luserati se sprejemajo in velja tristopna vrsta: 8 kr., ee se tiska lkrat, „ „ „ ,. 2 „ 15 „ || » 3 Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. R o k o p i 8 ne vračajo, nefrankovana pisma so ne sprejemajo. Naročnino prejema opravnistvo (administracija) in ekspedieija na Dunajski cesti št. 15 v Medija-tovi hiši, II. nadstropji. Po pošti prejeman velja: Za celo leto . . 10 gl. — kr. Za polleta . . 5 „ — „ Za četrt leta 2 50 Pilltltu list zulomiH n a r o a. V administraciji velja: Za celo leto . . 8 gl. 40 kr. Za pol leta . 4 „ 20 „ Za četrt leta . . 2 „ 10 „ V Ljubljani na dom pošiljan velja 00 kr. več na leto. Vreduištvo je Florijanske ulice štov. 44. izhaja po trikrat na teden in sicer v torek, četrtek in soboto. O mostnih volitvah. Nove volitve v mestni zbor se bližajo. Te volitve so jako važne, ne samo zato, ker je delokrog mestnega odbora velik, ampak še več zato, ker velja nasprotnikom naše narodnosti iz rok iztrgati močno trdnjavo, ktero so v Bredi naše dežele porabili kot vojni tabor zoper vse Slovenstvo. V zadnjem času, ko so videli, da se ljubljansko prebivalstvo bolj in bolj ogreva za slovenstvo, dali so si nekako nedolžno lice, ter začeli povdarjati, da se mestni zbor ne sme in neče vtikati v politične zadeve, ampak le skrbeti za blagostanje mesta. S takim tolažilom hočejo narodre volilce v spanec zazibati, češ, saj je vse eno, ali sedi v mestnem zboru kak Nemec ali Slovenec, samo da je izveden v svoji Btroki, da zna zboru dobro svetovati. Res so Be nekteri Slovenci po takem sladkem govoričenji preslepiti dali, in hočejo, kakor ,,Narod" poroča, nek kompromis napraviti v prvem razredu, da bi volili pol Nemcev , pol Slovencev. To bi bilo pa jako napačno. Zdaj ko gre za to, da si pridobimo večino, ne moremo nobenega sedeža odstopiti. Kadar bomo enkrat v vseh treh razredih zmagovali, znamo Nemcem prostovoljno prepustiti en par Bedežev ; zdaj pa to nikakor ne gre. Če je nemška stranka bolj krotka postala in tudi na rotovžu že nekoliko duška pusti našemu jeziku, ter ne kaže več tolikega sovraštva do slovenske narodnosti, ne sme se to pripisati njeni dobrohotnosti, ampak njeni sla-bosii, ker vidi svoj propad naprej in ga hoče odvrniti z odjenljivostjo. Ko bi prišla pa druga vlada, da bi nemškutarjem do večine poma- gala v mestnem zboru, videli bomo kmalo' kako nam bodo ojstre obraze kazsli, kakor so jih že. Toraj le nikar preveč zaupljivosti I Mi moramo na vsak način do večine priti v mestnem zboru, iz mnogih važnejš b uzrokov, nego je mestno gospodarstvo, ki ga sicer tudi narodnjaki ne bodo slabeje vodili. Celemu narodu je treba krepkega, zdravega središča, in to nam zamore Ljubljana še le potem postati, ako bo v narodnih rokab. Nadalje Be mora odpraviti tudi silno ponemčevanje po ljubljanskih šolah, kjer slovenske otroke ravno tako mučijo, kakor na Koroškem, ker že v prvem letu začnejo z nemškim podukom. To trpin-čeuje otrok je že vsem presedati začelo, posebno je abotno pri dekletih, ki nemškega jezika v življenji več ne potrebujejo; saj je v Ljubljani na tisoče ljudi, ki prav lahko shajajo samo s slovenskim jezikom, ne da bi imeli vsled tega kako tvarinsko zgubo. Ako ns-rodujaki zmagajo pri volitvah , mora biti njih prva skrb, da ponemčevanje po deških šolah odpravijo in na prav pametno mero Bkrčijo; za dekleta pa naj naredi čisto slovensko dekliško šolo, v ktero bodo premožnejši starši še iz dežele svoje hčere pošiljali. Tako bomo dobili izobraženo narodno ženstvo. So tudi nekteri, ki jim niso po volji vsi kandidati, ki jih misli centralni odbor postaviti, zlas'i povdarjajo, da bb na obrtniški stan premalo ozira jemlje, ter da se preveč juristov uriva v vse zaatope. Ne da se tajiti , da v mestnem zborn pristuje beseda v prvi vrsti obrtnikom in hišnikom, ki so pravi in stalni meščanski živelj. V nekoliki meri so obrtniki že zastopani, če bodo prav postopali, se bo vprihodDje še v veči meri zgodilo. Zato želimo io prosimo, naj bi Be vsaj letos narodna sloga ne kalila , dokler bomo z združenimi močmi sovražnika premagali. Zmaga je naša, če le le hočemo. Zmsga je pa le v slogi in edinosti. Neke opazke o nasvetih prof. Kričale glede slovenščine kot učnega jezika na naših srednjih šolah. Vsak slovenski rodoljub se je gotovo razveselil čitavši nasvete prcf Kvičale gledč naših srednjih šol. Čas je pa tudi že, da Be enkrat odpravi velika krivica, ki se je nam Slovencem v tem pogledu godila, kajti med vsemi narodi naše obširne države, do zdaj samo mi Slovenci nismo imeli nobene narodne srednje šole. Zdaj menda bo vendar tudi nam solnce pred naša vrata zasijalo, ter se nam ca?a vroča želja izpolnila, da dobimo namreč slovenske srednje šole, Dovolite mi tedaj g. vrednik, da v Vašem cenjenem listu o teh nasvetih neke opazke učinim, ktere bi morda naši poslanci vpotrebovati zamogli. če bodem pa tukaj morda malo preveč radikalen, moram opaziti, da brez odločnega zahtevanja ne bodemo nikdar nič dosegli in da je morda ravno naša neodvažnost v mnogem pogledu kriva, da nismo še tam, kjer bi mogli biti. Moj princip je ta, da se mora vsaka polovičnost zavreči, tedaj tudi pri teh nasvetih. In sicer naj popred se moram izjaviti proti onej točki v teh nasvetih, v kteri se govori, da Be ima na slovenski gimnaziji en predmet predavati v nemškem jeziku, ter se navaja na pr. zemljepis iu zgodovina. Zakaj sami sebi jarem Okrožnica Strosmayerjeva o razmerah zapadne in vzhodne cerkve. (Dalje.) Po tem naji sedaj vsakdo sodi, ali nas katoliške vladike po pravici dolže: da pravoslavne svoje brate izganjamo iz raja. Omeniti mi je še nekaj vladiki karlovskemu. On nas, katoliške biskupe, prestvarja v nečiste duhove, on, ki še ne veruje ne v nečiste duhove ter njih delovanje na tem svetu. Po navadi svoji govori on o tem poetično in vznešeno, a vendar tudi tako jasno, da se v tem obziru o njegovi veri ali bolje neveri no more nič dvomiti. On namreč piše: „a kaj pravim, nečisti duhovi? vsaj vel(5 pametni ljudje, da bo to le prazna domišljija, njih dela vražja izmišljija, babje prazne vere brez kake resnice. Takih uečiBtih duhovnov ni na svetu'1. — To pripoveduje vladika karlovski svojemu ljudstvu o binkoštih; smeli bi ga pač po pravici vpra-šBti: je li to zajemal iz svetega piBma in svete predaje? je li to pravi nauk pruvoslavne cerkve? kako si čemo po tem nauku razložiti , kar se namerava. Toliko za zdaj. Pri prvi priliki spregovorim morda še ktero o urejenju naš'h rednih šol, posebno pa učiteljišč. Politični pregled. V Ljubljani 27. marca Avstrijske dežele. Vol i t ven a girememba jo bila sprejeta 23. t. m. v večerni seji s 162 proti 124 glasovom. Z desnico je glasovalo tudi 10 levičarjev, več se jih je glasovanju odtegnilo. Razeu sprejetja te premembe je najvažueja stvar govor grofi Coroninija zoper levico. Najprej pove, da bode glasoval za postavo, dasiravno je zoper nekatere določbe, in to tembolj, ko hoče spregovcr ti v imenu svojih somišljencev; poglavitoo pa je za postavo zarad tega, ker daje volilno pravico petakarjem; on nimore videti posebne nevarnosti v tem, ako ae daje ljudem, ki plačujejo davka cd 5 do 10. gld., volilna pravica, on zaupa tukaj rodoljubju avstrijakemu, ki ae bode gotovo povzdignilo, ako se daje volilna pravica tudi tem, ki manj davka plačujejo. To misel on zastopa kljubu stranki, kateri sicer pripada. Razen Coroninija bo glasovali za postavo poslanci Kroua\vetter, Loblich, Steudl, Zcshok. Protižirtovski zbor petakarjev se je bil sošel 21. t. m. v Dreherjevih prostorih na Dunaji. Bilo je zraven tudi nekaj državnih poslancev: vitez Schooerer, Lob-iich, dr. Kronavvstter. Proti 11. uri zvečer je državni zastopnik zbor razpustil. Od začetka so pač govorili o volilni apre-membi. Iz govorov je bilo očitno, da zboro-valcem to ne zadostuje, ampak da zahtevajo splošne volitve. Govoril je tudi Schoaerer, kakor je že navajen. Po njegovem nma nobeden prav, ne večina državnega zbora (po 5 gld), ne manjšina (po 2 gld.) še manj, se vš da, vlada; le Bsmark mu nekoliko