hodnine in voj. davka. Kolikor nam ie znano, so okrajne davčne oblasti takoj po končanih volitvah v ceniine ko' misijo poslale vse volilne spise delegaciji ministrstva liuano v Ljubljano, a do danes še od vlade ni prav nobenega odgovora v tej zadevi. Davčue oblasti so tudi predložile v Ljubljani seznam oseb, katere se predlagajo v imenovanje kot člaui ceniine komisije. Tudi tega akta pri vladi še da danes niso rešili.
Nasilja glede dohodnine in vojnega davka napram našemu ljudstvu pa &e vršijo naprej! Gospodje pri nekaterih davčnih oblastvih n. pr. v Ljutomeru Celju in Mariboru upoštevajo pri odmeri teh davščin samo informacije najetih Špioeljnov, ki se pri poročanju o douodkih posameznikov sku ša]o iz strankarske ali druge zagrizenosti znašati nad svojimi sosedi ali ne prijatelji. Na ta način se uničuje na stotino, eksisfceno najboljših državlja-
nov ter se potom uradniStv» s 1»«• kim postopanjem ra likalno izpodkppnr' je ugled države.
Da se vehdar enkrat napravi ko» neo tem neznosnim razmeram ton eno stranskemu predpisovanju davkov pt? posameznih uradnikih, je naprosili» tajništvo Kmetske zveze naše poslance, da so v Beogradu zavzamejo za t» da pravilno izvoljene ceniine in. pr>* zivne komisijo takoj upostavijo«
0 socijainem in gospo-darskenvpomenuzadrMž-ništva.
narodni velekapitalizem povzpel der narodni velekapitalizem povspel do , naravnost neverjetnega vpliva. To nam ie predvsem pokazal izbruh svetovne vojne. Spor med Anglijo in Nemčiio je bi^ posledicai večletnega, tekmovanja na gospodarskih poljih. Ker jo Nemčija preplavljala s svojimi prvovrstnimi in ne predragimi proizr vodi ves evropski trg, jo vzbudila Vj angleških velekapitalističnih krogih, prikrito maščevalno jezo. Pritisk angleških vetekapitalislov na tedanja vlado je bil tako neizprosen, da jp& Anglija napovedala Nemčiji vojno. V svetovni vojni pa je mednarodni ve-' lekapitalizem našel za svoje sebične nameno obilico novih možnosti. Na v^eh frontah so se vršile strašne bitke, grabežljiva) kapitalistična pošast pa jj v zaledju izpreminjaia mirovno industrijo v mogočno tovarne za topove, puške, strelivo, vojne potrebščina itd. Približno pet let je trajala nečloveška borba med! zatiranimi na«* rodi današnje Evrope. Narodi so obubožali, velekapitalizem pa je na ruševinah te Evrope izdeloval nove načrte za podjarmljenje človeštva . . „ * Po končani svetovni vojni se Je tudi velekapitalizem dejansko prilagodil novemu stanju. Povsod pa, kjer "so bili njegovi interesi le količkaj v nevarnosti, je mednarodni kapitalizem n,-veljavd svoj mogočni vpliv. Mirovnfct pogodbe, ki na milost in nemilost izročajo premagane narode velikopoteznemu izkoriščanju od stran? veleka-piializma v zmagoslavnih državah» nam pač najlepše spričuje' o silnem pritisku, ki ga je izvrstno organizirani velekapitalizem razvil ob priliki sklepanja teh važnih pogodb.
Sila velekapltala - bfcnko. iV čem pa pravzaprav obstoja sila velekapitalizma? V njegovi duhovite zamišljeni organizaciji, ki je razpredena po vsem svetu. Velekapital ne pozna nobenih ovir, njemu je odprt celi svet. „Denar je sveta vladar", ta moder izrek m pač nikjer tako vtole-šOi) kakor v mogočni organizaciji med« narodnega velekapitala- Kapitalist^ recimo tovarnarji, veleobrtniki in drugi podjetniki nosijo svoj denar v banke. V bankah nakopičeni denar pa tlfc trenoino bankam nič ne koristil in ra>» di tega nalagajo banke ta denar m druga podjetja, kjer se naloženi kapital obilne obrestuje. Banke dandanes trgujejo s tujimi denarnimi vrednota*, mi, posestvi, stavbami, tovarnami itd» in vzdržujejo taka podjetja deloma tudi same. Ker bi posamezne banke
iTrdo ob moji strani pa je udobno ¡t zložno stopal samotar zapuščenega a toka. ar. svoji becaško zakrpani obleki*
„Na levo, na levo!" je opominjal» „Na levo se drži, prijatelj Jim! — Ijale pod drevje! — Tukaj, glej, sem ustrelil svojo prvo divjo kozo, Seve -da, sedaj no pridejo več sem doli. —
*	se so se poskrile po hribih ;z strahu pred Beu Gunnom. — Ah in tule je popokališče" — pokopališče je ubožec najbrž hotel reči —. „Vidiš grobove?. Semkaj sem hodil, takole včasi, kadar sem računal, da bi utegnila biti nedelja. Kapelice seveda nisem imel, pa svečaneje so mi je le zdelo tukaj, — in, veš Beu Gunn je bil siromak —
? boš rokel — ne rožnega venca, ne kor-!,S£eka Svetega pisma ni imel — / iT ako je zgovorno in zložno bose ¿doval. Jaz pa sem hitel naprej, nič ga 1 nisem vprašal in nič mu nisem odgo
*	varjal-
Strelu iz topa je lcmalu sleddo tr ' di prasketanje pušk.
Se neka' časa je minilo v brzem teku — in kake četrt milje pred me«
noj nad drevjem je zaplapolala angleška zastava —. r i	¿XVI,
cTOj kar stoji v poglavjih 16, 11 ln pripoveduje zdravnik.)
Krog poluenih je bilo, ko sla od« ' rinila čolna z izletniki proti otoku«
Kapitan, graščak in jaz smo sedeli v kabini in . so pogovarjali o. po -ložaju.
Da jo bilo le količkaj vetra, vrgli
bi se bili na tistih šest upornikov, ki so ostali z nami na ladji, dvignili bi bili sidro — in odjadrali. Pa velrani bilo niti za en klobuk in k vsemu temu je še prišel Kunter s krova in je nam povedal, da je Jim skočil v čoin iu se odpeljal na otok.
Nismo dvomili o njegovi zvestob;, pa bali smo se za njegovo živijenjo * Kakor so bili ti ljudje danes ru^:olo-čeni, je bilo težko verjeti, da bi gc> zopet kedai videli živega in zdravega,.
Hiteii smo na krov.
Zoprn, zatohel vzduh' je vi*.6l v zif.ku. Ce jo kje na svetu bila doma arz/ii)a — v tem pristanišču ie bilo do
.volj Onih šest zlikovcev je se Ido v. Sf:''0'.lniem delu ladje, na obrežju Ma ležala Solna tedo ob izlivu potočiča, v vsaisein je sedel po en mož. k/lun jzmod njih si je požvižgaval ¿vo| tacr-carsiii „Lillibullero "
Čakati se nam je zdelo premučno, Rkie.rli smo, da greva Hunter jaz s *olnom po poizvedbi na otok.
Na Flintovem zemljevidu Je bila n^dateč od obrežja med drevjem zarisana lesena koča in močen plot iz ko-lovja Hog nje. Nedvomno si je hotel Flint za vso slučaje postaviti na otoku blizu pristanišča močno utrdbo.
tTo kočo sem sklenil, da grem gledat. Utegnila bi dobro služiti našim namenom,
Ko sva se s Hunterom približala obrežju, sta se mornarja v svojih bolni! : /idoO vznemirila. „Lillibullero" je utihnil in videl sem, kako sta se posvetovala, kaj naj storila. Ce bi bila odšla in poklicala Silverja, vse bi se bilo obrnilo drug&ue. Pa imela sta svoja povelja, mislim, in sklenila sta, da ostaneta v čolnih in se nanovo posvetita svojemu „Lillibullero."
Obnežje je delalo majhen ovinek» Krenil som Čoln tako, da je prišel t& pvinek med naju in upernika. Sepre~ den sva priveslala do brega, sta nfc* ma izginila izpred oči.
Skočil sem na suho, pustil Huntfr» ra v Čolnu in odhitel proti koči, & svilnatim robcem pod klobukom, da mi je bilo hladno, in z dvema samo» kresoma za pasom, pripravljenima 2& brambo.
Nisem še storil sto korakov in tata je stala pred menoj.
Narejena je bila takole;
Na nizkem, komaj nekaj metrov vi sokem griču je izviral studenec bistre, hladne vode. Vrh griča so postavili trdno kočo iz neobdelanih hlodov* pa tako, da je bil studenec šo pod ~ streho. V koči je imelo na tesno .prostora kakih 40 ljudi, v stenah so bilfc Strelne luknje na vse strani.
Drevje in grmičje krog koče so po* sekali in ogradili ves prostor z mo&* nim plotom iz debelega kolovja. No* benih vrat ni bilo v. plotu.

(Dalje prihodnji^;
jO novembra 1921,
8L0V1NSKI QOBP OD AH.
BBErrrrr™
3, stran.
^le iako lahko razpolagati z denar-
,eia vlagateljev, so navadno zvezane toa z drugo. To so takozvani bančni toncerni. Kakor n. pr. več ljudi z ialikoto zbere večjo svoto v dobrodelni uaiueii, tako tudi v konoernu zvezane tjgiike veliko lažje in brez bojazni iz-jedejo svoje načrte; Motil bi so pa, ¿dor bi mislil, da je velekapital naro-len. Ne, velekapital ni naroden, mar-
brezdomovinski, kakor kak cigan. Radi tega se govori vedno o mednarodnem velekapitalu. In mednarodni velekapital je na žalost danes nesreča tii vse narode.
Obramba velekapitala - zadružništvo.
Kdino sredstvo, s katerim, lahko jezimo kvarni vpliv velekapitaLzma, jO dobre organizirano zadružništvo. £akor se zamore dobro organ zii ani jj-niatvi zoperstaviti edinoie l&totaka vojski, tako se lahko ubranimo pred gcv&iom velekapitallzma samo z dobro organiziranim zadružništvom. Na-toiic, ki jih vrši zadružništvo, so dvoj-ae: socijalne in gospodarske. Soc.jal-no zato, ker nas zadružništvo šč.li pred pritiskom velekapitala samega, gospodarske pa radi tega, ker se tu-tii zadružništvo bavi s trgovino, pač pa s to razLko, da zadružništvo skrbi «a potrebe svojih zadrugarjev, med
ko se velekapitalizem iz špekula-fivudt razlogov na potrebe ljudstva na satira,
Ako gledamo po svetu, vidimo, da 10 se države, v katerih prevladuje sijajno organizirano zadružništvo, dvignilo do nenavadnega ugleda» Narodi ki so se oprijeli zadružne misli, ne poznajo suženjskih verig modernega reler apitalizma. Danska, Švedska, Norveška in Švica, so n. pr. države, v katerih je zadružništvo izborno organizirano.
Med tamkajšnjimi prebivalci ne aajdele revščine na eni in bujnega razkošja na drugi strani: zadružništvo namreč ne temelji na načelu, da
v življenju ne smemo biti enaki, kakor si to prizadeva velekapitalizem. -Na Danskem in v drugih nordijskih državah je zadružna zavest silno razvita. Kmetsko prebivalstvo je marljivo in jako izobraženo. Kamorkoli človek pogleda., povsod je opažati red, zadovoljstvo in blagostanje.
S pomočjo zadružništva si je imel postavil moderno urejeno mlekarno, ki je last zadrugarjev in iz-
vrstno služI «Jenim namenom. Živinorejci so organizirani v svojih lastnih zadrugah. V državi pa, kjer je zadružništvo tako dobro organizirano in razpredeno kakor n. pi. v omenjenih severnih deželah, je vsak pritisk ve-lekapitailizma rialodune izključen. In v času, ko se v bankah, teh templjih „zlatega teleta", združujejo vse proti-soeijalne sile, je bolj: kot kedaj poprej potrebno, da so tudi naše kmetsko ijudslvo malo bolj pozanima' za zadružna vprašanja.
Res je sicer in priznati moramo, da je zadružništvo še najbolj razvito v naši Sloveniji. V ostalih pokrajinah naše države so v tem oziru še daleč /.a nami.
In tudi v Sloveniji se je zadružno gibanje prvotno razvilo s silnim razmahom, pozneje pa je pričelo »pešati. "Marsikje je zaspala 'kakšna kmetijska zodiuga, ker je zmanjkalo potrebnega zanimanja, vodilnih moči in ker mar tikater- sebičnež name .oma ali nevede ;J LOiej uvideti posrednin in neposrednih koristi, ki jih nudi zadruga svojim članom. V mariborski olcolici so si podjetni posestniki pred vciflio ustanovili mlekarsko zadrugo. Zadruga je zgradila moderno urejeno mlekarno z najnovejšimi stroji in hladilnimi na-pravami. Par let je obrat prav dobro iunkcijoniral. Mleko in surovo maslo te zadruge je v Mariboru radi izbor-ne kakovosti kmalu zaslovelo in našlo obilih odjemalcev. Leta 1914 je izbruh uila svetovna vojna. Mlekarniško o-eobje jo moralo k vojakom, obrat pa je zas;al. Zadruga je prišla v težko-čo irt tako je bila prisiljena, da likvidira. Stroe so razprodali, posTopje pa jo samevalo in razpadalo. Slišali sme, da namerava dotič.ia občina prepustiti poslopje Sokolu, ki si namerava v njem prirediti društvene prostore. Ali bi ne bilo bolje, ako bi se zadruga zo pet oživela? To leto se sicer naši .živinorejci radi suše res nahajajo v veliki stiski, toda pomisliti moramo, da se bodo razmere v tem oziru zboljšale Maribor se širi od une do dne vedno bolj in istotako rastejo tudi potrebe mesta. Ako bi se ta mlekarska zadruga zopet oži/otarila, bi gotovo delova-la z dobičkom. Upajmo, da bodo uvidevni možjo spoznali važnost fce zadru go in da ne ¿,odo poslopja lahkomiselno prepustili tako brezpomembnemu društvu, kakor je Sokol.
