Posamezna številka 40 vinarjev.
Siev. 17.
V Lio&Uani. v sreoo. trne ie. aprila I9ia
Lelfl EVO.
»SLOVENEC« velja po polti aa vsa strani Jugoslavije in t Ljubljani: sa ealo lato naprej.. k 84*— sa pol leta ,, .. „ 42-—
sa četrt lata......21'—
sa en mesec „ .. „ 7-—
Za Inozemstvo celoletno K 95-—
■ \
s Sobotna lzda]a: == Za oelo leto.....K 15-—
ia Inozemstvo.
20 —
Inseratl:
Knostolpna petltvrata (59 mm Stroka ln 3 mm visoka ali nja
prostor) ca enkrat . . . po K 1'20 Prt naročilo nad 10 objav popust.
HajmanjSl oglas 39/9mmK4'—
Enostolpna petitvrsta K. 3 —
Izhaja vsak dan tsvzemšl ponedeljek in dan po praznile«, ob 5. url zjutraj.
w Uredništvo ja ▼ Kopitarjevi nlloi Itev. 6/UI. Rokopisi se ne Tračajo; netrankirana pisma se ne spre|emsjo.	Teletona štev. 50.
Političen list za slovenski narod.
Uprava je v Kopitarjevi ul. 6. — Račun poštne hran. ljubljanske št. 650 sa naročnino In št. 349 sa oglase, avstr. tn čašie 24.797, ogr. 28.511, bosn.-here. 7563.
Revolucija.
Zadpja poročila iz Nemčije javljajo, ida se v Monakovem bijejo hudi boji med Špartakovci in vladnimi četami. Špartakovci so zopet prišli na površje ter se skušajo ohraniti s pomočjo ročnih granat in težkih minometov. Krvave in grozne so slike revolucije.
Po cestah hodijo ljudje mirno za svojimi opravki. Prikoraka oddelek vladnih čet. Naenkrat se usuje na cesto toča iz strojnihr pužk, nastavljenih na strehah. Ljudstvo beži, pada, krvavi, umira, razvije se boj med vojaki in špartakovci do uničenja.
Na kolodvoru je velika množica ljudstva, ki z vlaki prihaja in odhaja. Gnječa, vrvenje, vsem se mudi. Naenkrat pretre-sejo ozračje, detonacije bomb, ki jih mečejo na kolodvor z veliko naglico došli boljševiki. Vojaki odgovarjajo s strojnicami. Toda strojnica ni kos groznemu mino-metu. Ljudstvo beži na vse kraje, skriva se v hiše, prtljago pušča na licu mesta, le da si reši življenje. Kolodvor jc kmalu razdejan. Vojaštvo omaguje in omaga. Množice brezposelnih prihite na pomoč boljševikom in usoda vojakov jc gotova.
Po mestu počiva vse delo, tovarniški stroji mirujejo, trgo\ ine so zaprte, ljudje se skrivajo. Ni več dela, ni jela od nikoder, prometa ni, vlakev ni. Stolisoči delavnih so vrženi r.a cesto in izročeni obupnemu gladu. In ti stotisoči obupancev množe armado onih, ki so obupali pred njimi in pomagajo širiti mrtvilo in glad, strah in teror,
To je danes usoda velikih, bogatih mest. Človeštvo, krvaveče iz tisoč ran, se mesari dalje in dalje do onemoglosti. Množic se poloteva resignacija. Voditelji jih podžigajo k novim činom. Kako dolgo?
Strašna slepota je človeka!
Revolucijska hidra divja, požira življenja tisočev, dokler sama ne bo obnemogla od krvavega dela.
Kaj je v ljudeh še človeškega? Kaj je še ostalo od toli hvalisane kulture? Ves napredek in znanost in umetnost — vse je postalo huinbug! Človek je postal zver, ki se mu hoče krvi in še več krvi!
Kdaj bo nasičen ta zverinski glad v človeku? Kdaj postane človek zopet človek in brat?
Je li res, da je tudi med nami ljudi, ki jim ni še dovolj gladu in smrti, trpljenja in obupa, groze in krvi?
Zdrav čut samoohrane nam veleva: dovolj je krvi! Začnimo z delom, z delom brez velikih besed, a z veliko ljubeznijo do ljudstva! Pa nam ne bo treba okušati sadov revolucije, ki jih z grozo beremo v poročilih iz Monakovega in od drugod!
Dr. Janko Hacin.
Pariz, 25, marca 1919.
I.
Dosedaj ie bilo vedno v političnem življenju tako, da so se države vpoštevale v mednarodnem življenju primerno sili, katero so reprezentirale. Zadnji čas smo se nekaj varali in smo mislili, da bo tista država, ki bo imela pravico na svoji strani, najmočnejša. Čeprav je ^pravica« jako subjektiven pojenj, ki izgleda čisto drugače v očeh Italijana in v očeh Slovenca — da vzamem najbližji primer — vendar bo ona vsekakor igrala v življenju narodov vedno važnejšo vlogo in to tem važnejšo, čim višja bo morama, kultura človeštva. Ali danes smo še vedno tam, da si je pravico treba priboriti in kdor za ta boj ni sposoben, bo podlegel, kljub raznim več ali manj dobrohotnim protektorjevn,
To moramo spoznati in dosledno prenesti težišče svoje politike iz Pariza v Belgrad, Zagreb, Ljubljano. To so oni kraji, kjer se ustanavlja naša država, kjer sc pokladajo temelji naše svobode in naših mej. Zunanja politika je samo odsev notranje in ako ie notranji zavožen;: nai-
spretnejši zunanji minister ne more pripeljati države v varni pristan. To jc veljalo vedno, nikdar pa ne tako kakor danes, ko nikdo ne ve več, kaj bo jutri. Moramo računati s tem — in sedaj mora to bili že vsakemu politiku jasno — da gremo nasproti časom, ki bodo mnogo težji, nego je bilo vse ono, kar smo si doslej mogli predstavljati. Socijalna vojska in mednarodna anarhija preti, da, preplavi tudi naše kraje in naša prva skrb mora biti, kako postaviti jez proti tej povodnji, Ako se nam to posreči, smo se rešili iz vesoljnega potopa.
Ne sme sc misliti, da zagovarjam ali nasvetujem reakcijo, močno vlado, močno armado, centralizem itd. Ljudje so se tekom te vojske preveč navadili na umiranje za prazen nič, nego da bi bilo mogoče, držali jih s prisilnimi sredstvi trajno na uzdi. Ta lahko učinkujejo za nekaj časa, ali država, ki si je taka sredstva postavila za načelo, ne zasluži in ne. more učakati druge usode, nego sla jo doživela Rusija in Avstrija. Ako bi se naša mlada država v teb težkih časih hotela spustiti na ta pota, gorje nam. Obstati moremo le tedaj, ako bo čim večji del našega naroda zadovoljen vsaj relativno. Zato so socialne reforme nujno potrebne, ali tudi politična zmernost in taktnost je neizrečeno umetna. Pred stvarmi, ki se dogajajo na Hrvaškem in v Bosni, ne smemo zapirati oči. Tudi še nismo ničesar dosegli, ako smo pozabavljali na to in ono osebo, na osebno koristolov-stvo itd.
Mnogo večjo korist bo imela domovina — in mi sami —od uašega dela, ako bomo poskusili proučiti vzroke te nezadovoljnosti in jih odstraniti. Seveda pri tem ne smemo biti preveč enostranski, kakor sc nam to tako rado dogaja, ampak pogledati si moramo stvar od vseh stranij. Danes smatrajo Slovenci Radiča za narodno nesrečo in Radičevstvo za narodno bolezen, Ali bolezni imajo svoje vzroke in zdravniki so brez moči napram boleznim, kojih vzroka ne morejo najti. Ako ne moremo najti vzroka, zakaj se Radičevstvo širi in ga ne moremo odstraniti, gorje nam, ! ker potem smo si lahko v svesti, da nas bo j Radičevstvo poplavilo. In da nam v tujini j Radičevstvo že danes mnogo škoduje, to j ve tisti, ki jc prestopil prag domovine.
Mislim, da je najbolji pospeševatelj : Radičevstva in jugoslovanski grobokop — | pretirani centralizem, Vsakdo izmed nas j ve, da smo živeli toliko in toliko sto let i ločeni, da smo se odtujili drug drugemu po jeziku, veri in kulturi. K tem taktičnim razlikam, ki imajo za posledico čisto različne potrebe, katerim morajo zadostiti zopet čisto različne inštitucije, se pridružujejo šc razne same na sebi malenkostne, ali zato pa v konsekvencah nič manj važne občutljivosti šc obstoječega lokalnega patrijotizma, ki je večinoma močnejši nego še ne dosti probujena jugoslovanska državna in narodna zavest. Sem mnenja, da tudi najpopolneja centralistična ustava more zadovoljiti le primeroma majhen del našega naroda, ker more odgovarjati potrebam le enega dela, ne pa čisto drugačnim potrebam drugega. Že samo ta preudarek nas mora napotiti na drugo pot, nego po kateri smo hoteli hoditi zadnji čas. Jaz za svojo osebo bi smatral za greh, ako bi hotel odločevati o srbijanskih notranjih zadevah, o njihovem šolstvu itd. To iz enostavnega vzroka, ker razmere v Srbiji premalo poznam in bi pri najbolji volji napravil lahko največje zlo. To kar o moji osebi, pa velja glede poznavanja razmer v Srbiji skoro za vse Slovence. Ako se izvajajo konsekvence iz dejstva, da se Jugoslovani še vse premalo poznamo in da se resnično poznavanje razmer in potreb ne pridobi čez noč, bomo prišli i do prepričanja, da nimamo zakonodajne panogi:, v katerih nam more biti centralizem vsem Jugoslovanom preje na škodo nego na korist.
To so resnične potrebe. K temu dejo historični in ž njimi zvezani čuv.v. momenti — lokalni patrijotizem, ako ga hočete tako imenovati.
Ako bomo le momente upoštevali in orikroiili našo državo ljudskim rel&m in
potrebam, potem se nam ni bati niti Radičevstva niti boljševizma in naš narod bo izšel iz svetovne krize pomlajen in okrepljen. Ako pa se bomo doktrinarno držali zmote, da sila države tiči v centralizmu in hoteli, narod informirati in krikrojiti državi, mesto da državo prikrojimo primerno raznolikim narodnim potrebam in jo do-centraliziramo, bosta zmagala Radič in Lenin.
II.
Pariz, dne 8. aprila 1919.
Bil sem in sem za najširšo pokrajinsko avtonomijo, ker mislim, da nam jc treba urejenih notranjih razmer, ako hočemo varovati uspešno svoje interese na zunaj in ker vem, da bo zadovoljiva ureditev notranjih razmer tem težja, čim bolj bomo centralizirali. Naj se nikdo ne moti v tem, da bodo razmere v Zagrebu tem bolj ne-povoljne, čim bolj se bo v Belgradu centraliziralo. Ni tisti patrijot, ki kriči: edinstvena država ampak tisti, ki skuša proučiti in premeniti razmere in tem razmeram prilagoditi zakonodajo.
Iz prenapetega centralizma v Belgradu se je rodil prenapet separatizem v Zagrebu in nevarnosti, ki nam pretijo od tod so neizmerne. Pokazati hočem samo na eno dejstvo.
Vsi Italijani, ki so se delali prijatelji »jugoslovanskih demokratov«, so jih vedno svarili pred balkanizujočimi Srbi, nastopajo kot nekaki protektorji »svobodnih in kulturnih« Slovencev in Hrvatov proti »šovinističnim in nekulturnim« Srbijancem. Z veliko spretnostjo izigravajo avtonomiste proli centralistom, pri tem pa ne zasledujejo drugega cilja, nego da bi se dogovorili s Srbi na račun Hrvatov in Slovencev. Isti Italijani, ki proslavljajo svobodomiselnost in kulturnost Radičevo, izjavljajo, da smo Slovenci in Hrvati njihovi sovražniki, torej sovražniki celc entente. Da bi se jim zadnje še bolj posrečilo, povečujejo na grešen način hrvatsko nasprotje napram Srbom in slikajo Hrvate kol zaklete sovražnike Srbov, torej tucli entente.
Cilj laške politike je danes, ločili Hrvate in Slovence od Srbov in jih potem kot slabotne in zapuščene ententine sovražnike streti.
