v

-	c 5T i nI 1
?«átt
NaroCnfna
^ «aia letno 30 Din, polletno 15 Din, - za inozemstvo letno 60 Din.
Posamezna itev. 1 Din
UREDNIŠTVČT-^UPRAVA : pri g. Jos. lenito v M. Soboti telefon številka 8.
lt»v. rtč. paàtne hran. 12.34B
Izhaja vsako nedeljo
Éilirljllifì
Tednik za gospodarstvo» prosveto in politiko
Cena oglasov
Na oglasni strani; cela stran 600 Din, pol strani 300 Din. — Cena snalim oglasom do 30 besed 12 Din, vsaka beseda več 1 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15% dražji. Pri večkratnem oglaševanju popust.
UREDNIŠTVO in UPRAVA » Murski Soboti.
Rokopisi se ne vrata|o
IV. LETO
Murska Sobota, 10. marca 1935.
ŠTEV. 10
Gospod Benko ne bo kandidiral.
»
Kakor je znano javnosti — je nameraval naš dosedanji poslanec gospod Benko kandidirati udi pri novih, dne 5. maja t. 1. vrsečih se volitvah. — Žal nam je pa, ko ugotavljamo, da je to Riamerò opustil in nam svoj sklep motivira s sledečimi razlogi.
Predvsem ga vežejo interesi njegove družine in njegovega obsežnega podjetja, da se intenzivneje udejstvuje doma. — Ker pa zahteva tudi politika celega človeka in nesebičnega dela, je podjetje I gospoda Benka v zadnjem času zelo trpelo. Predvidene preureditve, ki se nameravajo provesti v tem I podjetju, bi njegovo odsotnost še težje pogrešale — tembolj, ker ga zapušča sin, ki odrine (k vojakom in se bo z njegovim odhodom pojavila verzel, ki bo zahtevala ravno tako marljivega
ramestnika, kakor je gospod Joži.
Vse to je torej napotilo našega dosedanjega gospoda poslanca, da se nadaljnemu političnemu udejstvovanju odpoveduje in nam ob priliki slovesa prinaša sledeče vrstice :
„Ko zapuščam svoje dosedanje politično torišče, me navdaja prijetna dolžnost izreči vsem prebivalcem našega sreza, katerega sem zastopal v narodni skupšini, mojo najiskrenejšo zahvalo. Moja zahvala pa naj velja ob tej priliki tudi vsem onim, kateri so mi izkazali tudi sedaj — ko so izvedeli, da nameravam kandidirati, svoje zaupanje, ki me je res počastilo.
Zadovoljno zrem na svoj poslaniški mandat, v kateri dobi je vladal v našem srezu lepega Prekmurja mir in politični sporazum. Jaz sem se od svoje strani trudil pridobiti za naš srez sorazmerno vsaj toliko — kakor so dobivali drugi srezi, nisem se pri tem odrekel pomoči in podpore posamezniku, ne glede na njegovo prejšnjo politično — strankarsko pripadnost. Tudi sem se nesebično trudil zagovarjati splošne pravice, kakor tudi pravice posameznega v okviru zakonskih možnosti in sem vedno in drage volje stal na razpolago prebivalstvu vsega sreza. Ako kljub temu v kakem poedinem slučaju nisem imel zaželjenega uspeha, so temu krive zgolj okolščine težkih gospodarskih razmer.
Ob tej priliki prosim, naj mi bo dovoljeno izreči iskreno zahvalo voditeljem političnih oblasti, vsem gg. uradnikom, ki so mi bili naklonjeni in v okviru zakonskih možnosti vpoštevali moje številne intervencije in prošnje, ki sem jih vlagal pri raznih oblastvih in institucijah v prilog našega prebivalstva. — Zahvaljujem se še posebno vsem cerkvenim predstavnikom rim. kat. in evang. cerkve kakor tudi cenj. učiteljstvu, ki me je pri mojem delu vedno podpiralo v cilju kulturnega in nacijonalnega napredka.
Ko izrekam vsem svojo iskreno zahvalo, priključujem še prošnjo, da ostanejo vsi funkcijonarji tudi v naprej naklonjeni prebivalstvu našega sreza, vpoštevajoči pri tem gospodarske prilike, pa tudi odkriti značaj našega prekmurskega ljudstva, ki je'in bo vedno znalo ceniti naklonjenost, svojo udanost in spoštovanje do oblastev.
Ob priliki — ko izrekam te svoje besede v slovo od dosedanjega političnega udejstvovanja, se pa nikakor ne poslavljam od svojih prijateljskih sodelavcev, nego me veže do njih tudi še nadalje vsa moja iskrenost. Tudi naprej bodem še rade volje in po svojih najboljših močeh podpiral vsako dobro delo za povzdigo in zboljšanje kmečkih razmer. — Kot rojojak te naše lepe Slovenske krajine bodem skupaj s svojimi sorojaki složno nosil vse težnje in bremena v ljubezni in spoštovanju do vseh.
Benko Josip

F^ZöLeű
Nemirna Avstrija. Ob priliki priključitve Posarja k Nemčiji so študenti medicinske fakultete na Dunaju organizirali bučne demonstracije za hitlersko Nemčijo. Pri tem so peli znano vsenemško himno „Deutschland über alles." Policija je morala inter-
venirati in je aretirala več stotin študentov. Njihov prevoz v tovornih avtomobilih skozi mesto, je napravil na prebivalstvo silen vtis. Enak poizkus demonstracij na filozcfski fakulteti je bil v kali zadušen. — V Salzburgu se je 2, t. m. končal velik proces proti 20 mladeničem, ki so sodelovali pri hitlerskem puču 25. julija 1934. Obsodba je bila izredno stroga. Sodišče je po kratkem posvetovanju obsodilo 17 obtožencev na smrt, enega na 10 let, enega na 1 leto ječe, eden pa je bil oproščen. Zagovorniki so se zoper to razsodbo pritožili, vendar pa nimajo upanja, da bi dosegli revizijo procesa. Razburjenje med narodom je zelo veliko.
Značilna izjava poljskega ministrskega predsednika. V razgovoru s poročevalcem romunskega lista „Adverul", se je predsednik poljskega ministrstva izrazil sledeče : Francosko-poljska in poljsko romunska zveza ostane še v naprej podlaga naše zunanje politike. Te zveze nam nudijo resno jamstvo; te zveze so nam pogoj za neodvisno politiko napram našim sosedom na zapadu in na vzhodu. — Sklepa se, da se Poljska v zadnjem času oddaljuje od Nemčije in se zopet približuje francoskemu savez-niškemu sistemu.
Gospodarska konferenca Male antanté v Pragi. Dela gospodarskega sveta Male antanté, ki so pričela 28. februarja, so končana. V resoluciji, ki je bila sprejeta, se je določil gospodarski program za leto 1935. Svet je določil tudi načrt razstave, ki bi naj bila posvečena gospodarskemu : življenju v deželah Male antanté in
Balkanske zveze, i Dne 1. marca se je z velikimi i slavnostmi izvršila priključitev Posarja 1 k Nemčiji. Na slavnost je prispel sam f Hitler ter je pred ogromno množico i poveličeval nemško zmago. — Minister 1 Göring je dal zapreti dva kmeta, ker 1 sta menda smešila akcijo za zimsko I pomoč brezposelnim. Eden je namreč 1 poslal mal košček črnega kruha, dru-
>	gi pa zaboj vsebujoč živega mačka in ' živega kunca. Vsekakor značilno.
I	Spor med Italijo in Abesinijo
i	je še vedno na ostrini meča. Dan za
>	dnem odhajajo iz Italije ladje z velikimi I	transporti vojaštva in vojnega mate-
rijala za vzhodno Afriko. Italijansko
i	ljudstvo spremlja z mešanimi občutki
i	in v velikem strahu razvoj dogodkov,
i	Vsem je še v spominu veliki poraz,
i	ki ga je doživela italijanska vojska
i	svoječasno v Abesiniji. — Istočasno,
i	ko se Italija pripravlja na vojni pohod
,	v Afriko, ne more zakriti svoje bojazni
,	pred nepričakovanimi dogodki v Av-
'	striji. Zato pošilja v zadnjih dneh tudi
1	na svojo severno mejo večje kontin-
I	gente vojaštva. — Italijanski tisk se
I	silovito razburja nad člankom, ki je
po s^etu
izšel v znamenitem ilustriranem tedniku „L' Illustration," ki je prinesel karto slovenskega in hrvatskega o-zemlja pod Italijo ter navaja tudi točno število jugoslovanskega prebivalstva pod Italijo. Saj je star pregovor, da resnica v oči bode.