zado- !'atuje s svojim socijalističnim poč"tjem. Obrnilo se je pa zdaj drugače. Že Scboaerer je marsiktero ojstro in bodečo proti judom izrekel. Še hujše pa so govorili njegovi nasledniki. Pisatelj Holabek je obžaloval opro-tenje judov, popisoval strahovanje vb h čaanikov, po ž dovskem časništvu. Sklenil je: „Reši nas, o Gospod, vsih judov, zdaj in na vse večne čaae. Amen'-. Burno ploskanje mu je bilo plačilo. Nekaj judov se je glasilo, pa bili ao priniotani molčati. Med govorom Rastl-na je zopet nekaj judov poskušalo nepokoj delati, pa z občnim odobrovanjem, so jim vrata pokazali. Znrad čedalje večega nepokoja je bilo zborovanje razpuščeno; zborovalci bo ae mirno razšli. Č!« se to že na Dunaji godi, bi smeh judje pač malo pojenjati s svojim oholim zadržanjem, če ne, bo prišel po sapi vihar, ki bi jih zual posvetu razpihati ter jim njih zidave podreti. Šolski odsek v dtžvnem zboru v Buda. Pesti je 22 t. m. zavrgl osnovo o srednjih šolah s 7 proti 5 glasom. Namera te osnove je pomadjarjeuje iu jo obernjeua tudi proti katoliškim srednjim šolam. Javaijue pride sedaj pred zbor, ker pravijo, da se vlada v tej stvari ne briga. V %asref»ii. Kakor prej dr. Vrba-n i č, tako je seda\ — čez sedem mesecev — rehabilitiran aii v svoje pravice postavljen bil tudi dr. K. V oj novic, m. ž učen in katoliškega značaja, profesor ua vseučilišču, zarad glasovanja v deželnem zboru. Mož ta v hudi skušnji ni omahoval. Slava mu! Dejanje to pu priča, da tudi na Hrvaškem poštena pravičnost naposled vzmaga. 'Mi bojišča. Na jugovzhodu od Korita pri Svorčaui se je 20. t. m. popoiudne bojevala 3. kompanija 20. lovskega bataljona, vodja je bil nadporoču k Kasperl, zoper 60 vstašev. Zvabili so jih lovci, ko so se nalašč umikali proti Bunigradu, v zasedo iu potem bo jih napadli; vstašev je b'lo 15 mrtvih in ranjen.h. 21. napadlo je 130 vstašjv 11. kompanijo 22. pešpotka, ko h« je vračala 'z zasledovanja, pri Krotučjiim dolu. Na pomič ji je prihitela kompanija istega polka iz Konjiške , in vataše ao potem zavrnili. Iz bojišča. Vradno poročila priobču-jejo, da ao bili v preteklem tednu razne praske Iz vstaši in da v Hercegovini nagajajo še številne čete ustajnikov. Tudi je gotovo , da ao prebivalci mnogih krajev v zastopuosti iu zvezi besede % dlikega apostola bodo naj nam vedno pred očmi: kar ni po veri, to je, po vesti in prepričanji, je greh proti Bogu in bv. Duhu, ki govori in deluje po vesti in prepričanji našem, greh je, o kterem pravi sv. pismo: da se ne odpusti ne na tem ne na onem svetu. Mi vladike in duhovniki moramo najprvi v skromnem in javnem življenji čuvati in braniti čistost in izvrstnost zakonov evangeljskih; mir za VBe narode posebno pa še one, ki jih je Bog povzdignil, prositi, da vedno goje pravico in resnico, da se nikdar ne zadirajo proti vesti in prepričanju, ker kdor to dela, ta ponižuje v človeku podobo božjo, posvečeno s sveto krvjo Jezusovo, ruši temelj svobodi in napredku poštenju in kreposti, veri in vernosti. Naše je učiti in opominjati ljudi, da je vse, kar se po tem potu doseže, navidezno in nestalno, in da tedaj vodi v pogin in propad, ko se zdi, da slavi svojo zmago. Zato porok nam je Bog in veta previdno8t njegova, ki se jasno kaže povsod na svetu. To je dolžnoat, vladiki in duhovuiku najprva, ktero naj izvršuje ne le v besedi in govoru, marveč tudi z življenjem in vzgledom; ni blagor vladiki iu duhovniku, ki točno izpolnjuje to bvojo dolžnost, njemu po loži ves narod na grob lavorjev venec, dasi so ga morebiti v življenji ometavali z blatom in kamenjem; toda nobena hvala in Biava tega sveta ne more odkupiti od narodnega proklet stva vladiko in duhovnika, ki se zaradi časti in lasti odreka zakonu Jezusovemu: , Govor vaš bodi: da, da; ne, ne!'1 Moj vladika! to govorim jaz naprvo sebi, a potem tudi Vam. Da pa ta unija, ktero imenujete vi peklensko delo in zaradi ktere zovete mene nečistega duha, v kterega ne verujete, ni sama na sebi zlo, priča Vam deset prvih stoletij cerkve božje, ko je živel