Konzul Schwegel:
PrssM&sis msraušiiE k«m-fergnee,
(Konec,)
To kar je slovenski narod preprečil v enem tisočletju, namreč nemški sunek do Adrije in Sredozemskega morja, uresničenje načrta »Srednje Evrope«, se uresniči v trenotku, ko dobi premagana Nemška Avstrija, — vseeno ali na zunaj v zvezi Nemške države ali izven nje — čez Beljak direktno zvezo s Trstom, ki bo nominelno italijanska, v resnici pa nemška luka. To stališče smo jasno in stvarno razložili mirovni konferenci, ko smo z naše strani zahtevali priklopitev Celovca in Beljaka v območje kraljestva SHS; sicer pa naj bi tekla meja na Koroškem po predlogu naših delegatov na splošno skupno z jezikovno mejo kakor je začrtana v oficijelnih zemljevidih iz 50tih ali 60 let nazaj in ki še danes velja; podobno kakor jo je določila pred kratkim na licu mesta francoska komisija za Štajersko in Koroško,
Čim dalje bi se konferenca odstranila od onih principov, kateri prizanavajo jugoslovanski državi napram Nemčiji in Italiji pravične meje, meje, ki jamčijo za njen mir in za njeno življensko zmožnost, lini bolj dvomljivi bodo postali v bližnji prihodnosti odnošaji med temi državami :n ::opet bo mir ogrožen. Tega miru po katerem hrepeni Evropa in cel svet in od katerega, če se dobro posreči, bo odvisna \Vilsonova rcputacija, ne moremo označiti za zagotovljenega, dokler ai rešeno veliko rusko vprašanje. Rešitev tega vprašanja naj bi bila po lastnem Wilsonovcm izreku ognjena poskušnja za državno umetnost. Dosedaj " v '-:n ni nič resnega poskusilo, Nam ti. - pričeti vojaško interven-
cijo v Rusiji, pa so se vstrašili stroškov in se omejili na male akcije v Arhangelskem in Sibiriji. Potem so mislili boljševike obvladati s tem, da so vojaško in financijelno podpirali elemente v Rusiji, ki so bili v boju z boljševiki, storili pa niso ničesar zadostnega; slednjič so povabili boljševike k mirovnim pogajanjem na Prinkipos-otokc v Marmarskem morju, a ti so odklonili. Dozdevno hočejo sedaj, ker si nc znajo pomagati, pripustiti da »zgori boljševi?ki ogenj sam v sebi.« Medtem delajo boljševiki sami na to, da se ta ogenj čim bolj razširi, Njihov načrt je raztegniti svojo propagando preko stare Avstrije v Italijo in podati od tod roke Sparlakovcem v Nemčiji. Njihove na videz radikalne, v resnici pa reakcionarne metode pomagajo izborno načrtu Nemčije, ki se trudi, da privede vso Evropo do splošnega poloma. Na ta način bi prišla Nemčija na enak niveau s svojimi nasprotniki, toda pod zelo izpremenjenimi predpogoji. Dočim je bil med vojno čas zaveznih aliirancev, deluje sedaj za Nemčijo. Vsak dan, ki preide na mirovni konferenci brez rezultata, izboljša položaj Nemčije. Tega se ona tudi zaveda, kakor jc to tudi pred kratkim pokazal njen nastop v Spaa, Poznanju in Hamburgu, Grof Brockdorff-Rantzan jc poslal neodvisnega socijalisla Kautskyja v Petrograd k Troc-kemu, istočasno se pogaja z zastopniki starega režima v Rusiji. Grof Bernstorff, poslanik, ki ga je Amerika zapodila je zopet v polni časti in izjavlja spričo predstoječih mirovnih pogojev, da ne bo Nemčija nikdar privolila v to, da se G dansko odstopi, da se sploh ne da diskutirati o predaji Saar-ske kotline in o nevtralizaciji Poren-ske dežele, ker vse to nasprotuje Wilso-novim principom narodnosti. (Ko so Nemci v Brest-Litovskem anektirali in si pri-rezali iz ruske kože take »državice«, kakor jo sedaj želi Francija, se niso tako natančno ravnali po narodnostnem principu! Seveda če gre za njihov dobiček, stoje stvari vedno drugače), Za upravo nemških kolonij odklanja Bernstorff predlagani mandat kake druge sile, za Alzacijo-Lo-reno zahteva referendum, Med tem pa je Hindenburg še vedno vrhovni poveljnik in Ludendorffa so navdušeno pozdravljali, ko se jc upal vrniti iz Švedske. Situacijo so primerjali z ono na Elbi, s katero ima mnogo podobnosti. Samo Viljem in Karel nista Napoleona, ne moreta se primerjati niti z Romanovom niti z Liebknechtom. Toda če se tudi sedaj noben cesar ne vrne, se vendar lahko povrne vojna in nemški narod. Nemčija sc je bojevala za vire surovin in za trge. S tega vidika Nemčija vojne še ni izgubila, lahko jo še dobi, če se ji posreči organizirati ono Rusijo, —■ kateri ni privoščila Anglija lastne gospodarske veličine —, in izkoristiti ruske ljudi in naravne zaklade v nemškem interesu. Dobivala bi po ceni pšenico, bombaž iz Turkestana, petrolej, les, premog, železo, zlato, platino in fabrikate zopet drago prodajala Rusiji. Tolik uspeh bi bil vreden še enkratne poskušnje, bil bi povod ponovnim brezkončnim bojem, ki bi utegnili razdejati delo mirovne konference, zopet uničiti narode, ki so se komaj osamosvojili, in ogrožati varnost Francije. Zveza narodov bi bila brez moči in Amerika, do takrat morda sama izpostavljena boljševiškim vplivom, bi nc bila več pripravljena poseči vmes. Kaj bi storil mirovni kongres, da prepreči tc izglede? Minister Pichon je govoril danes v francoski zbornici, načrtov pa ni naznanil nikakih. Kaj bi mogel storiti? Mogel in moral bi preskrbeti Poljakom Gdansko, ki je eksistenčni pogoj za bodočo poljsko državo, dalje skleniti uir incd Poljaki in Ukrajinci; slednjim bi mojral pripoznati vzhodno Galicijo in podpirati v boju proti boljševizmu z ententnimi četami, orožje, municijo in opremo njih vojsko 300.000 mož, ki se sedaj ugonablja v nesmiselnih : bojih za Lvov. V rodovitni Ukrajini bi se i daio dobiti živeža za močno armado, ki bi izolirala Ogrsko od boljš#vikov; ravno-1 tako bi bili slednji odrezani tudi od Nemčije s pomočjo Poljske. Poljska in Ukrajina bi postali krepki državnosti, dokler i se ne bi po preporodu Rusija v lastnem
interesu in sledeč naravnim zakonom sami vrnili v njeno (Rusije) naročje. Ravnotako bi bilo potreba podpirati rumunsko armado, da se ojači odporna sila Rumunije. Močne vojaške kontingente bi se moralo odposlati na Dunaj in v Budimpešto, da se seznanijo tamošnji mogotci z resno voljo Antante. Ogrska je agrarska dežela in ni verjetno, da bo tamošnje prebivalstvo simpatiziralo z boljševizmom, če bi se resno in na kratko postopalo s tistimi par ljudmi, ki so se sedaj povzpeli v Budimpešti do moči. z konference dveh ducatov držav je nastal najprej svet deseterice«, da se sedaj po prevratu na Ogrskem umakne posvetu štirih« (Wilson, Lloyd George, Clemenceau. Orlando), ki nadaljuje s pospešenim naporom posvetovanja o dogotovitvi preliminarnega miru. Čc se posreči ustvariti pri tem Zvezo narodov v količkaj porabni obliki, porabilo bi se jo kot dobrodošlo sredstvo za obravnavo vprašanj, katerih Svet štirih ne more ali noče rešiti sedaj v tako kratkem času, kakor n. pr. vprašanje Carigrada, Balkana, morda tudi jadranski problem, potem azi-jatska Turčija kamor je odšla šele pred nekaj dnevi neka komisija v svrho študija na licu mesta, za kojega bo potrebovala mesece. Mirovna konferenca bi sklenila le preliminarni mir z Nemčijo, ki bi bil morda tudi deiinitiven; potem pa bi se razšla, tako, da bi se moglo reči, da jc izpolnila svojo nalogo, dočim bi istočasno obstojala naprej pod imenom »Zveza narodov«, — To so samo domnevanja, ki se utegnejo \ izkazati že v par dneh za neutemeljena, v rokah, dve izven-evropski, Japonska in Združena države; na naših problemih sta le indirektno udeleženi. Dalje je tu Anglija. ki tudi nc zasleduje evropskih interesov. Kot kontinentalni sili ostaneta samo dve latinski državi, od katerih naj sprejme ves slovanski svet svojo usodo, nič drugače, kakor poražena Nemčija. Samo radi tega, ker ne pripušča ena teh dveh držav, je napravila konferenca pogrešek, da še do danes ni oficijelno priznala kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev; blokada naših pristanišč še ni prenehala. Ti dve državi bosta odgovorni za to, če izgube slovanski narodi, s katerimi ravna mirovna konferenca krivično, katere žrtvuje tujemu imperijalizmu in koje skoro s silo peha k Nemčiji, svoje zaupanje v politiko, ki jo je oznanjal predsednik Wilson. Miru sc ne napravi s samimi besedami. Če bi zadostovali le lepi govori, bi nam bil predsednik !Wilson že davnv prinesel raj.
Siauha železničarje« odgodena.
Sinoči se je v Unlonovi dvorani vršil shod železničarjev, ki naj bi odločil o nameravani stavki. Vsakdo mora priznati, da so v sedanjih težavnih časih popolnoma upravičene zahteve železničarjev, ki so z ozirom na neznosno draginjo tako slabo plačani, da jim s temi dohodki nikakor ni mogoče živeti. Na drugi strani pa je treba pomisliti, kako dalekosežne in uso-depolne posledice bi imela eventualna stavka v sedanjih časih. Seveda bi morala te težke posledico vpoštevati v prvi vrsti osrednja vlada v Belgradu, ki na vse dosedanje tozadevne spomenice in brzojavke od strani železničarjev in od strani deželne vlade v Ljubljani ni dala nobenega pravega odgovora. Kljub temu je sinočnji shod železničarjev, upoštevajoč težaven položaj, v katerem se nahaja naša mlada država, sklenil, da odpošlj^ v Belgrad delegate, ki naj se pogajajo z osrednjo vlado radi ureditve gmotnega položaja železničarjev V Zagrebu in Belgradu se jim bodo pridružili tudi delegati hrvatskih in srbskih železničarjev. Od izida teh pogajanj b o odvisna nadaljno postopanje železničarjev. Shod je nadalje pozdravil in izrazil solidarnost cestnim železničarjem, ki so včeraj popoldne v Ljubljani pričeli stavkati.	-
H Friškovec.
Vojaške preskrb&ipaK-fiine.
Eno najvažnejših in resnih vprašanj je danes vprašanje o preskrbi naših vojnih poškodovancev; vprašanje, ki zahteva nujno rešitev, in s katerim se pečajo že dalj čas oni maloštevilni, katerim gre usoda in dobrobit ljudstva do srca. Vprašamo se, kako naj se preživliajo predvsem invalidi, ki so postali vsled izgube roke ali noge itd., za izvrševanje njihovega poklica deloma nesposobni, ali ki so drugače težko trpeli na zdravju. Vojaške preskrboval-nine same nikakor nc omogočujejo življenjskega obstanka. Vsak invalid je navezan poleg istih še na lasten zaslužek, na delo svojih rok, če jih sploh še ima.
Pred vs#n si mora biti invalid v sve-sti, da njegov kakor (udi obstanek 6vojcev (družine) ni ogrožen. Jasno jc torej, da se odpravi zakon od dne 27. decembra 1875 (R. G. BI, Nr. 158) o preskrbi voj. oseb
Tudi določbe Narodne vlade v Ljubljani (U. 1. XVII. in XXXVIII.) o enotnih pokojninah invalidov do končne ureditve pre-skrbovalniu, niso in niso nikdar bile umestne. Po istih so določeni mesečni obroki, neglede na obolenje ali pohabljenost, po 30 kron za 25—50 č, 60 kron za 51—75% in 90 kron za 76—100^č nesposobnosti do izvrševanja civilnega poklica, in po 150 kron za one, ki ^o sploh za vsako delo nesposobni.
Vse to upije po nad vse nujni in temeljiti preuredbi.
Zato si dovoljujem podati javnosti v presojo »Načrt zakona o voj. preskrbo-valninah«, ki je primeren za današnje razmere. Moje geslo pri tem delu je: ljudstvo samo naj si skuje zakone, ki so zanj določeni.
Omenjeni načrt zakona obsega
(Op. ur. Iz pregleda podajamo le glavne naslove najvažnejših določb, ki jih obsega načrt. Podlaga je oskrba moštva, m sicer invalidov, bolnikov, vdov in sirot moštva. Na določbe o moštvu se naslanjajo določbe o neaktivnih in aktivnih častnikih, dalje voine dokiade, določbe za bolniške strežnice, določbe za civiliste, ki so bili poškodovani po vojnem orožju, — Priporočamo ta načrt v pretresi)
Uvodni zakon
za preskrbovalnine vojaških oseb in svojcev po istih,
Člen I. Novi zakon velja od dne razglasitve naprej.
Člen II. Isti velja tudi za one, ki so pred dnem razglasitve že prejemali vojaško preskrbovalnino. Omenjenim je torej pokojnine nanovo odmeriti.
Člen III, Posebni predpisi določujejo, katere službe odgovarjajo civilnim državnim službam. Za uradnike v taki službi je novi zakon istotako merodajen.
Člen IV. Upravičenost do preskrbovalnine orožništva in svojcev istih po njihovi smrti določa poseben zakon.	•* Člen V.1 Za dobo gospodarskih kriz, splošne draginje itd., ali v kolikor in do kadar je -navezana država za dobavo prehrane in za življenje neobhodno potrebnih stvari za uvoz iz inozemstva, se izplačujejo rente, družinski prispevki, dodatne rente, vzgojevalni prispevki in milostne preskrbovalnine po kurzu, ki ga določi vlada polletno, oziroma če potrebno, četrtletno.
Za povprečni kurz in vrednost denarja so merodajna uradna poročila najvažnejših borz kontinenta.
Ta način izplačevanja velja, dokler ne dosežejo lastna denarna sredstva inozemske valute (al pari),
člen VI, Kdor se namenoma sam poškoduje, da postane vsled tega za službo in za izvrševanje svojega poklica nesposoben, nima pravice do vojaške preskrbovalnine.
Prvo poglavje.
Za invalidno moštvo, — Splošno: Način preskrbovanja. § 1. I. Renta. II, Odškodnina za pohabljenost. III. Oskrbovanje v invalidnici, IV. Družinski prispevki. V. Posmrtna odpravnina.
I. Renta.
§ 2. Moštvo, ki je postalo med aktivnim vojaškim službovanjem za službo nesposobno je opravičeno do vojaške pre-skrbnine, če in dokler je njihova zmožnost za izvrševanje njihovega meščanskega poklica onemogočena ali vsaj za 10 odstotkov zmanjšana.
§ 3. Pri presojevanju stopnje nezmožnosti do pridobivanja se mora ozirati na poklic, ki ga je izvrševal za službo nesposobni pred naborom (vojaškim pregledovanjem). Če mož ni imel nobenega posebnega poklica, je določiti stopnjo z ozirom na splošno zmožnost do pridobivanja,
§ 4. Če se spozna, da se sposobnost do izvrševanja dosedanjega poklica trajno zmanjšuje, ie priznati dosmrtno preskrb-nino; če pa je pričakovati, da se zboljša v doglednem času njegovo stanje v toliko, da postane vsaj deloma sposoben za izvrševanje svojega poklica (potom zdravljenja ali drugače) se mu pripozna časno preskrbovalnino.
Časna preskrbovalnina se naj prvič pripozna za eno leto. Če pa nesposobnost do poklica v smislu § 3 po preteku enega leta nc preneha, se mu pripozna vojaška preskrbovalnina za dve leti in če potrebno še enkrat za dve leti. Za slučaj pa, da je invalid po preteku 5 let še vedno vsaj 10 odstotkov nesposoben za izvrševanje svojega poklica, mu je priznati vojaško preskrbovalnino dosmrtno.
§ 5. Če se odtegne za službo nesposobni brez tehtnega vzroka zdravljenju in zabrani s tem, da se nesposobnost do izvrševanja poklica ali popolnoma odpravi ali vsaj zmanjša, ali če se odtegne brez tehtnega vzroka zdravniški preiskavi, naknadnemu zdravljenju ali opazovanju v bol* niči, zgubi pravico do voj. preskrbovalnine, če se ga je prej izrecno opozorilo na to posledico.
i Primera: Izplačuj« se v kronah. 1 dinar aii irank odgovarja v Parizu, Kimu, Bcrnu itd, povprečno 3 krone avstrijske valute. Zato vzamemo vse tu posebno navedene zneske v sledečin načrtu zakona trojno, torej: Iptn* renta znaša 360 K X 3 (kurz) = 1080 K.
§ 6. Te določbe veljajo iilotako za '
dalje služeče moštvo Radi dodatne rente J za isto glej § 12.
Višina rente.
§ 7. Renta znaša za čas popolne nesposobnosti do poklica za: častniskega namestnika letno . . 840 K, štabnega narednika letno	780 K,
narednika fn istovrstnike letno . 660 K, četovodjo in istovrstnike letno . 540 K, desetnika in istovrstnike letno 180 K, poddesetnika in istovrstnike letno 420 K, pešca in istovrstnike letno j . , 360 K, t. j, polna renta. Za odmero rente je merodajna resnična (dejanska šarža.
§ 8. Za dobo delne nesposobnosti do poklica (zaslužka) znaša renta oni del polne rente, izražen v stotinkah, ki odgovarja višini nesposobnosti do poklica (delna renta). Ista se zvišuje percentuelno po stopnji nesposobnosti do poklica.