Državljanska vojna v Grčiji.
V Grčiji je izbruhnila v petek 1. marca
revolucija. Venizelosova stranka, ki vodi s sedanjo vlado hudo opozicijo, je segla po orožju. Uporniki so se najprej polastili vojnega arzenala na Salamini, kjer so si preskrbeli orožje za nadaijne operacije. Vlada je sicer podvzela vse ukrepe, da bi upor zadušila, vendar do sedaj brez uspeha. Upornikom se je pridružila vsa vojna mornarica, ki je odplula na odprto morje. VJada je poslala za njimi vsa razpoložljiva letala, ki so precej poškodovala eno torpedovko, vendar brez končnega uspeha, ker so se morala vrniti radi hudega obstreljevanja. Uporniki so tri letala sestrili. Danes se še ne da povedati, kako bo stvar končala. Na strani upornikov so že vsi otoki in severni predeli Grčije, na strani vlade pa stari deli Grčije.
italijanski list „Giornale d' Italia" napoveduje, da bo prišlo v Srednji Evropi do izboljšanja političnih odnosajev. To, pravi list, velja tudi za odnošaje med Italijo in Jugoslavijo. Mussolinijeva vlada je dala že večkrat dokaze o svojih iskrenih namenih in dobri volji. — Dozdeva se nam, da skuša Italija urediti svoje zadeve na severu, da bi imela potem proste roke za dogodke v Afriki, ker položaj, kakršen je sedaj v Evropi, se ji ne zdi dovolj siguren.
Angleški zunanji minister Si mon vodi sedaj nekam čudno politiko, s katero bi rad oslabil francoski vpliv v Evropi in ga uravnovesil z dvignjeno Nemčijo, Njegovo geslo je : Pogajajmo se, da mine čas in da ne pride do francosko-rusko-češkoslo-vaške vojaške zveze, ki bi se ji pridružila še Mala antanta in Balkanska zveza. S tem je zašla evropska politika v vrtinec novih brezkončnih pogajanj.
Turška narodna skupščina se
je sestala dne 2. t. m. Za predsednika je bil zopet izvoljen Kemal Ataturk. Za njega je volilo 386 poslancev, to se pravi, bil je od vseh prisotnih enoglasno izvoljen. — Ismet Inolu je predal ostavko kabineta in nato sestavil novo listo. Vlada ostane ista. Sprememba se je izvršila samo v ministrstvu vojne, ki ga je prevzel general Kiazim Ozalip.
V Rusiji se bavijo z mislijo, da bi v najkrajšem času zgradili drugo progo prekosibirske železnice. Nova prometna črta naj bi se odcepila cepila od stare v Krasnojarsku, nato bi vezala v ravni črti mesto Blago-veščensk. Izognila se bo mnogih ovinkov, mostov in tunelov, ter šla ob severnem robu Bajkalskega jezera. Proga bo dolga okrog 5000 km. Ta nova proga bo imela popolnom vojaški značaj, ker bo šla skozi malo obljudene zemlje.
Govorili smo že, da sta se Kitajska in Japonska znatno približali. Radi tega se posebno razburjajo angleški gospodarski krogi, ker se bo jijo, da bodo Japonci izrinili Evropo s kitajskih tržišč. Angleži bodo naj-brže sklicali konferenco držav, r ki imajo interes na Kitajskem, da se dogovorijo o nadaljnih nakupih. — Ja-
ponci pa medtem delajo. V kratkem
bo posetil Nanking japonski minister Hirota, da podpiše s kitajsko vlado pogodbo o velikem posojilu, ki ga najame Kitajska na Japonskem.
Pogajanja za vstop v vlado z bisso Slov. ljudsko stranito.
Kakor poročajo iz Ljubljane, se tamkaj vrše pogajanja med ministrom dr. Marušičem in voditelji slovenske ljudske stranke v svrho skupnega nastopa pri volitvah.
Ljudsko stranko zastopata bivša ministra dr. Gosar in prof, Vesnjak.
Kai piSe »Prelom*?
V „Prelomu" od 28. februarja št. 9. je izšel članek sledeče vsebine :
Še o prekmurskih razmerah.
Dovolite g. urednik, da Vam pišem nekaj reči o naših prekmurskih razmerah. — Pred nekaj leti se je godilo prekmurskemu kmetu dobro, pšenico je prodal za 250-300 Din; živino od 5000-10 000 Din, sedaj pa pšenico za Din 100; živino 1000 do 2000 Din kos. Državni davek je bil pred leti manjši, kot je pa sedaj. Pred par leti je bilo nakaj izrednega, ako se je pojavil eksekutor v vasi, sedaj je to nekaj vsakdanjega. Leta 1931., ko so bile poslanske volitve, so gospodje, kateri so kandidirali za poslance, obetali kmetu raj na zemlji. Narod je tedaj verjel, da bo izvoljeni narodni poslanec pomagal res samo kmetu. Minile so volitve, izvoljeni poslanec pa je na obljube pozabil. Sedaj, ko se bližajo spet poslanske volitve, pa pisarijo v časopisju o našem bivšem narodnem poslancu iz sreza Murska Sobota, kako dobro je zastopal svoje ljudstvo v parlamentu. Sam g. bivši poslanec ie razposlal na stotine pisem med narod, v katerih izjavlja, da zopet kandidira, in piše, kako je za kmeta delal in jih prosi in roti, naj volijo samo njega. Prekmurski kmet pa si je naložil tako obljubo, da takega kandidata, ki se sam hvali, ne bo volil, zlasti pa ne, ker je iz vrst JNS. Izvolil si bo poslanca iz kmečkih vrst, po možnosti takega, ki pripada organizaciji „Boja". Priporočamo tudi tovarišem po drugih srezih, da postavljajo in volijo samo take kandidate, ki so kmetskega rodu in so člani „Boja". Takim kandidatom želimo že danes zmago. Takega, kateri pripada JNS, pa ne bo volil več pošteni slovenski kmet.
Pogovarja se več navdušenih pristašev in strogih mož cenjene bivše stranke, ki je kar čez noč izginila: „Vse smo storili zanje in še niso zadovoljni, in naši poslanci, ali niso pokazali svojo zmožnost in ljubezen do slovenske zemlje, posebno do na-
šega petrovškega kraja." — „Tako je pravi drugi, „še norišnico so nam po stavili in mislim, da smemo biti po nosni nanjo." Ker sem pravkar odio žil iz rok „Prelom", si mislim, prai imate, norišnico ste nam pa le posti vili, ssj bo še potrebna, če je že re 5000 kandidatov za poslanske sto čke ... — Tako prelom !
Da nočemo zavijati resnice, j
že dokaz ta, da prinašamo članek celoti. Čeprav ne mislimo polemira z dopisnikom, bi ga vendar radi opo zorili na dejstva, ki mu bodo odprl oči, seveda ako jih hočel Siliti g prav gotovo ne mislimo. Naš posli nec ni nikdar obljubovai ljudem raj na zemlji, pač pa je izjavil in to vsa kemu, da bo pomagal kjerkoli b mogoče, v kolikor ne bi bila njegov pomoč navskriž z obstoječimi zakon Ljudstvo našega sreza se je njegov izjave prav pridno posluževalo in t brez razlike na nekdaj obstoječe stran ke. V koliko je pri vseh intervencija uspel, nc bomo poročali. Prosili I pa dapisnika, naj se sam obrne d poslanca, da pregleda obširno korel podenco in naj si ob tej priliki za beleži vse ugodne rešitve. Ne trdim tega, ali mogoče je vendar, da najd tudi svoje ime med dopisi. Danes j že tak svet, da obrača hrbet ravn tisti, ki bi ga po božji in krščansl dolžnosti ne smel! V našem listu o 3. marca v štev. 9. je izšel članek, i ga je napisal jurist in sicer: Naš gospodarske težave v luči statisfiki Ce bi dopisnik le površno prečital i članek, bi vedet, da ni na*- -poslani tako mogočen, da bi določeval ceti domačemu in tujemu trgu. Pravtak ni zavisna kriza v državi, še manj Prekmurju, od našega narodneg poslanca! Toliko razuma bi že pri sodili dopisniku Preloma. Ako ga p nima, potem vendar ni omenjen stavba tako brez pomena in koris v državi.
Velike svečanosti ob prilik 85 letnice predsednika Masaryka.
Ves teden je posvečen 85 letne mu rojstnemu dnevu državniku čeho hoslovaške republike. V Pragi so h delali program za svečanostne dnevi Že v pondeljek so pričele prve sv< čanosti po vseh čeških mestih. M nisterstvo pošte izdaja posebne MS sarykove znamke. V knjigarnah soia ložena dela velikega misleca.