vzhod z zapadom v edinosti in alogi. Tisočletna ta unija bila je vzhodni cerkvi obilni vir neumrle slave in častnega življenja. V tej dobi bili so na vzhodu vai oni Blavni zbori cerkveni, kterim se še danas svet klanja, a o kterih ni po razdoru ne duha ne Bluba več na vzhodu. V tej dobi ao za apostolskimi očeti Pol karpom, Igoacijcm, Irenejem živeli tudi C.rili, Jurji, Atanaziji, Baziliji, Zlatousti in drugi vsi vladike neizmerne učenosti, zgovornosti, svetosti in požr-tovalnost1, kterim enakega zastonj iščem v povestnici vzhodne cerkve, odkar se je ločila od zapadne. Pnzuajo sicer vladike, da vsemu temu ni povoda v mojih besedah in spisih, kterim se ne more odrekati pristojnost in umerjenoat; a zato se tembolj protivijo nameri moji, zlobni in nevarni; ne pomislijo pa: da more naše namero in tajna srca naša ediui Bog presoditi in dovoljno oceniti ter da grešni ljudje če-stokrat prav a tem, kar drugim očitajo, izdajo aebe, zajemajoč krivičenje in sun ničenje avoje edino iz duša in lastnega arca avojega. Navada je pri nas katolikih , da se po samostanih in semenišč.b, kakor tudi pri posamnih duhovnikih pred obedom bere poglavje eno ali drugo iz sv. pisma ali iz Tomaža Kempčana. Ko bi bilo po mojem, jaz bi vvel to lepo navado povsod v obeh naših cerkvah ter določil : da se večkrat posebno 13. poglavje prvega pisma bv. Pavla do Korinčanov v njih javno bere. V tem krasnem poglavji uči »postelj, da nismo nič, ako nimamo ljubezni, naj tudi govorimo jezike ljudi iu angelov; nič nismo, naj tudi prerokujemo in i',aamo vse skrivnosti božje in človeške; nič uiamo, naj imamo tudi vero, da gore prenašamo iu če bi tudi razdelili vse svoje imetje ubogim; in Blednjič nič nismo, če bi pretrpeli tudi mučeništvo. Ljubezen pa, kakoc z vstaši. 16. t. m. je došla v Kotor barka polna orožja, ktero je bilo t gorujem in spodnjem Morinji vstajnikom vplenjeno; med drugim sta bila tudi dva žaklja s srebrom oko-panega orožja in en top. — Vstaški poveljnik Kokolj je bil, v Grahovo pridši, na povelje črnogorske vlade vjet in v ječo v Cetinje od peljan. Iz Kadra se naznanja, da so bili vstaši vas Orlje pri Stolcu napadli in 200 glav živine odpeljali. Nek pošten Orljanec je precej tekel k pol ure oddaljeni žandarmerijski postaji to naznanit in pomoči prosit. Poveljnik postaje, mohamedanec, se obotavlja; 20 katoliških pandurov, ki so bili na postaji, pa ga je prisililo, da je odrinil s svojimi žandarji na pomoč; toda poveljnik je svoj oddelek tako vodil, da so vstaši srečno zbežali. Drugi dan je bil pred sodnijo poklican in v ječo vržen. V nanje države. Iz Dcrolina. Nemški ceear Viljem je pri sprejemi konservativnega središčnega odBe ka zopet mnogo govoril o previdnosti Božji( ki je njega odločila za imenitna dela; ča3i so resnobni, dejal je mogočni vladar, kdo je še varen svojega življenja, ako sta ruski car iu predsednik severnih amerikanskih držav svoje ž -vljenje zgubila po zavratnih napadnikih; njemu se je videlo potrebno omeniti, kaj pomeni krona na Pruskem; dežela je to z veseljem sprejela. — Najimenitnejše pa je verna nravnost Ako tak vladar govori o veri, o previdnostj Božji, je to nekaka ironija glede na toliko občin, katerim je duhovne vzel, gledč na pre gaujauje redovnikov in duhovnov; nam se to ravno tako dozdeva, kakor ta čas, ko vidimo da "za reveže in siromake" godejo in plešejo. Nekaterim duhovnom je dovo ljeno vrniti se iz pregnanstva v Sibiriji katero koli gubernijo na Ruskem le samo na Poljsko ne. — Tako zapušča preč. škof Bo rovski Perm; dekan Piotrovič, ki je z apostolsko gorečnostjo stopil zoper odpadnika Zyhnskega povrača se iz Poviecc, kraja v O.iniecki gu-berniji v Moskvo — in tako več drugih. Iz Jaroslava, kjer živi nadškof Felink.