§ 9, Moštvu, ki že uživa delno rento, naj sc prizna percentuclno višja delna renta, če je na podlagi ponovnega nadpregle-da, za katerega mora dotičnik sam prositi, neovržno dognano, da opravičuje stopnja hibe, povzročena vsled nesposobnosti do službovanja, od tedaj naprej priznanje višje rente.
Na drugi strani je pa tudi vojaška uprava upravičena, določiti ponovni nad-pregled, kadar sc položaj zboljša z ozirom na sposobnost do poklica, in na podlagi izvida ponovnega, nadpregleda rento na novo odmeriti, oziroma isto popolnoma ustaviti.
Začetek, mirovanje in konec prejema,
§ 10. Izplačevanje rente se prične st prvini dnem v mesecu, ki sledi nadpre-gledu.
Isto velja tudi za zvišanje ah znižanje rente.
Izplačevanje rente miruje (se začasno ustavi):
a)	med oskrbovanjem v invalidnici;
b)	za časa kazni v kaznilnici;
c)	za dobo prebivanja v inozemstvu. Konča pa:
a)	z dnem, do katerega je bila ista priznana;
b)	z zopetnim nastopom aktivne vojaške službe;
c)	s smrtjo upravičenca;
d)	s pravomočno obsodbo z zaporom v kaznilnici radi goljufije, poizkušenc ali izvršene z namenom, pridobiti si na ta način kaj v svojo korist z ozirom na rento (samovoljno popravljanje plačilnega naloga itd.),
§ 11. Mirovanje rente v nobenem slučaju ne vpliva na določeni končni rok.
Dodatna renta za dalje služeče moštvo.
§ 12. Moštvo, ki služi prostovoljno preko postavno prezenčno službeno dobo, prejema, Če postane invalidno, poleg rente (polne ali delne) še dodatek k isti (dodatno rento).
Dodatna renta znaša za vsako nadaljnje leto brez ozira na stopnjo nesposobnosti do izvrševanja poklica 5% polne rente.
Začeto letp velja za celo Po dovršenih desetih dejanskih službenih letih pritice vrhu tega še pavšalni znesek letno 400 K.
Začetek, mirovanje in konec prejema,
§ 13, Kakor v § 10. navedeno.
Civilna preskrbovalnina.
§ 14. Dalje služeče moštvo ima v posebnih postavnih slučajih pravico do na-meščenja v civilni državni službi ali drugi cnakovrstni službi. Za dobo tega službovanja izplačevanje rente, rentni dodatek in vojna doklada miruje,
Odškodnina za pohabljenost pa je izplačevati nemoteno dalje.
II.
Odškodnina za pohabljenost.
Splošno. § 15. Odškodnina za pohabljenost je od Tente popolnoma neodvisna in se pripozna brez ozira na čas službovanja, šaržo in stopnjo, samo po stopnji pohabljenosti (pokvaritve zdravja), Pripozna se trajno ali začasno, Upravičenost do odškodnine za pohabljenost in višina. § 16. Vojaške osebe brez izjeme, ki so bile v aktivni službi — torej pri izvršitvi službe ali pa tudi V tesni zvezi z isto — brez lastne krivde po spodaj navedenem načinu na svojem zdravju težko oškodovani, imajo pravico za dobo tega stanja do odškodnine za pohabljenost. Višina odškodnine jc odvisna od na podlagi nadpregleda določene pohabljenosti (pokvaritve zdravja), in sicer letno: 1. Dosmrtne:
a)	pri trajni nesposobnosti do poklica vsled zadobljenih ran ali težkih poškodb, če ne opravičujejo iste v smislu točk b) do g) višje odškodnine, 240 Z;
b)	Če so zgubili eno roko ali eno nogo, ali obe roki ali obe Dogi, medtem ko so komolci oziroma kolena ostali porabljivi, za vsakega izmed omenjenih udov 480 K:
c)	za oslepelost na enem očesu 600 K;
d)	če so zgubili eno izmed lehti ali bedro, ali obe lehti ali obe bedri, za vsakega omenjenih udov 600 K;
e)	če so zgubili sluh na obeh ušesih popolnoma ali pa govor (jezik), ali če so postali vsled ene ali večjih, v točkah b) do g) ne izrecno navedenih poškodb (pokvaritve zdravja), ki so ravnotako težke kakor ižguba roke (lehti) ali bedra, in so vsled tega postali za njihov civilni poklic trajno nesposobni, 600 K;
f)	za oslepelost na obeh očesih ali če imajo tako pokvarjene oči, da zamorejo zaznati le velike predmete, in še te le prav od blizu, oziroma če zamorejo razločevati le svetle predmete od temnih 1200 K.
2. C a s u o :
g)	če se je povzročila pokvarit.v zdravja nesposobnost do poklica in če ne pride v poštev za višjo odškodnino po točki i) 240 K;
h)	pri težki pokvaritvi zdravja drugih vrst, čc in dokler jc navezano le na postrežbo drugih ljudi 600 K;
i)	popolnoma ohromelim (obnemoglim) 1800 K.
Trajno neporabljrvost udov je smatrati za izgubo istih. Kadar pride isti pohabljence v poštev za več slučajev, navedenih v zgorajšnjih točkah, je sešteti vso opravičene odškodnine za pohabljenost, končna vsota pa nikakor ne sme presegati zneska 1800 K letno,
Odškodnino za pohabljenost je opravičen zahtevati vsakdo, toda nikdar ae več po preteku desetih let od dne pohabljenosti (pokvaritve zdravja).
V	odškoduiuo za pohabljenost so vračunani tudi že stroški ia popravila, ohranitev in naknadne nabave umetnih udov in drugih nadomestnih delov telesa.
§ 17. Glede priznanja časne odškodnine za pohabljenost veljajo določbe § 4. (glej pri rentah),
§ 18. Že priznana odškodnina za pohabljenost se more povišati v smislu predpisov, če utemelji stopnja hibe, določena po preteku gotovega časa ua podlagi izvida ponovnega nadpregleda priznanje •višje odškodnine za pohabljenost, in če je mogoče dognati, da je ista (stopnja hibe) posledica svoječasne pohabljenosti (pokvaritve zdravja).
Začetek, mirovanje in konec p r e j e m a. * § 19, Izplačevanje odškodnine za pohabljenost se prične s prvim dnem v mesecu, ki sledi nadpre-gledu.
Isto velja tudi za zvišanje ali znižanje odškodnine za pohabljenost.
Izplačevanje odškodnine za pohabljenost miruje (se začasno ustavi);
a)	za časa kazni v kaznilnici;
b)	za dobo prebivanja v inozemstvu;
konča pa:
a)	pri trajnem priznanju: s smrtjo upravičenca;
b)	pri časnem priznanju: z dnem, do katerega je bila ista nakazana,
§ 20, Invalidi, ki so sprejeti v inva-lidnico, prejemajo za čas oskrbovanja v invalidnici brez izjeme 240 K odškodnine za pohabljenost letno, S prvim dnem v mesecu, ki sledi odpustu iz iste, pa jim pritiče zopet normalna renta.
Davčna prostost, § 21. Odškodnine za pohabljenost so davka proste.
flz fužne Istre.
Vedno obupnejši postajajo klici na pomoč naših ljudi v Istri, vedno več vesti prihaja o nečloveškem postopanju in grozodejstvih Italijanov v zasedenem ozemlju.
Ko je župnik \lavco Dcgrassi (Italijan) v Motovunu hotel pri nedeljski maši po evangeliju pridigati italijansko, medtem, ko se je prej vedno pridigovalo hrvaški, je ljudstvo pričelo odhajati iz cerkve. Nato so pa vdrli italijanski voiaki pred vhod, zagrabili nekaj ljudi in jih privezali k drevesom, z licem proti deblu in jih tako pustili do U ure zvečer.
V	Žminju ie italijanski vojaški kaplan San Martino imel pri veliki maši pridigo, kjer jc naglaševal, da ni samo smešno, ampak že grešno misliti, da Istra ne bo ostala pod Italijo. Na koncu je pozval narod, naj kliče »Eviva Italia^, poziv, ki se mu seveda ni nihče oglasil.
Monsignor Monti, bivši katehet na pa-zinski gimnaziji, jo imel v Kringi aglta-torični sestanek. Ker ljudje niso vedeli zakaj se gre, so prišli v obilnem številu na 6hod. Monti je govoril italijanski, a nekdo je prevajal na hrvatsko. Ko je na koncu govora pozval naše ljudi, naj dvignejo roko v znamenje, da so zadovoljni ostati pod Italijo, jo dvignilo roko samo šest plačancev, vsi drugi so se s posmehom razšli.
V	Ilukavcu nad Matuljaml so karabl-nijerji vklenili taniošnjega učitelja Ivana Lesico in ga z verigami na rokah odvedli v Opatijo, od tam zopet peš na Matulje in z vlakom v Trst. Mož je namreč bral »Primorske Novine«, kar pomeni v zasedenem ozemlju zločin. KnraiimTji so aretirali še Aleksandra in Antona ltubeša. učitelja v
Kastvu in jih s težkimi okovi vklenjene odpeljali v Trst.
Aretacije in Internacije naših ljudi v Istri zavzemajo vedno večje dimenzije. Po italijanskih vojnih oblasteh in s pomočjo domačih italijanašev so sestavljene cele listine oseb, določenih za internacijo, ki so potem tudi brez odloga in z vso brezobzirnostjo izvršuje. Koliko naših lj,udi bi bilo doslej zaprtih, interniranih in odgnanih v Italijo, ni mogoče ugotoviti: njihovo število znaša nekaj tisočev. Doznali smo, da bo bili zadnje dni, razun dr j a Zuccona in svetnika Jurija Corazze internirani iz Pa-zina in okolice še sledeči: stražmojster Jo-vanovič, gostilničar Stranič, župnik Filip-čič iz Žminja, župnik Ujčič iz Vranja, Ba-£ič, učitelj na Učki, dijak Ribarič, Mladenič, učitelj v Brestu, Gortan, učitelj v Vodicah, kmet iz Berma Šime Ladavac, polbrat drja Červarja Metod Sironič. Razen teh je bilo v Labinjščini aretirano mnogo seljakov, katerih imena doslej še niso znana.
Eden glavnih ciljev italijanske okupacijske oblasti je izpodkopavanje ugleda duhovništvu in cerkvi. V ta namen razširjajo nemoralnost in pokvarjenost med našim ženstvom. V tem poslu pi-ednjačijo laški oficirji, ki so sploh izvrstni »kava-lirji«, ki razumejo svoj posel. Rogajo se vsemu, kar je sveto našemu ljudstvu. V Veprincu so šli tako daleč, da so v neki starinski cerkvi, kjer se jc šc opravljala služba božja, otvorili krčmo (kantino). Nemoralnost razširjajo italijanske oblasti posebno s prirej evanjem plesov in to tudi sedaj v postnem času, ko se v Istri nikdar ni plesalo. Plesnih zabav nc prirejajo samo ob nedeljah, ampak tudi ob delavnikih in to v vseh primernih prostorih raz-puščenih narodnih društev. Vojaki s silo tirajo naša dekleta na plese, ki trajajo do zore. Tu se pije, roja in so ubija našemu ljudstvu vsak zmisel za poštenje, delo in treznost. S tem hoče Italija zadušiti narodno zavest v našem ljudstvu in ga gospodarsko in narodno zasužniti. P.P.
Mirovni posvet,
Z mirovne konference.
LDU Pariz, 15. aprila. (Brezžično.) Cle-menceau je sprejel v nedeljo delegacijo radikalnih socialistov, katerim je obrazložil probleme francoskih zahtev ter izjavil, da bo Francija dobila popolno zadoščenje v odstopitvi saarske kotlino. »Petit Pari-sien« piše: Če bi med interesenti prišlo do ureditve vprašanja Male Azije, bi morala Francija predvsem na to gledati, da se obdrži pod njenim vplivom Bejrut, Alexan-dretta, Haleb, Damask in ozemlja do Haife. Centralna komisija za teritorijalne zadeve bo v soboto razpravljala vprašanje o pravicah Srbov in Rumunov do Banata. Kakor poroča »Journal«, je turški minister za notranje stvari imenoval Damad Ferid pašo in Mustapha Rešid pašo zastopnikom Turčije na mirovni konferenci. — »Petit Journal« doznava, da so v Bukareštu našli velike zaloge eksplozivnih snovi. Aretirali so Bolgara Hadži Petrova, ki je bil vodja komplota proti članom dinastije in proti vojažkim transportom. — »Petit Journal« piše nadalje, cla nameravajo še ta teden rešiti vprašanja, ki se tičejo Nemčije, Avstro-Ogrske in Turčije. — »Chikago Tribune« pravi, da bodo nemški delegati 25. aprila pripuščeni k mirovnim pogajanjem. — Med odsotnostjo Lloyd Georgea bo svet četverice uredil avstrijsko vprašanje in jadranski problem. — Danes pričakujejo tu izjavo NVilsona o definitivni rešitvi vseh vprašanj.
LDU Milan, 15. aprila. (Brezžično.) Iz Pariza se poroča, da se je svet četverice popolnoma sporazumel glede raznih točk vprašanja saarske kotline. Francija bo upravljala rudokop kot avtonomijo zveze narodov. — »Temps« pripominja, da so aliiranci sklenili nov načrt glede vprašanja azijske Turčije.
LDU. Dunaj, 15. aprila, (ČTU.) Iz Baz-la poročajo, da se smatra vprašanje odškodnin v splošnem odločenim. Upati je, da se bodo še ta teden mogle dokončati določbe, ki se tičejo Nemčije. Teritorijalna vprašanja Avstro-Ogrske, Bolgarije in Turčije so večinoma rešena, preostaja samo še rešiti italijansko-jugoslovansko in sirijsko vprašanje.
Razna poročila.
V Srbiji ni revolucije. LDU. Berlin, 14. aprila. (ČTU.) Diplo-matično zastopstvo jugoslovanske države v Švici more na podlagi direktnih brzojavnih pojasnil iz Belgrada izjaviti, da so popolnoma neresnične vesti, ki jih ogrska sovjetska vlada razširja o izbruhu revolucije v Srbiji. V Belgradu, kakor tudi po vsem kraljestvu vlada mir in red. Ogrska vlada je te vesti razširila v Budimpešti, da dvigne razpoloženje prebivalstva.
Izjava kardinala Gasparija. LDU. Berlin, 14. aprila. (ČTU.) Korcs-pondent Mavricij Rais je imel pogovor s kardinalom Gasparijem, ki je konstatiral, da se boljševizem rapidno širi in Vatikan zelo vznemirja. Razkosanje Avstrije je v toliko večjega pomena, ker je bila ta država bolj poklicana biti element miru in reda prve vrste. Čehoslovaška država je z Vatikanom že v stiku, zanimivo je, da je podpredsednik poljske konstituante Žid. Glede Jeruzalema zagovarja Vatikan najmanj internacionaliziranje.