Dr. Vladimir Ravnikar, ljubljanski župan.
Dne 25. febr. je obvestil ban di Dinko Puc odvetnika in dosedanjea občinskega svetovalca dr. Viadimj Ravniharja, da je imenovan za prej sednika ljubljanske mestne občine. I
Tako je Ljubljana po imenovanji dr. Dinka Puca za bana dravske bij novine dobila novega župana.
Mrzli val.
Kakor poročajo iz Šiezije, je vi pokrajina pokrita z snegom. Mraz I zelo velik. Toplomer kaže — 10" C Tudi pri nas občutimo to spremembi Val se je bliskoma raztegnil na osta dele srednje Evrope. Meteorologi pi čakujejo, da se bo mraz še poveči
Kuhar Štefan, član ban. sveta.
Zasedanje bonovinshego-sveta v dravski banovini.
Hinko Nučič,
največji sedanji slovenski gledališki umetnik. Po rodu Ljubljančan je nastopal v Ljubljani, bil v Zagrebu,
dokler se ni vrnil ob prevratu v Ljubljano. Pozvan v Maribor je takorekoč brez tuje pomoči ustvaril slovensko gledališče, vzgojil si umetniške moči, ki še danes delujejo kot največji umetniki po gledaliških odrih. Povrnil se je v Zagreb, kjer je glavni režiser in namestnik direktorja drame. Te dni praznuje z njim ves Zagreb 35 letnico njegovega umetniškega delovanja. Njegovim častilcem pridržujemo se tudi mi...
Domače \?esči
Temu mojemu govoru so sled li rsi navzoči z velikim zanimanjem, ker h je interesiralo spoinavanje Prek-iiurja. Po tem uspehu je dal g. podban dr. Pirkmajer obširen odgovor. Äed drugim je povedal : „Nobenega
dvoma ni, da je nicijonalna orienta clja prekmurskega prebivalstva nad vse rorektna in da je narod v Prekmurju /reden vse pozornosti, ker je marljiv, >riden in vztrajen. Zato uživa tudi irso podporo banske uprave. Tudi v ligiensketn oziru je banska uprava itorilà v Prekmurju precej." Glede piske elektrarne je rekel : »Pritožbe ina falsko elektrarno so povsem upra vičene. Falska elektrarna nima interesa ielektrificirati pasivne pokrajine, banchina pa bo to storila, čim bo sklenila is falsko elektrarno primerno pogodbo." To je povedal g. podban gledé Prekmurcev, kar je vsega priznanja vredno. Z odgovorom glede elektrifikacije pa je obenem priznal tudi pasivnost našega sreza.
G. podban je odgovoril tudi na [važnejše točke mojega govora, kakor Iglede obmejnih legitimacij. Rekel je, [da veleva omejitev izdajanja obmejnih legitimacij višja sila; uredbo o dimnikarski obrti in tarifi bo preuredil Itako, da ne bo delala krivice, pri požarno policijskem ogledu dimnikov [pa je obvezen član občinske komisije vsak dimnikar ter mu ne gre zato ni-kaka dnevnica za zamudo časa in, ker je tudi v interesu samega dimnikarja; za nakup zaplenjenega orožja je potrebno samo nabavno dovoljenje, Ui pa potrebno, da je licitant član iSLD, ker ni to v zakonu nikjer predvideno ; razširitev mursko-soboške inimnazije bo kr. banska uprava v največji meri podprla, ker zna ceniti potrebo in vrednost popolne gimnazije v Prekmurju ; semenogojska postaja v Beltincih ostane kot je in sicer, ker vrši hvalevredno nalogo ter Izhaja banovina boljše tako, kot pa |da bi jo imela v lastni režiji. Glede jbanovinskega kmetijskega sklada se je g. podban povsem optimistično izjavil ter trdil, da je samo tako zasL gurano, da pride zato namenjen znesek tudi v korist kmetijstva. Banovinski kmetijski odbor se bo sklical, ker ni nlkakih zadržkov zato. Banovinska kmetijska šola v Rakičanu se bode le to leto dozidala in je tako za zi-davo, kakor za razpečavanje drevesc iz te šole zasigurano dovolj sredstev. Torej ni potrebno nikake bojazni. Za 20 komadov plemenskih bikov, ki se bodo držali preko vzdrževalne dobe za nadaljno plemenitev, se bode piatalo za vsakega bika osemsto dinarjev ban. subvencije, da se ohranijo litarejši in dobri biki-plemenjaki.
Medtem sem delov2l v odseku za uredbo k lovskemu zakonu ter se nisem mogel nepretrgoma udeleževati plenarnega zasedanja. Pri važnejših ddelkih proračuna sem se vseeno deležil debate, če je šlo za interes ašega sreza ter vnesel razne predloge. Drugače pa sem bil zaposlen
pri uredbi v odseku. Uredba je bila sprejeta v plenarni seji in tako stopi zakon o lovu v naši banovini v velja vo, ko se razglasi uredba v „Sluz benih Novinah " Ta uredba izide te kom par dni, zakaj že se m. rajo vsa
loviiča dajati v zakup po teh pred
pisih. Uredba bode Itak objavljena v razn h listih, zato smatram za neume stno je obširneje opisovati.
Pri kmetijskem oddelku sem predlagal, da se tuberkuliniziranje v par selekcijsk h druitvih našega sreza plača od banovine, kar je bilo sprejeto ; za pospešitev živinoreje naj se nastavijo strokovnjaki povsod, kjer je nad dvatisoČ v rodovnik vpisanih plemenskih krav. Tudi to se je odobravalo. Predlagal sem še, da se daje vsem banovinskim kmetijskim inštitutom cd tri do pettisoč dinarjev na razpolago z nalogom, da morajo voditi posebno kontrolo nad krompirjem, ker se razširjajo razne bolezni, o katerih nam ni znano, kako bi jih zatrli. Preiskusi naj se več sort krompirja za poedine kraje, katere bi prišle najbolj vpoštev. Zaprosil sem obenem podporo za semenski krompir, ker naš ni več za saditev. Podpora je bila obljubljena in izdana obenem naloga kmetijskim šolam za obvezne poizkuse in kontrolo brez posebne dotacije.
Kar je služIlo banovini v znanje, so bili sledeči moji predlogi, odnosno opozorila: slabo stanje naših cest, zato naj se vpoštevajo tozadevni predlogi raznih občin. Ni se še vpo-števal predlog prizadetih občin ob ban. cesti II. reda černelavci- G. Lendava, katere so ponudile brezplač. no vožnjo tolčenca, ako ga ban. naroči, ker je ta cesta tega potrebna ; gradnja mostu na Muri v Petanjcihje tudi pereče vprašanje ; mostovi na reki Ledavi naj se ne delajo iz lesa pod geslom : „štednje", ker v resnici stanejo več kakor betonski. Regulacija Mure naj se ne zanemarja, ker bo pozneje več stalo, a do tedaj bo trpelo kmetijstvo in varnost prebivalstva več, kot pa če se prične s tem delom čimpreje.	(Dalje.)
Volilno gibanje
v Mariboru.
V zadnjih dneh je bilo vse polno sestankov in pogovorov gledé določitve kandidatov za narodno skupščino. Na zborovanju obrtnikov v hotelu »Orel" je zahteval njih zastopnik za Slovenijo najmanj 6 poslancev v bodoči narodni skupščini. V srezu Maribor (1. b.) kandidira predsednik obrtnega združenja, g. Milan Vahtar. Nacijonalni krogi so postavili za kandidata, upok. Dr. Jančiča, ki bo kandidiral v istem srezu. Kot kandidat za ta srez prihaja v poštev načelnik Koroškega kolodvora, g. Lukačič. Na desnem bregu kandidira pristaš JNS, prejšnji poslanec, ravnatelj Krejči. Gotovim krogom pa se zdi ekonom, isto-tako pristaš JNS, g. Gornjak iz Slov. Bistrice, kot resnejši kandidat.
Strafen dogodek blaznega Človeka.
