PRILOGA
Leto V.	V MuOigani, dne 19. septembra 1929
38. štev«
semeni no Vodnikovem trsu v Liufiljoni
Ob začetku vsakega šolskega leta imajo srednje-šolski dijaki	jeuo stare šoIskc knjige. Letos so volili po splošnem vzorcu *epoaca
ljanski na Vodnikovem trgu semenj, na katerem prodajajo jn kupu-	»m iss dijaški semenj«, kateri so poklonili orjaški kifcljc.
O katastrofi »Vojvode Mišica v Djerdapu
O katastrofi diunaivskega parnika »Vojvode Mišica« poročajo naslednje podrobnosti: Parnk je v ponedeljek zjutraj okrog 7. pri izhodu iz djerdapskega kanala trešči ob steno. Voda je takoj vdrla v odprtino in ladja je pričela toniti. Kapetan je velel v čolne vkrcati predvsem otroke in ženske, sirena pa je med reševanjem neprestano klicala na pomoč. Prihitel je vlačilec »Srbija« in prevzel vse potnike in »Vojvoda Mišic« je olajšan lahko sproti izčrpaval vodo, ki "je vtekala skozi rano. »Srbija« v je naito prepeljala potnike v Dolnji Milanovac, spremljajoč obenem »Vojvodo Miš ca«, ki se ni potopil, marveč se je trudoma le privlekel v pristanišče. Iz Beograda se je po potnike odpeljal »Karagjorgje«. — Kanal, skozi katerega vožijo vse ladje in vlačilci v Velikem Djerdapu t>od Oršovo, je dolg poldragi kilometer in š irok 80 metrov, globočina pa znaša normalno 3 metre. Kraj, imenovan Juca, kjer je parobrod zadel ob čer, je nad gornjim vtokom kanala, kjer je Dunav preganjen na naši strani v precej ostro koleno. Nezgoda v Dljerdapu je letos tretja. Materiijalna škoda je seveda tudi to pot znatna, v»sa sreča pa je, da ni biio človeških žrtev.
Slike s tekmovanja harmonikarjev
Harmonika je pač najpriljiuMjenejši itn- •— strument našega ljudstva. Naši fantje se ;"■ ga kaj radi poslužujejo pri raznih urili- j kah, posebno za nabore, bališča, oliceti, veselice itd. Da .je ta instrument tudi zelo razširjen, pričajo tudi tekmovanja harmonikarjev na našem velesejtnu. Poleg »kanonov« so jo to pot posebno dobro odrezali naši malčki, med katerimi kajpak tudi ni manjkalo deklet, ki so marsikatero poskočno urezale. Zgornja slika: Josipini Sternad, 171etni ameriški Slovenki iz Chieaga, je bilo priznano prvo mesto v lažji kategoriji kiromatič-nih harmon k. Spodaj: litijski Tonček in Kucler z Drenovega griča (na levi), ki sta bila prva v kategoriji diatoničnih oziroma kromatičnih harmonik, v družbi ostalih konkurentov mladinske skupine.
Kraljica med cvetlicami
Belgijski kraljevi par je obiskal te dni velike cvetlične vrtove v, Gandiu. Slika prikazuje kratico t. JBlOzabeto med cvetlicami.
Akrobacija v pohlevnem poklicu
Nieki nameščenec sadnega trga v Co-IventrGardemu (London) je za stavo nosil skozi »lice 20 košar za sadje, ki jih jje spretno obdržal v ravnotežju na svoji glavi, in še v vsaki raki po eno. Možakar Je s svojim originalnim tovorom
(vzbudil seveda vsesplošno senzacijo. (
Stika na desno:
Ženeva s svojim milim podnebjem omogoča poulično življenje, ki spominja na irazmere v mestih pod južnim soincem. (Vsepovsod naletiš na pridne rokodelce, ki izvršujejo svojo obrt na prostem zraku, na Ulici. Kos tega življenja: čiipkari-1 ce in pletilje iz appenzeliskega kantona ; y polnem obratovanju pred veliko ma-tftrfakturno trgovino na Grand-Ouaiju,
Polstoletnica mature na mariborskem učiteljišču
Spodaj: Peter Vudfcr iz Celja, Jakob Koviačič od Sv. Trojice, Josip Mešiček, 'Jakob Kopiič in Josip Dernjač iz Maribora. Zgorafi: Ivan Tomažič iz Slov. Bistrice, Gustav Vodušek te Trbovelj, Blaž Jrarko te Vojnika, Fran Šetinc te Slivnice in Srečko Majcen te Maribora.