-y v preg nanBtvu, poroča se, da častljivi višji pastir prenaša svoje trdo pregnanstvo kak ti krščanski mučenik. Z ma tam ni bila tako mrzla, pa j vendar vertna in vlažna, tako, da mnogo bolezen gospodari v kraji. Izvirni dopisi. Z Dunaja, 25. marca. (Iz državnega zbora.) Zborn ca poslancev je v petek dovršila poBtavo o premembi volilnega reda. Levičarji so proti koncu večidel molčali, iu pri drugem in tretjem članu postava ni bilo nobenega ugovora, Prišla je na glasovanje pa tudi resolucija, ki jo je nasvetoval polanec Steudel in ki vladi priporoča naj še v tej seBiji državnemu zboru predloži postavo, po kteri ima število poslancev za dunajsko mesto pomnožiti in predkraje združiti z volilno skupino mestno. Dr. Rieger je pri tej priliki imenu desnice naznanil, da bode tudi ona glasovala za ta predlog, da pa od vlade pričakuje, da bode v dotičnem postavnem predlogu odpravila napačnosti volilnega reda, ki Be nahajajo tudi drugod. Levičarji so pri tej izjavi godrnjali in ropotali, kar vnovič priča, da j;m pri premembi volilnega reda ne gre za pravico in ravnopravnost, ampak za stran karske namene. Pri tretjem članu, ki določuje čas, kdaj naj nova poBtava zadobi veljavo, poprijel je besedo češki poslanec Vašaty, kije pa govoril sploh o postavi in o ugovorih nasprotnikov. Predsednik ga je opominjal, naj ostaue pri stvari, in ker dvakratni opominj ni nič pomagal, odtegnil mu je beBedo. Pri zad njem členu oglasil se je grof Coronini. Vse je postalo tiho in Be gnjetlo okoli govornika radovedno, kaj bode povedal. Coronini pa se je le opravičeval, zakaj je po splošni obravnavi glasoval zoper postavo, pozneje pa enekrati zoper, enekrati za njo, in zakaj bode tudi v tretjem glasovanji glasoval za postavo. Premembe glede velikega posestva ua češkem mu niso pri volji, zato je bil zoper nasvete odsekove, na drugi strani se mu pa zdi velik napredek, da se volilua pravica podeli njim ki plačujejo po 5 gld. davka, zato pa bode glasoval za to postavo. Razlogi njegovi so b.li jako plitvi, govor sicer gladek, pa medel in pokazalo se je, da grof Coronini omahuje na obe strani in še zdaj ne vč, kaj naj stori. V petek zvečer bila je prav kratka seja, v kteri se je volilna prememba potrdila tudi v jo prekrasno opisuje apostol, je potrpljiva in dobrotijiva; ljubezen ne pozna zavisti, neprevidnosti in oholosti, ljubezen se ne ljuti in nikdar ne misli slabo; ljubezen se ne veseli krivice, pač pa se veseli pravice in resnice; ljubezen vse prenaša, vse veruje , vse upa-, ljubezen ostane tudi tedaj, ko se spremenita vera v gledanje in upanje v vživanje, to je na veke. Sicer pa jaz ta neljubeznjivi in nebratski način postopanja proti meni vladikama drage volje odpustim; vsaj človek toliko in toliko krat sliši tudi nezasluženo hvalo; zakaj ne bi slišal včasi i tudi nezasluženih napadov; vsaj ga prav to opominja na slabosti njegove in ga spodbuja k ponižnosti. Kar mene v celi tej stvari poBebno žalosti, je to : da ta nezaupnost in odljudnost proti meni in bratom mojim sledi cčevidno iz nezaupnosti in odurnosti proti cerkvi naši; to pa se mi zdi tolika nezgoda, da bi po njej, ako bi po nesreči še trajala, med naj bližima cerkvama tudi še takrat moralo zijat strahovito brezno, kader bi se že ves drugi svet združil v enemu hlevu pod enim pastirjem; to se pravi', da bi mi Slovani Badu svetega odrešenja našega, to je edinosti in pra- vega življenja, tudi ko bi se vsi drugi še takrat ne bili delež ai, izmirili in združili v eni tretjem branji. Po3lanec S tur m je tudi pri tej priliki trdil, da ta postava spreminja vstavo in da je potrebnih za njo dveh tretjin glasov, pa predsednik je odgovoril, da on ni tega mnenja, da bode pa naznanil število glasov za in zoper postavo. Pri glasovanji je bilo 162 glasov za postavo in 124 zoper njo. Tako je bila reč dognana in eoa najnovažnejših postav sklenjena. Včeraj ni bilo javne Beje, pač pa so zborovali odseki za vravnanje kongrue, čolni, obrt-nijski in pristojbinski odsek. Obravnaeve glede duhovenBke kongrue jako počasi napredujejo in čedalje bolj se kaže, kako težko je eno postavo skleniti za tolikanj različne dežele in škofije. Vendar pa ima odsek resno voljo to poBtavo še v tej sesiji dovršiti in dognati. V eolnem odseku so včeraj strokovnjaki