Slovenci smo majhen narod. Mali
narodi pa so že od nekdaj ponajveč bili gospodarsko odvisai od vočjih narodov. Mo0očne veleindustrlje nimamo obrt ja pri nas nekoliko boljo razvita kar nam pa najbolj manjka, je dobro organiziramo iti zavesiino kmetstko ljudstvo. Zadružna misel naj bi prevzela Široke plasti kmets^ga ljudstva. Zadruge naj bi se ustanavljale samo tam. kier jim je obstanek in procv.t popolnoma zasiguran. Predvsem pa Di bilo potrebno, da so obi.ove že obleče zadrugo k novemu življenju. Z dobro razpredenim zadružništvom bomo Siovenci najbolje dokazali vsemu svetu, da nočemo gospodarske od\is-iicsti, marveč} svo.joden razvoj vseh gospodarskih sil našega malega na/-roda. ■ i
Za pravico naše stranke.
interpelacija, narodnega poslanca dr. J. H o h n j e c a na predsednika parlamenta.)
Povodom volite^ v ustavotvonio skupščino v volilnem okraju Maribor mesca novembra 1920 se je pri s^ru -linij u zgodila pomota. Posamezni:!* političnim strankam pripada.oči glasKi so se napačno sešteli, Kakor ie poz -ne.,e uradno pojasnil g. predati £ o-krožnega sodišča v Maribor ki je bil podpredsednik glavnega volilnega odbora, se „e ta pomota zgodila tako, ua jO uradniku, izvršu.očemu seštevanje, iz tabele, v katero so se zapisali na poedinih voliščih posameznim pol. strankam oddani glasovi, odpadla ed-na stran, vsled česar ta stran ni bila šteta, dočim ¿e druga stran bila dvakrat Šteta. Slovenski ljudski stranki se je vsled te pomote priznalo 27.144 glasov, dočim ¿e ona v istini dobila 28.i 38 glasov. Samostojni kmetijski stranki se je priznalo 1 / .930 glasov dočim je ona v istini dobila samo le i7.3ti7 glasov. Posledica je bila, da je okra_.no glavarstvo v Mariboru izstavilo poslaniško poverilnico Fr. Kirbi-¿u, kandidatu Samosto.ne kmetijske stranke, ki v resnici ni bil izvol.en . kandidat Slovenske l„udske stranke J, Skoberne, ki je bil faktično izvoren , pa take poverilnice ni dobil ter zato ni bmel v ustavotvorno skupščino.
Takoj v prvi seji verifikaci.skega odbora sem zahteval, da se Kirbišu iz-aana poverilnica razvel0avi, ker ni izvoljen ter se pokliče v skupščino v is-
tini izvoljen Josip Skobcnne. (Jeprav je bila verilikacijskemu odboru predložena tabela g. predsednika okrožnega sodišča v Mariboru, v katero so bili vpisani vsi oddani glasovi in obenem že tu li v Mariboru izvršena korektura uradnega štetja, je vernika-cijSki odbor sklenil, da se morajo pregledati zapisniki vseh volišč. V le-to svrho je bil v verLikaciiskem odboru izbran ožji odbor, ki je pregledal zapisnike. Pri tem pregledu se je ugotovilo, da zapisniki iz treh volišč manjkajo.
Začelo se je nato uradno iskanje teh zapisnikov po Sloveniji. Iskanj« je traialo prilično dolgo. Ko je to iskanje v Sloveniji se končalo z neuspehom, so se ti trije zapisniki naenkrat pojavili v sobi, k0er zboruje vc * ri'ikacijski odbor v Beogradu. Omea-jeni ožji odbor verilikacijskega odbora je pregledal tudi te tri zapisniKa in natanko preračunil vse oddane ¿Ia. sove in spoznal, da število na olnv čilsko l,udsko stranko odpadlih glasov, znaša 26.738 glasov, na Samosnjua kmetijsko stranko odpadlih glasov p» saiuo .i.Mi glasov. . Fr, Kirbiš torej ni izvoren in ni poslanec, izvoljen pa je Josip Skoberne, ki se mora poklicati v skupščino. V tem smisla ¡e za ožji odbor sestavil poročilo poslanec Jeremija Jereiiič, član kluba zeml„o-jadnikov, ter ga poslal predsedniku veriiikaci4skega odbora. To se je zgodilo v začetku mesca julija, Predsednik verilikacijSkega odbora pa tega poročila vkljUb vsemu mojemu prjgc» var„anjU do sedaj še ni stavil na dnevni red.
Tako se neizvoljenemu Fr. KirbjU gu podaLšu.e možnosf, da igra ulogo poslanca, izvoljenemu Jože.u Skouer-ne pa se krati od ljudstva mu podeljeno pravo, cfa izvršuje svoj poslani-ški posel. Vsled tega se v Sloveniji dviga od dne do dne ostrejša kritika in obsodba takega početja, ki se označuje kot deiraudacija od ljudstva -la nih glasov. Da to ni v čast zakonodajni skupščini, ."je samoposebi Tm;ev-no.
Vprašam Vas g. predsednik:
Ali hočete se energično zavzeti za Čast zakonodajne skupščine in ukreni, da se skliče seja verilikacijskega odbora ter se stavi na dnevni red o-meneno poročilo ožjega odbora v rast-vezavi enju mandata Fr. Kirbiša in o vpoklicu Jože.a Skoberne kot narod-nega poslanca?
Katoliški Slovenci, na plan!
Vera Je v nevarnosti l
Ves brezverski svet se je zaklel ".«oper Kristusa in njegovo s/. Cerkev. Kristusovi sovražniki hočejo uničiti «v. Cerkev tudi med Slovenci. Iztrgati hočejo Slovencem sv. katoliško vero, odtrgati jih hočejo od sv. Cerkve. Za duhovnike so napravili „kancel-paragral", da bi dušni pastirji ne mogli svariti svojih vernikov pred volkovi! Zdaj hočejo vreči duhovnika tudi « šole, Mesto duhovnika bi naj v šoli poduèevaî vaše otroke krščanski* , mesnic brezverski učttelj! Iz šole bi oaj izginil sveti križ in verska vzgoja vaših otroki Vaša vera in vera va | *ih otrok je torej v nevarnosti, in vi ste dolžni, da si jo ohranite in jo brar «ite! Zatorej na plan in junaško v boj zoper njene sovražnike I
Brezverski časopisi. % »o največji sovražniki svete katoliške Cerkve. Oni sramotijo Cerkev in nje-uo nauke, smešijo papeža, škofe in duiiovnike, zasmehujejo sv. zakramen te. Ti časopisi zagovarjajo kancelpa-ragral, potegujejo se za brezversko »zgojc otrok, hvalijo in povel čujejo odpadnike od sv. katoliške Oorkve, za povarjajo ločitev zakona, zahtevajo kulturni boji Takih časopisov katoliški Slovenci ne smemo naročiti in ne smemo čitati. Kdor pa jih naroči, gre-
;;i zoper Boga in sv. Cerkev, ker podpira njene sovražnike! Med Slovenci širi versko brezbrižnost ali pa dela za odpad od sv. Cerkve cela vrsta čar sopisov n. pr.: „Slov. Narod", „Jutro", „Pondeljek", „Naprej", ^ugotavlja*, „Kmetijski list", „Ljudski 'glas" „Nova Doba", „Tabor", „Ptujsk' lst1 itd. Katoliški Slovenci! Ne naročujte brezverskih časopisov in ne kupujte jih! Kdor ima tak časopis naročen, naj ga opusti! Kdor tega ne stori, je proti Kristusu, ker podpira Kristusove sovražnike! — A ni še zadosti, da samo opustiš proti verski, l,st, temveč če si res vnet in prepričan katoliški Slovenec, potem boš šel tudi k tvojemu znancu, prijatelju ali sosedu, ki ima naročen slab časopis, in ga boš pedučil ter mu tako dolgo prigovarjal da res opusti slab list in si naroči do-i er Časopis. Katoliški Slovenoi, to bo potem pravo apostolsko delo.
Na delo za dobre časopise I
Skrbeti pa moraš tudi, ua pride v vsako slovensko hišo vsaj en katoliški list. Ako odstraniš iz hiše slab časopis in ga nadomestiš z dobrim, si podal za tisto hišo pravi apostol, izvršil si Bogu dopadljivo delo.
Soirlšljeniki, na plan! BI ža se Novo leto, ko se najbolj naročajo listi. Vaša sveta dolžnost je, da posvet te
' vse svoje moči razširjenju Slovenskega Gospodarja, Straže ali Slovenca. Zato
, 1. Obnovite sami prej ko mogoče naročnino'
2. Teden od 21. do 28, novembra Je posebno o "očen agitaciji za dobre časopise. V tem tednu morajo vsi naši prijatelj na delo, da vsak pridobi še vsaj enega novega naročnika za Slovanskega Gospodarja, Stražo ali Slovenca. Število naših naročnikov, se mora najmanj podvojiti! Vljudno prosimo, v imenu dobre stvari krščanske može m žene, katoliške lante in dekleta, da v dneh od'21. do 28. novembra posvetijo vse svoje moči nabiranju no vih naročnikov za Slov. Gospodarja Stražo in Glasnik najsv. Src, kakor tudi za Slovenca. Vsak novi naročnik Slov. Gospodarja in Straže, ki plača sedaj celoletno naročnino, dobi ta. dva lista do Novega leta zastonj, ker se mu bc vpisala naročnina za celo prihodnje leto. Agitirajte torej za naše liste od hiše do hiše, od osebe do oseba in prigovarjajte tako dolgo, dokler ne dobil« novega naroč ,ika za list. Ako podvojimo število naročnikov, po-tetn bo mogel Slovenski Gospodar vkljub veliki draginji prihodnje le'.o redno izhajati na 8 straneh. Cim več naročnikov bo, tem cenejši bo list in tem popolnejši!
3. Kupujte na postajah in v tralv-kali samo dobre časopise! Ako kje ni našega l.sta na prodaj, ga takoj zahtevajte, da si ga oskrbijo!
i. V gosi lnah in kavarnah zahtevajte brezobzirno našb časopise. Ako gostilničar nima prostora za naš list, po.ein tam tudi ni prostora za vas. Gostiln, kjer ni naših listov, se skrbno ogibljimo!
5. Kupujte le pri takih trgovcik, ki imajo priporočila v naših listih in sklicujte se na te! S tem dobivate za naše liste inserate in j Ji tako močno podpirate.
Na delo torej, somišljeniki, za razširjenje naših listov! Agitacija je si-osr mučna, ter zahteva veliko požrtvovalnosti in truda. Pa nikar sel ne vstrašimo! Korajža velja! Gre za na-* šo katoliško stvar, gre za našo vero, gre za naše blago ljudstvo, da ostane v dobrem stanovitno, zato vas bo pri tem apostolskem delu podpiral tudi božji blagoslov! Od danies naprej pa do Novoga leta se naj razlega v naših, vrstah povsod navdušens klio:
Z Bogom in Marijo pogumno r boj znper brezversko časopisje! Ko-rajžno na delo za naše liste, dokler no bodo razširjeni v vsaki verni slovenski hiši!
Politični ogled.
Kraljevina SHS^ Kralj A-ioksander jo prisegel slovesno na u-^tnvo minulo nedeljo. Sedaj poročajo, bo baje podala po kraljevi prisegi 1 «šičeva vlada ostavko. Naš parla-aeut je zopet zboroval par dni« Na
parlamentarnih sejah so se nekaj pre rekali glede zakonskega predloga o razdeli I vi, države v oblasti, a je vlada parlament zopet odgodila na nedoločen čas. Radi Madžarske je vladala zadnje čase med najvišjimi krogi velika razburjenost, a danes je celi spor skoro čisto poravnan, ker so se Madžari odrekli Karlu po volji autan-
tini in zmanjšali Število vojaštvv. Naša vlada ¿e odpustila Madžarom celo komedije s Karlom in bo celo v najkrajšem času zopet začela železniški prome' z Madžari. Stroške za našo moi^lizacijo bomo trpeli sami. Za Al' bance, proti katerim se je borila naša vojska, so se zavzeli Anglsži in naša vlada je opustila oboroženi pogon za
Arna\ti. Tudi naš finančni minister so vrača iz Londona, kjer se mu Je vendarle posrečilo dobiti posojilo, k znaša Štiri mihjonc funtov angleških šterlingov. Dva mllSIJoiia teh funtov doMmo takoj, dva pa čez dva mesca. Obresti z; to posojilo bomo plačevali 8% in z odplačevanjem posojila še 1» začnemo po petih letih* Za to naše pc^
gojilo bo jamči1 * angleškim bankam naša jadranska železnica, ki. pa šo ni zgrajena in za katero bomo morali nabaviti gradbeni; matorijal od angleških bank, ki so nam dale posojilo.
M a d ž a r s-k i parlament jo sklonil soglasno poseben zakon, po kaK^-rem je Kari za vedno odstavljen kot madžarski kraij in vsa rodbina Habs-huržanov.
U k r a j i n c i so se uprli ruskim boljševikom. VstaŠi s0 zasedli večvaž nih mest v Ukrajiid in streljajo bolj-&evižk6 prvake.___
B^SI žhodi.
Dr. Anton Korošec bo govoril prihodnjo souoto, 12« novembra zvečer ob uri v dvorani Jugosiov. strokovne zveze v Mariboru, bplavarska ulica 4. Somišljeniki Slovenske ljudske stranke pridite v obilnem številu, da slišite našega preizkušenega voditelja.
