buy United (tates jAV1N0» bonds ATOSIUlpf Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI The Oldest FO^EFENSE Slovene Daily in BUY Ohio jun aTATES mmjfW MVINCS Best f a ERfANDSUMP* Advertising fKlOi Medium ŠTEVILKA (NUMBER) 56 XXV, — LETO XXV, CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONDELJEK), MARCH 9, 1942, ŠTEVILKA (NUMBER) 56 %NA BESEDA NAŠIM NAROČNIKOM, društvom in oglaševalcem katere smo komaj dobro izlezli, je IZ ifflicila ie vsled je bilo mnogo listov prisiljenih prenehati z jnnogo ameriških trgovin in obrti, zlasti hudo pa trpela tiskareka panoga oziroma manjše Pi'en clevelandskimi listi, ki so bili prisiljeni g](j / izhajanjem, sta bila tudi znana češki in polj-nijj dočim, sta morala nemški in madžarski dnev- °Po noma reorganizirati svoje podjetje. Se obetajo temu časopisju, zlasti listom, v neangleškem jeziku, zopet velike težkoče, , , celo kati plemenskih 'S'®« tiskajo ViDjgtjv celo katastrofa. Poleg ozkogrudnih in šo-^ Plemenskih in fašističnih naziranj, ki jih raz--ki eksponenti fašistične mentalitete v Ameriki, Irepovg^^'^.^®' ves tuje jezični tisk sploh enostavno ^ani"' ,^^tvaril temu časopisju ogromne težkoče položaj, v katerem je postavljena vsa in-Vseh ^ yojno bazo, česar posledica je, da so se cene ®kih kakor tudi vseh ostalih potrebščin silno Krasna manifestacija zvestobe primorskih Slovencev Na manifestaciji zvestobe primorskih Slovencev je bila navzoča ogromna množica naših ljudi. — Narod je spontano manifestiral svojo ljubezen in zvestobo do svoje nove kakor tudi stare domovine. dvi! '"'gnile. Enakopravnost" bila ustanovljena za kovanje tajggj^ Pi'ofita, zato je bila vsa leta svojega obstoja fp zadovoljujoč se s tem, da krije svoje Jtsi I* Ho -'Ho - sedanji draginji, ki je nastala, ko se [ ^ papirju, tiskarskemu črnilu in dru- a^kim potrebščinam, in ko so se zvišale plače ^^®ktor"H( °^'Sa^iziranega tiskarskega osobja, pa je '^61110^ ^'^^kopravnosti" izprevidel, da mu je absolut-uostovai se nadalje izdajati list ob cenah, ki so za-Vsetujg-^ ^eti. — "Enakopravnost" in ž njo vred [ ^>0 časopisje ima namreč popolnoma drugač- kakor veliki ameriški dnevniki, ki dobe za ,;Po i tisoče in tisoče dolarjev, saj računajo palec ^ ^ dolarje in več, dočim stanejo njihove ^^del Pri tem pa je treba jemati v poštev, ^ j ^7®tvo pri našem časopisu plačano z istimi unij-^cami kakor delavstvo velikih Ameriških listov, I proporcionalno mnogo nižje izdatke, ker kupuje-potrebščin^ na debelo in jih torej mnogo tn v " pač na istem stališču kakor vsi naši in '^^irni ^ ki ne morejo konkurirati z velikimi — K vsem sedanjim težkočam je v ^j še to, da so mnogi naši slovenski fantje-^^^šli ali bodo še odšli k vojakom, s čemer bo 'Lilianjkahje zmožnih strokovnih moči. vzroki, ki so nas prisilili k zvišanju ^ ''Enakopravnost." S 1. aprilom bodo sto-o glede naročnine sledeče nove cene; da: po raznašalcih in po pošti izven Cleve- za celo leto; $3.50 za pol leta; $2.00 za Sho4 primorskih Slovencev, ki se je vršil včeraj popoldne v Slovenskem domu na Holmes Ave., je bil veličasten. Obe veliki dvorani Doma sta bili natrpani naših ljudi; v gornji dvorani so slišali govornike potom mikrofonov. Shod je odprl Mr. Marijan Urbančič, ki je po predstavitvi odbora in po kratkem, potrebnem in stvarnem uvodu poklical k besedi dr. J. Mally-ja, jugoslovanskega konzula, ki je v lepo zamišljenih besedah naglašal vrline Primorcev ter citiral sti-hle njihovega goriškega slavčka Gregorčiča, nakar je slovesno obljubil, da jim bo jugoslovanski konzulat