razodeli svoje mnenje o eolnini na volnate izdelke. Rekli so, da se bo izdelovanje posebno finega volnenega blaga čisto zatrlo, ako se ta eolnina ne spremeni. Minister P in o je odgovoril, da Ogerska v tem oziru neče nič od-jenjati. Chlumecky je na to rekel, da pa Avstrija to hoče, ter je naznanil v imenu svojih tovarišev, da se ne bodo več vdeležili obravnav eolnega odseka. Colnina na volno bila je potem sprejeta z resolucijo nasvetovano od dr. R.egerja, naj se vlada z ogerBko vlado porazumi, da Be ta eolnina nastavi na 200 gld. Obrtnijski odsek je imel včeraj dve seji, eno opoludne od 11. do 3 ure, eno zvečer od 7. do Val0- ure- Obravnaval je vprašanje, kdo naj obrtnikom povrne škodo, ako bi morali zarad javne varnosti ali splošnje škodljivosti odpraviti svoje delavnice ali tovarne. Vlada ni hotela obljubiti, da bi se ta odškodnina plačala iz državne blagajnice, občine bi jo včasih težko zmagovale, deželam se ue morejo v državnem zboru nakladati bremena, in tako se po silno dolgih razpravah, ki bo trajale 4 ali pet sej niso mogli porazumeti. Ko-nečno bil je sprejet nasvet, naj pododsek 3 udov v porazumljenji z vlado to reč vzame v roke in skuša tako vrediti, da bode vsem po volji. V ponedeljek pa mora o nji že poročati odseku. Zadnja javna seja bo ali v torek ali sredo, v četrtek bodo naši poBlanci večidel že vai doma! Iz Gradca, 24. sušca. V Gradci se je osnovalo bralno društvo „Slovenska čital-nca", ki sprejema med svoje članove v Gradci ali tudi zunaj Gradca bivajoče Slovane. Dru- bratski družini. Nadejam se, da se to ne zgodi,jštven namen je strinjati, združevati v Gradcu ker kar veli pismo o drugih narodib, veli tudi o nas: Sanabiles fecit Deus nationes orbis terrarum, nec est in illis medicamentum txter-minii. Sap. I. 14. — Vbo narode je Bog uči-nii ozdravne ir, ni v njih strupa, ki bi jih uničil; vendar pa svetujem svojemu narodu, da posebno danes, bolj nego kedaj resno premišljuje besede božje v Eccl. XV. 14.: Deus ab inito constituit hominem (nationes) et reli-quit illum (dlas) in manu concilii sui. Adjecit mandata et praecepta sua ; ante hominem (nationes) vita et mors, bonum et malum, quod placuerit ei, dabitur illi — Bog je človeka vstvaril svobodnega ter mu dal zakone in po-j jim je poiskati rojakov. Društveni prostori so bivajoče Slovane. Ta namen je skoraj taki, kakor ga je imela „Slovanska beseda", ki je pred nekaj leti prenehala. Tu je Slovanov ua tisuče, se ve zavedenih ie malo, ali vendar toliko (pri zadnjem ljudskem štenji se jih je samo z slovenskim občevalnim jezikom nad pet sto vpisalo), da bi bila Bramota, ako bi društvo b tem namenom, kakor ga ima ,Slovanska čitalnica" ne napredovalo. Do Bedaj ima 43 članov. Upamo jih še več in podpornikov iz Slovenije. Podpirajmo to društvo v tujem mestu, saj Slovenci pogosto zahajajo v Gradec, vsaj bodo imeli kam zateči se in vedeli, kje velje svoja. Pred človekom jo življenje in smrt, dobro in hudo; kar ei izbere, to se mu bode dalo. Bog podpira narode ter jim pomaga, toda le pod enim pogojem: da se z vsemi silami svoje svobodne volje pote-zajo za resnico in pravico božjo ter se ne dajo odvrniti od namena, kterega jim je odločila previdnost božja. (Dalje prih.) v Pfarrgasse št. 1. Od Sotlc, 24, marca. (Liberalna doslednost.) Ob času liberalne dobe bo liberalci postave kovali na vrat ua nos — cela truma je poplavila vboge državljane — za dragi denar. Med mnogimi nepotrebnimi, tudi krivičnimi — postavami ee je naletela tudi kaka dobra in koristna; v to vrsto štejemo postavo zoper klateže in potepuhe, in postavo zoper nadležno beračenje. — Zdi Be, da zdaj žan-darji nimajo drugega posla, kakor berače in potepuhe loviti in v njihovo domovino goniti. Pa liberalci so zviti in modri ljudje Po po stavi beračenje prepovedujejo, djanBko in praktično ga pa sami gojijo — ja oni sami beračijo v imenu drugih in za druge, samo da dosežejo svoj cilj in konec. Da bi dobre ljudi ložej k usmiljenju naklonili, beračijo za vboge šolarje. — Vsaki