Takoj, ko so se odprle trgovine 2. marca ob dveh popoldne, je vstopil v trgovino Hirschl Leopolda na Lendavski cesti, Karaš Franc iz Kroga in zahteval za 2 dinarja Drava-cigarete. Plačal pa je z 10 dinarskim novcem, na kar mu je trgovec Hirschl vrnil 8 Din Do tu vsakdanje I Nenadoma pa je zgrabil Karaš trgovca za vrat, vrgel na sredo trgovine ob tla in ga začel biti s pestmi po glavi. V smrtni nevarnosti je pričel klicati g. Hirschl na pomoč. Ni dolgo trajalo in že je prihitela iz kuhinje soproga Šarlota. Ko pa je zagledal Karaš trgovčevo soprogo, je zgrabil železni cilinder od štedilnika in pričel udrihati z njim po Hirschlovi glavi. Zadal mu je tri globoke rane. Nato pa je napadel še ženo ter jo vrgel na tla. Ko ji je pokleknil na prsa, jo je pričel ravnotako obdelovati s cilindrom. K sreči, da se je cilinder prelomili Divji človek pa je zgrabil za stol, ga razbil, a z njegovo nogo je začel zopet udrihati po zakoncih. Na obupne klice sta prihitela v trgovino Glažar Koloman in njegov sin Ludvik. Zgrabila sta Karasa in ga privlekla iz trgovine. Hip za tem je že bil v rokah pravice.
Dr. Vučak Štefan je ranjenca pregledal in ugotovil, da je Hirschl Leopold smrtno poškodovan, dočim je njegova soproga zadobila le lažje poškodbe. Oba sta bila prepeljana v tuk. banovinsko bolnico.
Stanje g. Hirschla je zelo nevarno, vendar je upanje, da ostane živ, ako ne nastopijo komplikacije, kar ni izključeno pri starosti 73 let.
Karasu so prav ta dan pokopali očeta. Kakor čujemo od ljudi, je mož večkrat zapadel hipni blaznosti. Ali je odgovoren za svoja dejanja, bo ugotovilo sodišče.
Vsekakor pa je Lendavska cesta postala v zadnjem času ne samo romantična, ampak tudi tragična.
—	Sobočanci 1 9. marca obiščejo M. Soboto mariborski študentje in bodo vprizorili v Sokolskem domu ob 20. (8) uri zvečer, komedijo: »Karijera kanclista Vinciga*. Igra je polna zdravega humorja, zato ne zamudite ugodne prilike in obiščite igro, če se hočete spet enkrat iz srca smejati. Čisti dobiček je namenjen revnim dijakom državne realne gimnazije v Mariboru. Za obilen obisk se priporočajo študentje 1
—	Plemento delo. Preč. gospod Kovač Štefan, senior tukajšne evangel. občine, je daroval za siromašne šolarje 50 Din, za kar se ma prav iskreno zahvaljujemo. Želimo, da bi plemenito njegovo delo našlo posnemalce.
—	Ponovitev čarobne pravljice. V nedeljo, dne 10. marca ob 3. uri pop. ponovi Lutkovni odsek Sokola čarobno pravljico : Ruslan in Ljudmila. Našo mladino in odrasle zopet vabimo v Sokolski dom, da se navžije ob umetnosti naših lutk.
—	Prosvetni odsek naznanja, da ni v soboto, dne 9. marca predavanj, pač pa v nedeljo I Seveda velja to samo za to soboto.
—	Podružnica «Kola jugoslov. sester" v M. Soboti bo imela svoj 12. redni letni občni zbor dne 24. marca t. 1. ob 3. uri popoldan pri Fafliku v restavracijski sobi. — Odbor.
—	Pustni semenj v pomanjkanju denarja. Kakor po navadi so bile stojnice polne blaga, kupcev pa ni bilo. Še nobeden semenj ni bil tako pod vplivom krize kakor pustni. Brez življenja in vrvenja I Pozna se povsod, da ni denarja.
Fokovci
—	Igra. Člani gas. čete že več let prirejajo v zimskih mesecih primerne igre za kmečko prebivalstvo. Z vso vnemo in veseljem so se poprijeli tega posla tudi letos. Vsled raznih ovir niso dosegli onega cilja, ki so ga nameravali, ali vendar pričakujemo od
njih enake uspehe kakor prejšnja leta Dne 17. t. m. ob 14. uri nam bodo prikazali šaljivo igro „Poštna skrivnost", ki je poln« smeha in zabave. V današnjih težkih dneh je potrebno, da vsaj za nekaj časa pozabimo na vsakdanje skrbi, ki nas tarejo, zato ne zamudite prilike in posetite to prireditev v čim večjem številu, kar
naj bi bilo igralcem v zadoščenje za
njihov trud in v podbudo za nadaljnje delo.
—	Opozorilo. S 1. februarjem 1.1 je začel obratovati med Mursko Soboto in Prosenjakovci poštni voz, ki jemlje in dostavlja poštne pošiljke tudi na vmesni pošti Fokovci in Mar tjanci. Poštni zveženj za pomožno pošto Fokovci se odpravlja direktno s pošte Murska Sobota in zato naj se vse pošiljke — razen nakaznic in priporočenih — naslavljajo na pošto Fokovci Pozdravljamo ta ukrep g upravnika pošte M. Sobota, ker na ta način ne romajo naše pošiljke v Pro-senjakovce, torej jih prejemamo en dan prej. Posebno kar se tiče časopisov, smo mnogo na boljšem, ker jih do bimo še istega dne, ko izidejo. Mimo grede omenjamo, da ima pomožna pošta Fokovci mnogo večji promet, kakor glavna v Prosenjakovcih.
Gornja Radgona :
—	Pižmarke v okolici Gornje Radgone. Posestnik Nedok Jakob iz Hercegovščaka pri Gornji Radgoni je začel v jeseni leta 1934 kopati vodnjak Izkopal je okrog 2 m globoko jamo ter moral z delom radi zime prenehati. Po zimi so otroci v to jamo navalili nekaj snega, vsled česar je nastala mlaka, ob kateri so se večkrat igrali. Ko so se v četrtek dne 28. februarja hoteli zopet igrati, so opazili v tej mlaki nepoznano pošast, kakor so jo nazvali. Poklicali so takoj očeta, kije pritekel na lice ter živalico ubil. Ker je njemu izgledala kožica ubite živalce lepa in dragocena, je isto ponesel v Gornjo Radgono, da jo tamkaj proda morebiti za drag denar. Toda kupčija se ni obnesla. Usnjarski podjetnik in krznar g. Žilavec je takoj ugotovil, da se gre v tem slučaju za nevarno glodavko - podgano, takozvano (piž-marko-Bisamratte). Ta eksemplar je precej ogromen ter meri v dolžino života 32 cm, z repom vred 58 cm. Rep je ploščnat in precej debelejši od navadnih podgan. Koža na hrbtu je rujavkasta ter Iiči na veverijčjo, v čemu se razlikuje od ostalih podgan. Pižmarke so jako nevarne glodavke ter izvora iz Amerike.
—	Letno kopališče se bo gradilo že letos. Trška občinska uprava je konečno definltivno določila kopališčni prostor za letno obč. kop. na Tratah v bižini poslopja Terenske sekcije murske regulacije na desnem bregu Mure. Naprava in izvedba vseh potrebnih del je bila poverjena tukajšnjemu tesarskemu mojstru Ivanu Jaušovec kot najnižjemu ponudniku za ceno 26 739 D!n, v kateri je všteta vrednost vsega materijala kakor cementa, gramoza, lesa in strešna lepenka, kateri materijei dobavi občina ter se vrednost istega obračuni.
—	Uradni dnevi tuk. davčne uprave v Apačah se bodo vršili v bodočem letu in sicer dne 20. marca, 17. aprila, 15 majnika, 19. junija, 21. avgusta, 18 septembra, 16 oktobra, 20. novembra in 18. decembra v prostorih občinske pisarne in sicer vsakokrat z začetkom ob 9. uri zjutraj.
—	Pevsko društvo Zora je zborovalo minuli četrtek, dne 28. fsbru-ruarja 1.1. v šoli. Za bodoče poslovno leto je bil izvoljen večinoma stari odbor s predsednikom g. Ludvikom Kline, davčnim inšpektorjem na čelu. Pevske vaje se bodo vršile tudi za napraj redno vsak četrtek s pričetkom ob 20. uri v šoli, na kar se opozarjajo ostala društva s prošnjo, da ob teh dneh ne prirejajo zase nikakih sestankov ter omogočajo točen in reden poset pevskih vaj.