Izgredi v Rimu. LDU. Berlin, 15. (ČTU). »Lokalanzei-ger« poroča iz Lugana: Včeraj popoldne je prišlo v Rimu do izgredov, ker je policija hotela razgnali neki shod, ki se je vršil pod milim nebom. Vse izhode s trga, kjer se je vršil shod, so zasedli karabinjeri in artilerija na konjih. Cenzura je časnikarska poročila zelo potvorila, vendar pa se da iz njih posneti, da so izgredi trajali od treh popoldne do noči, da je bilo mnogo mrtvecev in ranjencev, da se je 20 policistov skrilo v neko hišo, kjer jih je množica oblegala, in da so morali poslati po ognjegasce, da so jih osvobodili.
Čehi bodo mejili z Rumunijo. LDU Dunaj, lo. aprila. (ČTU) »Der Neue Tag« poroča: Kakor doznavamo od •dobro poučene strani, so sklenili v Parizu, da dobi Čehoslovaška republika skupno mejo z Rumunijo, tako da je Ogrska proti vzhodu zaprta.
Japonska priznala Poljsko. LDU Varšava, 15. aprila. (DunKU.) Poljska brzojavna aoentura poroča: Predsednik poljskega komiteja v Parizu Dmovv-sky je od japonske vlade prejel pismo, s katerim Japonska priznava Poljsko kot neodvisno državo in poljsko vlado kot postavno.
Amerikanci v Rusi j L LDU Milan, 14. aprila. (Brezžično.) Iz New Yorka se poroča, da sta križarki »Des Moines« in »Sacramento« odpluli v Plymouth na potu v Rusijo. Tja je namenjenih še več ladij. — Iz Arhangelska brzojavljajo, da sta pripluli sem preteklo sredo križarki »Galvcston« in »Ckester« z živilskimi oddelki in novim poveljnikom čet na severnem Murmanu, generalom Lechardsonom.
Ruske pouudbe Nemčiji, LDU. Nauen, 15. aprila. Brezžično.) »Deutsche Tageszcitung« je priobčila v pondeljek zjutraj podatke o ponudbi, ki jo je baje stavila ruska sovjetska vlada nemški vladi in v kateri se jamčijo Nemčiji meje iz 1. 1914. Rusija in Ogrska sta pripravljeni, postaviti vojsko 500.000 mož. Nemčija pa bi se naj nasprotno obvezala, pomagati Rusiji proti ententi, preustrojiti svoje središče popolnoma socialistično ter takoj izvesti socializacijo obratov. — Z ozirom na to vest je izjavil državni minister za zunanje stvari grof Brockdorff-Rantzau, da je zvedel o celi stvari šele v pondeljek iz omenjenega lista samega.
Socijalist proti boljševikom. LDU. Dunaj, 15. aprila. (ČTU.) Kakor poroča današnja »Postzeitung«, se je izjavil državni tajnik dr. Bauer v razgovoru z zastopnikom neke prijateljske države radi komunističnega prevrata v Budimpešti, da ga skrbi, da ne bi tega na Dunaju posnemali, vendar pa da se more smatrati, da je za sedaj odvrnjena na Dunaju nevarnost boljševiškega puča.
Politične novice.
-f- V Selcih priredi V. L. S. na Velikonočni ponedeljek javen, političen shod. Poročala bosta državni poslanec Ivan Brodar in dr. Jakob Mohorlč. Zborovanje sc vrši v »Društvenem domu« takoj po jutranjem cerkvenem opravilu. Možje in fantje, pa tudi ve, žene in dekleta, pridite polnošte-vilno. Od daleč in blizu, vsi na krov!
-f- Smlednik. Shod Kmečke zveze za kranjski okraj sc jc vršil dne 13. aprila v Smledniku v društveni dvorani. Shod jc otvoril načelnik zveze Jože Burger in je podal besedo dr. Mohoriču. Poročevavec je obravnavni programo V. L. S., JDS. iu SDS. Dokazal je, da je V. L. S. vedno delovala za kmeta. Z veliko pozornostjo so zborovalci, ki so napolnili dvorano, sledili poljudnemu predavanju. Na predlog načelnika Burgerju so bile sprejeto resolucije, v katerih zborovalci protestirajo proti l^i jg^upajiji, zahtg^ojo zgradbo elek-
tričnih central na Savi pri Medvodah, zahtevajo, naj se čimprej razpišejo volitve v državni in pokrajinski zbor, da pride do veljave ljudstvo. Narodno predstavništvo naj izdela demokratičen načrt za volitev v konštituanto. Zborovalci so dalje zahtevali, da v višjem šolskem svetu kmečki starši pridejo do svojega zastopstva, zahteva se sprememba dohodninskega davka, regulacija valuto itd.
-f Socialna demokracija je imela v Ljubljani 13. t. m. zborovanje svojih zaupnikov. V resolucijah so izrekli zahtevo — katero je naša stranka že prej proglasila — naj narodno predstavništvo sklene čimpreje volilni red za konštituanto, temelječ na principu splošne, enake, direktne in tajne volilne pravice s proporčnim sistemom za oba spola, da se morejo čimpreje izvršiti volitve v konštituanto. — JSDS. je obenem na tem shodu sklenila, da se odpokličeta njena zastopnika, ki sta sedaj v deželni vladi v Ljubljani. — Zbor zaupnikov jc dalje izrazil mnenje, da sedaj z ozirom na zunanjepolitični položaj ni ugoden čas za skrajne korake delavskih mas v dosego mezdnih terjatev. — To načelo je proglasila tudi naša Jugoslovanska strokovna zveza.
-f Falizifikat. V Parizu se nahajajoč! jugoslovanski emigranti so izdali posebne spomenico, kako si mislijo notranjo uredbo našo države. To spomenico so poslali vsem političnim činiteljem v Jugoslaviji s prošnjo, cla jo javnost pretrese. Pod spomenico je podpisinih 19 najuglednejših Jugoslovanov iz Slovenije, Istre, Dalmacije Srbije, Vojvodine in Hrvatske. Med podpisanimi so tudi ta-le imena: Jovan C v i.-jič iz Srbije, dr. Ante Trumbič, dr Smodlik, M. Čingrija, dr. Gustav Gre-g o r i n , prof. Vasa S t a j i č itd. — Mi s« bomo s spomenico še pečali. Sinočnji »Na rod« jo tudi prinaša, izpušča pa iz njo naj-važnejše točke, ki so bistvenega pomena zc presojo cele spomenice. Konštatiramo is danes le, cla je tako poročanje falzifikacija »Narod« bi bil moral prinesti celo sporne, uico. Če mu točke, ki jih je izpustil, n« ugajajo, bi bil lahko proti njim polemiziral. Taka jc med časnikarji dostojna na/ vada! S takim priobčevanjem pa se zavaja javnost v zmoto ter se tako potvarjs resnica in onemogoča namen, ki so ga ju goslovanski emigranti imeli s svojo spo menico.
-j- Uspešna sredstva, da se pomire du ho vi, so po mnenju g. Ribnikarja taki-l< stavki, ki jih je izustil na shodu v Trzinu »Ostrejši nastop socijalistov se v Jugosla viji ne bo obnesel, ker je država v polo žaju zatreti vsak resnejši poizkus prevra ta, ki bi spravljal v nevarnost obstoj naši mlade države.«
-f G, Adoli Ribnikar se je vrnil ij Belgrada zelo nezadovoljen, saj tudi ni čudno, če je človek nezadovoljen. Jeseni j< bil v Ljubljani prevrat in svojo vlado sme postavili, a g. Ribnikarja ni bilo poleg. \ Belgradu so večkrat ministrske krize. Kdt se pravočasno spomni na g. Ribnikarja! Pa bi človek ne bil srdit! Zato popolnomi umemo njegovo razpoloženje, da je neza dovoljen. Na nedeljskem shodu je temeljih opral vse tri slovenske stranke, počenši o< JSDS do VLS. Cclo lastni stranki ni pri zanesel popolnoma, tudi ž njo ni zadovoljen, saj je dejal: »Nikakor nočem zagovar-jati vsega, kar se je med tem časom poja vilo v okrilju JDS.« — Ima prav! Kdo s« bo neki potegoval za to JDS, ki ne mor« saj še enega ministrskega kandidata po staviti na stolec, kamor spada že od nek daj. Odkrito povedano, nam je g. AdoL Ribnikar eden najsimpatičnejših politiko* v nasprotnem taboru, ki ga imamo posebne radi, ko tako odkrito pove, kaj hoče. Da ne more, kar bi rad, je sicer tragično. P to je zanj zopet ena simpati;a več.
-}- Plebiscit v Trsta, o katerem srn« poročali, se ni vršil, kakor to zatrjuje tr žaška »La Nazione«. Vendar nam poročili iz okupiranega ozemlja zatrjujejo, da bi je glasovanje ljudstva res vršilo, toda n« v Trstai samem, marveč v Miljah pri Trstu -f Ženska volilna pravica na Češkem Volilna lista za Prago obsega 54.000 mo ških in 86.000 ženskih imen. Prihodnj mestni občinski svet bo torej lahko imei žensko večino.
-j- Budnpeštanski brzojavni urad raz širja tedencijozno poročilo o revoluciji pro letarijata v Srbiji, Rumuniji, Bukovini itd S tem hočejo madžarski boljševiki po vzdigniti upadlo navdušenje budapeštan skih množic. Seveda jim ne veruje nikdo niti nemško časopisje ne, ki cclo svar pred temi madžarskimi vestmi.
-f Francoske vdove v vojni padlih pr papeža. Sv. Oče je sprejel v avdijenci 7( odposlanic francoskih vdov po padlih i vojni. Izrekle so Uiu svojo zahvalo za nje govo delo za olajšanje vojnih težav. Dele gacija je izročila sv. Očetu zlat kelih i napisom besed sv. Pavla: S svojo krvje čisti nebesa in zemljo.
4- Maršal "alg, vrhovni poveljnik angleške armade na Francoskem, je odše' na Angleško. Pri njegovem odhodu iz Bou-logne so so poslovilo od njega vse francoske oblasti in množica mu jc priredila jelike ovacije,
Italijanske nasilnosti na Tolminskem.
Potniki, ki so prišli s tolminskih hribov, nam poročajo zanimive podrobnosti o ondotnih razmerah. Čez mejo je skoraj popolnoma nemogoče priti. Vojaška straža se je toliko pomnožila in poostrila, da je meja domala popolnoma zaprta. Značilno je, da skoraj povsod na meji kopljejo okope, gostijo žično ograjo, vozijo strojnicc in municijo na vse važnejše točke in prehode. Po drugi strani pa se vedejo, kakor bi bili doma; proti ljudem se obnašajo deloma prijazno, dajejo živeža za zelo nizko ceno, ubožnim družinam celo zastonj; seveda samo neposredno ob meji; povsod v ozadju je v tem oziru slabše, mnogo slabše. Tudi šolskim otrokom deUjo jedi in kinematografske predstave, s katerimi so do zadnjih časov nadlegovali tudi našo zavedno inteligenco, ki je pa odklanjala take prireditve, zato se je pričelo vesti tudi vojaštvo mnogo bolj hladno. Ljudstvu se ne morejo
{>rikupiti, četudi je na primer vino po eno iro liter. Vsakdo čaka odrešenja in obče prepričanje vlada, da bo v nekaj letih vojska, če pade odločitev tako, da bodo odtrgani od skupnega jugoslovanskega telesa. V ostalem pa vršijo razna nasilja prve vrste. Če dobe ljudi ponoči zunaj, jim laški vojaki enostavno dajejo zaušnice, Na ta način hočejo očividno izzvati kak upor, ki bi imel za posledico hujše odredbe. Okli-cali so, da več nego štirje ljudje ne smejo biti na ulici ali na cesti skupaj. Smešni prizori se zato odigravajo pred cerkvijo, ko vojaštvo razganja množico, ki pride od maše.
NaŠe uradnike odpuščajo iz službe, posebno one, ki ne znajo italijanščine in jih puste popolnoma brez vsake plače. Značilna je izjava, ki so jo dali nekemu župniku, Zahtevali so, da naj jim izroči ključ od stolpa. Župnik si ni dal kratkomalo ukazati in je zahteval pojasnila. Rekli so mu, da bodo postavili v stolp in na vse važnejše točke v vasi strojnice tedaj, ko bo padla definitivna odločitev in se ljudje dva dni ne bodo smeli prikazati iz hiš.
Na meji se nahajajo čete arditov, ki so okrutni. Ženska posilstva se množijo. Blizu demarkacijske črte so umorili z bajoneti dva Kobaridca, ki sta imela večje vsote denarja pri sebi in sta nakupovala živino. Neka ženska je slišala krik in videla beg civilistov pred vojaki — isti večer, ko so idrugi dan dobili umorjenca. V slučajih posilstva in umorov vodijo preiskave tako, da odvalijo vso krivdo s sebe. Krivdo roparskih umorov so vrgli na civilno prebivalstvo' samo.
Nemci napadalo.
Ljubljanski dopisni urad poroča z dne 15. aprila Iz uradnega vira• Dno li. aprila popoldne so Nenici obstreljevali z artilje-rijo Mrzlo vodo, točko 560 severno Velikovca in Kohlhof; ob 9.35 zvečer so pa napadli z minami in ročnimi granatami točim 560, Nasad smo Odbili.
Blokada proti Nemški Avstriji odpravljena.
LDU. Bern, 15. aprila. (DunKU.) Švicarska brzojavna agentura poroča, da se v noti, ki jo je poslala francoska vlada švicarskemu poslaništvu v Parizu oficijelno potrjuje, da je odpravljena blokada napram Nemški Avstriji in da je zopet dovoljen prost gospodarski promet. Blokada se sedaj izvršuje samo še napram Nemčiji in Ogrski.
LIoyd George odpotoval.
LDU. Pariz, 15. aprila. (DunKU.) Lloyd George je odpotoval v London.
Reuolucija na Bavarskem.
Špartakovci zopet na vrha.
LDU Bamberg, 15. aprila. (ČTU) Kakor sc doznava iz verodostojnega vira, se vodi vojaška akcija iz Ingolstadta proti Mona-kovemu, kjer so Špartakovci zopet prišli do nadvlade.
LDU Berlin, 15. aprila. (DunKU.) »Ber-liner Tageblatt« poroča iz Augsburga, da je Monakovo popolnoma v oblasti Šparta-kovcev. Večina članov osrednjega sveta je aretiranih. Z ozirom na vest, da se je iz Monakovega odposlal del rdeče armade v smeri proti Augsburgu, so razdrli železniški tir, ki vodi proti Augsburgu, da bi na ta način zadržali gibanje Špartakovcev,
LDU. Augsburg, 15. aprila. (DunKU.) »Augsburger Neueste Nachrichten« poročajo o zadnjih dogodkih v Monakovem: V nedeljo popoldne je bilo komunistično zborovanje na »Theresienvviese«. V poznih popoldanskih urah so Špartakovci napadli kolodvor, ki so ga zasedli oddelki republikanske brambe. Kolodvor so obstreljevali s strojnicami in puškami, pri čemur je bilo veliko ljudi ustreljenih in ranjenih. Napad je bil tako nepričakovan, da so bili ljudje na kolodvorskem trgu nenadoma presenečeni po strelih. Občinstvo je bežalo narazen ter iskalo v bližnjih hišah zavetja. Napad s strojnicami se je izvršil jako hitro. Napadalci so pripeljali tudi metalce min. Ker branilci kolodvora niso imeli metalcev min in ročnih granat, je postala njihova bramba vsled delovanja metalcev min brezuspešna. Proti 10. uri zvečer se je izvršil splošen napa*d na kolodvor, pri čemur so ga napadalci zavzeli in sc je morala posadka vdati. Kolodvorskega poveljnika so odvedli in baje ustrelili. Ponoči so zasedli poslopje mestne policije, glavni stan republikanske brambe in druga javna poslopja, kakor tudi vojaščnice republikanske brambe. Vse mesto Monakovo je bilo zjutraj v rokah Špartakovcev. Proglašena je bila splošna stavka. V mestu je mir. Promet jc bil popolnoma ustavljen.