v vseh ozirih na u-slugo in razpolago. Po tem je pozval g. predsedo-vatelj k besedi Mr. Rudeta Trošta, enega najboljših slovenskih govornikov, ki je s svojimi jedrnatimi in izrazitimi izvajanji priklenil avdijenco tako tesno nase, da je pazno sledila vsaki njegovi besedi. Trošt kakor tudi vsi ostali govorniki so poudarjali, da to ni vojna, kakršne so bile dosedanje vojne, temveč da je to besnenje krvoločnih zveri, ki prično pravo vojno klanje šele potem, ko zasedejo to .ali „t>}iO. ofisrečno deželo. Ves refren Troštovega govora pa je bil: Nobenega odpuščanja ne Hitlerju ne nemštvu, temveč povračilo po svetopisemskem pra\dlu: oko za oko, zob za zob. Avdijenca se je stri- Tomažič, Charles Benevol, Lovrenc Bandi, Frank Stefančič Gašper Segulin in Anton Me-Ijač. Slovenski tisk sta zastopala na tem važnem slovenskem shodu: "Enakopravnost" urednik Šabec, "Ameriško Domovino" pa urednik Debevec. Včerajšnji shod je bil ena najlepših in najveličastnejših manifestacij ne -samo primorskega, marveč vsega slovenskega duha, ker smo videli na tem shodu nešteto ljudi, ki jim je tekla zibelka tudi v drugih krajinah naše skupne domovine. Zavezniki bodo pričeli z napadalno vojno na Pacifiku Proti Indiji in Avstraliji so na potu veliki konvoji, ker se bo od tam pričela napadalna vojna proti Japoncem. NEUSPESEN JAPONSKI GENERAL IZVRSIl HARAKIRI Japonski general je izvršil samomor, ker ni mogel obvladati čet generala MacArthurja. MELBOURNE, Avstralija, 7. POLOŽAJ ZAVEZNIKOV NA DALJNEM VZHODU Novi grobovi ANTON JERAK Včeraj popoldne je po kratki bolezni preminil dobro poznani rojak Anton Jerak, star 72 let in stanujoč na 15422 Calcutta Ave. Doma je bil z Rakeka pri Krškem, odkoder je prišel v A-meriko pred 38. leti. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Mary, sina Antona, dve hčeri, Mrs. Josephine Glavač Mrs. Mary Gregorin ter več Vnukov, v stari domovini pa zapušča sina Jo-sepha in sestro Jpzefo Lapuh. Pokojni je bil 35 uposlen pri New York Centri "železnici kot preddelavec v skladišču, zadnja štiri leta pa se je nahajal na penziji. Pogreb se bo vr^il v sredo zjutraj ob 8:30 iz pogrebnega zavoda August F. Svetek, marca. — Iz velikih konvojev vojaštva, ki plovejo preko Pacifika, in iz naznanil iz Washing-tona in Londona, odkoder prihajajo glasovi o nameravani zavezniški ofenzivi, je razvidno, da se je pričelo delovati na načrtih, da se prične ofenziva iz Avstralije in iz Indije, s katero naj se vrže Japonce nazaj v Japonsko. "Sovražnik mora vzdrževati zdaj dolgo komunikacijsko črto, katero mu lahko prerežemo, tako da bo postal brez vseh potrebščin za svoje čete," je rečeno. Drugi vladni voditelji izjavljajo, da zbira vlada Zedinjenih držav vse svoje maksimalne moči na jugozapadnem Pacifiku, kjer se bo pričelo z veliko o-fenzivo, čim se ponudi prva prilika zanjo. Poročila iz Londona nazna-jajo, da plovejo preko Pacifika proti Avstraliji veliki konvoji z ameriškimi četami, tanki, U|':a-li, topovi in z vso ostalo potrebno opremo. 478 E. 152 St., v cerkev Marije njala z njegovimi težami ter ga j vnebovzetje in nato na Calvary Cle eta; Polpo pošti pa; $7.50 za celo leto; $4.00 \ 1. aprilom. Kdor plača naročnino do tega %1q ^ Plačal po starih cenah, pa bodisi da je plačal 1'ec ali naročnino ZA NAPREJ. Kdor bo ^ pred 1. aprilom, recimo, celoletno naročni- bo plačal po stari ceni. Kdor pa bo plačal za četrt leta. Kakor rečeno, bodo stopile nove cene v lo (Dalje na 2. strani) •škrjan- 7:30 -uri .% co' t? ! of % pevskega ' 1 v Slovenskem na Recher Uielgj,.