Shodi SLS. (Kmetske zveze). V. nedelo, dne 13. t. m., se vnši v bta^ j em trgu po rani maši shod Slovenske 1'udske stranke, istega dne popol-iine po večernicah pa se bo vršil shod tudi v Guštanju.. Na obeh shodih bo poročal narodni poslanec Pušea^ak« Pridite!,
Z&or zaupnikov za šoštanjski o-kraj se vrši v četrtek, dud 1>. t. m., ob 10. uri pred^oldne v cerkve ui niši v SošiaUjU. Uovor.ta poslanec Pušen-ak in ta«nik Marko Krasne. Udeležite še tega važnega zborovanja v. ohiinem .fetevilul
Odločne zahteve naših voliicev. Na shodu pri Mariji Snežni so se z odobravanjem sprejeli U-ie sklepi: i. foborovalci Slov» Kmetske zveze, zbra-ju na sliodu pri Mariji Snežni dne 23, oktoura t. 1., izjavljamo, da vidimo ozdravljenje sedanjih neznosnih , političnih in gospodarskih razmer samo v novih volitvah, ki se naj nemudoma razpiše^. 2. Protestiramo proti nezakonitemu izvajanju naredbe o trošarini na vino in zahtevamo, da se ta naredba takoj ukine, oziroma spremeni, da se v duhu ravnopravnosti in v. ibmislu člena liti ustave, ki predvidela izenačenje davkov za celo državo, izenači trošarina na vino v vsej državi, da so uvede amnestija za vse prestopke predpisov o prijavi vina, ki eo jih zagrešili vinogradniki od sep-iembra, oziroma novembra 1920. Zahtevamo, da naši poslancu opozorijo vla-ao na neizogione nevarne posledice, f»ko se temu takoj ne ugodi. 3. Vlada naj nemudoma uvede pomožno akoiao m po suši prizadete pasivne kra> z x.abavo krmil in z olajšanjem izvoza živine, ki se ne moro doma prirediti. i. Izražamo zaupanje Jugoslovanskemu klubu, zlasti njegovemu načelniku at Korošcu in ga prosimo, naj ne od-noha v bo,u za samoupravo Slovenije in v boju za enakopravnost vseh plemen ia stanov, v naši državi,
immm naročnikom!
Novo leto se približuje,' treba bo zopet obnoviti naročnino. Draginja za tiskarske potrebščine je velikanska — stavci zahtevajo vedno višje plače — papir, barva in druge roči so vedno diažje. Zato smo morali „Slovenskemu Gospcdar.u" nekoliko zvišati naročnino, ker bi radi, ako draginja v prihodnjem letu ne bo preveč naraščala, list izdali vsaj 40krat v letu na o s t. i h straneh. Na štirih stna noii, kakor jo list dosedaj izhaj"al so no da veliko povedati, ker je premalo prostora. Ako bodo naši prijatelji napeli vsle sile ter tako pridno a g i t i r a 1 i za ii o v 6 naročnike, da se število naročnikov'podvoji, potem skoraj, za gotovo lahko obljubimo, da bode list izhajal vedno na 8 stran eh.
V leLu 1922 bo stal „Slovenski Gola, odar v Jugoslaviji celoletno 12 di-i, 'j^ev ali 48 kron. po letno 7 din. aii 28 Ii, četrtletno 4 din. ali 16 K. ¡Izven Jugoslavijo bo stal celoletno 25 din. ali 10i> K.
Tako bo naš list n a j o b š i r -n e j š i tednik in poleg tega tudi — najcenejši tednik.
Današnji številki smo priložili tudi položnice. Prosimo, da jih natančno izpolnite. Kdor še list dobiva, naj naj ?še na položnico: star naroč-n i k; kdor ga ¿ia zdaj Se no dobiva,
naj napiše: nov naročnik. Potem pri pošiljali ;u ne bo pomot.
Prosimo cenjene naročnike, da nam naročnino, Če le mogoče, takoj pošl.ejo, da ob Novem letu ne bomo imeli naenkrat preveč vknjiževanja.
Upravništvo.
Tedenske norice.
Lep uspeh Jugoslovanskega kluba. Ma uvodnem mestu poročamo, ka-ko se je zavzel Jugos.ov. klub kot prvi in edini za demobilizaci„o. Ministrski svet je že sklenil, da se naj takoj vrnejo vsi vo„aki, ki se še niso javili, ravno tako ostane doma tudi tren in razna vozila. Vsi rezervisti pa, ki so se odzvali vojaškemu vpoklicu, bodo takoj odpuščeni od vojakov in ostanejo pod orož„em samo aktivni vojaki.
Važni trenutki! V tednu od 21. do 28. novembra se razvije po vs^j Sloveniji agitacija za naše liste. Ta te -den mora vse na noge! Opo/rv--,dm^ naše prijatelje, da agitacijo taivoj organizirajo, k4er že tega niso štor'1!!. Do 21. novembra morajo biti vse >ri-pravo gotove 1 Potrebne tiskov ao in položnice dobijo naši zaupniki pravočasno. Vrlim agitatorjem in agdaic.i-tam se že vnaprej zahva^ujemo, plačnik za njihovo požnt ovalnosi va bo bož.e Srce Jezusovo, ker del^o za lazširjenje njegovega kraljestva ra zemlji 1
Vse posojilnice in druge denarne zavode prosimo, da porabi.o vsaj en del čisiega dobička v to, da naiočijo revne.šim l.udem svojega okoliš „Slovenskega Gospodarja." S tem de-lajO za ljudsko izobrazbo, kar. jo Čudi jj.h namen.
Somišljeniki! Od gostilničarjev, kamor zahajate, zalitevajte, da si naročijo Slov. Gospodarja, Stražo ali Slovenca. Le poglejte, kako so po kruman Šopirijo nasprotni listi, ki so po svojih strankali krivi, da zadene nas Slovence nesreča za nesrečo.
Prevzv. g. knezoškoi dr. Mihael Napotnik je zelo nevarno obolel ter se vsem vernikom to^lo priporoča v molitev. Ker je visoki bolnik izreden dobrotnik „Katoliškega tiskovnega doma" v Mariboru, kateremu je naklo -nil pred kratkim izdaten znesek 5000 K, je „Katoliški tiskovni dom" cfal o-praviti danes v frančiškanski cerkvi v Mariboru sv. mašo v čast presv« Srcu Jezusovemu, Materi Milosti, sv. Jožeiu in s\\ Antonu Padovanskemu ter sv. Cirilu za zboljšanje zdravja blagega dobroenika. V isti namen se vsak prvi petek v mescu v irančiš -kanski cerkvi opravi sv. daritev za vse žive in mrtve dobrotnike „Katoliškega tiskovnega doma,"
Pohvalo vredno. V Slivnici pri Mariboru so naši možje, fantje in dekleta sestavili agitačni odbor za zbiranja novih naročnikov, zar naše liste iu za tiskovni sklad. Dne 9. novembra nam jo vrlodelujoči član tega odbora Anton Gojčič iz Orehove vasi poslal prvo polo z nabranimi novimi naročniki in večji znese za naš Tiskovni dom. Hvala zavednim nušincem v sliv niški župniji 1 Posnemajte Slivničane po vseh župnijah in vaseh!.
Naši poslanci so se vrnili iz Beograda, ker so seje narodne skupščiue preloženo. Po krajih, kjer želijo sho' da, uaj to takoj sporočijo krajevne organizacijo naravnost svojemu poslancu.
Glavni zaupniki Samostojne kmetijsko stranke za celjsko okrožje so: Ivo Sancin, rekvizitor in stotnik za Časa stare Avstrije; Ivan Bele, ravnate!, v St. Jurju; Fr. Gorioan, potovalni učitelj; Martin Zidarn, krč-mar v Smaitnu ob Dreti, Ludovik Plavšak, milijonar v St. Jurju ob Taboru; Alojz Smid, veletržec v Jur-kloštru; Ivan Habjan, mesar in hotelir v Šmarju; Ivo Zurman, trgovec g sladkorjem v Rogaški Slatini; Blaž Urlep, mešetar v St. Jurju; Fr. Piki in Edvard Kukovec, prvi Veletržec, drugi pivovarnar v Žalcu; Rudoli Se niča, nadučitelj v St. Petru; Martin Ročnik, gostilničar v Zavodnji; Blaž Kamenšek, hotelir na Dobrni; Anton Fazarinc, gostilničar v Ostrožnem pri Colju; Zdravko Deleja, občinski tajnik v Rečici ob Savinji; Ivan Ko-linar, nadučitelj v Smihelu; Janko Vizjak, živinozdravnik v Brežicah; Alojz Stobernj-xk, tajnik SKS v Konjicah; Ivan Koštomaj, hotelir na Tc-harjih;. Antou Peršuh, živinozdravnik
v Slovenjgi adeu ter Jože Drofenigg,
žganjar v St. Jurju ob juž* žeL kaj ne, sami „kmetje"!
Preti ženski volilni pravici je
zopet nastopil v Beogradu v zakonodajnem cdboru samostojni poslanec g. Dro.enik Povedal je, da bi bila ženska volilna pravica olje na ogenj. — ¿ene in dekleta, iz te izjave Samostojne kmetijske stranke lahko uvidite, kaki prijatel.i ženskih političnih pravio 60 samostojneži.
Ljuiisua sodba nad samostojnimi poslanci. Poslanca SlabositUjne kmet. suaiike Kirbiša preganja nemila usoda. Ko so zadnjo dni preteklega tedna morali naši kmetjo oddati nujno potrobne konje in vozove, so kmetje z Dravskega polja obiskali go&podina Kirbiša in so mu takole rekli: Lansko leto pred voatvami si-nam kot kandidat Samostojno strauke oLljuboval, da boš odpravi vojaštvo in preprečil vse rekvizicije. Tvoja stranka jo V beograjski viadi. Ti si s svojimi tovariši kriv, da moramo oddati zadnje konje in vozove vojaštvu. Halo, sedaj pa pokaži če so tvflio obljube resnične in če res kaj večajo tvoje besede. In ko-rajžni Kirbiš so je skril pred/ opravičene razkačenimi krneu. In vi kmetje, ki sto morali oddati konje in vozove, zahvalite se slaLostojuiin poslancem in Celi stran ki.
Mermolja, je imel predzadnjo nedeljo shod v Sevnici ob Dravi pri nekem Mesariču. Imel je okoli sebe ducat poslušalcev. Dolgo so čakali z za^ četkom zborovanja, kc pa le ni bilo več ljudi, je Mermoljal začel hvaliti svoje slabosiojno robo. Navdušenja ni bile prav nobenega. Mermolja je pozabil povedati, kje in na kak: način je tekom enega leta kar je poslanec, pri šel do pol milijona kron. Mi ubogi hribovci smo vedno bolj revni. Davki ki so nam jih samos.ojneži priborili v Beogradu nas še bodo ¿pravdi ob grunte in sedaj še ti vojaški, vpoklici m oddaja konj. V takih rečeh no zine Mermolja ust, samo zabavljaj pride in zgago delat. Sedaj so se nam oči že odprlo.
Kje so so daj slabost^ni Slroko-nstneži? Iz Pesnice pri Mariboru smo aobili od bivšega pristaša Samostojne kmetijske stranke ia-le dopis: K> te lansko leto minister Vesnič namerava; dat' 2U0.UU0 ju«os,ovansk.h vojakov r rancuzom, da jih uporabijo v boja proti ruskim boijševikom, smo socioli v gostilni Hojnig usedaj Kerencič) na Ranči nekateri posestniki iz okolice« Pogovarjali smo se, da bi morala naga država iti za Francoze, Ita^jane in Angleže v boj proti ruskim boljševi -kom. Vsi smo bili mnenja, da ni dobro, če bi se Jugoslovani vmešavali v novo vojsko. To bi stalo mnogo krvi, odvzoit bi nam kmetom ne samo naša sinove, ampak tudi konje, vozove, v» prego, seno itd. Mermolja, ki :e pri sedel k naši mizi, se je potrk U na tvoja prsa in rekel: „Dokler oo Su* raostojna kmeti.ska stranka im-jia kako besedo, tako dolgo vam ne bo treba oddajati vaših vozov, konj in opreme. Mi bomo zabranili vsako tako re-kvizicijo." Teh Mermoljevih besed se spominjam sedaj, ko sem moral oddati zadnjega konja, 1 voz in opremo. Kje e neki sedaj Mermolja in njegovi samostojni tovariši, ki so nas kmete tako vodili za nos? Ni jih, da bi nas branili. Se ust niso odprli za nas. V vladi v Beogradu sodijo. Pri koritu so, iz katerega zobajo oves v podobi stotisočakov. Mi kmetje pa trpimo . ,
Koliko liberalni advokat je razumejo glede živinoreje. Pretekli teden jo bila nek\jo na Slovenskem Štajerskem v nekem mestu seja občinskega sveta. Liberalni advokat je vstal iu jo začel razlagati, kako cena živini pada in da se bo troba oskrbeti z mesom za bodočo pomlad. Rekel je, med svojim govorom, da goveja koža tehta ce le 15 kg. Vsak otrok pa ve, da koža srednjo velike govedi tehta najmanj 30—45 kg. In ti liberalni advokatje bi radi učili kmetsko ljudstvo gospodarstva in politike?
■i Župnik M. Wiirzcr. V Rušah je umrl v visoki starosti 89 let tamoš-nji župnik, zlatomašnik in duh, svetovalec Matija Wurzer. Rajni je bil vzgleden duhovnjik, priljubljen dušni pastir in vrl narodnjak. Pokopan jo bil v soboto dne 5. novembra. Svetila mu večna luč!
Denarja bo Se malo,. Prihodnja spomlad in polu Le bo. za kmeta zelo
huda Primanjkovalo bo vsega, p&s^b-no pa denarja. Zategadelj si nakupnj te sedaj samo to, kar res neobhodnor potrebujete. Posebno huiio pa je to* da vrednost našega denarja vsled skrajno slabega gospodarstva sedanj» liberalno-samostojne vlade nepre&taaa pada.