Prispevke za sklad S. L. S.!
-f Kako na] se plačajo vojni stroški. f
Italijanski list L poročajo, da jo kralj spre- I jel v avdijenci prvega nadzornika finan- i čnega ministrstva Spillmanna, ki jc raz- ! ložil kralju načrt svetovne loterije 300 mi- | lijard, s katerimi naj bi sc pokrili stroški i vojne.
Jugoslovanska akademska menza v Zagrebu.
S tem naslovom smo osnovali jugoslovanski akademiki v Zagrebu pred dvema , mesecema svojo menzo, ki naj bi nam nu- ■ dila prehrano — ne dobre in nc dovolj, te- j ja nam ne dopuščajo naše razmere — temveč le najpotrebnejšo hrano, ki naj nam omogoča študije. Okoli te kuhinje jc zbrano 800 akademikov, katerim vojna ni pripomogla do sreče m blagostanja, kakor mnogim drugim srečnejšim kolegom; to je marveč 800 mladih ljudi, ki so najob-čutljiv^je iz.kušali težo in grozo strašne ! štiriletne vojne, siromaki, katerim jc vojna vzela vse to, kar so imeli prej, begunci iz zasedenega ozemlja — sinovi razrušenih domov, taki, ki ne vedo, kje so jim starši, ki so prej skrbeli zanje. Med njimi je preko 300 akademikov iz naših slovenskih pokrajin. Podpore, ki jih dobivajo iz domovine, ne zadostujejo, z njimi se v dragem mestu Zagrebu ne morejo preživljati. I Ako propade ta menza, se morajo raziti, to vedo sami izza časov, ko še niso uživali dobrot tc menze!
Jugoslovanska akademska menza pa stoji danes na robu prepada. Nenadoma so poskočile vse cene živil, zlasti mesu in masti, tako da sta menzi odprti le dve poti: Povišati hrani ceno — le malo akademikov bi zmagovalo še le denarne žrtve in menza bi izgubila svoj namen: omogočiti revnemu dijaku študije s hrano po nizki ceni — ali pa da ustavi menza svoje delovanje. S tem pa bi bilo na stotine akademikov izpostavljenih najstrašnejši bedi — gladu. Ustvarja se mlada svobodna država. Pozvala je svoi narod na delo za kulturo in napredek. Kako pa naj stopi akademska omladina čvrsto in krepko v življenje, ako se mora za svojega izobraževanja in pripravljanja boriti za košček kruha in se ji že sedaj upogneta vrat in hrbet? Kako naj se ona neomajno postavi v boj za svoj narod in njegovo bodočnost, ako ji že sedaj zamre duh v pomanjkanju in prosjaštvu?
Jugoslovanska akademska omladina se obrača do slovehske javnosti s prošnjo, da ji pomaga v tem bednem stanju. Obrača se na vse posamezne, vse zavode, občine, urade, društva in korporacije, katerim je na srcu blaginja našega naroda! Pošiljajte darove z naslovom: Prva hrvatska štedi-onica v Zagrebu za Jugoslavensko akademsko menzo, Zagreb!
Fran Ferenček, sud. med., podpredsednik;
D. Bratič, cand. iur., tajnik.
Železniška nesreča ...
Nesreča pri Sevnici, kjer je eksplodiral bencin nekemu potniku II. razreda, je znamenje naših razmer. Kdo je bil ta potnik, ki je vozil s seboj bencin, kar je — mimogrede povedano — po železniških predpisih strogo prepovedano? Ker se je mož \ozil proti Zagrebu in v drugem razredu in ker je imel toliko bencina s seboj, rla je eksplozija uničila ves vagon in je bilo mnogo človeških žrtev, smemo misliti, da je bil popotnik verižnik. Za madeže na obleki in za prižiganje cigaret z bencin-skitn užigalnikom gotovo navaden zemljan ne potrebuje toliko bencina, da požene vagon v zrak.
Gotovo je, da potuje po Jugoslaviji še nešteto takih potnikov, ki vozijo mesto bencina živila, čevlje, obleko in vse druge življenjske potrebščine s seboj, To so pre-kupci, verižniki po povojnem izražanju, Komiji, bivši naredniki, falirani študenti, bivši živinski in konjski mešetarji in še vsa druga svojat, ki je med vojno odkrila v sebi talent za kupčijo, verižijo in žive na račun ljudstva. Kot prvi, a ne zadnji se nahaja med njimi Žid, ki sploh ne vozi nič s seboj, ampak »dela« samo na vagone.
li verižniki so pijavke na našem te-telcsu. So popolnoma nepotreben in neproduktiven stan. Prosta trgovina v njih rokah jc pravi bič za naše ljudstvo.
Tu naj bi vlada tudi nastavila svoj nož in odrezala s krepkim vrezom ta grdi izrastek na našem narodnem telesu. Plašen poizkus je že tu: potne legitimacije. A to silno malo zaleže, ker vemo, kako se izdajajo in kontrolirajo.
Bolje bi bilo, da sc trgovanje strogo konccsijonira vsaj za par let. Brez lcgiti-macijc od trgovske oblasti, (trgovske zbornice) bi se nc smela izdajati prevozna dovoljenja, bi železnica ne smela sprejeti nobenega blagovnega transporta, bi pošta ne smela odpravljati nobenega bizojava trgovske vsebine, nc dovoljevati teletonič-nih pogovorov te vrste.
Težko bi bilo vse to izvršiti, a vlada bi s tem gotovo storila ljudstvu veliko dobroto. ker bi cenc življenjskih ootrebščin
s tem nižala, zapirala pot razdirajočim silam v ljudstvo, verižnikc prisilila k solidnemu produktivnemu delu.
Če se v tem obziru proti »trgovcem«, ki na malo in veliko verižijo, nič ne ukrene, potem smo mi vsi v vagonu, ki tudi utegne eksplodirati. Zakaj mnogo potnikov z bencinom« imamo. Dr. L. R.
Dnevne novice.
—	Pomoč otroški bolnici. V kratkem času od 1. aprila do danes se je priglasilo nad 500 novih udov k društvu za vzdrževanje otroške bolnice v Ljubljani. Pa ne samo Ljubljančani, ampak tudi Gorenjci, zlasti gospe iz Kranja so se pokazale to pot zelo radodarne in se je tam po gdč. Pavli Babičevi nabralo okoli 400 K. To je posnemanja vredno in želeti je, da bi tudi druga mesta po Sloveniji podpirala ta pre-potrebni zavod. Število otrok zadnje čase narašča od dne do dne, Vsak najmanjši dar se z veliko hvaležnostjo sprejme, bodisi v denarju, ali v čem drugem." Zlasti potrebuje zavod kuhinjske posode in perila, ki si ga vsled velike draginje ne more nabaviti. Prosimo posebno tiste, katerim je prinesla vojska premoženje, naj se ravno ti najbolj spominjajo malih, bolnih otrok, ki so ravno vsled vojske tako zaostali in pohabljeni. Ustanovnik je tisti, ki da enkrat za vselej 500 K, častni član je tisti, ki da enkrat za vselej 200 do 400 K. Ud je tisti, ki se zaveže prispevati vsakoletne prispevke, najmanj po 2 K letno. Upamo, da bo glas: Na pomoč otroški bolnici našel odmev v dobrih slovenskih srcih, in da se bo naša slovenska javnost še bolj zavzela za blagor bolnih otrok. V imenu njih kličemo vsem cenjenim dobrotnikom »Bog plačaj!«
—	Dopisovanje z našimi vojnimi ujetniki v Italiji, Dne 12. t. m. je intervenirala pri tukajšnji mednarodni komisiji deputa-cija, obstoječa iz vladnega svetnika in predsednika »Slovenskega Rdečega križa« gospoda Ivana Šubica in predsednice gospe Vere dr. Šlajmerjeve, za izboljšanje položaja naših vojnih ujetnikov v Italiji. De-putacija, ki je bila od itlijanske komisije jako prijazno sprejeta je izposlovala redno in gotovo pot za dopisovanje z našimi vojnimi .vjetniki. Dopisnica ozir. pismo, ki se hoče poslati vojnemu vjetniku naj se opremi sledeče: Dopisnica ozir. pismo, ki mora biti razločno pisano in kratko naj ima na prednji strani natančen naslov vojnega vjetnika in sicer: ime in priimek, šaržo, in kraj, kjer se vjetnik nahaja. Ta dopisnica ozir. kuvertirano pismo naj se vloži v kuverto, na katero jc napisati: Delegazione italiana, Ljubljana. Vse skupaj pa se zopet vloži Še v eno kuverto, ki naj nosi naslov: Slovenski Rdeči križ in naj s etako odpošlje. Na dopisnici, oziroma pismu, kakor tudi na notranji kuverti, torej oni, ki nosi naslov: Delegazione Italiana, Ljubljana mora biti razločno napisano: Pregioniere di gu-erra. Vsa korespondenca z vojnimi vjetniki v Italiji naj se torej prinese ali pošlje na »Slovenski Rdeči križ« Ljubljana. Poljanska cesta št. 4., II. nadstropje, vrata 39. Za denarne pošiljatve na vojne vjetnike se to-časno ni moglo dobiti zanesljiva in hitra pot, pač pa bode mednarodna komisija tekom 14. dni podala tozadeven odgovor — vtied česar naj se za sedaj počaka z pošiljanjem denarja. Na prošnjo deputacije, da bi se dovolilo dvema odposlancema, obiskati naše vjetnike, — mednarodna komisija ni mogla dati natančnega odgovora — a naznanila bode to v doglednem času; vendar pa ni mnogo upanja, da bi se dovolilo odposlancem obiskati vjetnike, ker se tudi nemški Avstriji to ni dopustilo.
—	Zvišanje železniških tariiov, LDU. Zagreb, 15. aprila. Uradne »Narodne no-vine« prinašajo oglas, ki naznanja, da se 1. maja povišajo tarifi z blago in živino vseh vrst na državnih železnicah zagrebškega ravnateljstva in na zasebnih železnicah v državni upravi za 70 % dosedanjih skupnih tarifov.
—	K vojaškim povišanjem nam poročajo: Članek pod tem naslovom v Slovencu od 10. aprila med »dnevnimi novicami« se mi zdi še precej nepopolen. Pisec Članka omenja imenovanje nekega vojaškega uradnika za majorja in se čudi, zakaj se ne dela na isti način pri drugih častnikih. Čudijo se temu postopanju tudi drugi častniki. Kdor pogleda osebni naredbeni list štev. 1 od 14. decembra 1918, mora uvideti na prvi pogled, da imenovanja v istem nasprotujejo naredbi v Povelju štev. 1 drugega vojnega okrožja od 24. novembra 1918 (pers. res. štev. 251). Z omenjenim osebnim naredbenim listom je bilo imenovanih mnogo podčastnikov za poročnike — računovodje, in sicer brez vsake skušnje ln brez odobrenia za to merodajne oblasti. Gojenci voj. akademijo in kadetnih šol so bili brez pomisleka imenovani za poroč-nke in praporščake, med tem ko so bili drugi častniki, ki že več let »hrabro vztrn-jujo« v svoji šarži in ki so bili že /davno upravičeni do povišanja, iz neznanih vzrokov prezrti. Kot dokaz naj sluli slučnj ■ stotnika Karla Perhauza, ki je bil / r -nim naredbenim listom Slov. 20(i i i\- •
a.-o. vojnega ministrstva na Dunaju) imenovan za majorju, v našem osebnem ua-redbenem listu ga pa zastonj iščeš. Isto se je zgodilo z mnogimi drugimi. Nimam namena napadati poverjenika za narodno obrambo, ki ni kriv, da je stvar radi povišanj tako ponesrečena, ki jo imel gotovo dober namen, kajti on se je držal tega, kar mu je predlagala merodajna oblast (personalni oddelek). Slednji naj torej vsaj sedaj popravi krivice, ki .iili je storil hote ali nehote, in sicer takoj, ker ministrstvo v Belgradu gotovo ne moro še pretresti zadeve tako temeljito, da se popravijo vse krivice. Če pers. oddelek ne stori tega, to gotovo ne bo v prid naši mladi državi; kajti človek zgubi veselje do vsega, če vidi, da se njegovo požrtvovalno delo nikjer ne upošteva iti ga celo zapostavljajo za drugimi, ki se mu potčm posmehujejo. Da more pers. oddelek krivico popraviti, je brezdvomno razvidno iz objave v Ur. listu 60, od 8. marca 1919, iz katere sledi, da je deželna vlada za Slovenijo imenovala voj. tehn. višjega oficiala V. J. na predlog pers. oddelka za majorja s pridržkom, da potrdi povišanje vojno ministrstvo v Belgradu.
—	Vpisovanje v zagrebško vseučilišče. LDU. Zaoreb, 15. aprila. Rektorat zagrebškega vseučilišča razglaša, da se prične vpisovanje v zagrebško vseučilišče za vse fakultete v 1. 1918/19 v petek po Veliki noči 25. aprila in traja 14 dni, torej incl. do 9. maja.