^P''ošehi, da se je ' a seja uri mladinski pevski zbor "Škr-jančki". Po vaji se pa skupno podamo k mrtvaškemu odru pokojnega Leo Križmana, neumornega sodelavca pri pevskem zboru, kjer se bo zapelo žalo stinko v slovo. Starši so proše ni, da pošljejo otroke točno k vajam. ^ seja pevske- v se bo vršila ie """inih prostoritti ^1 \t.,? Prokao, da se je ^deleži. V. ^OR "ŠKKJAN-% CKr "Slovanova" žalostinka V torek večer ob osmih bo pevski zbor "Slovan" zapel ob krsti svojega pokojnega člana Leona Križmana žalostinko pokojnemu v slovo. Truplo pokojnega Križmana leži v kapeli Jos. Žele in sinovi pogrebnega zavoda na E. 152nd St. isrc %a ' točno ob 7. ANGLEŽEV ZAJELO 5,000 ITALIJANOV Kai?" ^&rca. — Komu- S j® v topničarjev ^ ^®kanii in s četo ^&jelo 5000 na Italijanov v %, ' Italijani so se, deset rnilj, mi-opravka s superi-° Četo. Angleži so naredili ogenj svojih lesenih pušk realističen s tem, da so eksplodirali v svojih vrstah nekaj bomb, ki so grmele in se kadile. Podpirajoča "četa" pa je obstojala iz cunj, obešenih na palice in kole, katere so smatrali Italijani za nadaljne angleške vojake. burno odobravala Nato je bil pozvan k besedi g. Bratina, znan primorski Slovenes iz New Yorka, ki je prihitel iz ameriške metropole na ta shod. G. Bratina je pozval navzoče k skupni borbi in čim tesnejšemu združenju vseh naših narodnih sil, da bomo po tej vojni vsi Slovenci združeni v skupni narodni državi, svobodni in demokratični Jugoslaviji. Sijajen, stvaren in globoko zamišljen govor glavnega govornika drja. Borisa Furlana objavljamo na drugem mestu. Zatem je Mr. Urbančič poklical k besedi msgr. Hribarja, znanega zavednega Slovenca in Slovana, iz čigar govora je sicer vidno žehtela velika ljube-bežen do vsega slovanstva, toda zdelo se je, da je posvečal preveč časa in pozornosti verskemu vprašanju, za katero na tem narodnostno - političnem shodu ni šlo, da molčimo o dejstvu, da so bili na shodu ljudje vseh prepričanj in-nazorov. — Vsaka stvar ob svojem času! — Mr. Joško Penko, tajnik pripravljalnega odbora, je pozival zbrane Slovence na agilno organizirano akcijo, da se naša prizadevanja realizirajo ter dosežejo mesto, kamor so namenje-j na. • • I Po zaključenih govorih je Mr. Marijan Urbančič prečital resolucijo predsedniku Rooseveltu ter pripomnil, da ima še druge resolucije, katerih ne more či-tati, ker je čas prekratek. Resolucije, katere bomo pozneje objavili v našem listu, so bile soglasno sprejete. Pripravljalni odbor te zaslužne in potrebne akcije tvorijo sledeči. Jos, Durn, Joško Penko, Louis Jerkič, Joško Jerkič, Mrs. Silbitzer, Joseph Trebeč, Ivan Odmevi napada na nemškega poslanika v Ankari JE SILNO NEVAREN WASHINGTON, 8. marca. — prisostvovali osebni predstav-General~Douglas Mac Arthur je niki japonskega cesarja, nakar prejel verodostojna poročila, da so generalov pepel odnesli z le-je japonski general, ki je pove-' talom na Japonsko. Ijeval japonskim četam v njiho- ^ Ironija usode vih napadih na ameriško - fili-! Ironično je, da je japonski pinske obrambne sile, izvršil za- general izvršil harakiri v istih radi izjalovitev, ki jih je doži- sobah hotela v Manili, v katerih vel, harakiri, to je tipičen sa-ije prej stanoval general Mac-momor japonskih samurajev j Arthur, poyeljnik ameriških (vojaške kaste). General si je^čet. prerezal trebuh ter si izpustil j drobovje. Ameniško topništvo v akciji Artilerija generala MacArthurja je v zopetnem nenadnem in presenetljivem napadu povzročila težke izgube med Japonci. Ameriški topovi so s skritih