pameten človek bi rekel, da je tako djanje delo krščanske ljubezni in krščanskega usmiljenja. Toda, čast. bralec, ne sodi prenaglo. Liberalec je zvit in napeljava vodo na svoj mlin — v izvolitvi pripomočkov ni izbirljiv. Nobena liberalna postava ni za kmeta tako nepraktična, njemu tako zoprna, in draga, kakor šolska postava. Kmet plača 10 do 15 odstotkov od zemljičkega davka samo za šolo. To pa še ni vse — on mora tudi otroka od 6. do 14. leta liberalcem prepustiti. Šolaka postava je skovana po liberalnem kopitu, t. j. za mesta, ko zamorejo šolarji k jedi domu k svojim staršem ali rednikom na obed — in po poludne zopet v šolo. Na kmetih to ni lahka reč; otroka morajo celi dan brez jedi, ali pri Skorji kruha pustiti, — domu jčat pa ne-more priti, ker bi moral šolo po poludne izpustiti; — ako se to zgodi, zapadejo Btariši ojatri kazni. — Da bi se liberalci ljudem prikupili, beračijo za vboge otroke po mestih in trgih mile darove, da bi jih v šolo privabili. Govorijo namreč tako: „vidite, mi liberalci, mi smo vaši prijatelji; mi smo vam pripravili šole, da Be vaši otroci morajo celi dan učiti, in potem še dobijo — jesti 1 Po liberalni postavi je beračenje prepovedano, šolarje pa učijo beračiti. Pregovor pravi, kar se Janezek nauči, Janez zna. Izmed mnogih zgledov liberalnega usmiljenja navedem le enega. Neki šolski kr. Bvet Kozjanskega okraja je materi, vdovi, naložil 2 gl. kazni, ki ne more zavoljo vboštva otroka redno v šolo pošiljati. Plačaj, ali pa v kajho! to je liberalno usmiljenje I Vdova dela in skrbi, da plača 2 gld., bajti zaprta biti — zavoljo otroka — je le huda. In ta vdova pride dan po vplačani kazni k trgovcu in ai kupi 2 litra — koruze, da ai napravi moke za mastni obed v premišljevanju čez liberalno usmiljenje. To je faktum I Telegram »Slovencu." Z Dunaja 27. marca. Državni zbor je sprejel postavo o poštnih hranilnicah, jutri je zadnja seja. Sredo zjutraj odrinejo naši poslanci domu. Domače novice. V Ljubljani, 28. marca. ('Vabilo) k LIV. odborovi skupščini „Ma-tiče Slovenske" v soboto 1. aprila t. 1. ob 5. uri popoludne v Matični hiši na Bn>gu. — Dnevni red: 1. Branje zapisnikov o LII. in LIII. odborovi seji. 2. Naznanila prvosedstva. 3. Tajnikovo poročilo o dobi od poslednje seje. 4. Poročilo književnega odseka. 5. Nasvet g. odbornika Šukljeja o izdajanji učnih knjig za srednje šole. G. Poročilo govpodarakega ooseka: a) o društvenem ldtnem računu za 1881. in proračunu za 1882. lete; b) o koj'g(irskih ce oah društvenih knjig; c) o tiskarskih ponudbah. 7. Odsekovo poročilo: a) o premembi društvenih pravil in b) o dopisu društva „Narodni dom', 8. O druzih predlogih za letošnji redni v<5l ki zbor. 9. Posamezni nasveti. Z ozirtm tia veliko važnost in obilico tvarine naj gospodje odbor- niki blagovolijo sniti se točno in v polnem številu. Pismene nasvete je poslati o pravem času. V Ljubljani 23. marca 1882. Peter Grasselli, prvosednikov namestnik (Velikonočna spoved in sv. obhajilo.) Pretekle dni so opravljali po raznih cerkvah učenci nižih in srednjih Šol svojo velikonočno dolžnost. Vedli so se dokaj pošteno, nekteri prav spod budno. V delo se je pa vendar, da so nekako ovce brez pastirja tli brez pastirjev. Njihovih učiteljev ni bilo. Mnogo apodbudniše je bilo nekdaj o duhovnih vajah, kedar ao učenci z učitelji vred pristopali k mizi Goapodov. Videlo se je takrat, kako je nekterim atarejim gospodom učiteljem mala duhovna aila celo dobro dela; bili so opravljeni po krščansko-katoliški dolžnosti veliko mirnejši in zadovolj-nejši. In dobri vzgled — ne sme se pogrešati pri mehki mladini. Bog obrni v tej važni reči skoro tudi na bolje I (Vreme.) Star pregovor pravi, da zima in gosposka nikoli ne šenkata. Ker nam je zima letoB do konca tako mila ostala, hotela je vendar še enmalo znositi se, prej da se poslovi; in tako amo dobili včeraj prvi letošnji sneg. Da bi le mraz ne nastopil za njim! (Pazite, da ne pridete v enako Škodo.) Zadnji petek so vzeli nekemu ribiču iz Litije vse