—	Hotiza. Dne 18. februarja t. 1. je spet nekoliko mladenčev iz naše vasi posurovelo in zdivjalo. Nekje so se upijanili ter se potem po vasi pobijali in pretepali kakor kaka živina» Slišalo se preklinjanje in psovanje, da je bilo vaščanov groza. Oblastim priporočamo, da te razgrajače občutno kaznuje. Kaznuje naj se tudi tisti, kateri je mladino upijanil. Naredbe o prepovedi pijančevanja so menda še v veljavi. Takoj po vojni so jih oblasti zelo uporabljale, pa naj jih še sedaj 1
—	Bogojina. Neki P. F. iz Bogo-jine je šele 18 let star, pa je že zabredel na krivo pot. Dne 17. februarja je v mraku napadel S. A. staro 18 let ter ji hotel delati silo. Poskušal jej je zamašiti usta, kar pa se mu ni posrečilo. Na klice „pomagajte" je priteklo nekaj vaičanov, kateri so dek-
lico osvobodili iz rok pohotneža. Orožnikom je nasilnež njegov pehotni namen prostodušno prizna! ter ni kazal nikakega kesanja.
—	Beltinci. Naše orožništeo je v Beltincih in okolici izsledilo več ponarejenih kovanih novcev. Sedaj za-
sieduje še ponarejevalce,
—	„Le Zlatorog milo da belo perilo !" pravi ljudski glas. Naše vrle gospodinje, ki dobro vedo, kako silno čistilno moč ima Zlatorog ovo miloin kako izdatno je ob enem, ga ne h/slijo zaman. Zlatorog ovim mitom oprano perilo je lepo kot novo. Poskusite z nji rei prati tudi Vi in ne böte se kesali ! Zlatorog ovo milo je domač izdelek, Priporočamo ga najtopleje !
—	Vinarska podružnica v Lju tomeru je dosegla od Generaine direkcije državnih železnic popust 50% normalne vozne cene v poyratku po-setnikom vinske razstave in sejma v Ljutomeru, ki se vrši dne 12. marca t. i. Potniki naj na vstopni postaji aH v pisarni društva „Putnik" kupijo celo vozno karto róo Ljutomera In želez niško legitimacijo obr. K-12. Dovoljenje velja za prihod od 10 do 12, a za povratek od 12. do 24. marca t. 1. Opozarjamo interesente na to ugodnost in vabimo, da se te ugod nosti poslužljo In obiščejo navedeno razstavo.
—	TeSanovci. V nedeljo 24. II. se je vršil občni zbor seiekc. društva ob veliki udeležbi članov. Udeležil pa se je obč. zbora tudi zastopnik „Zveze* in zastopnik Kmet. Družbe. Iz poročil posameznih odbornikov je razvidno, da je bilo delovanje društva v preteklem letu jako plodovito. Društvo je priredilo pletarski tečaj, pa razstavo in premovanje rodovniške živine. Ker je število rodovniških krav veliko in je že tudi precejšnje število telic od rod. štaršev, je obč. zbor sklenil, da zaprosi društvo še za enega bika ori-ginalca. S pozivom na nadaljnje smo-teno živinorejsko delo je zaključil načelnik lepo uspeli občni zbor. — V soboto 9. marca bo ob 19. uri v šoli občni zbor prosvetnega društva .Sloge", na katerega se vabijo vsi člani.
—	„Deseti brat« v Velikih Do lencih. Sokolska četa je priredila dne 3. t. m. ljudsko igro „Deseti brat". Velika šolska soba je bila do zadnje
ga kotička zasedena. Ljudje so i lik i m zanimanjem siedili poteku ki je imela velik moralni uspeh, •grl je sodelovžia sokolska tarrbur godba bratskega Šalovskega dru Kulise za igro je brezplačno izj akdemični slikar, g. pref. Kos Iva
Maribora, za kar se ir.u najprisrj
zahvaljujemo.
— Rogaševci. Preteklo nedelj Sokolsko ikuštvo vprizorilo kme igro frodejanko „Pri Hrastovih". V nam je najbolj ugajal Tinček pasti (Sief) ki nam je s svojo vlogo us ril pravi tip vaškega pastirčka, te za sì/o] trud obilo priznanja. Hrl mogočnega in trdnega kmeta velik ki se je z vso ošabn;stjo in prq hami vendar ie zruši!, nam je v, iični fjrmi podal Hajdinjak. Vj babice bi nikakor ne mogla bi boljš h rekah, kake r je bila. Pri sitnosti in modre nasvete, kater tako radodarno stresala na vse mače in grožnje, s katerimi je pavala starega grešnika Hrasta nas \sih zavzele. Ugfjala sta tudi vlogi Tilike (Rozika) in Toi (M cika) iz katerih se je moglo brati, da sta se res potrudili odi vlogi čim lepše. Vlogo bogataš Strelca je odigral s pravo bogat prevzetnostjo Skrabsn; Miheličpa je podal sliko stre gfga in revi očeta mnogobrojne družine. Love se je prav lepo prelevil iz poniži sina v uporneža. Ostale vloge bc Aničina, Franckina ali Zef,na, tudi Tonetova, so bile tudi podai vso dovršnostjo. (Opom. ured. Cet dopisnik mi bo oprostil, da priobčil vsega gradiva radi tesi prostora Ustregel sem pa v tem, je namen. Pozdravi) _
-- Zaključek kmet. nadalje^ šole v Serdici. V nedeljo, dne t. m. bo v Serdici v šoli zaklji kmetsko nadaljevalne šole, kateri nad 2 meseca prav redno obisko nad 20 mladeničev. Ob tej prilik vrši predstava igre „Tihotapci četek točno ob 15. uri. Vstopi prostovoljna. Vabil se ne bo šiljalo.
Zapiranje šol radi gripe
Radi naglega razširjenja gripi bile do zdaj zaprte srednje in osno šole v Beogradu, Zagrebu in Saraj Banske uprave so izdale odlok, se pouk prekine do 11. marca. Oi je bil potreben, ker je razen miai obolelo tudi veliko profesorjev. Č< 11. marca ne preneha gripa, se prekid podaljšal.
rai
PODLIMBARSKI:
TovariS Klad«.
.Krasen Sveti večer mi je do delil merjasec," sem klel, gredoč h kovaču, ki je bil Nemec in grobjan prve vrste. Nas novince je kar s kleščami suval v rebra, ako mu nismo prav držali konjsko nogo. No, pa to se je še preneslo.
Ko se je tisto dopoldne prikazalo nekaj zimskega solnca, smo morali znositi slamo, ki smo jo bili zjutraj pogrebli izpod konj, iz konjušnice na dvorišče, da se posuši in zvečer zopet porabi za steljo. Nosili smo tisto slamo v naročjih, in tedaj se je zgodila druga nesreča. Prav takrat, ko je Kladvičkov Matiček, držeč pipo v ustih, tovoril polno naročje, je zla usoda prignala gospoda nad-poročnika na dvorišče. Kakor da ga je pičila ljuta kača, tako je priskočil
Marijaš, videč, da Kladvičkova pipa nima pokrova. Takšnih pip ni mogel videti, ker nevarne so bile c. kr. slami, čeprav se je izpreminjala že v gnoj. Skočil je h Kladvičku, ga prijel za vrat, ter ga rinil s slamo vred proti zidu. Takšno davljenje gotovo ni bilo grešniku s pipo brez pokrova po volji, čeprav se da še tudi prenesti. Nekako grgral je pod težko nadporočnikovo roko, slišali smo, kako je iz njegovega grla vrelo : No- no • no- no . . . Marijaša je to množenje besedice „no" do pete potence silno razkačilo. Butil je Kladvička s slamo in pipo brez pokrova vred ob zid. „Še ugovarjal mi boš, svinja — a ? Glej, glej I" je je zarohnel. „Zvečer me čakaj po mirozovu v paradi pred mojim stanovanjem. Jaz ti pokažem !"
Tako sva zabredla z Matičkom v kolomaz. Da naju je poslal k ra-portu in bi dobila dva dni zapora —
joj-hai — kako bi poskočila veselja. Spala bi oba praznika ter sanjala o domačih krajih in nevoljni tovariši bi morali garati z najinimi konji. To bi se jim smejala. Nekaj tovarišev je šlo na božični dopust, nekaj v zapor, in mi drugi, ki nismo dobili ne dopusta, ne zapora, smo morali negovati po dva konja. Že je preteklo štirideset let od tiste dobe, a plašč pozabe je še ni zakril. Radi se vrnejo v spomin dogodki, ki jih je človek doživel kot dvajsetleni mladenič.