pozicij uničili 29 trukov izmed 90, s katerimi so Japonci dova-žali vojaštvo proti fronti. Na teh 29 trukih je bilo ubitih o-koli 2,500 Japoncev. Predstavništvo japonskega cesarja Poročila o generalu Masahu-ro Homma naznanjajo, da je izvršil samomor pretekli mesec. Pogrebni obredi so se vršili za njim dne 26. februarja v Manili. Sežgan ju njegovega trupla so Zasedba Bangoona i TOKIO, ponedeljek, 9. marca. I — Japonski radio naznanja, da j so japonske čete zasedle Ran-I goon, glavno mesto Burme. Japonska armada je obvestila Holandce, da je uvedla "vojaško administracijo v Holand-ski Vzhodni Indiji." Istočasno naznanja japonski radio, da je bila z zasedbo kraja Djambi o-kupirana vsa južna Sumatra. Japonci na Novi Gvineji MELBOURNE, Avstralija, 8. marca. — Japonci so se izkrcali na otoku Nova Gvineja, ki je avstralski mandat. Sedem ur po prvem izkrcanju £'o pričeli svoje drugo izkrcavanje. Nova Gvineja je oddaljena samo. 400 milj od Avstralije. pokopališče. Bodi pokojnemu lahka ameriška gruda, preostalim pa naše sožalje! LEO KRIZMAN Po kratki in mučni bolezni je preminil v soboto zvečer v Glen-ville bolnišnici dobro poznani L. Krizman, star 49 let, stanujoč na 19312 Shawnee Ave. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Anno, rijeno Česen, ^čer Leono ter več drugih sorodnikov. Doma je bil iz Trnovega pri Ilirski Bistrici, kjer zapušča več sorodnikov. Tukaj je bival 29 let ter je bil član društva Naprej št. 5, S. N. P. J. in član pevskega zbora "Slovan", direktor in delničar Društvenega doma v Euclidu in delničar Slovenskega narodnega doma ter član dramskega društva "Naša Zvezda". Pogreb se bo vršil iz Jc aeph Žele in sinovi pogrebnega zavoda na 458 East 152 St., v sredo zjutraj ob 8:15 uri v cerkev sv. Pavla na Chardon Rd., Bodi mu ohranjen blag spomin, preostalim naše sožalje! JOSEPH SOPNICAR V nedeljo popoldne je naglo-ma preminil Joseph Sopničar, star 38 let, stanujoč na 6400 Superior Ave. Pogreb se bo vršil iz Jos, Žele in Sinovi pogrebnega zavoda na 6502 St. Clair Ave. Več poročamo jutri. Policija je aretirala v zvezi z atentatom okoli 50 oseb. med njimi tudi neko gledno rusko osebnost. u NEMCI PRIZNAVAJO OGROMNOST SVOJIH VOJAŠKIH IZGUB Direktorska seja Jutri v torek se vrši direktorska seja Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. Pri-četek ob 8. uri zvečer. Direktorje se prosi, da udeležijo. Vaja v balinanju Krožek št. 1 Progresivnih Slovenk ima jutri večer, v tore)«, ob 7. uri vaje v balinanju. Članice so vabljene, da se jih 1 udeležijo. ANKARA, Turčija, 7. marca. — Kakor kažejo znamenja, se razvija kriza med turško-ruski-mi odnošaji, ko je turška policija zaprla s kordonom dohode in izhode iz ruskega konzulata v Is-tanbulu, nakar je prodrla s svojo zahtevo, da se ji preda neki osumljenec, ki je v zvezi z bombnim atentatom na nemškega poslanika Franza von Pape-na in njegovo ženo. Turška policija v Istanbulu je v zvezi s tem atentatom aretirala v Istanbulu okoli 50 oseb. Policija je potegnila kordon okoli, ruskega konzulata v Istanbulu o polnoči, ko je bilo rečeno, da je I eden izmed osumljencev pobegnil tja iskat zavetja. Poznejša poročila naznanjajo, da je ruski konzulat izročil dotično osebo turški policiji. Visoki turški krogi pravijo, da je Turčija zelo razburjena zaradi poizkušenega atentata na nemškega poslanika, kateri napad je podvzel mlad Turk, O' mar Tokat, ki je preživel skoro vse svoje življenje v Bolgariji. Napadalec se je nahajal samo nekaj korakov od nemškega poslanika, ko je eksplodirala bomba, ki 