345
Etnolog 26 (2016)
KNJI@NA PORO^ILA IN OCENE
BOOK REVIEWS
Liljana Jantol Weber in Mojca Ramov{: Smo v maln prpelal: mlini na 
Jeseni{~ici in njenih pritokih. Dolenje Jesenice: Zavod Ro`lin, 2015, 137 str., ilustr.
Leta 2015 je zasebni zavod Ro`lin (Zavod za izobra`evanje, kulturo in 
turizem iz [entruperta na Dolenjskem, ki ima v svojih dejavnostih zapisano 
tudi raziskovanje na podro~ju dru`boslovja in humanistike) izdal publikacijo o 
mlinarski dedi{~ini na potoku Jeseni{~ici in njenih pritokih. 
Publikacija si zaslu`i pozornost zaradi tematike, ki jo obravnava. Mlinarstvo 
na rekah in potokih je bilo namre~ pri nas do prevlade velikih valj~nih mlinov med 
pomembnimi `ivilskopredelovalnimi dejavnostmi. Neposredno je bilo povezano 
s kmetijstvom, gojenjem `itaric, ki je bilo {e desetletje po drugi svetovni vojni 
mo~no raz{irjena gospodarska dejavnost na Slovenskem. Splo{na industrializacija 
po drugi svetovni vojni, zlasti pa mo~na mlinsko predelovalna industrija sta 
pospe{ili propad majhnih, zasebnih mlinskih obratov po vsej Sloveniji. S tem 
so tonila v pozabo mlinarska in druga z mlini povezana obrtna znanja o gradnji 
jezov, mlinarskih stavb in naprav pa tudi mlinarsko izrazoslovje. Izgubljalo se 
je tudi védenje o posebni poklicni in socialni skupini prebivalstva, ki je imela v 
ruralnem okolju posebno mesto. Publikacije, ki ohranjajo vsaj del~ek tega védenja, 
so zato dobrodo{le tako z vidika regionalnih kakor tudi dr`avnih prizadevanj 
za prepoznavnost posameznih geografskih obmo~ij. Z dedi{~ino se ni mo~ le 
identificirati, temve~ se da z njo tudi zaslu`iti, ~e jo ustrezno vpnemo v turisti~na 
in druga gospodarska prizadevanja. Zasebne pobude za ohranjanje in predstavitev 
dedi{~ine zato niso neobi~ajne, saj tudi zasebniki vidijo v njih prilo`nosti za lastno 
promocijo in eksistenco. 
@e leta 2014 je Knji`nica Pavla Golie iz Trebnjega izdala publikacijo Vodni 
mlini v Mirnski dolini: gradivo za preu~evanje mlinov v Mirnski dolini, ki jo je ob 
pomo~i informatorjev na terenu (zlasti mlinarjev, lastnikov mlinov in doma~inov) 
ter strokovnih sodelavcev napisal mirnski upokojenec in ljubiteljski zgodovinar 
Rudolf @ibert. V njej je sistemati~no (topografsko) strnil spoznanja o obstoju 
346
Knji`na poro~ila in ocene
mlinskih naprav na vseh potokih oziroma vodotokih mirnskega pore~ja; ta pa se 
razteza na skoraj 300 kvadratnih kilometrih ozemlja. Njegov osrednji vodonosnik 
je 44 kilometrov dolga reka Mirna, ki se pri Dolenjem Bo{tanju izlije v Savo. 
Vrednost @ibertovega ljubiteljskega dela je predvsem v natan~nem topografskem 
lociranju objektov ob reki in potokih, opisu trenutnih stanj mlinarske dedi{~ine in 
deloma prikazu lastni{tva mlinov. Kjer je bilo mogo~e, je posegel po zgodovinskih 
podatkih in zanimivih mlinskih zgodbah. Opise pa je po navadi zaklju~il v 
sodobnosti. @ibertovo delo predstavlja temelj za poglobljena raziskovanja in 
dopolnitve spoznanj o mlinarstvu v Mirnski dolini, je topografski opomnik 
mlinarske dedi{~ine zadnjih dveh stoletij. Nanj sta se v svoji knjigi Smo v maln 
prpelal: mlini na Jeseni{~ici in njenih pritokih mo~no oprli tudi Liljana Jantol 
Weber in Mojca Ramov{. 