—	Vojaške ženitbene kavcije. Zvedeli smo, da namerava neki tukajšnji vojaški urad na višjem mestu predlagati, da obdrži vojaška uprava šc nadalje zavarovanje ženitbenih kavcij za častnike in voj. uradnike. Z ozirom na to, mora biti poudarjeno, da je v sedanjem času in v sedanjih razmerah zavarovanje ženitvene kavcije popolnoma brezpomembno, ker ni več istih vzrokov za to, ki so zavarovanje v Avstriji utemeljevali. Glasom »Militar-pensionsnormale« od dne 26. januarja 1771 so morali zavarovati vsi aktivni štabni in višji častniki vojaškega stanu, avditorji od podpolkovnika navzdol, zdravniki od pol-kovnega (fregatnega) zdravnika navzdol ter vsi računovodje pri četi, kapital ženitvene kavcije. Takrat pa je veljalo splošno načelo glede upravičenosti do pokojnine, da vdove, katerim jc bila dovoljena možitev na podlagi ženitvene kavcije, nimajo pravice do nikakršne državne preskrbo-valnine. Pravico do normalne pokojnine so imele samo vdove po generalih, in sicer le tedaj, če so se omožile med aktivnim službovanjem moža in če je bil mož za časa ženitve že general. Dalje so imele pravico do normalne pokojnine vdove, katerih možje so padli pred sovražnikom, ali ki so umrli na posledicah ran, zadobljenih na bojnem polju, oziroma, ki so umrli vsled nalezljive bolezni, zadobljene v službi. Razven tega je še bilo nekaj izjem, ki pa niso tako važne, da bi jih morali navesti. Zakon iz leta 1887., oziroma iz leta 1907., ki obravnava pokojnine vdov in vzgoje-valne prispevke za sirote določa, da ima vsaka vdova in sirota po častniku, neglede na kavcijo, pravico do voj. pokojnine (vzgojev. prisp.), Od tega časa naprej je imela torej kavcija edino le še namen, zboljšati gmotno stanje poročenih in preprečiti njih slabe gospodarske razmere. •Navedene določbe pa so prehiteli že čas sam in pa razmere. Kaj naj počne družina častnika z ženitveno kavcijo 60.000 K. Za slučaj, da so vinkulirani vrednostni efekti nadvse dobri, kar je pa danes zelo neverjetno, znašajo obresti največ 200 K mesečno, in to je pri današnjih razmerah skoraj brez pomena. Najslabše pri vsem tem pa je dejstvo, da so se poročili le ma-lokateri s polno kavcijo. Vsaj je vsakemu znano, da je bilo na Dunaju in v Budimpešti nebroj uradov, ki so se pečali samo z ženitvenimi kavcijami, in pri katerih se je moglo doseči vse. Vložil je vsakdo samo eno četrtino kavcije v gotovini, ki si jo je bil večinoma sposodil od premožnih sorodnikov, za ostale tri četrtine kavcije, ki so mu še manjkale, pa jc podpisal dolžno pismo z 10 odstotnimi obresti. Vendar pa sc je obrestna mera danes znatno povišala. Vsled tega zgubita poročenca ne le obresti, temveč tudi precejšen del plače, s čimer se masti oderuh, ki živi od ženitvenih kavcij. Na tem zlu trpijo mnogi. Umestno bi bilo torej, oprostiti prizadete od vezi, s katerimi so na te sleparije z ženitvenimi kavcijami priklenjeni.
—	Honorarji srednješolskih učiteljev za nadure v Srbiji. Učni načrt. V 28. številki Službenih novin« z dne 5. aprila t. 1. je izšla naredba. ministrstva prosvete o honorarnih urah na srednjih šolah. Učnim osebam, ki nimajo predpisane kvalifikacije za srednje šole, se plača na leto 80—100 dinarjev za naduro, pri ročnostih (»vešti-nah*) kakor telovadba, petje itd. 60—100 dinarjev. Osebe, ki so izprašane za srednje šole ali pa so dovršile sploh kako fakulteto (mi bi rekli: ki imajo akademično izobrazbo) so p'- rine od vsake ure, ko so
i v resnici poučevali, s 6, oz. pri vestinah s 4 dinarji. — Ista številka prinaša tudi učni načrt za verouk, srbsko književnost ! In latinski jezik, Pri neskrčenem pouku sc
poučuje v VIII. razredu tudi po 1 uro na
teden slovenski jezik. V šestmesečnem tečaju za maturo (za dijake, ki so dovršili 6 razredov gimnazije) jc predpisana tudi zgodovina slovenskega slovstva v glavnih potezah do Prešerna.
—	Jugoslovanski visokošolpi - tehniki v Brnu so mogoče izmed vseh naših viso-košolcev najbolj pozabljeni, čeprav jih študira tam okoli 100 iz vseh krajev naše domovine. Stiki z domovino so pretrgani, vladne podpore absolutno ne zadostujejo, naš denar v čchoslovaški državi še nima kurzne vrednosti, stanovanjska beda je ista kot v Pragi, a prehranjevalne razmere še dosti slabše. Da vsaj deloma odpomore tej bedi, je sestavilo jugoslav. akad, dr. »Jugoslavija« v Brnu odbor, ki je prevzel nalogo ustanoviti in vzdrževati jugoslov. ak. menzo v Brnu. A brez gmotne pomoči javnosti dijaštvo samo ne more uresničiti svoje ideje. Obračamo se zato na jugoslov. javnost, da čim hitreje in v čim večji meri podpira menzo naših brnskih tehnikov. Jugoslavija jc brez inženirjev, a naš tehnični naraščaj je na tem, da radi bede opusti nadalnje študiranje. Za jugoslov, akad. menzo v Brnu nabiralo se bo po zbiralnih polah, direktni darovi pa naj se vpošljejo Obrtni banki v Zagrebu na račun akad. društva »Jugoslavije« v Brnu preko ta-mošnje Živnobanke.
—	Kadilkami Pred kratkim se je pritoževal v » Slovencu« nekdo, da primanjkuje tobaka radi tega, ker kade tudi otroci in ženske. O otrocih tu ne bomo govorili — govori naj očetova palica. Pač pa bi si dovolili skromno pripombo velecenjenim kadilkam, Delimo jih v dve skupini: take, ki so se tobaka tako privadile, da ga ne morejo po njihovem prepričanju več pogrešati. Tem ne veljajo nič naše besede in jim želimo, da potrpežljivo prenašajo breme, ki so si ga prostovoljno naprtile. Njih število je tudi tako neznatno, da izginejo proti svojim konkurentinjam: nadebudnemu naraščaju, ki sc pripravlja z bolečinami v želodcu in grenkimi usti, • da stopi enkrat na mesto kadilskih veterank. Tem bi pa vendar rekli: Gospodične, skrbne ste in veliko si prizadevate, a brez potrebe. Verjemite, da boste med dorastlim in ne-dorastlim občinstvom uživale prav tako velike in šc večje simpatije, če tudi ne kadite. In veste, ljudje so hudobni; po deželi še niso pozabili onega izreka o tobaku: Tobak je Bog ustvaril samo za moški stan; kadi ga pa tudi b. b., katere ni nič sram. Mi živimo v demokratični dobi. Ko na težki poti do perfektne kadilke premišljujete (?) vzroke za in proti kajenju, ne jemljite v poštev samo dejstva, da gospodična Radoslava tudi kadi in da je pri tem zelo interesantna, ako dokazuje s cigareto v ustih, da ni ■več otrok, ampak spomnite se tudi na glas iz ljudstva .
—	Narodni davek, V mesecu marcu so došli sledeči darovi za Narodni svet v Ljubljani: v denarju 1070 K. nadalje je daroval neimenovani zlato damsko uro z verižico, isti 41 zlatnikov po 10 K, 2 zlatnika po 20 K, 1 Napoleondorc za 10 Fes; neimenovani zlato moško verižico. Srčna hvala!
—	Smrt na večala]? zaradi posilstva.
Pariški »L* Homme libre« poroča, da so Amerikanci v Dljonu obesili ZŠ letnega zamorskega vojaka ameriške .armade, ker je posilil osemletno dekle. Koliko italijanskih arditov v zasedenem u&emlju bi že moralo viseti radi takili zločinov. Todi italijanska morala jc imel \>e \zvišena!
—	Angleški časopisi. Do sedaj so prihajali k nam samo francoski časopisi. Angleških časopisov šc ni bilo mogoče dobiti razen ilustriranih revij. Kakor je izvedel zagrebški Obzor bo pa v kratkem mogoče dobiti tudi angleške dnev< nike,
—	Bralcem našega lista pošiljajo najlepša voščila za velikonočne praznike če-tovodja Tomšič Alojzij, desetnik Kotar J., poddesetniki Virant Jože, Škulj Karol, Gornik Janez, Levstik Jože, Sušnik Fr., Plešnar Janko, Brate Franc, Kočevar Fr., Prašnikar Ivan, Kerl Anton, Žagar Jože, Ivanetič Anton, Rijavec Večoslav, Kleščič Anton, Urankar Miha, Poje Alojzij, Škuica Anton in četovodja Pug«l Ivan. Nahajali smo se pred tedni v laški okolici, sedaj smo pri povozni skupini št, 137, Tivoli, Ljubljana.
UubManske novice.
lj »Snegulčica in škratje« na. Ljud-skem odru. Naraščaj Šentpeterskega Orla ima na Velikonočni pondcljek ob 3. uri pop. v Ljudskem domu svoj prvi nastop. Poleg telovadnih in pevskih točk vprizori j igro »Snegulčica«, katere snov je vzeta iz znane pravljico. Vabimo starše, da pripeljejo svojo deco k tej mladinski prireditvi. Vstopnice sc dobe v Jugoslovanski knjigarni in pri gdč. Strahovi, Sv. Petra c. 77. Med našimi malčki vlada veliko zanimanje za to prireditev.
lj Skupna pevska vaja z a Vodnikovo slavnost se vrši danes zvečer ob 8. uri v društveni sobi na Jurčičevem trgu. — Pe-vo vodja.
lj Odbor ljubl'anskih prosvetnih društev ima redno sejo v petek, dne 18. uprila ob pol S. uri zvečer v Jugoslovanski tiskarni (II. nadstropje). Dnevni red: Vodnikova fclavnost. Revizija društev. Vsled važnosti seje prosimo za gotovo udeležbo.
lj O moderni in higijenični kosmetiki. Opozarjamo, da je danes, 16. t. m. ob 8. uri zvečer v veliki dvorani Mestnega doma četrto predavanje o tem poučnem predmetu.
lj Shod vpokojencev. I. splošno društvo jugoslovanskih vpokojencev je imelo včeraj društveno zborovanje pred Mestnim domom. Razpravljalo se je o slabem gmotnem in prehranjevalnem položaju vpokojencev. Stavila se jc resolucija na mestno občino, da se naj vpokojence uvrsti v gotov razred pri aprovizaciji, da se jih v b6doče ne bo pošiljalo več od urada do urada. Druga resolucija se je stavila na deželno vlado, da ta poskrbi za to, da dobijo vpokojenci iste draginjske doklade kakor njihovi aktivni stanovski tovariši. Resolucije so takoj po zborovanju delegatje izročili županu in deželni vladi. Dobili so na obeh mestih zagotovila, da se bodo njihove zahteve upoštevale. Na zborovanje dosti članov ni moglo priti, ker niso bili o tem pravočasno obveščeni. Krivdo temu je predsednik društva pripisal »Slovenskemu Narodu.;, ki iz neznanih vzrokov ni hotel priobčiti obvestila.
lj Vdove vojakov bodo nocoj v Uni-onu priredile velik shod, na katerem bodo razpravljale o svojih zahtevah glede pre-skrbovalnine. Opozarjamo na današnji članek o vojaških preskrbovalninah, ki mu bodo sledili še nadaljni o tem predmetu! Stvar je zelo važna iu nujna ter jo je treba rešiti v zmislu načel socijalne pravičnosti.	J
lj štrajk pri električni Železnici. Uslužbenci ljubljansko cestne železnice so stopili včeraj opoldne v stavko. Obrat železnice nočiva.
lj Tabor Svete Vojske v Lichtenturnič-eem zavodu v Ljubljani. Pretekli teden so imele učenke Lichtenturničnega zavoda slovesno-veselo a tudi poučno prireditev »Tabor Svete Vojske«. To je nekaj docela novega na šolskem polju: pouk, vzgoja v obliki »Tabora-. In Lichtenturnični zavod je lahko ponosen, da prednjači v tem modernem načinu- poučne vzgoje in vzgojnega pouka ljudskošolske mladine. »Tabor Sv. Vojske« je boj zoper alkoholizem, ki se jc zajedal zlasti za vojnega časa v organizem našega ljudstva. Pri mladini je treba začeti, da rešimo naše ljudstvo zla, ki ga uničuje, gorja, ki je tem nevarnejše, ker se ga široke mase ne zavedajo. Ob treh popoldnevih so imele učenke učna predavanja; nižji razredi po H/3 ure, višji razredi po 21/- ure na dan. V torek zvečer so bila v smislu »Tabora« tudi predavanja za starše. Dva zdravnika dr, Rus in mestni fizik dr. Kraje sla z zdravnikovega stališča predavala, eden gojenkam, drugi staršem; od-bornica Sv. Vojske« ga. prof. Marija Stup-ca in gdč. Anica Lazar, Učiteljica zavoda, sta si delili predavanja za otroke in za starše. Tudi sestre redovnice, učiteljice in neučiteliice so prisostvovale »Taboru«, ki je ob zaključku kazal lep uspeh taborskega dela. Mestni šolski nadzornik g. F. Lav-tižar in predsednik »Sv. Vojske« sta počastila Tabor s svojo navzočnostjo in avtoritativno podprla zavodovo prireditev. Vsi udeleženci »Tabora< so se prepričali o škodljivosti alkoholnih pijač, zlasti za mladino ter spoznali telesno, dušno in ma-terijelno škodo, ki ga povzroča alkohol svojim častilcem. Hvaležni so zlasti starsi za pojasnila, ki so jim dragocena z ozirom na srečo otrok; hvaležna je tudi mladina, ki je te dni pridobila veliko znanja v pra-šanju, o kojem sliši toliko raznovrstnih mnenj vsaki dan, a si želi jasnosti v zadevah lastne sreče. Lepo petje abstinenčne himne in otroške pesmice: »Najboljše vin-ce za otroke« kakor tudi ljubka otroška deklamacija so dvignile slavnostno razpoloženje in bile zlasti ob sklepu izraz pristnega navdušenja za sveto resno stvar — streznjenja naše lepe domovine, —a.
lj Društvo slovenskih profesorjev je jmelo v soboto, dne 12. t. m. izredni občni zbor. Udeležba je bila izredno velika (do 120 članov). Zborovanje je otvoril ob pol 4. uri popoldne podpredsednik ravAatelj dr. Beuk (proti koncu je je vodil odbornik Maselj in končno novi predsednik. Sprejete so bile po dolgi debati odločne resolucije glede službenih prejemkov; določila so se tudi načela, po katerih naj naša zastopnika svoje volivce zastopata v Višjem šolskem svetu, Ker se je dolgoletni društveni predsednik dr. Žmavc iz zdravstvenih ozirov predsedstvu odpovedal, je moral občni zbor voliti tudi novega predsednika. Izvoljen je bil soglasno in z navdušeno pohvalo tovariš dr. V. Korun, ki je izvolitev sprejel, toplo zahvalo izrekel od-stopajočemu predsedniku za več ko desetletno vzorno vodstvo društva, ter vodil zborovanje do konca (do 8. ure zvečer). Sprejeti so bili nastopni sklepi: 1. Glede naslova --profesor«; 2. glede ustanovitve podružnic; 3. o personalnih referentih podružnic; 4. članstvo društva (je moralno obveznol: 5. da naj vlada Kraljevine SHS
ustanovi Založbo šolskih knjig; 6. zahvala češkim vseučiliškim profesorjem za njih nedavno izjavo v prilog Jugoslavije, posebno našega Primorja. — Podrobno poročilo bod prinesla prihodnja Izvestja.
lj Stanovanjske barake. V 61. seji je deželna vlada sklenila, da sc dajo z malimi izjemami vse barake v Ljubljani ter vse brake na Brezovici na razpolago za stanovanjske namene. Poverjenik za javna dela predloži tozadevni načrt gradbenega ravnateljstva, po katerem bi se dalo uporabiti 22 barak, ki jih je oddalo vojaštvo deželni vladi na razpolago, za 106 stanovanj. Preureditev barak v stanovanjske namene, bi stala okroglo poldrug milijon kron. Zgradilo bi se sedem vrst stanovanj. Gradbeni stroški za eno stanovanje bi znašali povprečno 14.151 K. Barake bi morale služiti svojemu namenu vsaj 10 let. Z najemninami bi bilo mogoče tekom 10 let amortizirati vsaj del investirane svote. Mesečna najemnina bi znašala 20 do 80 kron in na leto 61.320 K kosmate najemnine, čiste najemnine pa 42.373 K, kar da po 3 % naloženo v desetih letih 300.000 K. Ker bi vrednost materijala pokrila po 10. letih zgolj stroške za odstranitev barak bi znašali faktični stroški 1,500.000 K manj 500.000 K = 1,000.000 za 106 stanovanj ali 4717 K. Letna najemnina za svet, na katerem stoje barake se še ni dognala. Načrt gradbenega ravnateljstva se sprejme in predloži ministrskemu svetu v odobritev.
lj Policija. Moštvo zbora varnostne straže v Ljubljani, katero je bilo leta 1913 pri ustanovitvi policijskega ravnateljstva v Ljubljani prevzeto neposredno iz občinske redarstvene službe v državno redar-stveno službo, se šteje prejšnj čas v občinski redarstveni službi tako, kakor bi bil potekel v državni službi. To velja za napredovanja v višje plačilne stopnje za ak-tivitetne in starostne doklade in mirovni-ne. Ta sklep, ki velja za službene prejemke od 1. aprila t. 1. naprej se predloži ministrstvu za notranje zadeve, (Iz seje dež. vlade.)
lj Kuhinja za zasebno uradništvo. Odbor »Društva zasebnih uradnikov in uradnic na slovenskem ozemlju« je v seji dne 12. t. m. sklenil ustanoviti za svoje člane samce in samice obednice, ako se priglasi zadostno število udeležencev. Prispevek in cena bode odvisna od števila priglašen-cev, cene lokala in plače kuharici. Dobivalo bi se kosilo in večerjo. Kateri izmed članov, oziroma članic, bi na hrano v tej kuhinii reflektoval, naj se javi do 20. aprila v društveni pisarni, Poljanska cesta 3.