'je napadalca raznesla. Med aretiranimi osumljenci je tudi neka važna ruska osebnost. Aretiranci so priznali, da je imela biti poleg nemškega poslanika ubita še neka oseba, ki se nahaja zdaj v Bolgariji. Nemški vojaški krogi zdaj priznavajo, da so izgubili Nemci v Rusiji poldrugi milijon mož. PROSLAVA DNEVA RUSKEGA ŽENSTVA BERN, 8. marca. — Oficijel-ni berlinski krogi so danes priznali, da znašajo nemške izgube Hrabra strojničarka Iz Sevastopola prihaja vest, da je med ondotnimi brambov- V Rusiji doslej 1,500,000 mož,'ci tudi Nina Onilova, ki je s toda pravijo, da so te izgube svojo strojnico pobila že 500 "absolutno znosne." i Nemcev. Tisoče nadaljnih rus- Prvi znaki gladu v Nemčiji t kih žena je v ruskih tovarnah, Nemško ljudstvo je pričelo! nadaljni tisoči žena se bore pro-zdaj čutiti svoje prvo gladova- ti Hitlerju v vrstah četnikov. nje. Nemški denar izgublja z MOSKVA, 9. marca. — Rus-vratolomno naglico svojo na- ka poročila naznanjajo, da so Na operaciji kupno moč. Ako ne prinese pomlad odločilnih zmag, bodo nacisti konfrontirani z največjimi težkočami na domači fronti. Kako ogromne so nemške izgube, je razvidno že iz dejstva, da je list "Die Deutsche Post," organ poštnega ministrstva, doslej objavljal imena padlih poštnih uradnikov in pismonoš, zdaj pa izjavlja, da bo zaradi pomanjkanja prostora objavil dnevno "samo" 100 imen. Akcija ruskih padalk MOSKVA, 8. marca. — Rusko vrhovno poveljstvo naznanja da ruske padalke pobijajo Nemce za nemškimi črtkmi z i-sto ročnostjo kot možje. Med padalkami so izvrstne ostro-strelke. Danes se je v Rusiji proslavljalo Dan ruskega ženstva, ki si je steklo že toliko nevenljivih zaslug v sedanji vojni. Zavzetje Sičevke Po srditi dvodnevni bitki so ruski letalci sestrelili v petek in soboto 72 nemških letal. Hitler v LONDON, 8. marca. — Poročila iz Stockholma naznanjajo, da je prišel Hitler v Kijev, prestolnico Ukrajine, kjer bo imel svoj glavni stan za pomladno ofenzivo proti Rusiji, v katero bo vrgel 280 divizij ali 5,000,-000 mož. Seja začasnega odbora JPO Začasni odbor JPO, S* S. sklicuje sestanek v svrho organiziranja podružnice v okrožju S. D. D. na Waterloo Rd. Sestanek se vrši v torek večer, 10. marca, ob 8. uri v avditoriju Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. Prošeni so vsi izvoljeni zastopniki društev, da se te seje gotovo udeležijo in da ste točni. Vile rojenice Vile rojenice so se zglasile ruske čete zavzele mesto Sičev-St., se je preteklo soboto ko, ki leži ob železnici med me-j pri družini Mr. in Mrs Anthony bolnišnico, stoma Ržev in Vjazmo. V tej | Zeleznik 8818 St. Cathenne Rojak Anton Ulčar, 1206 E 170 podal v Lutheran ----------- , . . .. kjer je bil operiran na nogi. Že- bitki je bilo ubitih 15,000 Nem-1 Ave. ter jima pustila v spomin limo mu skorajšnje okrevanje! cev. zalo hčerko. Čestitamo. SsTRAN ^ ENAK0PRANV0S13 9. marca, UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI ŠKRAl »ENAKOPRAVNOST« Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTINO AND PUBLISHING CO, 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Sundays and Holidays Po raznašalcu v Clevelandu, za celo leto.........................................................*-^0 za 6 mesecev .....................................$3.00; za 3 mesece —..........—.........-.........50 Po pošti v Clevelandu, v Kanadi In Mexlci, za celo leto------------------------------$6.00 za 6 mesecev ......................................$3.25; za 3 mesece...........................-.........