V uvodnem poglavju njunega dela, ki govori o mlinarstvu na Dolenjskem 
in v Mirnski dolini z vidika raziskovanja in ohranjanja mlinarske dedi{~ine, nam 
kustodinja Dolenjskega muzeja v Novem mestu Ivica Kri` in konservator Zavoda 
za varstvo kulturne dedi{~ine v Novem mestu Du{an [tepec predstavita zgodovino 
strokovnih prizadevanj za popis mlinarske dedi{~ine na dolenjskih vodotokih. 
Pobudnik teh prizadevanj je bil v 70. letih 20. stoletja kustos Dolenjskega muzeja 
Janez Bogataj. V okviru terenskih ekip {tudentov etnologije ljubljanske Filozofske 
fakultete je bila tedaj za muzej zbrana obse`na dokumentacija o mlinih in `agah 
na reki Krki, sredi 70. let pa tudi na Mirni in nekaterih njenih pritokih in na 
potoku Te`ki vodi. V 80. letih je pobudo za dokumentiranje mlinov prevzel Zavod 
za varstvo kulturne dedi{~ine v Novem mestu. Avtorici knjige pa opozorita {e 
na terensko gradivo ekipe Slovenskega etnografskega muzeja iz za~etka 60. let, 
ki je bilo zbrano na obmo~ju [entruperta, ter na nekatere druge zapise in na `e 
omenjeno @ibertovo delo.
Temu pregledu sledi poglavje z naslovom Mlinarska dedi{~ina v [entrupertu 
in okolici. V njem avtorici na osnovi terenskih zapisov in slikovnega gradiva, ki 
ga hranita Dolenjski muzej in Slovenski etnografski muzej, literature ter ustnih 
virov prika`eta kratke ugotovitve o mlinih in `agah na potoku Bistrici, ki je ve~ji 
pritok reke Mirne. Gre v glavnem za kratek in zgo{~en popis mlinov in njihovih 
lastnikov skozi ~as, v katerega vklju~ujeta drobne tehni~ne zna~ilnosti in tudi 
zanimivosti ali posebnosti glede lastni{tva mlinov. V nadaljevanju ori{eta {e nekaj 
splo{nih ugotovitev glede statusa mlinarskega poklica, mlinskih kamnov, mletja, 
moke, mlinarske merice. V tem poglavju bi si bralec `elel ve~ sistemati~nosti in 
organiziranosti. Dobrodo{la bi bila podpoglavja, ki bi z jasnimi naslovi zdru`evala 
posamezno tematiko. Paberkovanje razli~nih podatkov ne prispeva k preglednosti 
in jasnosti, ~eprav si avtorici prizadevata, da bi vsebino kar najbolj strokovno 
podkrepili s komentiranimi fotografijami, z ustreznimi opombami in s citati 
pripovedovalcev.
Nadaljevanje prina{a osrednjo temo publikacije – prikaz mlinov na 
Jeseni{~ici in njenih pritokih Globo{~ici, Kostanj{~ici in Studen~nici. Ti mlini 
doslej {e niso bili dele`ni strokovne obravnave. Terensko in raziskovalno delo na 
Jeseni{~ici in njenih pritokih je trajalo kar deset let, v tem ~asu pa so raziskovalci 
347
Knji`na poro~ila in ocene
evidentirali in podrobneje raziskali deset mlinov na kamen, ki jih je poganjala 
bodisi »gornja ali spodnja voda«, torej vodna kolesa s korci ali z lopatami. Na 
Jeseni{~ici sta bila dva mlina, na njenih pritokih Studen~nici trije in Konstanj{~ici 
trije ter na Globo{~ici dva.