Prizor z ženevske ulice
Učinek prvega vlaka na našega kaneta
(Po sliki te tedamijiili »'Novic«) •
Sovjetske Amaconke v vojni opremi
Navzlic reformnemu delu v gospodarstvu ne miinije rdeča Rusilja v nobeni panogi. Organizirala ie celo ženske in jiih uri in vežba za vojno. Tu vidimo KomsomoJke, rdeče Aimaconke, s puškami na rami. Oddelki se vračajo z vojaških vaj v domačo vojašnico za ženske.
Parnik smrti
»Kura«, ki se je na finskem jcizeru Nasijarvi v bližini Tamunerfoirsa torevrnil in potopil, pri čemer je utonilo okrog 140 oseb, večinoma
otrok in žensk.
Posledice rusko -kit a jskeg a konflikta
Prebivalci obmejnega mesta Pogr anion aja v Mandžuriji beže iz svojih domov, pred začetkom sovražnosti na rusko-kitajski meji.
Polkovnik David Lamb,
'glavni tajnik socialnega oddelka znane humani:taroe organizacije Armade spasa* potuje te Čas po Evropi in predava o namenih te organizacije.
Rekordna žitna letina v Italiji
Miuissolimijeva žitna kampanja se je letos popolnoma obnesla. Mitja je pridellala 70 milijonov m eter škili stotov žita in dosegla največji pridelek, kair pomni zgodovina. Na sliki vidimo Mussolinija s komisijo za žito, ki se je sestala v Forliju, da si ogleda zemljilšča.
Udobnost v družbi s hitrostjo
Kakor smo imeli priliko že oipeitovano poročati, so znali Nemo] olajšati potnikom, ki so se udeležili dosedanjih poletov »Grofa Zep« pelina«, bivanje na zračnem orjaku z vsem mogočim komfortom Sika nam kaže n. pr. z vso razkošno«tio opremljeno skupno jedilnico na zmagoviti zračni ladji.
Tu je pristal »Rumeni ptič«
V Coimiites-Sainftandpii na Španskem so z veiKikiimi svečanostmi odkrili spomenik na kraju, kjer je francosko letalo »Rumeni ptič« po s-rečnem preletu Atlantskega oceana prvič pristalo na evropskiJi tleh. Med odkritjem spomenika je krožilo v zraku brodoivje španskih »	vojnih letal.
Umetno jezero na Francoskem
Pri vasi Viierest v dolini reke Loire bodo zgradili ogromen vodni rezervoar, ki ga bo napolnjevala omenjena reka in ki bo služil v prvi vrsti namenom paršlkega mesta. Jez, s katerim bodo dolino zaprti, bo dolg 230 m. Začetna dela so že izvršili in na naši sliki vidimo potapljača, ki ga spuščajo v reko, da ji pre!šče dno.
Mussolinijeva družina se je povečala
za novega ženskega člana, Ano Marijo. Na sliki vidimo duceja z njegovo ženo Rahelo, dvema s inovoma in hčerko Edo "(poleg očeta), Mati drži v. naročju otroka, ki se je rodil pred Ano Marijo.
»Zid žalovanja« v Jeruzalemu
Navigacijska kabina »Groia Zeppeuna«
z dr. Eckcnerjem pri zemljevidih.
ki je dal! povod za zadnje krvave stpopade v Palestini in za židovske in muslimanske protestne alkcije po vsem svetu. Ta čas preiskuje posebna angleška komisilja, prave vziroke teh nemirov in išče krivcev. Na sliki skupina Židov v molitvi oib prostolejn zidu, ki je ostanek Salomonovega templja*