—$2.00 Za Zedinjene države, za celo leto .....................................................................$4.50 za 6 mesecev..................................$2.50; za 3 mesece .....................................$1 50 Za Evropo, Južne Amerike in druge inozemske države: za 6 mesecev .....................................$4.00 ga celo leto ....................................$8.00; 1300 leti smo se naselili na zemlji, ki je bila brez gospodarja. Od I so še zmeraj padali s poškodo-tedaj prebivamo v njej v absolutni večini strnjeni na vsem po- vanih hiš in javnih poslopij. Sntered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879.__ Govor dr. Borisa Furlana na slovenskem shodu v Collinwoodu Vsako naše zborovanje, dragi bratje in sestre iz Primorja, stoji pod zamenjem boli preteklosti in upanja bodočnosti. Bol preteklosti nas združuje, kajti mi smo žive priče neizmernega gorja, ki je zadelo našo primorsko domovino od prvega dne, ko je nanjo stopila peta italijanskega osvajalca. Vsak od nas nosi v sebi podobo trpljenja, prestanega na svoji osebi, po svojih dragih, po vsem narodu. Bol se pojači in oživi, ko v sebi vidimo druge, a združeni po istem trpljenju črpano tolažbo iz enakosti usode: smo kakor vojščaki, ki jih je nenaklonjenost bojne sreče razgnala in raztepla, a ne premagala in uklonila, ki se razvrščajo na novih položajih in prilagodijo način borbe novim prilikam, a z borbo ne prenehajo. Bili smo med prvimi, ki smo pričeli neenako borbo s silami zla in smo morali zapustiti domača ognjišča pred na Biljem, in bili smo sami, ko smo ob skoro enoglasni ravnodušnosti civiliziranega sveta otvarjali vrste, ki jim je v naslednjem bilo sojeno, da rasto kakor plaz v mogočno armado emigracije tolikih narodov. Da, bili smo med prvimi emigranti in kot borci osamljeni, a danes je ob naši strani najboljši in najnaprednejši del človeštva. — Ali ne smemo iz tega črpati upravičeno upanje za bodočnost? Ali niso sedaj bolj trdne osnove našega pričakovanja, da bo končno le zmagala naša stvar, ki je stvar vseh tlačenih in izkoriščanih narodov. Pravda teh narodov ne bo zaključena, dokler ne bo zadoščeno pravici in postavljeno mednarodno občestvo na osnove enakosti in svobode za vse. Naša stvar je stvar pravice. Preko morja je v prvi svetovni vihri prišla od vašega velikega predsednika Wilsona obljuba osvobojenja tlačenim narodom Evrope. Še pred vstopom Amerike v vojno je Wilson izjavil, da ne sme nobena država stremeti' za obvladanjem druge države ali drugega naroda, marveč da naj imej vsak narod, mali enako velikemu in mogočnemu, svobodo, da neovirano, brez pritiska in bojazni izbere obliko vlade, ki se mu zdi najbolj primerna,*in da sam določi pot svojega razvoja. V adresi štirinajstih točk'od 8. januarja 1918. je Wilson izrecno zahteval samoodločbo za narode srednje in vzhodne Evrope, a februarja 1918. je oznanil, da narodi in deleže ne smejo več biti predmet mešetarenja med državami, kakor da so samo vložki v igri. Odslej naj oblast in vlada slonita na privoljenju naroda. Samoodločba ni zgolj fraza, marveč kategorično vodilo delavnosti, in državniki naj se zavedajo, da ravnajo na lastno nevarnost, če ga ne upoštevajo. deželju, z Italijani le v osamljenih mestih. Italijanski živelj v mestih se je ohranil le s pomočjo raznarodovanja, izvršenega na škodo našega naroda. Kakor pijavke so italijanska mestna gospoda sesala našo narodno kri, postavljajoč v službo tega nečednega posla vsa sredstva in prednosti, ki jih dajeta denar in zemljiška posest, naklonjenost državne