Vsak mlin je predstavljen kot posebna enota in po enaki shemi. Tako je 
navedeno ime objekta (mlina), lokacija, vodotok, ob katerem stoji mlin, vrsta mlina 
(na gornjo ali spodnjo vodo), ~as delovanja mlina in zapis o njegovih mlinarjih 
oziroma mlinaricah. Tem podatkom sledi tekstovni del, ki je strukturno manj 
enovit, saj je odvisen od mno`ine in kvalitete pridobljenih podatkov na terenu in v 
arhivih. Pove~ini obravnava lastni{tvo mlina, stavbno strukturo, zgodovino mlina 
in njegovih lastnikov, njihovo dru`insko in socialno strukturo, mlinarske delovne 
postopke in navade, ponekod tudi zanimive zgodbe in posebnosti v povezavi 
z mlinom in strankami ter mlinskimi lastniki. V besedilo so vklju~eni arhivski 
dokumenti, katastrski na~rti in histori~ne fotografije, fotografije mlina oziroma 
njegovih ostankov v sodobnosti ter neposredne izjave pripovedovalcev. Nekateri 
mlini, ki so se bolj ohranili, so tako predstavljeni podrobneje tudi zaradi izjav 
informatorjev, ki sta jih avtorici vklju~evali v tekst. Premi govor pripovedovalcev 
sicer popestri besedilo in mu daje pridih pristnosti, a bi ga ponekod morali 
avtorici v tekstu bolj selekcionirati in ustrezno »dozirati«, da se v pripovedih 
ne bi prepletale {tevilne tematike, ki prekinjajo tematsko rde~o nit oziroma 
zamegljujejo medsebojno povezanost celotnega besedila. Vsebina povedanega je 
vsaj z etnolo{kega zornega kota tista, ki naj bi imela prednost pred jezikovno-
oblikovno in foneti~no podobo pripovedoval~evega govora. 
Tega se je lotila slavistka Vera Smole, ki je v vodenem pogovoru z mlinarskim 
mojstrom Feliksom Kragljem iz Ro`enberka zapisala zgodbe o delu in `ivljenju 
mlinarja ter {tevilne nare~ne izraze, povezane z mlinarsko dedi{~ino. Zanimivo 
je, da njen prispevek z naslovom Mlinarsko izrazje po pripovedi Kragulevga 
Feliksa ni foneti~no-fonolo{ko transkribiran zapis, ampak zapis, ki je glasovno 
in oblikoslovno prilagojen knji`nemu jeziku. Avtorica se je gotovo zavedala, 
da so diakriti~na znamenja za zapisovanje govora obi~ajnemu bralcu tuja in 
nerazumljiva. Poenostavljena in zato la`je berljiva mlinarjeva pripoved nam 
razkriva bogato zgodovino Kragljevega mlina na Kostanj{~ici in pestro nare~no 
leksiko dolenjskega mlinarstva ob Mirni in njenih pritokih. 
Ob koncu knjige je dodan {tiri strani obse`en slovar~ek komentiranih in 
razlo`enih izrazov, bolje re~eno manj znanih ali v pogovorni rabi uporabljenih 
besed, tudi podoma~enih tujk, ki pa niso zna~ilne le za obravnavano obmo~je, 
ampak jih poznajo tudi v drugih slovenskih pokrajinah. Sledita {e seznam 
sogovornikov oziroma informatorjev, ki so posredovali svoje znanje in spomine o 
mlinarski dedi{~ini, in seznam virov in literature.
Izdajo knjige je sofinancirala ob~ina [entrupert. Avtorici sta v uvodu 
zapisali, da je njen namen predstaviti mlinarsko dedi{~ino {ir{ega obmo~ja ob~ine 
[entrupert kakor tudi spodbuditi nadaljnja raziskovanja »te edinstvene kulturne 
pokrajine s presenetljivo gosto mre`o raznovrstne profane stavbne dedi{~ine, 
348
Knji`na poro~ila in ocene
kjer zavzemajo pomembno mesto prav objekti kme~kega gospodarstva. /.../ Z 
zapisanim se del~ek nekdaj `ivahne mlinarske dejavnosti tega obmo~ja ohranja 
kot dokument nekdanjih ~asov.« Tem ugotovitvam in ciljem lahko le pritrdimo.
Andrej Dular