Pozor pred raztrganimi baakov* cil Blagajne zavračajo bankovce, jim manjka košček. Stranke so radi-! ¿ega imele žo občutne izgube iu velike» neprilike. Zato preglejte bankovce — predno jih sprejmete, — so-li celi &Hi ael
Zahtevajte volitev novih krajniS šolskih svetov. Slišimo, da okrajni šol« ski sveti v krajih, kjer so stari kraj-i ni šolski sveti v liberalnih in samostojnih rokah, nočejo razpisati aoviB volitev. Svetu„emo, da se naj naše o&» čine v takih slučajih pritožijo na višii Šolski svet v Ljubl.ani, Ob enem pa obvestite tudi tajništvo SLS v Mark boru ali Ce^u.
Meščani tožijo, da nimajo na trga jajc, ne dovolj ki ompirja, ne mlaka in enakih potrebnih živil. Kdo so bo te» mu čudil, ko pa v Mariboru, Ptuju ia. Celju sme vsak poulični postopač km» ta ovaditi, če mu cena ni ljuba, Doks-ler boste po mestih delali take neuno-nosti, kakor je določevanje najvišfiih cen za jajca, mleko krompir itd. katerega tlaga itak celo na deželi pri-» manjkuje, tako dolgo boste mestni ljtt-djo vedno jadikovaii o praznoti n& trgu za živila. Mestjani' ste si sami knvi, če bo pomanjkanje živil še ve6-. je. Ce ste koLčkaj pametni, upoštevaj to ta glas in ne uganjajte takih n&» umnosti, kot so „najvišje cene."
Pogranične trupo in liberalci ali kaj je danes vse „državna potreba"« Glasilo največjega slovenskega Iiba* raloa in zaveznika samostoj..ežev — „Pondcljek" je v, predzadnji številki obsod,lo vse tiste, ki niso zadovoljni s pograničnimi trupami — Wranglov-ci — na meji. List pravi, da je „dr» žavna potreba", da se je te čete po* stavilo na mejo. Vidiš slovensko ljuck sivo, kako se stranke, ki so na vladi v Beogradu, norca brijejo iz tebe. Ca .\Vranglovec s puškinim kopitom udari slovenskega posestnika Tišlerja, ki peljo po drva v svoj gozd, je to — „državna potreba". Ce \Vranglovoi kradejo grozdje po vinogradih» je tO državna potreba. Ako nasilni Wran-glovee z ostrim strelom strelja med! mirne goste na kmetski gostiji, je to državna potreba. Ce ti tujci ne razumejo slovenskega jezika, ne poznajo ne navad ljudstva, j'e to tudi državna potreba, Menda bo celo državna potreba, da se bo moralo slovensko ljudstvo učiti radi VVranglovcev tatarskega jezika. Seveda je nazadnje tudi državna potreba, da se slovenske sinove pred zimo odpusti in na njih ma sto nastavi tujce-Wranglovc'e. Kaj danes ni vse državna potreba.
To so računarji! Kdo neki? Mau financarji? Bog varuj! Gg. davčni o-radniki v Ljutomeru. Gospod Perne» slovi sicer kot dober računar, a nezmotljiv vendar ni, posebno, če se gre za žep davkoplačevalcev^ Kot dodatek k kričečemu slučaju g. Pergerja pri Sv. Juriju lahko poročamo še o čudni zmoti davčne oblasti. Cujfe in strmite« G. Perpter je po izkazu davkarije pridelal prvo leto en polovnjak v svojem vinogradu in gle.te, ravno leto je, tar ko stoji črno na belem pri davčnem uradu pisano, prodal celih devet po* lovnjakov lastnega pridelka. Drugo leto spet tako, je pri davkariji zabeleženo, je g. Perger pridelal nekaj mani ko polovnjak, zato je pa tudi samo Šest polovnjakov doma prirastlega vina prodal. Kje neki se je vino namnožilo v tako obilni meri? Po naših izkušnjah so vino vsuši tekom časa, gg. na davkariji ali gg, zaupniki pa so drugačnena mrfjnja. Hvaležni bi bili, čo bi nam hoteli razodeti ta skrivi nostni recept razmnoževanja vina* Cudodelci iz Kane galilejske! Mera je polna. Celo v Ljubljani so se začeli zanimati za zadevo. Upamo, da bodo nepristranski sodniki in da bodo poklicali odgovorne faktorje, ki se tako norčujejo iz ljudstva in pravice, nai strogi odgovor.
Članarina za Kmetsko zvezo zna* ša 4 krone, no 2 kroni, kakor je po* motoma ostalo na starih nabiralnih no» lah, U smo jih razposlali. — Tajnišfe« \o Slov» 1 udska stranke,	t
Vzori- i Kiaotska zveza! Pred kratko časa srno razposlali vsem krajevnim Kmetskiin zvezam nabiralne po to zu leto 1922 z navodilom. Tako] L «ovembra je imel oduor Kme.ske zve-ao pri Sv, Frančišku v Savinjski do-iini s^o in razdelil (nabiralne pole tned nabiralco po vaseh: Jozela Krtino za Radmir.e, Matija Jatnnik in £lozalida Ugovšek za Siemenski vrh , ¿Tesovnik Jožo in Angela Tesovnik za £iivin„ski vrh, Janez Zajo in Marija Jtiimio zu Juvanjo, Franoe Grudnik in France Fašun za Okonino, Jan. Fu-žir in Marica Jamnik za Meliše, Iv. Casl in Ma.ko Neža za Homce in Pod-hom. Nabiratel»em je odbor naročil, /saj poberejo članarino do konca novembra, cfa se more potem dne 11. decembra vršiti občni zbor in volitev odbora. Kmelske zveze 1 Vzemito si žup-iii.,0 Sv. Frančišek v. Savinjski dolini «a vzgled ii
Naprej, zastava Orla! — Ze na predvečer in v nedeljo, dne 6. t. m., Zjutraj je oznanjalo grmenje topičev , aiu se na Berkovskili Prelogih vrši redka svečanost. Bo.azljivei so vedeli ¡povedati, da so že Madžari v Lendavi. lJa so lantjO le slavili blagoslav -Žjanje prenovljenega Vršičevega križa. Ea orlovsko organizacijo vneti dobrotniki so zložili pri tej priliki za pra ■ por 152 K, za kar jim izreka odsek fckrono zahvalo. Bog plati in jih živil
živinorejci, ki sto moraii oauau .■vojaštvu svoje konje, vprego m vozove, dobro shranita tiste hsike, ki sta jih pri oddaji dobili kot potrdilo. Kdor bo listek izgubil, bo imel pozneje težave, čo bo hotel dobiti oddano blago nazaj, ali pa, ko bo zahteval denar.io povračilo- Torej dobro shranita potrdila,
lireje kobile, za katere ima lastnik spuščalni list, ni treba oddajati vojaštvu. Lastnik mora sicer kobile prignali pred prevzemno komisijo, a če so izkaže s spuščdnira listom in potrdilom od župana, da je kobila res breja, se kobila oprosti oddaje.
Na&e državne železnice nimajo premoga. Posledioa pomanjkanja premoga na državnik železnicah je izpraznitev Baranje. Železnice v Srbiji so navezane na premog, katerega dobivajo iz Bolgarske. Premog pa, ki fe iiaraenjen in določen samo za drž. železnice, je prodajala železniška direkcija srbski sladkorni tovarni po SIK) dinarjev vagon, a za železniške potrebe je pa kupovala ta direkcija bosanski premog od 1800—2000 dinarjev en vagon. Treba pa tudi pomniti, la jo bolgarski premog iz Pernika fffinogo boljši od bosanskega., Sladkorje i tovarni ni dobila samo izvrsten premog, ampak ona je šo prolitirala pri dobavi najmanj 500.000 dinarjev; f dezniška direkcija pa ni dobila samo iiabojši premog, ampak je še doplačala 2,000.000 dinarjev» No sedaj vemo, «akaj nam je potrebno več stomilijon-sko posojilo v inozemstvu, ker menda misli linončni minister Kumanudi namočiti angleški premog» ki je gotovo flražji od bosanskega.
Zlcč?n ali s momor. V torek zjutraj so našli ljudje med prelazom na koroški železniški progi v magdalens kom predmestju v Mariboru grozno razmesarjeno truplo. Po daljšem poizvedovanju se je dognalo, da je ne-»••ečnik istoveten z nekim Nikoličem n Maribora. Ni še dognano, ali jo IKikoi.fi izvršil samomor, ali pa da s'a je zgodil zločin in je morilec spravil t"uplo na železniški tir z namenom, la prikrije zločin. Zagonetni slučaj j•eisfcfoje sedaj policija. Na železniški progi med Zalogom in Ljubljano so pa našli grozno razmesarjeno truplo Sli let starega Franca Miklavec iz Ljubljane, Ni dognai.o, ali je Mikla-vec skočil iz vlaka na železniški tir, Sh izvrši samomor, ali ga je pa kedo sunil iz železniškega voza na tir, Mi-Llavca je vlak vlekel 150 metrov s se-i&oj. Zadevo preiskujejo oblasti,
Nailsvotnlk Avguštin Za>c umor* len. Dne 7. novembra t. 1. je bil izvršen v Ljubljani strašen umor. Biv-Si goslilničar Jalen jo zadal 7, dolgim k^hii.j; !dm nočeta b smrtno.ievarnih run, med temi eno naravnost v srce računskemu nadsvetniku Avguštinu Zajcu v Ljubljani. Umor so je izvršil y tronutku, ko je nadsvetnik prestopil prag svojo hiše. Umorjeni je bil versko in narodno zaveden mož, ki svojega vcrslcega in narodnega prepričanja ni nikdar zu,t4Ui Bil ¡a tudi na
; glasu kot pravičen, marljiv in vesten ' uradnik. Kaj je moreča dovedlo do takega groznoga čiua, še ni popolnoma pojasnjeno. .Umorjenemu svetila večna luč.
Avstrijske krone Je zavrgel. Nekemu polici.skemu stražniku je vzel železničar-soigralec 1840 jugoslov. K, 1 14 mark in 1050 avstrijskih K. Dočim je naše krone in nemžke marke spravil, je avstrijsko krone z denarnico vred zavrgel.
Truijikaiiti, pozor! Trafikanti iz Maribora ju okohce so vabljeni, da se v svrho razgovora o važnih zadevah sigurno udeleže sestanka, ki se bo vr-¿ii v nedeljo, dne 1.}. t- m., ob 14. uri v gostilni „pri črnem orlu"» Orajski trg, Maribor.
Koledarček Kmetske zveze za leto z zanimivo v s uino bo kmalu 'j izšel Prosimo somišljenike in krajevne odbore naše stranke, da zoere.o še ta dni naročnike za kmetski koledar -ček. Cena sa še določi. Zbrane naslove naročnikov pošljite čimprej na Taj- j niitvo Kmetske zveze y Mariboru» Ko-joška cesta 5.
fcczgied po svatu.
liuziuvuju Karla pošdjajo v pregnanstvo. uazkratj Kari, ki je iz bvite poletel v zrakoplovu na Madžarsko, bo moral za kazen preživeti vsa svo.e živlaen4e na otoku Madeira. Angleška vo.ua iad,a „uardiii" ga že vo-¿1 proti morski ožini uibraltar. Karla je zadela ista usoda, kakor ponosnega Napoleona, ki 4e moral Jbraiicijo zapustiti. Napoleon je umrl — osarn-ijeu in zastražen — na oiOku St. Helena, za Karla Habsburškega pa so velesile pripravile otok Aladeiro. Ta otok je oddajen pOU km od airiške o- , bale in je zelo hribovit. Odkrili so ga Tortugalci v letu 1419. Podnebje je na Madeiri jako ugodno, ker ublažuje u-pliv morja razliko temperature neprestano noč in dan. Glavno mesteca na tem otoku se naziva Funchal, Na Madeiri ima.o najmile.šo zimo v vsej Evropi- Zato obisku4e.o ta otok razni bolniki, osobito pa na pljučah oboleli. Deževja je maio. Ko so otok odkrili, ¡e bil pokrit z neprodirnimi gozdovi, katerih pa danes ni več, ker so jih uničili razni požari. Obljudena je samo južna stran Madeire. Prebivalci so j.onajveč Fortugizi, nekoliko pa je tudi Maurov, zamorcev in Italijanov. i rebivaleov šteje Madeira 151.000, k ir. i.nači, da prebiva na vsakem kvadr. kilometru 1 <0—180 ljudi (.otok obsega £15 kvadratnih kilometrov;. Zemlja jo neplodna; napajajo jo s pomočjo jarkov. Največ se bavi^o z vinarstvom, kaji vinska trta uspeva na tamkajš-njih bregovih izborno. Politično pripada Madeira Portugalski. Trgovina je v angleških rokah, Tudi Kari pride pod posebno nadzorstvo Anglije. Vesti iz Madeire oddajajo po morskem ka-beiu, ki vodi z otoka na dnu morja v Lisabon. Na tem otoku bo torej živel zrakoplovec Kari Habsburg, kateri se ¡t vedno raje bavil z vinom, nogo z državnimi posli. la vina mu tam ne bo primanjkovalo » „
Za 100.000 ljudi strupa je zmanjkalo pred par dnevi v neki budimpe-šlanski lekarni. Čudno je, da vlomi loi niso vdrli v blagajno. Z ukradenim strupom se zamone zastrupiti 100.000 ljudi. Radi to iatvino vlada s. Budimpešti veliko razburjenje.
Biiljonski primanjkljaj v ruskem državnem proračunu. Angleški časnik „Times" doznava, da znaša primanjkljaj v sovjetskem proračunu za to lato 0147 milijard in 098 milijonov rub-IjOv. Pokrajina Kazan je za svoje potrebe zahtevala 02 mili„ard ruul.ev.