Vestnik S. K. S. Z.
* Orli LJubljane in ljubljanske okoli-
ce. Na Velikonočni ponedeljek, dne 21. apr. ob 9. uri dopoldne v Ljudskem domu sestanek in razgovor o ojsnutju ljubljanskega okrožja. Vsak odsek naj pošlje čim več zastopnikov, da se takoj razgovorimo o našem prvem taboru na šmarni gori in okrožnem tečaju.
Visokošolski vestnik.
v Hrvatsko katoliško akademsko društvo »Domagoj« je na svoji glavni skupščini dne 5. aprila sklenilo soglasno, da se ime društva spremeni v »Jugoslovansko katoliško akademsko društvo Domagoj«. Društvo šteje 160 članov, od teh je dobra tretjina Slovencev. Predsednikom je bil izvoljen Slovenec Kovač Josip, stud. phil. Vsled omenjenih dveh dejstev je ta glavna skupščina za društvo zgodovinske važnosti, vsekakor pa obenem lep pojav za jugoslovansko vzajemnost, značilen za Hrvate in časten za Slovence.
v »Viječe jugoslavenskih akademiča-ra« v Zagrebu je imelo dne 6. aprila t. 1. svojo ustanovno skupščino, na kateri so se ustanovili: finančni odsek, organizator-ni odsek, kulturnoreformni odsek in strokovni odsek. Organizacija ima namen, zastopati zagrebške akademike na zunaj in urejevati odnošaje posameznikov in skupin akademskih med seboj in do šole ter do drugih važnih činiteljev. V ponedeljek, dne 7. aprila odbor delo nadaljuje. Pri Slovencih samih je podobna sinteza že gotova.
ITALIJANSKI TOPOVI V ISTRI.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
m Bakar, 15. aprila. Predsinoči so Italijani z železnico pripeljali na Matulje veliko topov. Matulje in vsa Kastavšina sta polna italijanskega topništva.
Bakar, 15. aprila. Na Krku so aretirali Italijana Mato Poloma, tajnika škofa dr. Mahniča. Italijani so na Krk pripeljali mnogo topov in se utrjujejo. V Istri so zaprte vse meje; ves promet je prepovedan,
PREPOVEDAN SOCIALISTIČNI KONGRES.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
Zagreb, 15. aprila. Nameravani kongres jugoslovanskih socialnih demokratov,
ki bi se imel vršiti o velikonočnih praznikih v Brodu ob Savi, jc oblast prepovedala.
DR. ANGJELINOVIČ.
flrvirno poročilo »Slovencu«.) m Zagreb, 15. aprila. Starčevičanska stranka je sklenila, da ne smatra več dr. Angjelimoviča za svojega člana. Poziva ga, ■ naj odloži mandat, katerega je-prejel od strankinega vodstva.
BOSANSKI RADIKALCI OSTANEJO V JDS.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.) Sarajevo, 15. aprila. Radikalna demokratska stranka je sklenila, da bo ostala v JDS. tudi po fuziji s srbsko radikalno stranko.
PREDSEDNIK VRHOVNEGA VOJNEGA SODIŠČA.
(Izvirno poročilo »Slovencu« ) m Belgrad, 15. aprila. Za predsednika vrhovnega vojnega sodišča je imenovan vojaški sodnik Milan Konštantinovič,
PRENOS KOSTI ZRINSKEGA IN FSAN-KOPANA.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.) Zagreb, 15. aprila. Včeraj se je vršil shod vseh zagrebških društev, na katerem se je razpravljalo o prenosu kosti Zrinija in Frankopana. Sklenilo se je, da naj se prenos izvrši še pred 30. aprilom. V ta namen so poslali posebnega ktrtirja na Dunaj, da stopi v stik s poslaništvom SHS in da naprosi vlado Nemške Avstrije za dovoljenje. Za predsednika pripravljalnega odbora je izvoljen zagrebški župan dr. Srkulj,
PRELIMINARNI MIR GOTOV. LDU. Bera, 15. aprila. Jugoslovanski tiskovni urad v Parizu poroča: Klavzule preliminarnega miru so v glavnem dogo-tovljene. Zadnje težkoče so premagali v soboto.
POLJAKI IZPRAZNUJEJO TEŠINSEO OZEMLJE. LDU Brno, 15. aprila. (ČTU) »Lidove Noviny« poročajo iz Moravske Ostrove: Vest, da Poljaki izpraznujejo tešinsko ozemlje, s>e potrjuje. Poljaki odpeljujejo iz Tešina in s postaj Severne železnice vse, kar bi bilo, po njih mislih Čehom dobrodošel plen. Odvajajo tudi stroje iz delavnic in izdirajo pragove iz železniškega tlaka. Poljski narodni svet, ki si je bil prilastil vlado v tešinskem ozemlju, je zapustil Tešin in se umakne v Belsko."
Inferpelacilz jugoslovanskega kluba.
Modra galica in žvepleni prah.
Belgrad, 3. aprila.
Interpelacija poslancev Antona S u š n i k a, Ivana Vesenjaka in tovarišev na ministra poljoprivrede radi dobave modre galice in žveplenega prahu se
glasi:
V Sloveniji (na Kranjskem in Štajerskem) imamo okoli 30.000 ha vinogradov. Pred vojsko smo pridelali vsako leto približno 800.000 hI vina in ga izvažali za okroglo 3 milijone kron,
Razvidno je, kako važen predmet našega narodnega gospodarstva je vino, koliko ljudi se peča z vinogradništvom in se takorekoč preživlja z vinom. Zlasti naš mali kmet v vinorodnih krajih je popolnoma navezan na svoj vinograd. Z vinom plačuje dolgove in davke, z vinom kupuje druge potrebščine; če ne obrodi trta, izgubi p»'i in zadnji vir dohodkov in pride ob svoj vsakdanji kruh. Od tod tolika skrb in bojazen pri posestnikih vinogradov.
Spomladansko delo v vinogradih je že v polnem teku; čez par tednov bo že treba škropiti trto in preganjati peronospero.
Kmetijska družba v Ljubljani je v ta namen že koncem leta 1918 naročila proti kompenzaciji iz Čeho-Slovaške in Nemške Avstrije 75 vagonov modre galice. Ravnotako si je osigurala tudi v Trstu 26 vagonov žveplenega prahu. Blago je že plačano. Toda pri dosedanjih odnošajih in čudnih prometnih razmerah nihče ne more vedeti, kdaj pride blago. Velika nevarnost je, da sploh izostane, ali pa da pride šele prepozno. Najkasneje v drugi polovici aprila, mora biti vsaj del galice v rokah vinogradnikov.
Našemu vinogradništvu tako preti velikanska nevarnost. Če naročeno blago ne prispe o pravem času, so naši vinogradi za letos in deloma še za drugo leto uničeni in tisoči ljudi pahnjeni v bedo in nesrečo.
Zato vprašamo g. ministra:
1.	Ali je g. ministru znano, da se precejšen del prebivalstva v Sloveniji peča z vinarstvom?
2.	Ali hoče g. minister takoj odrediti vse potrebno, da se naši vinogradni kraji obvarujejo največje nesreče s tem, da dobijo pravočasno galico?
Prosimo, da odgovori gospod minister na interpelacijo v zbornici.
Belgrad, dne 2. aprila 1919.
Prosveta.
pr Koncert dveh slovenskih domačih umetnic. Odlični slovenski umetnici gospa Pavla Lovše, koncertna pevka in gospodična Dana Kobler koncertna pianistinja ste priredile v preučenem mesecu izborno uspelo koncertno turnejo. Koncertirali sta v Celju, Slovenski Bistrici, Ptuju, Zagrebu, Beogradu, Novem Sadu in Varaždinu z največjim uspehom. Na Velikonočni pon« deljek, 21. t. m. koncertirali bodete v Ljubljani v Unionu z izbranim sporedom. Vstopnice za ta koncert se od danes naprej prodajajo v trafiki v Prešernovi ulici.
Repertoir Narodnega gledališča.
Drama.
16.	aprila, sreda, »Veriga« ob znižanih cenah, izven abon.
17.	aprila, četrtek, zaprto.
18.	aprila, petek, zaprto.
19.	aprila, sobota, zaprto.
20.	aprila, nedelja, popoldne »Kroja« ček junaček«, izven abon.
21.	aprila, ponedeljek, popoldne »KrO-jaček junaček«, A 47.
21. aprila, ponedeljek, zvečer »Nelly. Rozier«, C 43.
Opera.
16. aprila, sreda, »Ugrabljena Eveli-na« in »Pagliacci«, A 46.
117. aprija, četrtek, zaprto,
18.	aprila, petek, zaprto.'
19.	aprila, sobota, zaprto.	\
20.	aprila, nedelja, »Mamzelir Nitou«> che«, izven abon.
21.	aprila, ponedeljek, »Prodana ne« vesta«, izven abon.
Zagrebška borza, V
LDU. Zagreb, 15. aprila. Zaključni kurzi na današnji borzi:	>,jj >
Denart V Blago
Banka za trg. obrt in industrijo 46QiA470 Banka in hranilnica za Primorje W
na Sušaku, nove delnice . . 505 *"*515f Hrvatska eskomptna banka . . 1415 4425 Eskomtna in meni. banka, Brod
nove delnice, . « 375^,J890 Hipotekama hanka, Zagreb vt> W nove delnice . . 380 J/i}30O
Jadranska banka, nove..... —fe;' . 870
Hrvatska kreditna banka nove 895 f .i 905
Obrtna banka......... 225 ]jg 230
Poljedelska banka.....95 1C3
Prva urvatska hranilnica	' 8710 f 8800
Hečka pučka banka. . .	. 206 208
Zemeljska banka....... 705 715
Sladkorna tovarna, Osjek . . . 2500 2725 4Va°/o založnice hipotekarne banke — L^ 116 komunalne zadruge — 115 4>Wo založnice I. hrv. hranilnice 1C7 J^ 110 4',yV0 zadolžnice mesta Zagreba . — 116
Jugoslovanska knjigarna
v Ljubljani
priporoča:
Valentin Bernik: Marija in sv. maSa. Šmarnice. V Ljubljani, 1919. Založila Jugoslovanska knjigarna. Cena vezani knjigi z rdečo obrezo 7 K. — Na domačem polju cerkvenega slovstva vzraste vsako pomlad lep grm blagodišečih, nebeški Kraljici Mariji posvečenih cvetlic — Šmarnic, Tudi za letošnjo, slovenskemu ljudstvu tako priljubljeno majnikovo pobožnost, je preskrbela Jugoslovanska knjigarna krasen šopek Marijinih cvetlic. Posvečene so Mariji »Kraljici Miru« in pripravne, da se v letošnjem majniku z njih pomočjo zahva« ljujemo Bogu za tako dolgo pogrešani, tako težko pričakovani mir. — Marija je »Kraljica miru« ,ker je mati »Kneza miru« — Jezusa Kristusa, ki je v svojem življenju oznanjeval mir in je dovršil svoje odrešilno delo sprave in miru z daritvijo na gori Kalvariji. To daritev ponavlja pri vsaki sv, maši. Pod križem pa je sodarovala in so-trpela kraljica mučencev, Mati božja, Marija, — Kaj je bolj primerno za premišljevanje pri Šmarnicah kakor razlaga in pomen svetih obredov in molitev, s katerimi je Cerkev obdala ponavljanje Jezusove daritve, ki se vrši vsak dan pri sveti maši. Tako razlago podajajo letošnje Valentin Bernikove Šmarnice in prav neprisiljena slikajo skrivnostno zvezo Marijino z da« ritvijo njenega božjega Sina. — Šmarnice se naročajo v Jugoslavanski knjigarni v Ljubljani.
Aprovizacila.
a Kruh na izkaznice št. 2. V četrtek in naprej se dobi kruh na izkaznice štev. 2 v vojni prodajalni Šolski drevored, ker je g, Bizjak opustil začasno pekarno.
a Krompir za I, okraj. Stranke L okraja prejmejo krompir v sredo, dne 16. t. m. pri Muhleisnu na Dunajski cesti. Določen je ta-le red: dopoldne od 8. do 9. št. 1 do 200, od 9. do 10. št. 201 do 400, od 10. do 11. št. 401 do 600, od 2. do 3. štev. 601 do 800, od 3. do 4. št. 801 do 1000, od 4. do 5. 1001 do konca. Stranka dobi za vsako ose. bo 5 kg krompirja, kilogram stane 80 vin.
a Krompir za II. okraj. Stranke IL okraja nreimei" Lrnruoir v čolrtok. dne
17. t. m. pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Določen je ta-le red: dopoldne od 8. do 9. štev. 1 do 200, od 9. do 10. štev. 201 do 400, od 10. do 11. štev. 401 do 600, od 2. do 3. štev. 601 do 800, od 3. do 4. štev. 801 do 1000, od 4. do 5. štev. 1001 do konca.
Stranka dobi za vsako osebo po 5 k ji krompirja. kilogram stane 80 vinarjev.
a Aprovizacija. Civilni in državni vpn-kojcnci ter njih vdove in sirote naj se zglu-se v sredo, četrtek in petek 16,, t7 in 18, ter v torek, sredo, četrtek in petek 22,, 23.,
24. in 25, tega meseca od 2. do 7. ure popoldne v skladišču, Gradišče 8, Stranke naj sc drže kolikor mogoče abecednega reda, da ne bo nepotrebnega navala. Za papirnate vreče je preskrbljeno. Na zamudniku se ne bo Oziralo.