Naša soba je bila pozimi mrzla, da bi jo pes oblajal, no za Sveti večer smo si preskrbeli kuriva iz plotov, ki so stali v bližini naših vojašnic. Takrat si premeteni davkoplačevalec še ni bil omislil bodičastih žičnih ograj, kjer se ne more ničesar ukrasti. Po napoju konj so tovariši sedli krog tople peči k prijetnemu pomenku, z Matičkom pa
sva se morala olikati in napravit nočno parado. Ob devetih sva pred Marijaževo stanovanje, ki s nahajalo v posebnem poslopji prvem nadstropju precej pri stopni kjer je na oglu brlela svetiljka, razsvetljevala hodnik in pa druge t stopnice, držeče v drugo nadstro Ko sva stopila pred stanovanje, k bilo zaprto, ker nadporočnikov si je spal v konjušnici pri častni konjih, je za durmi zarenčal Amor, kakor bi nama hotel sporo da zvesto straži ime!ek svojega spodarja.
Z Matičkom sva vzela vsak j kos komisnega kruha ter začela čerjati. Amor je umolknil, ker jedo ga človeka je smatral za poštenjj Spravila sva se na stopnice nasp durim. Matiček je lagotno sedel, pa sem se le prislonil, kakor si bolje prileglo.	(Dalje,
amoumor matere in hčerke.
Bosanski Brod je še danes pod |Ekim utisom rodbinskega dogodka, se je izvršil dne 2. marca zvečer hiši Luke Pavloviča. Luka Pavlevic bil pred nekaj leti trden kmet, ali je v zadnjem času vdal pijači, kar
povzročilo propadanje njegovega ispodarstva. Da se reši iz hudih ispodarskih stisk, je začel prodajati mljiiče kos za kosom, kakor so se ;Iaša!i upniki.
Te dni bi moral opremiti hčerko ito za poroko. Kata bi se poročila mladeničem iz istega kraja, s kate-D sta se že dolgo rada imela.
Oče pa ni privolil v poroko ub temu, da ga je hčerka prosila kolenih.
Hotel je, da vzame nekega bo-;ega starca, da bi z njegovo po-očjo ohranil domačijo, ki je stala robu propada.
Hčerka je skočila v razburjenosti vodnjak. Ko so jo potegnili iz vo-, je bila že mrtva. Ob vodnjakovi ini si je prebila lobanjo. Ob hudi preči najstarejše hčerke je padla iti v nezavest. Ko se je prebudila, tudi sama skočila v vodnjak. Iz-ikli so jo kakor hčer, ali bila je tudi mrtva.
Pač lep primer kako je v hiši, tr se vdaja gospodar pijači.
ažen sklep sarajevskega učiteljskega društva.
Sarajevsko učiteljsko društvo je «slo na skupščini resolucijo, v kateri iteva odpravo sprejemnega izpita [srednje šole. Ako bi se pa resolu-I ne ugodilo, želi učiteljstvo, da e prisostvovati sprejemnim izpitom.
ina borza dela - ekspozitura v Murski Soboti.
Iščejo delo moški : 94 polj. de-cev in hlapcev, 1 vrtnar, 2 opek. jača, 4 kovači, 1 ključavn., 1 kle L 1 brusač, 5 stroj, ključ, pom., 2 hanikarja, 4 mizarji, 1 kolar, 1 ža-L 10 krojačev, 5 čevljarjev, 5 mli jev, 1 pekov, pom., 2 natakarja, 17 Irjev, 3 slikarji, 1 pom. del., 3 Ji, 7 trg. pom., 42 težakov, 1 kur-j 1 šofer, 1 uradnik, skupaj moš-216. - 271 polj. delavk, 3 šivilje, fom. delavk. 6 služkinj, skupaj sk 286. — Delo dobijo : 2 koči-I, 1 polj. delavka, 1 služkinja in 2 tarici za žandarm. postajo z meno plačo po 350 Din.
í JUGOSLAVIJA : MURA.
t To nedeljo, dne 10. marca 1935 >ri naša Mura svojo nogometno ino.
[ Tekme za prvenstvo so pred i, zato je potrebno nekoliko pri-|skih srečanj, da pride moštvo olet.
Za prvo srečanje so si črno-beli ili celjsko Jugoslavijo, torej moštvo, t dosedaj kot enakovreden na-jtnik nastopil na tukajšnjih tleh. i. Po dolgem zimskem spanju je >t nogomet na dnevnem redu.
Mnogi, ki so ga že mesece zelo pogrešali, bodo lahko pričeli s svojimi pohodi na igrišče ob nedeljskih popoldnevih. Tekma se začne popoldne ob V2 4 uri.
Predpoldne ob V2 H uri odigra naša komb. rezerva trening-tekmo proti
mariborski realni gimnaziji, brez
vstopnine.
ObCnl zbor S. K. Mure.
V torek, dne 26. februarja 1935 se je vršil XI- redni letni občni zbor S. K. Mure, katerega se je udeležilo 85 članov. Kot delegat podsaveza je bil navzoči predsednik g. dr Köstl iz Ljubljane.
Občni zbor je otvoril ob 20.30 uri I. podpredsednik, bančni ravnatelj g. Lipič, pozdravil vse navzoče, pred vsem delegata LNP ter oba častna člana gg. Hartner Ferdinanda in Benko Josipa, ter se v zbranih besedah spomnil vrhovnega pokrovitelja celokupnega jugosiovenskega sporta — blago pokojnega Vitežkega kralja Aleksandra I Uedinitelja, kojega spomin so navzoči zborovalci počastili s trikratnim „slava". Nadalje je pozdravil Nj. Vel. kralja Petra II., kateremu so vsi navzoči zaklicali v pozdrav trikratni »živijo".
Sledila so poročila društvenih unkcijonarjev, iz katerih je razvidno, da se je klub v preteklem letu krepko razvijal in dosegel prav lepe uspehe, ki so v čast ne samo klubu, ampak tudi občini in celemu Prekmurju.
Tajnik, g. Peterka Roul, je podal svoje izčrpno poročilo, iz katerega se zrcali ono nesebično, idealno in požrtvovalno delo, ki je združilo članstvo v prijateljskem in bratskem sodelovanju za napredek našega sporta. Klub šteje 8 častnih, 2 ustanovna in 182 rednih članov, članstvo se je povečalo v minulem letu za 32 članov. Klub je imel 13 rednih odborovih sej in več članskih sestankov.
Blagajnik, g. Cvetkó Oton je poročal, da je klub močno občutil splošno gospodarsko krizo, da je pa kljub temu aktiven, gre zahvala predvsem prijateljem kluba in nad vse požrtvovalnemu odboru. Denarni promet je iznašal Din 64.117 50.
Iz poročila gospodarja g. Debe-lak Stefana posnemamo, da je klub lansko leto veliko investiral, izpopolnil opremo itd. Klubovo premoženje je poraslo za cca Din 7000-
Sledilo je poročilo prireditvenega odseka, katerega je podal g. Frim Ladislav. Mura je priredila ob priliki desetletnice svečan banket, nadalje : trgatveno veselico, žalno manifestacijo in svečano zaobljubo članstva, članski sestanek v proslavo jesenskega nogometnega prvenstva, billard turnir, kegijaško tekmovanje in šahovsko simultanko. Tradicijonalni športni ples je letos izostal vsled narodnega žalovanja.
Igralec Kardoš Ivo je prečita! poročilo nogometne sekcije : klub je odigral v minulem letu 31 tekem, zmagal je 19 krat, izgubil 7 krat, neodločenih je ostalo 6 tekem. Gol-razlika 133: 65 v korist kluba. Klub ima 44 verificiranih igralcev.
Igralec Srimpf je podal poročilo lahkoatletske sekcije. Klub si je priboril pri štafetnem teku skozi mesto prehodni pokal župana gosp. Hartner Ferdinanda ter tudi odločil lahkoat-letski dvomach Mura : Sokol v razmerju 47; 22 točk v svojo korist.
Odbornik, g. Puhan Nikolaj je poročal o delovanju kolesarske sekcije. Klub je priredil dva zelo dobro uspela izleta in eno cestno kolesarsko dirko.
Iz poročila tenis sekcije je razvidno, da je klub nastopil proti tujim klubom dvakrat. Priredil je klubsko prvenstvo ter igrišče temeljito popravil, zato je pričakovati, da se letos poveča kader belega sporta.
Igralec Horváth Nikolaj, načelnik smučarske sekcije je poročal, da tudi ta panoga sporta napreduje. V minu
lem letu je priredil klub tri lepo
uspele izlete.
Po končanih poročilih, je povzel besedo predsednik LNP, ki je v prisrčnem govoru pohvalil delovanje kluba, katerega je postavil za vzor vsem klubom v dravski banovini, ter iskreno čestital društvu k uspehom.