Meteor zapal.l hišo. V majhni var si Lespinasse bhzu Periguexa v Fran ciji je na čuden načir zgorela n^ca hiša. Skozi streho hišo je padel iz neba meteor (žareč kamen, odlomek kake zvezde} in tako je nastal požar. To je jako redek slučaj, kakor ga že po dolgih letih ni zabeležila kronika.
Staj vsa lahko opraviš v tajništvu KZ?
iVsak somišljenik ali somistjamca r»aše krščanske slovensko stranke dobi v tajništvih v Mariboru ali Celju brezplačna poiasnila ali navodila v leh-lo zadevah:
1. V zadevah, ki se tičejo vojaS -iine, napravimo ¿rošujo za oprostitev,
okrajšani rok službovanja ali dopust, potem glede oddaje konj, vozov itd.
2.	V davčnih zadevah: prizive in pritožbe, napovedi itd.
3.	V pravnih ali spornih zadevah daje po pravnih strokovnjakih potrebna pojasnila.
4.	V zadevi zavarovanja proti požaru oskrbi vsa potrebno pri najboljši slovenski zavarovalnici, t. j. pri Vzajemni. Co ste zavarovani pri kaki tuji uružbi. Vam pripomoremoj da lahko odstopite ali zvišate pri domaČi zava-lovaluici,
5.	Tajništva posredujejo pri civilnih in vo.ašicih oblastih.
6.	Sporočajo našim poslancem že-he in zahteve naših l„udi.
7.	Da> jjojasnjla glede shodov in organizacij, govornikov itd.
Vsak, kdor se obrača do tajništva pismeno, naj priloži znamke za odgovor. Naslov: Tajništvo Kmetske zveze (SLSj, Maribor, (Jirilova tiskarna, L nadstropje; v Čelu pa Tajništvo SLS, Celje, Beli voL

Gospodarstvo.*
tóbiugr-iíífliSWíi.
Izhlapevanje vina. Vsem vino -gradnikom je znano dejstvo, da se m> ra vino vsaj vsakih 14 dni ali tri tedna doliti Pri tem delu se opaža, da man.ka v sicer jednako veiiki posodi lazlična množina vina. V enem polov-njaku manjka 1, v drugem J4 1, v, tretjega pa gre s oraj cen iitar za do-liv. Kako ijjride to? Množina doliva, oziroma izhlapevanja vina je odvisno večinoma: 1. od gostote iesa, 2. od debelosti dog, 3. od dobrega spehovanja aog, 4. od vlažnosti kletskega zraka,
0	od toplota kleti. V topli, suhi kleti vino bol- izhla^jeva, kakor v . vlažni in mrzli. Polovnjaki s tankimi dogami ra bijO vac doliva, nogo oni iz močnih in debelih dog. Dobro spehn^eni sodi iZ-hlapeva.o manje, kakor oni, pri katerih se svetli u'ugej morda celo režijo, .Tudi hrastov les, iz katerega so do ge, ni vedno jednako gost. Eno drevo je rastlo naglo, dru^o j.očasi, eno je stalo v vlažni dolini, drugo v pesče nem vrhu. Zato so eno doge trde, goste, čvrste, druge pa bolj mehke ter dajo izhlapevanju vina bolj ugodne po e,Oj6. Tudi ni vse eno, ali stoji sod v kotu ali pa pod kletnim oknom, kjer pinajo vanj vetrovi. Vroče poletje rabi več doliva, nego zima, S temi vrsticami smo hoteli ustreči tisiim, ki so premišljevali in se vpraševali: kako to, cla rabi ta polovnjak toliko doliva, ta pa tako malo.
Dolivanje mošta. Mošti so odvreli in sknoni gospodarji sedaj dolivajo mošte Radi vrenja je ostalo nekaj posode prazne, ki pa se mora sedaj takoj dopolniti. Burno vron.e je minilo in mošt preide ta mesec v stanje mirnega vrenja. Ako se sod ne bi izpolnil, bi se pod uplivom zraka kmalu nasedla na površini vina tanka plast glivio kaiere poznamo pod imenon ; Lersa. Tudi očetove glivice bi se krna-iu zapiodile. Vino bi postalo od -1.4 <io «.ne slabejše. Razun tega pa doni cè izpolnjeno vino prav rado nek nepristen okus, katerega imenujejo strokovnjaki okus po zraku, ah zračni o-kus. Visoka barva je tudi navadno posla ¿ca neizpolnjenih sodov. Skrbite toroj, aa bodo sodi vedno polni, kakor, (¿jce,	. v.»« J
¿î.£lbratov škoduje cenam. Ti o občuti sedaj mnogi vinogradnik in
1	ar;-ukateri toži: „Zakaj nisem počakal i bratvo vsaj šo en teden i"4 .V septembru in prvo dni oktobra brani n:ošti so kisli, vodeni, brez prijetnega duha in kupci na povprašujejo za njun, čeravno iuia.o niž^a cene.
ViiKika kupčija v ¡Slov» gor. postaja vsak dan bolj živahna. Vino je že pred Martinovim precej zrelo. Kakovost je mnogo boljša, kakor so je prvotne domnevalo. Posebno ljubljanski kupci sa ne morajo načuditi, da je letošnja kapljica v Slov. gor. tako lina. Ceno se sučejo med 20—25 kron za navadna vina. Sortirana vina, n. pr. muškat, traminec, burgundec itd*. pa so plačujejo tudi po 28, 30 in celo 40 kron liter. Alkoholu vsebuje letnik 1921 povprečno 1—2% več kot letnik 1917.
Vinske cene so stalno in se od zadnjega tedna niso izpremenile. Boljši mošti mešanih vrst od 22 K naprej, sortirana xina Qd 22 K naprej« Pa-
danje valute bo tudi uplivalo na vitt» j ske cene.
Vinske špekulacije. Zadnja poro« Čila javijo, da gredo vinske ceno navzgor.. Kupcev je vedno več. „Slo* venski Gospodar" je naše vinograd« nike še vedno najbolj in.ormirai o sta,, nju našega vinogradn.štva in zato pai svetujemo vsem vinogradnikom: Dr« žita cenel Vinske cene ne bodo padie^ dokler vse druga cene raste4o.
Jltlo v goricah ne počiva. Vino« gradniki opravljajo jesensko gnojenja in so tudi že začeli s kopjo. Le^o vre« me bi zelo ugodno uplivalo ua poleM teh del.
Konec pozne trgatve v maribors.
ki okolici. V vinogradu Kalvarija vk narske in sadjarske šole v Maribora se je vršila glavna vinska trgatev me« toca oktobra in sicer z večina v dro. gi polovici tega mesca, ko je bila tr^ gatev povsod naokoli več ali manj ža končana: Dve manjši parceli z rizlin* gom sta se pa pustili z grozdjem na trti še do 5. novembra. Lsrozdje je ostalo izredno lepo in zdravo, da je z« gledalo, kakor bi izžarovah iz n4ega zlatorumeni solnčni žarki izza vroča» ga poleija. Kvaliteta sa je izboljšala* a ne toliko radi prirastka na sladkoe» ju v zadnjih dneh, kakor vsled tega» ker se je znatno zmanjšala količki * kisline v primeri s prej spravljenim grozdjem. Tako jo dne 5. novembra srečno končala najpozneja trgatev s mariborski okolici ob lex em, milem »a« senskem vremenu.
Neiušlio Suijersho še ima sama oiirog üuiu ha goric. Ako računimo» povprečno na vsak ha 30 hI ali 10 po» lovnjakov pridelka, znaša to v sred* ^em letu okrog 10l),000 hI. To množiš 110 izpijO Uradec sam. Površina ma« iičjakov na amerikanski podlagi zna* ša 10 ha, površina trsnic pa 2J4 ha<
Nemška Avstrija irpi pomanjkanje na vinu. Iz Madžarsko je rad; zna« nih homatij vsak uvoz skoraj izklju* cen, tirolsko vino pa je radi visokega bta^a lire predrago. Ker naša krona dnevno pada, se bo Nemcem morda « aoglednem času izplačalo kupovanj» vina v Jugoslaviji, i\a Duna.u stana
1	liter vina 400 do 500 K, kakoršno ja pač blago.
V	Italiji stane povprečno vino 1% lire, to je po našem 20—21 K. Boljša mago velja 1% do 2 liri ali v našem denarju 23—28 K. Vsled padanja nago valute so se naše cene s cenami i* talijanskib vin precej iz„edna( íle, ia kmalu se ne bo več moglo reči, da—« stojijo naše vinske ceue nad t>veiovna pariteto
Celioslovaška importira (uvažal mnogo vina iz Španije. Ker pride pa prevoz po morju iz Španije v Liara-ourg ceneje, kakor po kopnem tre* urst, so praške veletrgovtne ubral® prvo pol za uvoz nakupljenih vin. U* joamo, da bo Celioslovaška tudi začo ia kupovaii v Jugoslaviji, ke¿ bo ft£-
nar kmalu jednak s čehosiovaiko Ku
j, 1
Kmet. podružnica Maribor in okoliš. Kdor hoče biti ud podružnice ietu 1922, naj plača udnino v trgovini Klajnšek in Perič, Vetrinjska ulica, čimpraje, vsekakor pa do 15, decembra t. L Udnina znaša 40 K» Udje lata 1922 dobo že za prihodnje leto gálico po 23 K, ako naročbo prijavijo imenovanj .trgovini takoj, najkasneje pa do 10. decembra t. 1. in kupnino za ví>c naročeno gálico 11a enkrat plačar jo. Oj»ozarjamo, da stane galica v trgovinah najmanje 28 K in bo spO* mladi bržčas še dražja,
V	Dobrni pri Celju se je otvorila, s 6. t. m. zasebna kmeti.ska šola. Po« uk so bo vršil vsako nedelo. Name* rava se baje tudi osnovati tečaj za ko-harice in šiviljO.
Cene živini zopet rastejo! Iz Ljubljane poročajo, da je Italija zopet do» volila uvoz goveje živino iz Jugoslavije. Ce jo to res, bodo cene goveji živini zopet šle kvišku.
. Cene prašičem so se na zadnjem sejmu v netok, dne 4. novembra, ts Mariboru zelo močno dvignilo. Posebno mnogo je bilo kupcev za plemena prašičke.
Na svinjski sejem v Mariboru 1« novembra se je pripeljalo 254 svinj.
2	kozi in 1 ovca. Cene so bilo sledo-če: mladi prašiči 4 tedne stari, 1 komad od 80 do 100 K, mladi prašiči § —0 tedne stari komad 1C0 do 200 K» mladi prašiči 4—G mescev stari 1 komad od 800 do 900 K, mladi prašiči g—1Q mescev, stari komad od 10CQ da
&. sira».
SLOVENSKI GOSPODAR.
10. »ovembfa 1921.
1200 K, mladi prašidi 1 leta 1 komad <x. 1'800 do 2000 K, prašiči leta 1 komafd od 2800 do 3000 K. Plemenske svinje za 1 kg žive teže od 2G do 28 K. Polpitane svinje za 1 kg mrtve t> le 34 do 36 K. Koze komad 200 do 400 K.
Na živinskem sejmu dne 8. novembra se je oena goveji živini nekolike dvignila. Ljubljanski in zagrebški živinski kuipci so pokupili zelo ve-bko število živine. iTudi domače izvoz ie tvrdke, n. pr. „Mesna" je nakupila mnogo komadov. Italijanskih kupcev ni b.lo. Najvišja cena za vole — pri najboljšem paru — je bila 19 kron za en kg žive teže. Drobiž in krave za klobasarie so imele pa zelo nizke cene — 5—8 K.
Cena poljskim pridelkom. Na žitnem trgu v Subotici stane met. stot livta 715—825 K, koruze nove 825 do šoO K, stare 915 do 950 K, iroke nu-Iarce 1720 do 1730 K, pšenice 1220 do 1240 K, rži 1000 do 1020 K. Na žitnem irgt' v Velikem Bečkereku st\ne met. stot stare koruze 910 do 920 K,, leče 3100 do 3150 K, pšenice 1225 do 1230 k, posušene koruze 920 do 925 K, koruze v storžu 045 do 655 K. V Som-boru stane meterski stot pšenice 1210 flo 1235 K. Zaradi visokih valutnih razlik cene naraščajo neprestano.
Jabolčni ca stane v Nemški Avstriji 45—55 K, pa še je ni za dobiti. Vsakemu je blago ljubše kod ničvredni denar.
Hmelj. Na hmeljskem trgu v Zat-cu je hmel.ska kupči;a zastala. Po -praševanje je bilo samo po hmelju pr-rovrstne kakovosti, za katerega so ponujali po 6200—0400 čehoslovaških K za 50 kg. Kot vzrok slabe hmeljske kupčije se navaja vojna nevarnost z Madžarsko.
Ztikaj je naš denar vedno manj .vreden? Ker imamo vedno manj zlata In srebra. Le poglejmo, kako delajo v Beogradu. Narodna banka kraljevine SHS n. pr. izkaže recimo 15. oktobra da . ima v svojih shrambah za 500 milijonov zlata., Cez tri dni, t. j. 18. oktobra izkaže državna banka že za 2 milijona manj zlatega denarja. Kam je izginil? V tujino. Na prstih lahko izračunamo, kedaj Narodna banka ne bo imela prav nobenega zlata več. In tedaj bo vrednost naše krone, oziroma denarja padla.
Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 309—380 naših kron. Za 100 avstrijskih kron je plačati 6.40—6.50 za 300 namških mark 133-150, za 100 čehoslovaških kron 393—390, za 100 laških lir 1610 in za 1 francoski frank 27.50—27.65 jugoslovanskijh kron. V zadnjih dneh je vrednost našega denarja padla za 25 točk.
Dopisi.