Opravo zo spalno souo, dve posamezni omari in olasovir tet«-
ponudbe s ceno pod Begunec na upravo Slovenca,
I
Masirajte pleča in prsi ako Vas bo\o s Fellerjevirn bolečine tolažečim Elza-/luidom. Ta preizkušena, bolečine tolažeča vdrgnenia požive krvni obtok oa onih delih telesa, jih ojačijo in napravijo odporne proti pretilaji in prehudemu naporu. 0 dvojnatih ali 2 spe. clalni steklenici tega dobrega domačega zdravila pošlje franko za samo 19 kron lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elzatrg št. 134. (Hrvaško). Cez 100.000 zahvalnih pisem in zdravniških priporočil potrjuje visoko vrednost tega zanesljivega blažilca bolečin. „Elzafluida" ni moči nadomestiti z ničemer drugim. Omot In poštnina se računa posebej najce-ne e. Kdor naroči več obenem, mnogo prihrani.	(ei)
ToliP nican za sralce' veCja množina, ubili jiljllll, po ugodni ceni; cigarete-cgipfovke. Kje, pove upravništvo lista pod št 2iJ3.
r|rninib izučen ključavničar dobi JllUjufn službo 1. junija pri tvrdki Zabret & Komp., Britoi pri Kranju.
Proda se fllRCflVir ^as,ov Pove dobro ohranjen ylU Ju 111 • uprava lista pod šifro: ..Uglašen."
Dači? iaira za valjenje se prodajo na ItuLJO iOjlU Tržaški cesti št 45.
Kaclflvrariia preSern°va uiica 9
RCjIUiI ull|U se priporoča v Ljubljani potujočemu občinstvu.
t/nnjm ž'mne ščetine po najvišji ceni !\IP11I ali zamenjam za blago, „JE-BANČIČ, Ljubljana, Florjanska ultca.
De!o- ali nosiovodia S.SK zt
be k večji lesni trgovini. Ponudbe pod •»Vesten 2198« ua upravo ,,Slovenca."
S"Kmetijsko posestvo
ječe v Vrhniški, Kamniški ali Preser-ški okolici. Ponudbe ua upravo „Slo-venca pod -Posestvo«.
Opekarski moisler, StjjSSSt,
išče službo k opekarni s strojnim obratom Ponudbe pod »Stalen 2497« na upravništvo ..Slovenca."
Slroioik in kurjač, s, sr
električnih in drugih strojnih popra vil in montaže, vešč slovenskega in nemškega jezika želi službe s 1. jun.
ANTON VARŠEK, strojnik v Britofu, pošta Kranj.
Naravno Mlinom in cltronovo mm
in druge potrebščino za izdelavo c5o« brlh pckaiic, kakor tudi 70°/„ mali-uovo fondant-esenco za arouiatiziranje •cunditov priporoča destilacija esenc Prečko Potnik, Ljubljana, Slomškova ulica 27. Istotam se kupijo sveži, čisti olupki oranž, kg 15-— K.	2286
staro in novo sllvovko rum Itd. nudim po najnižjih cenah. Kupujem
I7ni|hj| se je križ z modernimi tur-ItljUUII kizi 12. t. m. od Studenca do Most. Pošten najditelj naj ga izroči proti nagradi gdč. M. Gromann, Fr. Jos. c. 5,	2305
PjinHa se, poceni blizu 300 tfjpn in riUUu metrov bodeče ZilliK skoraj nova KAD za zelje v meri blizu 2 škafov. Več pri tvrdki Benellkt i. drug, Prešernova ulica, Ljubljana. | 2503
Irppm delavno dvojico, event zakon-I jltUl ska, za svoje posestvo v severni Bosni, nedaleč od Zagreba, ki se razumeta ha gospodarstvo, posebno vinogradništvo. Za plačilo stanovanje z obilno oskrbo ter plača po dogovoru. Ponudbe naj se pošljejo ua: Šerlč, živinozdravnik, Bosan. Dubica.
Hinhiik 8iT< Pliš8?t- 80 i®	v
!\ UUUn. nedeljo zvečer med Ježico in pekovskim križem na Dunajski cesti. Najditelj se prosi, da ga odda v ka. varni »Evropa« natakarju proti visoki nagradi
ntrnčki VOTiFol se kupi- ceniene p°-
UirUjKI VUlillijR nudbe na upravništvo „SIovenča" pod št. 99.
Šivalne slroie,
Kranju. Dokler ne razprodam vse zaloge.
lj-. Djnriii na poti do Zagorice, vas na HtU DlbUUt Grad, se je izgubila zlata ženska nra (zapestnica). — Poštenega najditelja se uljudno prosi, dajo izroči proti visoki nagradi poštnemu uradu na Bledu.
p:iS° pšenične slame, v™
vec. Senožeti, p. Uol pri Ljubljani.
Nekaj |/nj<||7P v manjših množinah za nUl Ulu mlev iu krmo ima oddati Fran Pogačnik, Dunajska c. št. 30.
Zahvala.
Za tolažilne izrazo iskrenega sočutja, za spremstvo ljube pokojnice k večnemu pokoju, ter za lepe šopke in vence izrekamo vsem najpri-srčnejšo zahvalo.
Rodbini Valenta in pl. Pilbach.
Potrti globoke žalosti naznanjamo, da je na3, nadvse ljub-ljeni sin, oziroma brat in nečak, gospod
Erazem Pungrčič
trgovski knjigovodja
danes zvečer ob 11. url nenadoma preminul v cvetu svojega življenja, star 21 let.
Pogreb nepozabnega bo v sredo, 16. t. m. ob 9. uri zjutraj, Dragega rajnika priporočamo v blag spomin. Skoči jan, 13. aprila 1919.
Alojzij Pungrčič,
oče,
Frančiška Pungrčič,
mati.
Alojzija, Francka, Lojza, Fzancelj, Jošuo, Stoika, Cita Nevis,
bratje in sestre.
Štefanija Gruden, Marija In Janez Pungrčič,
teti in stric.
Rozalija Vittori roj.Kumar, naznanja v svojem in v imenu svojcev pretužno vest, da je njen nepozabni dobri soprog oziroma oče in svak, gospod
Josip Vittori
nadučitelj
včeraj dne 14. t. m. ob 9. uri zvečer po dolgi, mučni bolezni, mirno preminul.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v sredo, dno 16. t. m. ob pol 2. uri popoldne iz deželne bolnice na pokopališče na Vič.
Priporočamo ga v blag spomin.
V Ljubljani, dne 15. aprila 1919.
Mestni pogrebni zavod v Ljubljani.
Izdala konzorcii »Slovenca«.
M. Rant, Kranj.
lepo domače delo, največje St. 4 prodaja na drobno 10 K za komad. — Trgovci popust.
Ivaini N. Adamič
Ljubljana, Sv. Petra cesta 31. Podružnica sv. Cirila in Metoda v Središču
razpisuje za novoustanovljeni otroški vrtec službo
urtnarice
z mesečno plačo 200 K in sicer začasno zo dobo 4 mesecev od 1. maja do 31. avgusta 1919. Za hrano ln stanovanje je skrbljeuo. Prošnje naj se pošljejo do 24. aprila na Podružnico sv Cirila in Metoda v Središču na Dravi.
Kupim takoj
il
Zahvala
za vse obilne dokaze sožalja, ki so nam došli ob smrti našega dobrega, skrbnega in nepozabnega soproga in očeta
Pavla Lunder
izrekamo tem potom svojo globoko zahvalo. Zahvaljujemo se si. uradništvu za darovani venec in gg. pevcem za žalostinko, in končno vsem, kateri so ga spremili na njegovem zadnjem potu do groba.
Žalujča rodbina Lunder.
.. >V ■ . • ..«., V. ..: .. •,	.
nova ali dobro ohranjena. Ponudbe prosijo se nujno na anončno pisarno Blockner, zavod za oglaševanje Zagreb, Juijevska ulica št. 31. Telefon 201—605.

kupuje po najvišji dnevni ceni iu se zamenja tudi za usnje. — Ponudbe se naj pod štev. 2488, na upravništvo tega. lista
Naznanjam, da sprejemam vsa
2E mizarska dela
pohištvena in stavbena, iz trdega ali mehkega lesa. Cene po dogovoru ust-meno ali pismeno. Se priporočam
Ivan Mejač, mizar Zgornji Kašelj 73, p. Dev. Mar. Polje.
Objava.
Da napravim konec raznim podlim govoricam proti moji osebi, izjavljam tem potom, da boni vsakogar, ki bi Se trosil o meni in o moji družini tako podlo obrekovanje ter meni in mojim kradel čast in dobro ime; brezobzirno naznanil sodišču.
Franc Pregelj,
Ihan p. Domžale.
Čebelni vosek
suhe satlne in -odpadke sveč
kupuje po najvišji dnevni ceni
J. KOPAČ, svečar, Ljubljana, Celovška cesta 90.
Večja inno-žna
karbida
se dobi pri BREZNIK & FRITSCH, trgovina z Zeleznlno v Ljubljani, Sv. Petra cesta Stev. 17. olsti
— Lesni —
strokovnjak
(mehki in trdi les) - Jugoslovan, kristjan, 42 let stor, s 25 letno prakso, žc 20 let delujoč le na vodilnih mestih pri velikih gozdnih in žagarskih obratih, izurjen tehniški in administrativni organizator novih obratov v najmodernejšem smislu, izveden v delavskem vpiašanju, dober proda;alec in poznavalec les kupujočega občinstva, vešč v govoru in pisavi slovenščine, srbohrvaščine, nemščine, francoščine, in itall-'anSčine, želi premeniti dosedanjo službo ieseni ali pa tudi prej. Ponudbe pod
Gozdni in žagarski obrat 2£5£
na upravo Usta.
na suho cepljene trte sa na prodaj in sicer za 1.1919.
Kdor si želi za svoj vinograd, lepo, močno, dobrovkoreninjeno, zdravo in sortirano cepljeno trsje najboljših vr.stV Cepljene trte se dobijo posebno močne enoletne. Dobi se tudi lepo vkoreninjena bela šmarnica. Cena trtam po dogovoru. Cepljene trto prodaja:
Frane Siodnlah. triu, pri Si Lovrencu
v Slov. soricati, p. Mm pri Ptuju, stalersKo.
Mala hiša (vila)
v Celfu (tudi predmestju) z enim ali dvema stanovanjema, pritiklinami in z vrtom se kupi. Ponudbe s ceno na upravo »Slovenca« pod šifro »Umlrov-ljenlk. 2427.
Iščem za takoj večjo
LEPO SOBO
za dve osebi s hrano ali pa sobo in kuhinjo. Prispevek za lirano v naturaliiah. — Ponudbe na: Dr. Kodre, Kočevje.
St. 51. i&r Britev "M
fltBitoi____z Jak0
i «0 ...VSrBTSeiam. ~	jjjnj rei|.
t, I lotu, že brušena kar za rabo. Cene K 6-25, K 9-—, K 13-60. — Zahtevajte veliki cenik z več nego 1000 slikami, brezplačno —
= B. LUNA, Maribor št. 75. -
~ _
Večja množina
DELHUCEV
ter zanesljivih
HLAPCEV
se sprejme stalno, brana in stanovanje v hiši ter perilo prosto pranja, plača po dogovoru. Cesta na Kodeljevo št. 8, Ljnbijana.
Partijo
®H3 blaga
za moške in ženske obleke, nudi po ugodni ceni samo za preproda-jalce, trgovina Hed. Sare, Ljubljana, šelenburgova ulica št. 5.
Išče se izkušen
upravitelj
slovenskega in nemškega jezika vešč, za posestvo na spodnjem Štajerskem. Nastop s 15. junijem ali še preje. Ponudbe s priloženimi prepisi izpričeval so naj vpošljejo na naslov: ravnatelj <tAROL ERNST, Delniška družba pl-vovarne »UNION« v Ljubljani, kjer se naj blagovoli osebno predstaviti. 2502
Isillll pulili
Mladenič 25 let, trgovec, so želi poročiti z gospodično ali vdovo brez otrok v starosti 18—25 let. Ponudbe s sliko na upravo lista pod št. 2490
ha prodaj je;
zofa. porabna kot postelja, otroška postelja, častniški plašči, kratek častniški plašč s kožuhom, črn damski kostum (nov), dauiska spalna obleka, otroški plašč (Bordjacke). Naslov pove uprava Slovenca pod št 2510,
Mladenič
nesljiv, vojaščine prost, ki ima voljo stalno služiti, se sprejme kot plsmonoša z dobro plačo in hrano. - Kje, pove upravništvo »Slovenca pod .Vaški plsinonoša 2453«
!
najnovejšega sestava, fino emajlirane, enostavne, ter popolnoma nenevarne razpošilja po poštnem povzetju za ceno U2 K, poštnina posebej.
Glavno zastopstvo KINTA svetilk, Ljubljana, Dunajska o, 12.
Telegrami: KINTA Ljubljana.
Pšenico, oves, koruzo in jem
prodaja samo na cele vagone od postaje Sisak za takoj
veletrgovina z žitom in deželnimi pridelki
FRANC WEISS, SISAK.
UstanovJjeno leta 1881.
= Ustanovljeno leta 1881.
Št. 3277,
Razpis.
Pri zdravilišču v Rogaški Slatini se oddajo potom javnega razpisa za zdraviliško dobo lota 1919 nastopni
trgovski prostori
proti navedenim letnim najemnim zneskom:
I.	Zdraviliška restavracija za 5000 K.
II.	Hotel ,,1'ošta'' za 3000 K.
III.	Trgovina z mešanim blagom v „Ti-2aŠki hiši" za 3000 K,
IV.	Brivnica in česalnica v »Zagrebški hiši" za 700 K. V. Trgovina z delikatesami za 1000 K.
VI. Trgovina z galanterijskim blagom za 1000 K.
VII.	Knjigarna za 500 K.
VIII,	Trgovina z zlatnino in srebrnino za 500 K. IX. Trgovina z urami za 200 K.
X. Krojaška trgovina za 300 K.
XI. Trgovina z modnim blagom (Kokoschineggov paviljon) za 1200 K XII. Paviljon za prodajo peciva za 200 K.
Navedene najemninske zneske jo smatrati za najmaniše ponudke, vendar poverjeništvo za javna dela pri oddali nI vezano na najvišje ponudke.
Glede morebitnega prevzetna inventarja, v kolikor je last dosedanjih naiemnikov, se mora novi najemnik sam pogoditi s svojim prednikom. Ponudbam, katere je vložiti do
dna 20. aprila 1.1.
pri poverjenlštvu za javna dela v Ljubljani je poleg ponudbe najemninskega zneska priložiti dokaze: J. o strokovni usposobljenosti, 2. o narodnosti in 3. o zadostni višini obratno glavnice.
Natančnejša pojasnila daje ravnateljstvo zdravilišča v Rogaški Slatini ozir. so tam razvidna.
V LJubljani, dne 10. aprila 1919.
Poverjeništvo za Javna dela.
Odgovorni urednik Mihael Moškerc v Liublian*
Judoslovans i tiskarna v iJublianL