Pri volitvah se je izvolil sledeči odbor : predsednik Lipič Josip bančni ravnatelj, I. podpredsednik Vutkovič Slavko poštni upravnik, II. podpredsednik Hirschl Koloman trgovec, I. tajnik Peterka Roul, II. tajnik Puhan Nikolaj, blagajniki Cvetko Oton, Fürst Gustav. Hojer Ludvik, gospodarja Debelak Štefan in Kardoš Ivo. Odborniki : Arvai Vincenc, Adanič Josip, Heimer Oskar, Štivan Ernest, Hahn Izidor, Norčič Bela, Števančec Ludvik, Gumilar Koloman, Frim Ladislav, Ditt-rich Edvard, Šiftar Stefan in Šiftar Aleksander. Načelnik prireditvenega odseka Kemény Ferry, načelnik nogometne in lahkoatletske sekcije cand. iur. Nemec Janez, načelnik tenis in table tenis sekcije cand. tehn. Nemec Lajoš, načelnik zimsko športne sekcije Horváth Nikolaj, načelnik kolesarske sekcije Paurič Franc, častno razsodišče: Koder Fran odvetnik, dr. Pintér Nikolaj odvetnik, Jezovšek Vladimir kr. notar. Revizorji : Koltay Štefan, Celeč Ferdo in dr. Brumen Anton.
Bivši predsednik, gospod Arvai Vincenc veletrgovec, je bil navdušeno izvoljen za častnega predsednika.
Pri slučajnostih je povzel besedo narodni poslanec gosp. Benko, ki je predsednika LNP prosil, naj objektivno poroča o delovanju naše priljubljene Mure, predvsem radi tega, ker so se v teku leta pojavljali v tako-zvanih revolverskih časopisih različni dopisi, s katerimi se je hotelo klubu škodovati ter mu jemati ugled. Nadalje, naj bode tolmač iskrenosti in tovarištva, ki vlada v našem klubu. Z jasno povedano besedo, da smo mi boljši nacijonalisti kot tisti, ki se venomer bijejo na svoja prsa, poziva vse navzoče, naj tudi nadalje delujejo kot do sedaj za blagor našega lepega Prekmurja in domovino.
Župan gospod Hartner, kot stari prijatelj našega sporta, je v imenu občine čestital k uspehom kluba v preteklem letu in sporočil, da je občina odstopila klubu potrebno novo igrišče.
Predsednik podsaveza gosp. dr. Köstl je nato odgovoril, da denunci-jacij. ki so prihajale LNP nikdar ni vzel resno in da ga je današnji občni zbor popolnoma uveril, da vlada tukaj resnična jugoslovenska zavednost med člani, pa tudi iskreno tovarištvo.
Končno se je predsednik g. Lipič zahvalil za veličastno udeležbo ter izrazil željo, da bi članstvo in igralci tudi v bodoče zastavili vse svoje sile v procvit našega sporta.
na razdalji	za ekspresno	za
km :	blago:	prtljago :
1-10	0.70	0.40
11-15	1.10	0 60
16-20	1.40	0.80
51-25	1.80	1.—
26-30	2.10	1.20
31-35	250	1.40
36-40	280	1.60
41-45	3.20	1.80
46-50	350	2.—
91-100	7.—	4.—
191—100	12,—	8.-
291-300	16 50	12.—
391--400	20 50	15 —
491 500	24.50	18.—
591—600	28 —	21.—
691-700	31.50	24.-
Bilanca mednarodne trgovine leta 1934.
Iz doslej objavljenih številk o trgovini v lanskem letu vidimo naslednjo bilanco : Nemčija deficit 285 milijonov M., Velika Britanija 285 milijonov funtov, Holandska 326 milijonov goldinarjev, Irska 20 miljonov funtov, Francija (11 mescev) 5 miljard frankov in v istem času Italija 2.243 milijone lir ter Belgija 912 miljonov frankov deficita.
Ugodno trgovinsko bilanco izkazujejo za 11 mesecev Argentina 300 miljonov pezosov, Jugoslavija 156 milijonov Din, Španija (za 10 mesecev) 204 milijone pezet, enako Brazilija 8 in pol miljona funtov in USA 500 milijonov dolarjev. Rusija izkazuje za devet mesecev 87 milijonov rubljev prebitka. Vsa ta statistika pa ne upošteva nevidne trgovine, plačilne bilance investicij in plačil v inozemstvu.
Iz delovanja Združbe trgovcev
v TTCurski Soboti.
Znižanje železniške tarife za ekspresno blago in za prtljago.
Istočasno z železniško tarifo je bila znižana tudi tarifa za ekspresno blago ter za prtljago in bo od 1. marca veljala sledeča prevoznina:
Nujne zahteve trgovcev.
V preteklem mesecu je bila v Beogradu seja centralnega t predstavništva trgovskih združenj v državi, kateri je prisostvoval tudi predsednik ljubljanske zveze g. Kavčič. Na seji je bilo sklenjeno, da se centralno predstavništvo zavzame za takojšnjo ukinitev čl. 7 zakona o neposrednih davkih. To je nujno potrebno, ker bi odmera pridobnine tudi za leto 1935 na osnovi najemnine za stanovanje in lokal ter po zunanjih znakih povzročila ne le velike težkoče pri odmeri davkov, amp2k pomenila tudi nadvse krivično obdačenje trgovstva, temveč bi zlasti manjše obrate naravnost prisilila k ustavitvi obratovanja. To pa ne bi pomenilo le težke škode za fiskalne interese države, temveč bi tudi silno oslabilo narodno gospodarstvo. Nadalje zahteva tudi trgovstvo podaljšanje roka za plačilo pridobnine za 1. 1934 do 1. avgusta. Glede potrdil o plačanih davkih zahtevajo, da taka potrdila izstavijo vsem trgovcem, ki so plačali za tekoče tromesečje pridobnino v višini za 1. 1933 odmerjene, dokler ne bodo definitivno rešene pritožbe. Trgovstvo smatra za potrebno, da se odlože vse ekseku-cije do 1. septembra. V zvezi s tem zahteva centralno predstavništvo zaščito za trgovca po zgledu zaščite drugih držav.
Poročilo o dražbi krzna dne 25. In 26. febr.
1935 v Ljubljani. Blaga je bilo dovolj, vendar kakovost ni odgovarjala, posebno pri lisicah. Kjub temu, da so bile živali ujete po zimi, je bilo mnogo kožuho-vlne obribane in zelene. Inozemski strokovni listi so začeli z močno propagando, da pride lisica zopet v modo Če tudi ta propaganda ie ni imela učinka na cene, ker leže velike zaloge lisic še neprodane v Londonu in Leipcigu, vendar je pa pomagala, da se je na dražbi veliko večino tega blaga prodalo. Upanje pa je, da bo do prihodnje dražbe v januarju 1936 cena lisicam, ki je naša glavna kožu-hovina, zopet zrastla.
Za prvovrstno blago so bile dosežene te cene ;
Lisice poljske	Din 120-140
Lisice gorske	„ 130—170
Kune zlatice	, 500-580
Kune belice	„ 420-500
Dihurji	« 60-90
Veverice	„ 6 50
Divji zajci	„ 3 85
Jazbeci	, 50-62
Za polhe in divje mačke ni bilo zanimanja. V prosti prodaji kupct tokrat sploh nico kupovali.
za GOSPODITLie
Nekaj receptov dobre, južne kuhinje.
Jota: Skuhamo J/2 kg kislega zelja, posebej pa skuhamo y2 kg fižola. Ko je kuhano, pripravimo pri-žganje iz dveh žlic masti, IV2 žlice moke in 1 žlico drobno zrezane čebule. V to vložimo najprej kuhano zelje, osolimo in dobro premešamo. Potem dodamo fižol, y2 žlice kumina, pokrijemo, in pustimo, da počasi vre 1 uro. Okus izboljšamo, če primešamo pol žlice paradižnikove konzerve. Mesto masti lahko vzamemo olje, ali pa pol olja in pol masti.
Polenovka na istrski nečin: Po-lenovko mehko skuhamo, odcedimo ter odstranimo kožo in kosti. Nato olivno olje segrejemo toliko, da je mlačno, zato, da ohrani svoj pristni vonj. Denemo vonj polenovko, sesekljan peteršilj s česnom, sol in poper, košček presnega masla in precej nastrganega parmezanovega ali bohinjskega sira in zmešamo. To zmes zvrkljamo na zmernem ognju nepre. stano pol ure in pikontna polenovka je gotova.