Sv. Peter pri Mariboru. V Trčo-
vi sta postavila vrla gospodarja Simon in Jožefa Ferlino zelo lep in velik križ, ki je bil v nedelo, dne 30. oktobra slovesno blagoslovljen. Med tem, ko so v Trčovi grmeli topiči in je igrala godba, je pel na Gori zvon I n ožno svoj zadnji pozdrav Tomažiče- i vi Leniki, ki je v petek, dne 28. okt. : «--stisnila svoje trudne oči. Rajnka je i bila sestra pokojnega Martina Toma- | Žiča, župnika na Gomilioi ter tetica j dveh že tudi rajnih duhovnikov Al. I Tomažič, kaplana v Radgoni in Martina Tomažič, kaplana pri Sv. Petru pri Mariboru. Blagemu srcu želimo večni mir njeni duši! pa nebesa. Počivaj sladko dobra Lenika, pri svojem Bogu, ki si ga tako ljubila.
Sv. Jurij v Slov. gor. Bralno društvo „Edinost" priredi v nedelo ,
dne 13. novembra t. L v prostorih g. Rrajuoa veselico z veseloigrama „Dve teti" in „Krčmar pri zvitem rogu."
Spitalič pri Konjicah. Od 20. novembra do 27. novembra t. 1. se bode pri nas obhajal sv. misijon. Imeli ga bodo Čč. gg. misijonarji od Sv. Jožeta v Celju.
Dobrna. Zadnji dan oktobra nam i o ostal pač v najlepšem spominu, Bil je posvečen našim vrlim vojakom-novincem. Ze par dni poprej se je pokazalo neko slovesno razpoloženje med mladino. Pripravljala se je na slovesno od h odnico — naj že bo v kratkem ali pozneje — naših rekrutov. Odraj-iani mladeniči so pristopili k mizi Gospodovi in poslušali ljubeznive opomi-ie svojih dušnih pastirjev. Popoldan . pa so naše organizacije priredile vojaškim novincem na čast v Ljudskem odru lepo slavnost. Uprizorili so igro „Mala pevka", sledile .so ubrane pesmi in pomembne deklamacije. Osobito se je odlikovala s svojim govorom vrla Barbika Rošer. V imenu novincev se jo zahvalil Jožef Verdel, ki je v imenu ostalih fantov izjavil, da bodo o-stali tudi kot vojaki zvesti načelom krščanskih domačih društev. Slivnost je napravila na vse navzoče globok vtis.
Ponikva ob juž. žel. Dno 6. nov. sme imeli volitev v krajni šolski svet. izvolili smo pet odbornikov, tri od KZ in dva od JSDS. Samostojnost Ponikf ve. katero jo gospod Drofenik dne 4. septembra t. 1. toliko hvalil, je na slabih negah. Tudi v krajni šolski svet Sladkagora smo izvolili odličnega pri-fctaša KZ.
Itazbor pri Zidanem mostu. Pa sme rekli, da bi se še mi malo oglar sili v Slov. Gospodarju, da bi naši bralci malo zvedeli, kako se kaj imamo na našem hribčku. Kakor povsodi tako veje tudi pri nas veter brezvere, seveda, najbolj opažamo to pri mladini. Pa saj ni čuda, pri t ;ki vzgOji, kot jo danes imamo po Šolah. Namesto da bi se Šolska mlau.na vzgojevala v krščanskem duhu, se vzgaja v sokol-skem in svobodomiselnem. Pri nas je bila pred vojno šo^ka mladina pod vodstvom našega g. n idučitelja vzgle-dno podučena. Ljudje, ki so srečevali otroke, so vzklikali, ti morajo i-meti dobrega učitelja. Prijetno je bilo človekb, če si jih srečal in vsi so z eaim glasom pozdravili: Hvaljen Jezus. In danes, tista domišljava gospodična, ki je vsem znana, hoče vzgo j i ti proti volji staršev mesto poštenih ¡¡udi sokolske divjake. Otroci ne smejo več pozdravljati s krščanskim pozdravom, ampak Zdravo! Krščansko mislečo že znajo po nauku tie gospodične obkladati s čuki. Potem pa še i.ekaj, Ko se je naselil v našo župnije neki gospod — seveda brezverec — se mu je šla ta gospodična poklonit s šolskimi otroci, prepevajoč sokolsko himno, seveda tudi telovadba n izostala in to med podukom. Vsi pošteni starši so se zgražali nad tem, mesto da bi se učili najpotrebnejše za življenje se pa učijo vse kaj drugega. Šolska oblast kje si? Vi vsi pošteni starši, ki Še imate čut vere v sebi, vi vsi, ki vam je na srcu, da vzgojite' dobre sinove in hčere — zganite se! Vsi pa, ki hočete vzgojiti divjake, daj te jih zapisat k Sokolu.
Iz la&kega okra\a. Dne 24. aprila .:e poslanec Droienik na shodu slabo-sto ne pri Sv. Lenartu nad Laškim zatrjeval, da je njegova stranka zato v vladi, da se prej ko mogoče sprejme ustavo in s tem zboljšajo razmere; draginja bode pojenjala, valuta se bo avignila in druge take ugodnosti je obljuboval lahkovernim ljudem. Vidi-
mo pa, da je žalibog ravno narobe . Od 28. julija t. 1., ko je bila z izdaj-btvom slabostojne sprejeta naša ustava, je naš denar vedno manj vreden, draginja vedno večja. Tako n. pr. so cone obleki in železu, ki so že poprej močno padale, vsled nizkega stanja naše valute zopet močno poskočile. Da bi pa vlada odvrnila krivdo od sebe, :e izdal minister za socialno nolitiko ar. Kukovee naredbo, po kateri se morajo v vsi ki občini ustanoviti sodišča za pobijanje draginje. Gos, od'e na vladi si mislijo: kar smo mi zagrešili in zavozili, to naj občine popravi io. Bomo vsaj odvrnili krivdo od vladnih sfnank in j'o naprtili našim županom in občinskim odborom. Ker bodejo reči, katere moramo v drugih državah kupovati, to je pred vsem obleka in že-iezo, in ki jih pot ebule predvsem naš kmet, vsled ma„hne vrednosti našega denarja gotovo dražbe, zato naj skrbijo od Kukovca zaukazana obč. sodišča, da bodo poceni tiste reči, ki jih pridelujeta kmet in mafi obrtnik. Seveda do takrat, ko je Delniška pivovarna zvišala cene pivu, da bi pokrila izgubo, katero so ji povzročali razni liberalni Punčuhi, se o last ni zga, ■lila. Omenil bi še, da' trdijo šaljivci, da je bila letos voda iz Savinje za 2 stopinji bolj močna kot pa pivo. Sicer nam bodo pa sodišča za pobijanje dra l'i nje le malo korist ia, saj vidimo marsikje, da so zad 'ji čais cene nekit-terim predmetom kljub Veljavi teh sodišč zelo poskočile. Kakor pa bi vlada na eni strani s svojimi naredbami rada omejevala draginjo, jo na drugi i trani z raznimi novimi davki sama i ovzročuje. Kciiko davkov požre pomnoženo orožništvo, a vkltfub temu se tatvine dogajajo še vedno, ¡seveda še
v	večji meri. Nactaljo bo tudi od fin, oblasti zaukazano prijavljenje vinskega pridelka in kontrol r nje istega,
talo državo lepe svote, ker bode treba nastaviti več finaucarjev, ki bodo obali po naših kleteh. Sicer pa u-pam, da boste bri prihodnjih volitvah
vi	vinogradnik' brežiškega glavarstva bračunili s slabostojno stranko, ki je
pri tem soodgovorna. Ko pa je letoš-no -poletje in jesen vsled suše moral naš kmet prodati tako veliko število (,'oveje živine, katera je šla vecp oma v Italijo, se naša vlada ni zganila in vzela izvoz potom zadrug v svoje roke. Država bi lahko pridobila več sto i in milijonov v svoje blagajne, namesto države pa so jih spravili razni frgovci in banke. Tukaj bi naj bila vlada poslala svoje strokovnjake, ne S a, da pusti vohati po naših kleteh in ustanavlja sodišča za določevanje cen ajcem, mleku in drugim maijšim predmetom. — Član sodišča za pobijanje draginje.
Store pri Oelju. Od nas je bilo do seda\pač malokaj citati. Kdor pozna •Store, bodo pač takoj uganil, kje tiči vzrok našemu molčanju! — Da ies pa so vam oglasimo z veselo novico. U-stanovili smo ši pevski zbor. Pevski zbor smo imenovali Pevski odsek izobraževalnega drušitva Teh arije! Pevski odsek je imel že dne 30. oktobra prireditev v prostorih g. Drolca na Storah. Prired tev se' je vršila s sledečimi p-ograranimi točkami: 1. Pozdravni govor, v katerem je tovariš Cerne pojasnil obilo udeleženemu liud stvu namen in delovanje novoustanovljenega zliora. 2. Deklamacija: Ujetega ptička tožba; deklamirala Stepa-mčeva Hilda tako dobro, da je bilo marsikatero žensko oko rosno. Drugo Reklamacijo Pevec, je deklamiral mladenič Jure zelo dobro. Oba sta nasto-p.la prvič. 3, Pevski zbor je pod vodstvom lov. Cern'ei i nastopil prvič z
pevskimi točkami in sicer kot prvič zelo dobro. Zbor si je pridobil s prvini nasiopom ugled med občinstvom. Naio se je razvil bogato založen src čolov, ter prosta zabava s šai^ivo pošto. Veselica je uspela dobro. S tem pa Še ni vse povedano. Vpeljali smo tudi fantovbki in dekliški naraščaj, v starosti 14—16 let, kateremu pa smo dali tamburaška godala v roke. — — Pod vodstvom ¡zbornega tovariša Cerneta, se ta mladina pridno uči tam-buranja t< se je usx.eh že pokazal. Upati je, da nas ta vrla mladež, 22 po številu, o božičnih praznikih s kakim lahkim komadom pozdravi. Pa tudi s tem še nismo zadovolni. Zbiramo že potrebnega gradiva za čitalnico. I udi čitalnioo si bodemo ustanovili ir iako naše delo sipopolnili. Predavanja pridejo na v: sto. Imamo delavsko organizacijo JSZ, katera je že dosegla uspehe. Tako imamo že deloma naše delo štor eno, deloma pa se nahajamo v lepih načrtih, zato se obračamo do \seh prijateljev in ljub tel.ev kulture, da nam k izvršitvi lepih načrtov priskočijo i t pomoč ter tako pomagajo do cilja. Bog živi!
Orlovski yestmk.
Redni občni zbor Orlovske pod -
zveze v Ljubljani se vrši dne 20. novembra t. 1. Ob 8. uri pridiga in sv, maša, nato občni zbor v Ljudskem domu v veliki dvorani. Spored: 1. Cna~ nje in odobrenjo zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo odbora. 3. Toročilo revizorjev. 4. Volitev novega cdbora. 5. Slučajnosti. Po obč. zbor* se vrši isiotam slavnostna akademija. Udeleženci akademije (.občnega zboraji imajO polovično vožnjo po vseh pro -gah proti polovični vozni izkaznici. Ker je to prvi (.ustanovni) občni zbor Orlovske podzveze, naj se ga vsi odseki gotovo udeleže. Kdor izmed udeležencev želi vsled prometnih razmer prenočiti v Ljubl.aui, naj to naznani Orlovski podzvezi.
Vsem odsekom in okrožjem! Ker.
se vrši dne 20. t. m. občni zbor Orlovske podzveze v L^ubl^ni, naj odseki (okrožja) gledajo na to, da se de fbga časa izvrše njihovi občni zbori. Prepis zapisnika občnega zbora pošljite Orlovski podzvezi. Odseki, ki niso vrnili „preglednih pol", naj to nemudoma store, da bo mogoče sestariti podzvezno statistiko do obč. zbora.
Jfovzetje: V prihodnjih dneu razpošlje po povzetju orlovska podzveoa vsem odsekom in okrožjem poslovne tiskovine, katere so odseki (okrožja? po sklepu odbora dolžni prevzeti radi enotnega poslovanja. Odsekom, ki do-sedaj še mso vrnili pregledne pole ja vnovič prilagamo, katere naš pa nemudoma izpolaijo iu vrnejo orlovski podzvezi.
Orlovski koiedarček je dotiskan»
Vsled lepe vezave, primerne žepne »-blike in izbrane vsebine naj ne bodo Člana orlovsko organizacije, ki bi Si ga ne preskrbel. Naroča se sanso pi* Orlovski podzvezi y Ljubljani, Ljudski dom II.
Previdni Ijudie iščejo vedno pri kupovanju najbolj zanesljiv in zmožni vrelec. Popolno zaupanje zasluži svetov n oz nana ekgportna tvrdka H. Sutt-ner, Ljubljana št. 992, od katere ar» uživajo svetovni glas, ker vsaka Sutt-nerjeva ura, tudi najcenejša ima za-nesUvi dober stroj. Ta tvrdka ima v». Iiko zalogo verižic, prstanov, raznih predmetov iz zlata in srebi a in dr» • gih koristnih potrebščin.
Velika zsleaa vsakovrstnih
in verižic, prstanov, uhanov, ter jedilnega orodja itd. 7-5
Vsa T to stroko spadajoča popravila izvršujem ti V4<	točno in po ceni
I nu«A ftn!«, nrar, Maribor, Jnrčičevaul. 8. LUViU JlUjEC, (Edmund Schmidgasse) 3!«
Trgovci in obrtniki 1
Širite „Slovenskega Gospodarja"!
Inseriranje v naših listih ie zelo uspešno!
ZAHVALA,
Ob priliki prerape in nenadne smiti naše preljublj tie iti nepozabne sopio^e, maae, stare mame, tašče in tete
Julijane Bregatat
izrekamo najtoplejšo zahvalo vsem prijateljem, znancem ter vit g župniku in g kanlanu. posebej še za prelepe' poslovilne besede ranjki vlč £ župnika Matej. Širakia kakor tudi lsem, ki so v taki> mnugobr jnem številu, od blizu in daleč počastili ranjki> na njeni zadnji poti k večnemu počitka. Sv. Peter pri »taribora, lue 1. co/embra I92I.