ribe, ki jih ni imel pravice prodajati, ter j h po dražbi prodali za 19 gld. Pa rib č tega denarja ni dobil. Razne reči. — Duhovske spremembe v lavan-tinaki škofiji: Vis. č. g. Vinko Bizjak, župnik pri 8v. Jederti poleg Laškega, je dobil župnijo v Laporjih; č. g. Ulčuik Jožef, postal je farni oakrbnik v Št. Jederti. — V Mariboru je umrl tamošuji uradnik škofiske pisarne, g. Ignacij Katschihaler. — f V Gradcu je umrl nekdaj mnogo imenovani vitez Blagotinšek, pl. Kasserfold. — V bogi papir. O priliki, ki so liberalci preslavljali dr. Herbsta o njegovem 60. rojstnemu dnevu, je on izu.t l veliko pomenljive besede znanega cerkvenega učenika: , In neceaaari s unitas, in dub is iibertas in omnibus charitas" (v potrebnih rečeh nuj vlada med nami edinost, v dvomljivih, — nedoločenih — prostost, v vsih pa ljubezen ) Zdaj pa pomislite, da Herbst izmed vsih zagrizencev naj vtči zagrizenec, pravi paša turški, pa ,,edinost" -— „prostost" — „ljubezeu" ali dobrovoljno vljudnosti? Vbogi papir in jeziki Nekterm je le zato, da svoje misli z njim zakrivajo. — Nedavno poslani dar za bratovščino „Vednega češčenja" preBV. R, Tel. nas opomni, da bi znalo biti marsikomu ljubo či-tat', kako je s tem po avetu. Na te nekaj črtic. Ljubljauaka škofija šteje 33.200 udov ter ima letnih dohodkov neksko 4700 gld. Vsta-novila ae je 1. 1859 meseca eušca ter obhaja zdaj 22. obletnico. Če se ne motim, je leto stareja samo Duoajska v našem cesarstvu, — Istega leta, kakor naša je bila vstanovljena PeštauBka na Ogerakem, ki šteje 12.000u. in ima dohodkov 5000 gld. — V Pragi je bila vstanovljeDa I. 1865 in šteje 14 000 udov z 5700 gld. dohodkov; v tem številu je pa tudi oekaj udov in dohodkov iz sosednih škofij. —' V Inomoatu je bila vstanovljena 1. 18G7, ima 2500 udov in 470 gld. dohodkov. V Št. Hi-politu obstoji cd 1. 1872 ter šteje 9500 udov z 5000 gld. letnih dohodkov. — V Celovcu' je bila vstanovljena 1. 1878 ter šteje 2800 udov z 1800 gld. dohodkov. — Naj mlajša sestrica je v Mariboru vatanovljena 1. 1881, ki pa že šteje 3300 udov in je prejela 950 gld. darov. V našem cesarstvu je pa še po več drugih škofijah vstanovljena bratovščina „Vednega češčenja" z enako dobrim vspahom, ki pa ne moremo vsih naštevati. Toliko pa bodi opomnjeno v spodbudo in tolažbo dosedanjim in prihodnjim udom te blage bratovščine v dokaz, da Bog ima še vedno in povsod svoje častivce in cerkve svoje dobrotnike. — Vročnica za izseljevanje v Amerika je čedalje veča. Meseca januarija in februarija letos je samo skozi Hamburg šlo v Ameriko 12.655 oseb. (Lansko leto jih je 5812 in predlanskem le 3757 oseb). Tistih, ki ao šli skozi Bremen na barke, jih znabiti ni bilo veliko manj; pnštejmo še tiste, ki so se izselili in šli akozi Belgijo in Iloiandijo, bo Bkupno število izseljencev znašalo znabiti blizo 35.000 do 40 000 v dveh meaecib. — Rea ogromno število, pa grozovitno ztiamnje blagostanja liberaln h časov! Važno za vsako hišo! O T3 s a o o C4 Csla mina oprava iz britanska srebra za le 8 gld. Elegantno delo, ne zarujavi, in se vedno tako ohrani, v podobi in barvi pravega srebra, in je najboljša tvarina za mizno opravo, razun srebra. Za 8 gl. se dobi cela mizna oprava iz iiRjbuljšfgn britanskega srebra. Dobri stojimo, da ostane oprava vedno bela. 6 nožev iz britanskega srebra z angležko jekleno ostrino, 6 vilic iz britanskega srebra, fina in težka roba, 6 žlic iz britanskega srebra, 12 žličic za kavo, iz britanskega srebra, 1 mlečni zajemnik iz britanskega srebra, 1 zajemalnik za juho iz britanskega srebra, težko, dobro blago, 2 lepa svečnika, li jajčnih posodicic, 6 tac, lepo izdelano, 1 posoda za poper ali sladkor, 1 presejalnik za čaj, 6 tačie za nože in vilice (10) 1 54 kosov. Naroči so proti poštnemu povzetji, ali Ipa da se denar naprej pošlje. Zaloga britanskega srebra C. Langer, Wien, II. grosse Schiffgasse 28. Opomba, Komur bi oprava ne ugajala, pošlje naj jo v 10 dnoh nazaj in bo dobil svoj denar nazaj razun poštnih stroškov. Važno za vsako hišo!