Polenovka s krompirjem: Surovo polenovko očistimo in zrežemo na primerno velike kose. Na finem olju prepražimo sesekljane čebule, zelenega peteršilja in strtega česna. V kožico naložimo plast polenovke, nato plast surovega in na rezine zrezanega krompirja, polijemo z oljem, nato naložimo zopet polenovko, nato krompir i. t. d. Vse zalijemo z zelenjavno juho ali vodo, v kateri smo razpustili paradižnikovo konzervo, toliko, da je pokrito, osolimo in poprpramo po okusu ter poparimo pokrito do meh-
kega, a ne na odprtem ognju, da se ne pripali.
Ribja juha : Več vrst rib osnaži-mo, male pustimo cele, večje razrežemo poljubno, operemo in oblijemo s kisom, zato, da se pozneje ne raz-kuhajo. V kožico nalijemo nekoliko olja, vložimo ribe, sesekljenega peteršilja s česnom, sveže zrezane paradižnike ali paradižnikovo mezgo, lo-varov list, sol, poper v zrnih in par žlic vode. Pokrito in vse mrzlo pristavimo k ognju, da zavre in se potem prav polagoma kuha, ne da bi mešali (kožico lahko pretresimo) 10—15 minut. Tako napravimo delikatno ribjo juho (brodeto) k polenti.
kttíetustvo
Črni oreb
je doma v Severni Ameriki. Po dosedajnih izkušnjah uspeva prav dobro v celi srednji Evropi in sicer v vseh legah, kjer uspeva tud' hrast.
Kakor hrast zahteva tudi črni oreh globoko, rahlo, peščeno ilovnato ali humono peščeno zemljo, kjer je primešano zadosti mineralov posebno apna. V izčrpani, peščeni ali težki ilovnati zemlji raste siabo, v kisli zemlji, to je v legah stoječo vodo, pa sploh ne uspeva. Za dobro rast pa rabi toplo lego in dosti vlage. Najbolj ugodno za njega je nižina v bližini rek in potokov na humoznem terenu. Letne poplave mu še prav koristijo. Zato priporočajo saditi črni oreh ob rekah in potokih, če je zemlja dosti rodovitna. Preveč dežja mu ne škoduje, pač pa prehuda letna vročina-Na solnčnih legah mora imeti prva leta vmesni nasad, ki ščiti tla pred izsušenjem.
Črni oreh je precej različen od našega domačega plemenitega oreha. Plod mu je precej podoben, toda zelena lupina, ki je tudi bolj debela, se ne da oluščiti. Seme je bolj drobno, ima pa mnogo olja, ni pa tako okusno, kot jedro domačega oreha.
Razmnožuje se črni oreh pri nas zaenkrat še samo s presajevanjem sadik, nabavljenih v gozdnih drevesnicah. Najboljše uspevajo enoletne sadike, ki dobro prenašajo obrezovanje korenin in razvijajo potem novo srčno in bujne stranske korenine. Črni oreh ima sploh izredno močno srčno korenino, ki doseže že v prvem letu do 70 cm.
V	primerni zemlji raste črni oreh hitro na višino in debelino. V ugodni zemlji zraste letno do 80 cm. 40 letni oreh vzgojen v bližini Dunaja je zrastel 20 m. visoko, v Baranji pa v 40 letih preko 25 m. visoko in 37 -41 cm. v premeru. Posamezna drevesa razvijejo veliko krono podobno domačemu orehu, na gosto posajen pa raste hitro v višino in napravi le malo krono. Spodnje veje se posuše in odpadajo, deblo pa postane ravno, gladko in čisto. V mladosti se mu mora spodnje veje gladko odrezati, da raste hitreje v višino. Če se ga pa na gosto sadi, ga ni treba obrezovati.
V	50 do 60 letih zraste na primerni zemlji do velikosti, kakršno
lesna industrija najboljše plača, črni oreh je odporen proti vremenskim neprilikam in mrazu. Pač pa ga radi obglodajo po zimi zajci, po leti pa srne.
Prva leta še dosti dobro prenese senco, pozneje pa mora imeti dosti svetlobe in solnca. Najbolje uspeva gosto nasajen, če je sam. V Čehoslo-
vaSki ga sadijo mešano z amerikan-
skim jesenovcem.
Le« črnega oreha je po obliki podoben domačemu orehu, je zelo trpežen, lahko cepljiv, lepe svetle barve, lahko se obdela in polirà, tudi rad gori in da dosti toplote. Les črnega oreha ima v lesni industriji veliko vrednost in je po njem tudi veliko povpraševanje, ki pa bo še večje, ker se ga iz Amerike, kjer so stari nasadi že izčrpani, ne uvaža več v tolikih množinah, kot se ga pa rabi.
Vporablja se ga pri mizarstvu, za izdelavo furnirjev in masivnega pohištva, v industriji klavirjev, zrakoplovov, vozov, vagonov, v puškarstvu itd.
Les črnega oreha je jako drag, vendar se ga vedno več rabi. Leta 1934 je stal 1 kbm tega lesa na mestu v gozdu 3500 Din.
Tudi plod črnega oreha se dobro vnovči. Iz lupine se izdelava ekstrakt za barvanja lesa, iz jedra pa olje. Plod se je prodajal po 20 Din za kg (danes pa najbrž še več).
Kultura črnega oreha da večji dohodek, kot vsaka druga gozdna kultura. Je to drevo bodočnosti. Kjer uspeva, bi se ga moralo saditi.
V Slavoniji redčijo hrast in sadijo mesto njega črni oreh, ki isto tako dobro raste, da pa dražji pridelek.
čržne cene:
Živina.
Mariborski svinjski sejem 22 februarja. Pripeljanih je bilo 212 svinj, katerih cene so bile sledeče : mladi prašiči 5—6 tednov stari komad Din 70-80, 7-8 tednov stari Din 100 do 120, 3 4 mesece stari Din 150 do 180, 5—7 mesecev stari D n 200 do 280, 8—10 mesecev stari Din 300 do 380, 1 leto stari Din 480-560, 1 kg žive teže Din 4 — 5.50, 1 kg mrtve teže Din 6 50 8.
Žitni trg.
Ljubljana. (Franko nakladna postaja, plačilo prot« dupiikatu). Pšenica bč. 79 kg 2% 127.50 ~ 130, ban. 78
kg 2% 125-127.50, oves slav. do 110, koruza prekomerno su kvalitetno garancijo bč. 72-75, 68—70, bela prekomerna suhi mletev 88-90, moka ničla ban. do 230, bč. 205-225, št. 2 bč. do 215, št. 5 kč. 175-195, oi debeli 105-110
Sombor. Pšenica bč. ok Sombor gbč. Din 122—124, kc bč. Din 68 70 Ostalo neizpremeu
Cene.
Sladkor kocke 1 kg Din 16, sla moka (prah) 1 kg Din 16, sla kristal 1 kg Din 14.50, moka pšer Ogg, in Og, prima 1 kg Din moka pženična Ogg, in Og, komt kg Din 3, Franck kava : »/2 kg šk Din 8 50, 1/4 kg škatija Din 4.50 kg škatija Din 3 50, 1/10 leg za Din 2, sol jodirana mleta 1 kg 3.50, sol živinska 1 kg Din 1 50, trolej 1 lt Din 7 —.
TON-KINO
Lastnik G. DITTRICH
V	MURSKI SOBOTI
PESEM SVE1
(EIN LIED SEHT UM DIE NEL]
V	glavni vlogi svetovni tenoi JOŽEF SCHMIDT
l
Predstave se vrSijo:
V NEDELJO, dne 10. marca ob »/, uri popoldne in zvečer ob y29. uri
Vozila naproda;
1 težka kočija, 1 tovorni voz d< metrov, 1 sesalka za gnojnico, 1 salka na pritisk in 1 patent ogen kovače. — Pri Franc Ivančii Ljutomeru.
Hiša
z gospodarskim poslopje orale zemljišča, primerni obrtnika ali trgovca v Apački kotlini ol žavni cesti, se proda po ugodni ceni.] se poizve v Prekmurski tiskarni v M. So
CnnoimD CD štiri do šest mladih d U|irCJIIIb UB v svrho nauka nemi kuhanja in vseh hišnih in gospodinjski proti mesečni odškodnini od Din 400*i katerega zneska se plača lahko poli tudi v naravi. Cenjene ponudbe je pi na EDVARD RÖSSLER. BodonciJ
PA2ITE i
CENE ZA radio aparate šivalne stroje in kolesa GLOBOKO ZNIŽANE.
PAZITE l|
NA ZALOGI rabljeni in novi pisalni stroji
kakor tudi DELI ZA ISTE.
ZAHTEVAJTE PONUDBE !
ŠTIVAN ERNEST
tehniZna trgovina
URŠKA SOBOTA
GUME ZA KOLESA od najcenejših do najboljših.
III