762
Žalujoča rodb na.

ZAHVALA.
Za mnogobroine izkaze sočutja povodom bolezni in smrti svojega nepo/.abr.eg* soprega
Antona Vipanta
izrekam vsem najiskren^jšo zahvalo. Posebno se tahvaljujem č g. župniku za milo tolažbo v bolezni in g»nljivi nagrobni govor, dragim sorodnikom, učiteljstvu in šo tki mladini, požarnima bram-ba na na Gomilskem in v Grajski va<i, občinm-ma odboroma teli dveh občin in krainemu šolskemu svetu za častr.o sp t mstvo pri pogrebu, pevskemu zboru za pretresljivi žilostinki, vs«?m žalnim gostom tn domaiinom, ki si blag >pokoiniku izkazali zadn|0 fa-st. Ob enem prosim vse, naj o-hranijo istega v bl igem »pominu.
Go.niUko, di<K 6. novembra 192'. 763	Marij» Virar.t, roj BrezoTar.

dekleta, v bo] za naše časopise!
Maši katoliški slovanski listi so napovedali živahen neizprosen boj fcrivici! Slovenski Gospodar in Strafe nastopata odločno, brez strahu pra $ onim, ki prinašajo nad naš narod nad slovensko domovino, gospodarsko, narodno in versko nesrečo. Zategadelj pa so naši listi tudi preganjani ihi oblasti, od sodišč, in naših n aap rot nikov iz liberalncHsauiOstojnegiit tabora. 'A odkrito povedano: Slovenski Crt»spodar in ž njim Straža nista frodila in tudi ne bosta ono potA kakor jo hodi mačka krog vrele kaše. Ne I Za resnico in pravico hočejo vr-fiiti naši katoliški; časopisi odločno, neustrašeno borbo! Boj, naš neizprosen boj pa onim, ki s pretiranimi dav ki.. 7, nesmiselnimi uredbami spravljajo naše ljudi v nesrečo ter nas hočejo gospodarsko zasužnjiti bankam in sploh kapitalizmu^
. Da bomo pa mogli ta< boj vršiti, še bolj pogumno, še bolj kiorajžno, pri družite se nam, pomagajte nam ve vrle prijateljice naše! Na polju in v vinogradih ste že opravite. najhujše flolo, žrtvujte vsak teden meseca novembra in decembra za apostolsko deta za razàirjai¡ij Slovenskega Gospodarja i ti Straže.
Kako si naj naše dekle uredi to delo? Cisto enostavno:
i Napravi si polo papirja, napiši aa to polo vsa imena onih, od katerih «oš, da Še v tvoji okolici nimajo ne Slovenskega Gospodarja ali Straže.
'ti. Pojdi k njim in Jim prijateljski »ftgovarjaj, uaj à naročijo te naše ii-feto. Zapiši na poio natančen naslov, kftierf list si naroči in koliko plača staročnine. Stori to od hiše do hi.4e.
ž» Pote z natančnimi naslovi naročnikov ter nabrano naročnino pošlji takoj na naslov: Uyravniätvo Slov, Gospodarja (ozir. Straže), Maribor,. Giriiova tiskarna.
i. Navduši za to apostolski) delo iö kakega znanca ali znanko m mu razloži, kako naj postopa, da bo imel tispelu
Ö, Prav posebna prosimo našo ;vrie Marijine družbenice, da od seda^ waproj do Novega leta posvetijo vsa svojo pridnost in veselje do poštenega flola raz3tirjanfu Slovenskega Gospo* ftarja in Straže. Verjamite nam, da je lo delo sedaj res pravo apostoisko üjelo, Razdelite si agitaoijo v vsaki obviai Vsaka članica naj prevzame določene hiše oziroma družine. Kdor plača celoletuo naročnino 48 K za leto 1Ö22 dobi Slov. Gospodarja že od danes naprej, do Novega leta( brezr-^ačno.
Imena pridnih In živahno delujo-5»h agitatork bomo objavili v naših listih i a jih javno pohvalili.
Vse, ki ste naše, na delo za raz-forjoajo katoliškega slovenskega časoma..
Obdelujte zopet dekliški vrtec!
Tako poživlja naš nrtadinoljub Slov. Gosijiodar mladenke k zopeine-mu o kopa. v an ju že popolnoma od ple-
vela preraščenega dekliškega vrtca.
Da, tu je potrebno izruvati tolika J škodljivega plevela, toliko ljubke, kar tero je z ase] al in Se soje sovražnik v teh razburkanih dneh v srce slovensko mladine.
A kaj je to? Pričakovala sem, da bo g. urednik zaklical: Prenehajte vendar nekoliko, saj imam v lista te gredico za vasi no pa obsežnega vrta, nimate vse na enkrat na gredici prostora! — Ali so Se prejšnje marljive dopisovalke „Našega Doma" že poslovilo od samskega stanu in delo mlaj Ših jo samo za uredniški koš? Je to vzrok molčečnosti, ali kaj? Bodi vzrok eno aii drugo, daje mi pogum da je pred dobrim letom Sto v. Gospodar pri nese' črno na belem nekaj močih skrom nih misli o D Z — da začnem tam nekje v skrivnem kotičku gredioe segati po strupenih rožicah z željo in namenom uničiti jih.
Najprvo bo treba gredice očistiti trnja, osata,, kopriv itd. kar najbolj za branjuje rast ljubkim, duhtečim cvetkam \ srčnih gredicah vrtov Dekliških zvez, Naša lepa Slovenija Še ima vedno krepko četo vzornih, vernih mladenk, ki so zares dika, ponos in up slovenskega naroda v verskem in narodnem oziru. Se več je jia mladenk, ki se prav nič ne zavedajo svojih dolžnosti«.
Glavna napaka v DZ je brezbriž-uos^ kar vodi v brezdelnost in lenobo. Kaj, ne, mesečne sestanke iman o povsod) Tu se trudijo, nas z besedo in dejanjem izobraževati preč. gg. voditelj^. Koliko podučnega^ navduševalne ga nam govorijo. Ali obrodijo besede sa,d ? Da, toda mnogo prepičel, vsled loiiega duha poslušalk. Pri sestankih nastopajo govornice z raznimi- govori, eden važnejšega pomena kot drugi. Kak odmev pa dobe v največji meri ti govori? li premišljujejo pomen mladenke jedro govora? Bore malo: Sklepa se le o tem, kako je govornica nastopila, kako govorila; toda kaj je govorila tega ne, — Ce pomislimo nadalje, kolikq vzpodbudnega^ koliko kasnega nudijo dekliški tabori^ vršeči ; $o na raznih gričih» kjer nas pozdravljajo Marijing cerkvice. Človeku se zdi, da mu duh ob navduševalnih goyorih hiti in se dviga proti nebu. Sftjošna sodba je: BUo Je lepo, zares lepo! Pravi namen vsega pa malokdo ume. Tu se spominjam besed rajnega slovenskega pisatelja Cankarja, s katerimi je tožil o enakih čitateljih: „In zato so oznanjali da sem povedal Jako iepo, da je moj jezik prijeten in bla-gozvočen, niso pa oznanili, kai sem povedal Razodeli so besedo, zamolčali so misel." In neki voditelj le rekel: Prideio in poslušajo, pa zopet gredo, to jo vso delovanje naše družbo. Podobno je v več organizacijah l,
Mladenke, zavedajmo se, da naše organizacije ne obstojajo samo, da so v njih zabavamo, ampak zato, da se tu izobražujemo, delamo na potu čiščenja in dosežemo zmago resnice. Za vedajmo se tega! Potem nam ne bo težko delati iz čiste, nesebične ljubezni do naroda.	L
Naše prvo delo bodi: vsaka svoj. vrteo — svoje srce dobrO očistiti napuha, nemarnosti, in zavisti, samoljub ja, neznačajnosti; kajti pre? ne moremo v. javnosti delovati* Druga najsve-
tejoa naloga nam bodi, delo za našo mladino! To pridobivamo za naes vrste, to rešujmo iz krempljev pogube in storilo bomo mnogo, mnogo.
Pošiljam sestrski pozdrav vsem mladenkam Sirom Slovenije in če g. urednik dovolite, se Še bo oglasila v vrlcu Zvommira iz Sav, doline.
Cvet na gredo!
Pozdravljen dekliški vrteo, iskreno 'pozdravljen! 1 Sosestre, slovenska dckleia, ali slišite — naš dekliški vrteo je zopet odprt, je zopel otvorjen vsem nadebudnim mislim, vsem mladinskim rodoljubnim načrtom kakor nekdaj v „Našem Domu" l Naše grede po svetovni vojni upostoSene, bodo zopet lopo urejene, naši bujni cveti bo* do zopet mikali mimoidoče, bodo zopet zanimali potujoče tujce« Vaška lipa bo zehnela — cvetela, naš vrtec pa ravno iako. Za nami je dolga noč, polna vzdihov, solz in tožt^ pred nami lep solnčnl dan velikih idealov, visokih nazorov, v naših srcih nevtešeno hrepenenje po izobrazbi, v naših dušah globoka vernost in v naši volji neoma jena moč, pa bi še molčali! Nad ve-soiistvom veje sicer duh nesporazum-Ijenj, upora, nevere, in zavisti, nad našo katoliško mladino pa veje prijetni duh sloge vzajemnosti, ljubezni in Verskih prepričanj, kakor med otrool. ene matere. Ako sj ne poznamo osebno, poznamo pa se po naših katoliških organizacijah in to zadostuje, da se razumemo. Zatorej slovenske vrtnari* ce, strnimo se zopet v tesneje v našem dekliškem vrtcu ter odbijamo pogumuo vse protiverske napade, vse hudobne nakane proti katoliškim Šolam in organizacijam, da izvedo tudi mogočni c-konomi, da sveta vera ni bila našemu narodu vsiljena, od duhovnikov in nik dar ne bo. temveč, da se rodi z nami inV:a živi z nami! Ako nam jo hočejo vzeti, ako jo hočejo zatreti v naših srcih, morajo nam vzeti. tudi življenje* Slfovensko katoliško ljudstvo in katoliška vora je ena duša — jo eno bistvo Zatorej naj živil — Savinjka.
Orlicami
(Goffcrila na «^kliškem večeru v Središču predsednica M i cika C . , , k).
Izkušnja uči, da se odseki, ozir. krožki le tam uspešno razvijajo, kjer se člani marljivo zbirajo na svojih se-siankin, kjer stremijo za srčno in unu sko izobrazbo.
Poletni čas je Čas orlovskih prireditev in izletov. Tukaj so vidi, kaj so nauče Člani orlovske organizacije, ob teh prilikah se vidi moč in disciplina posameznikov, kakor širših mas. Na orlovskih prireditvah se zbira mla dina, ki ji je ideal pošteno življenje. Tudi nasprotniki imajo slične prireditve, toda, nasprotni, protiverskj, tabori se ne bore za ideal krepostnega, čistega življenja. Prostosti hočejo v uživanju, v nebrzdanih strasteh. Boga nočejo poznati, zato tudi nimajo po žrtvovalne vse zmagujoče krščanske ljubezni.
Peče jih, ko vidijo, kako stopa v ospredje naš» organizacij/i. i Vidijo, koliko žrlev je zmožna, kako raste njen vpiiv. Zaostale, ponižane sc čutijo pred nami, s satansko pretkauim
obrekovanjem nas hočejo splašiti, 'A bojujemo se hrabro pod zastavo kri*» katerega čudovita moč Še ni, bila nikdar upognjena, osramočena. Dosti» krat se vračamo iz naših priredite*.) zmučenih teles, a vračajmo se tembolj, prožnega duha, ki ae dviga k božie mu solncu . . *
Ogromna masa slovenskega ljudstva jo Še zdrava, neokužena, dostopa, na orlovskim načelom. Pa v orlovsiifcft vrstah se ne gleda toliko na število^.!* naiša moč je pred vsem odvisna odt duha ki naš preveva. Ni nam mnog»)! pomagano, če imamo ogromno vojsk®; neznačajnih, strahopetnih bojevnikov^ Taka vojska Jo nezanesljiva, nikdae" si ni v svesti gotove zmage.. Mala, a-izbrana četa, značajnih in neupogljiv vi h moči pa zamore s silo nesmrtne»1: legije zlomiti vsak sovražen naval.
Sestre Orlice! Izobražujmo se nit naših dekliških večerih^ ker tem potom se bomo vzgojile v prave, značai-ne Orlice. Kot zvezdo-vodnico sprej-. mimo glasilo orlovstva ..Mladost". o.
„Mladost" je vzgojila ir še vzgata** naše lante za može značaje, ravno tako zamore vzgojiti tudi krepostne žene, — žene, kot je bila Junaška ma~ kabejska mati, žene, ki bodo združevalo moško srčnost z žensko Ijnbazni-i-jo. Citajmo jo rade. številko za številsko, čitajmo jo premišljeno in jo potem tudi Študirajmo. Ona ne govori samo c nas, govori tudi, nam. Točna navodila nam daje v vseh strokah, da čo se jih vestno držimo, vzgojile se borne v prave, krščanske Oriice in le tak» Orlice bodo cvet in krona vseh; slovenskih organizacij. — Bog živil
Dekliški tečaj
za dekleta in žene celjskega okrožja.
to je sodnih okrajev: Celje, Vransko,. Gornji grad, Šoštanj, Slovenji gradeč, Konjice, Šmarje, Rogatec, Laško, Kozje, Sevnica in Brežice, priredi Slov. krši. soc. zveza
v nedeljo 29. ničema, v Celju
(Narodni dom, velika dvorana). 1 Spored: Ob 8. uri sv. tnaša s pridigo v župnijski cerkvi.
Od 9.-13.(1.) ure tečaj s sledečimi predavanji:
1.	Splošna izobrazba žene in mladenke (tajnik Krajnc).
2.	Zgodovina ženskega gibanj*, (dr. Melita Pivec iz Ljubljane).
3.	Ženske organizacije (dr. & Pivec).
4.	Orlice (KroŠl)/'
5.	Dekliške zveze in njih podrobna organizacija (tajnik Krajnc).	>|
6.	Časopisje (tajnik Krajnc). M
Ob 14. (2. uri popoldne): Ve-
černice v župnijski cerkvi.
t>b 15. (3. uri pop.): »Mala pevka«, spevoigra v 5. dejanjih, ki jo uprizori Slov katol. izobraževalno društvo v Celju.
Dekleta in žen celjskega okrožja ! Pridite! Povabljene pa ste tudi dekleta, in žene mariborskega okrožja! Vsaka naj ima pripravljen listek s> svojim imenom in natančnim naslovom.
___ •
Denarji ni
uiaglajfi j* ml ¿s, »ulažsk pa u-jtJheD Kdo: h sie t milim ti a doia gotovo do 100 kroi qk ¿»a sailuMl, naj poiljt t puai eroj KMUuicn nulor ui tautk • it <>4-8<>H»r,	1—781
Josip Batič,Litija.
Pošteni in delavni
majarski i:jy<ti@
»e sprejmejo. Vpraša se pri gosp. ROŽA BLANKE v Ptuju.	2—2 735
dr« rei»
Lepa Orehova
■ajbalji« mU Militi m dtbiio pri Jatif« Rtrbar r Lijtenbsrgo pr? Kn1 bora.	2-8 7U
obleko!
Prlpro«i» 1« £»ji». T*la« la t«
Uda» del«. D«br« blaj». Coa«jc kakor k;«rk«li, um pri: Al«jilja Arb«it«r r Mtflbcra Oranka altsa il 16. (pri atarv-s aiMtn).	7—tO »81
tfiiiii
v Čnaljoaiakii,
•adonoiaik, in ajlta, lidaaa b!8a la gsipodariko poslopje se pro i*. Oaa Î.U000 K. Naslov te lar« v asrataiitr» L«U. 1—4 784
X
3 Spodnještajerska ljudska posojilnica v Mariboru g
*	'r^lsfrofisi zfidrss« z	zrnu,	■ - --
—— StoSna ulit® IIa«. 6»
k
%
K K
% Obftstlli»	____
bajte psssjilc »» vknjižbo ni! poroitvo.
X
SC X
X
%

Stroški so nestatnl, ker oikrbi zavod rkajižbo brezplačno.
Renlni in inv«iid>i! d^vslc ^ialal^potoillnlca sumi.
li VStKOSt Vlf|	r«z«rrni «klad, aa-
ložcs t vinogradnero posestva, ▼ hiši lu gtavbiélih^ »»j n»jlepšem prostoru1, ▼ c	— Maribora. r	169
i K U H X
H X X
WSâ
SXSSSmXXAK
ti Bfrai!
aoßaoDAü,
if.	mi.
št*
imeti re~ dobro in zanesljivo uro,
743«
je izpolnjena, ako si preskrbite uro u znane urarske tvrdke
SUTTNER.
Prihranite si po pravljanja in jezo.
mmmli ure
iz nikla, srebra, tula in zlata i. t. d.
NAROCNE UPE. Begata izbira verižic, prstanov, uhanov, naročnic predmetov iz zlata in srebra vsake s—so vrste. — Z hievajte cenik s ".likami od:
Tvorniška tvrtke H. SUTTNER. Ljubljana št 992
reis
a več tisoč slikami konfekcij, čevljev, klobukov, perila, preprog, aarfumerije, torbarskega, nožarskega, galanterijskega in kratkega blaga je ravnokar izšel. — Pišite še danes ponj, poSlje se vsakemu zastonj. — Izbera ogromna, cene čudovito nizke.
Veletipssuainigjfcšipca R. SIIF.KECM, Celje
Maribor, Goiposka ulica 20
(prej trp. hi** Pirchsn.)
Spalnice, jedilnice, gospodske sobe, klubgernltur«, pohištvo iz mehkega lesa. kuhirjsko pohstvo, železna pohištvo, vložki, modroce, sto ¡g«, posteljno perje, preproge, podcL«, zrcata, gradi za modrocd, platna, biago za pohištvo, lino eum i. d., : po izvanretho znižanih cenah. :
SvcfetdiB tgleif. vsakdanja vsrjska ra-jselHjits*.
Ceniki brezplačna
Izgubilo se je r Učenec
due Ii. oktubf»Eiei !2. in IS. uro wlifui kareiok, koiUsjera ba ve ia š-onjitk» kee* (sole,.kaota) od gos-i i.« Dre'thcr < L? «reberga «io gltf&eg« kotod» ¡rs, l ¿it«« u*i-rtiiei; j« pfttÉin, d» pr d nogradi ¡-■il te reii » jditilci D fcxi4her.
767
ms
r' etsKiBti 56 do 16 ht, se t&koj anrejme pïi Antona Karâiès, attar » Sls». B'siri ei, ta haM in obleko te bo »krbeio, 2- 3 727
Nh prodaj
taamlea, ki m»iua reii ia rada rsote t TMki ctmlji, ne rabite ga-iioe in irepla. Naioiits toNj Ker trte b do p.-iie. C*aB s» ktilB»! 8 K. Za vpralanj* tli odgovor m morajo priloiiti naake. A!«}« j ®r»b«r, trtnfcr, ZagoreL p. Jar-liaei pri Ptuja.	B—3 76»
Odvetniško pisarno
je otroirl
DR.ROKJESEKKO ¥ Sevnici.
Žagmojster SH?*.
je» f iafsaju oa «Jekirii»!
a® »jwejae. N*is»J« n >^«|au defer*« r. , 4«e ali vel tb » »«ki,ai vooisl, ki bi deto * &agt i'eaadbe ni Mato* Ob nm, Marier, Lvika «trta ti. 2—3 731
a—a
_______743
Kot lovec
armtskiin al * Bia?oaM na kaïo gtaSèipo ali t«>p!»*stto »lad snei, 28 let car. . isajei a -niai otroku ia. Ponudbe e ätwlovitl aft: .i. f.', poitDo lei.-ie, St. Lïtttft y fllor. gor osb ŠUjersko. ?—37<8
Gospodinja,
5fc. SCO, Slovenca.
2-6 739.
Majhno posestvo
Tisoče ljudi v vith dežeisb uporabljajo ie 25 let prijetno dišeč
n .	»f,	..44 1 » 1	15r i sel m« ad Maribora ie takoj pro-
Feller-jsv „Eteafluid kot kosmatem*,^ -* * ^
za nego zob, zobnega mesa, glave, kot
i ?.nbis,
169
dodatek k vodi za umivanje, ker je radi	Dlvj tl^inO p,"*111*0'
svojega antiseptičnega inčistečega osve-	mas!n je Jfo ^ r'f<
¿ujočega delovanja najboljšega učinka. ■ —......
Ravno tako je priljubljen kod krepko blago delujoče in
vrlo prljetiiO sredstvo za drpenje
hrbta, rok, nog in celega telesa. Je mnogo močnejši in delujoči nego Francosko žganje in najbolje sredstvo te vrste. Tisoče priznanja! Z zamotom in poštnino :a vsakogar: 3 dvojnate ali 1 špeci-jalna steklenica 48 K. ZA t PODAJALCE: 12 dvojn. ali 4 špec. ¿tek.enice 16« K, 24 dvojn. ali 8 Lpec. steklenice 280 K, 36 dvojn. ali 12 spec, steklenice 394 K. POŠTNINE PROSTO na Vašo pošto. Kdor denar naprej, pošlje dobi še popust v naravi.
PR1M0T: Elsa cbliž za kurja očesa 5 K in 7-5č> K; Elsa roen-tolni klir.čič 12 K; Elsa posipalni prašek 11 K; Pravo Elsa riuio olje 85 K; Elsa vodi za usts, 36 K; Elsa kolonska voda 41 K; Elsa Sumskimiris 41 K; Glycerin 6 in 30 K; Lysol, Lysoform 30 K; Kineski čai 3 K; Elsa rr rčesni prašek 15 K; Strup za podgane in miši po 8 in 12 K.
EUGEN y. FELLER, lekarnar, Stubica donja Elsa Irg 34!
«šroro deeraîk
«erak Vlljsm Abt, ii«r vor, K»j iarjeva alica 8.	1—4 754
"yt»-\ l'sïA,
se iêw r sajem s i«kgj S3jaijit";a». Našlo? r
1—S
Malo posestvo
Je'rt uffc oo Maribora se proda. Mrac, Cecta nt Fe tre ^e 33.
ribir.	i 68
M!in
Hrovaško.
741 a
simsko perilo	3-6
čevlje, dokolenice (gamaše)
dežnike, dežne plašče copate, nogavice, torbice ca trg, potov, košare in razno galanterijsko blago kupite najbolje in po zmerni ceni pri
Jakob Lah, Maribor, Glavni trg 2.
t tram! ali i.irimi kastni »a stalni vodni iaoč< kjptm. Ponudb« se naj »oiljejo uproaiit a pod „Ml'* 763*.
inpi *e »sata gm -iin» rsraeaega ia beksega
Ci
y;
Iz Havre v Ameriko Sr m šest dni
Edine najkrajše örte prek Hsvre, Cherbonrg i» Antwerpen v N<iwyork. - Vozne listke in zadevna pojaecila izdaje edina kozccsijonirsna potov&isa
pisarna
Ivan Kraker
v Ljubljani, Kolodvorska ulica
Inserirajte v „Slovenskem Gospodarju"!
1- S Ponudbe i vios-ci ca 7(8
Doinlčar i Richter
to mrna vuêèet.ii- adelkor
Ljubljana, Karlovska cesta 2.
I Plaiaml
•
I I
I »
*» iïè»> i.%
ES t Žslo.
Pornsdb» p .d „Tacoj 7;4" aa a~ ¡»arsiUvo.	2— "J 734
ZELJA
v glavah
kupi vsako množino J. sirk, Maribor, Glavni 4—6	trg.
Sihe gobe
inriene roiičke kupuje trgovina 8 seaeri
SEVER & KOKP.. Ljubljana, b-io	379
Skladišče poljedeljskih strojev prvovrstnih to-varen kot Umrath & drug, Bubna, Mayfartb & drug, Dunaj, Wichterle & Kowarik, Proste-jov, Titania, Wels i. t. d. se nahaja pri tvrdki
IVAN HAJNY, MARIBOR
Aleksandrova cesta 45, nasproti glavnemu kolodvoro ter priporoča:
vitle 1 pripravo, mlatilnice, žitne čistilne mline, trijerje, ali odbiran. ke, slamoreznice za roč.ii ter pogcyi na vitel, sadne mline, grozdne mline, stiskalnice, reporeznice, drobila" mline za izdelovanje vsakovrstne moke, koruzne robkarj», mai jše vrste komad po K 360'—, sesalke in pocinka.ie cevi, gnojni' »e črpa'ke, Sackove pluge, naj-bollše pocinkane brzoparilnike v velikostih 50 d' 200 \ brzoparilne lonce, močno pocinkane kotle za vzidat, pocinkale lonce, mit ine posnemalnike in stroje za meso režat. Oskrbim tudi prvovrstne slamorezne nože. Popravilo raznovrstnih strojev se izvrši dobro in zanesljivo. Postrežba točna in solidna. Zastopniki se sprejemajo.
šMti


boljše kakor povsod
srebrnih zlati äenar
! Ilgerjev sin
urar v Mariboru, sposke ul. 15. 1—3
Go-
755
Nov«#nstün^vljena
lonéarija An ooa	v R^sn
«prejme [rro.l dob.ama satloiko eaega poaoîaika nea iajbo" ali peči, ki bi bil Rol'deii 1er pooga «jen»a pro«i rgkrhi. »—3 780
RAKOVI i IML
i o, 1» Llubfjana.
Tovarna kemičnih in rudninski!* ban: ter lakot*
Centrala; Ljubljana Brzojavi: Litrakl, Ljubljana. SkladiSče: Novi Sad Telefon 64.
Gosposka 01. PODRUŽNICA MARIBOR, s«* oi»
Emajlni laki. Pravi firne?. Barve r-a pode.
Priznano najboljša in zanesljiva kakovost: barve za obleke, vse vrste barv, suhe in oljnate, mavec (gips), maste-nec (Federweisr strojno olje, karbolinej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski in mizarski čopiči, kakor tudi drugi v to stroko spadajoči predmeti.
Lak za pode. — Imajlni lak.
n
MERAKL"
Ceniki se začasno ne razpošiljajo.
Linolem lak z& pode. — Brunoline.
8-66»
Podružnica v Mariboru.
Če greš v Maribor
Glavni
trg, kajti pri tvrdki
si dobro zapomni i tsHe Jfavifoo
FRANC MASTEK
kupiS res najceneje, najboljše, sukno, platno, hla-čevino, svilene robce, baržun, pliš. plete, odeje koče, perilo, pletenine, i. t. d. 1—700
KVmHHMnnani
Izdaja Konzorcij „Slov. Gospodarja.""
Začasno: Koroška cesta 1/1. —Telefon 311. — Brzojavi: Gospobanka. Centrala: Ljubljana. [PedružniceTrijakovo, Sarajevo, Sombor, Split, Šibenik. Ekspozitura: Bled.
Interesna skupnost z Sveopčo Zanailijsko banko d. d. v Zagrebu in£njeno podružnico v Karlovcu in Gospodarsko banko d. d. v Novem Sadu.
Kapital in rezerve skupno z afilijacijami čez K 50,000.000'
Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papiije, kupuje in prodaja tuje valute in devize, sprejema vloge v tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji.
Pooblaščeni prodajalec srečk državne razredne loterije. 4-581
Odgovorni uradnik: Vlado PuSenjak.
Tisk Cirilova tiskarne v Mariboru.