oblasti in pristranost zakonov. S prevarami in potvorbami so se italijanske mestne uprave skušale umetno vzdržati na površju v privilegiranem položaju izkoriščevalcev. A naš napredek je bil neizprosen: za naš razmah nam ni bilo potrebno raznarodovanje tujcev, dovolj je bilo, če smo ohranili svoje ljudi. Nam ni bilo treba ekonomskega izkoriščevanja Ko so prišli prvi bombniki, so skoraj vsi še spali in bolj občutljivi med njimi so vse jutro ostali v posteljah. A nekateri so iskali svoje sinove in hčere, matere in očete po drugih mestnih predelih. Poiskušala sva skozi te ulice. Zdaj sva lahko videla, kako nespametno je bilo. Trupla sta ležala vsevprek. Največ je bilo mrtvih. Nekateri so bili na rokah človeka, ki je vozil to-^g vorni avto. Druge so bile bele,iS Italijanov, dovolj je bilo, da smo se s svojimi močmi osvobodili samo ranjeni, pa je bilo boljše, njih gospodarskega pritiska, in naša materijalna kultura je dosegla zavidljivo višino. Naš rod, mlad po svežosti svojih sil, je v dosegljivi bližini videl čas, ko tudi v mestih ne bo več odvisen od italijanske gospode in se bo njih oblast, zgrajena na krivici ia zdrževana po izkoriščanju, zrušila. Šeststotisoč Jugoslovanov če bi bili mrtvi. Nekoliko rešilnih avtomobilov je tulilo po mestu okrog, pa kaj pomagata dva, trije rešilni avti, ko so pa ulice vse polne mrličev. Število proti tristotisoč Italijanov tako je bilo razmerje narodnosti v niajhnih tovornih avtomobilov se je skušalo preriniti skozi ru- ševine. Rešilni avtomobili, za j bila. Noben od naju ni bil dolgo silo, z dvema človekoma. Prvi j v Beogradu, sam sem komaj je vozil, drugi držal iX)ko na kdaj stopil iz "Srbskega kralja" zadnji mesec. Mimo tega, bom- ki jim je jeklo, leteče z neba, odneslo roko ali nogo. Nekje od-daleč sem slišal cerkvene zvonove. Bil je čuden glas, čisto drugačen. Bim — bam. Počasi. Mogočno. Glas z drugega sveta. To veliko pismo svobode je oznanjalo pričetek nove dobe v življenju narodov. Po stoletnem tlačen ju, po neizmernem trpljenju vojnih let naj bi narodi slednjič zaživeli svobodno, sproščeni pritiska naj bi si slednjič sami krojili usodo, kot enakovredni člani vesoljnega občestva delali v bratski slogi za napredek človeštva. In posebno mi, Slovenci in Hrvati, smo razumeli novi jezik nove dobe. Zaupali smo v veliko pismo svobode in trdno verovali, da nam pravice nihče ne more kratiti, kajti na strani pravice je bila tudi sila in trdna volja, da pravico ostvari. Za Wilsonom je stala mogočna ameriška armada, vsa prežeta z visokim duhom idealizma, pripravljena, da ponese, kakor nekoč Napoleonove armade, na vihrajočih zastavah svobodo v dežele Evrope. A nov Primorju. Kako naj bi tedaj ne zaupali, da se bo po demokrat skem pravilu izpolnila volja večine prebivalstva, po starem volja, ki je brezpogojno terjala priključitev pokrajine k Jugoslaviji? Drugačna rešitev se nam ni zdela mogoča! In vendar je zmagala laž, ena največjih laži zgodovine: laž, da so ti kraji italijanski, dovoljkrat ponavljana, vedno znova in znova poudarjena, in mnogo premamljencev je začelo verovati v italijanstvo Julijske krajina. In belo je postalo črno, in črnosrajčniki so prepredli zemljo, in zadrgnili mrežo, v katero so tako lokavo ujeli svoj plen. Česar ni dosegla laž, je dovršila prevara, najogabnejši zločin, ki ga premore iznajdljivost zla. Obstoj človeške družbe predpostavlja vzajemno zaupanje, a prevara izpodlyipuje osnove mirnega sožitja prav s tem, da te osnove na videz prizna in se po njih ravna. Odeva se v plašč poštenosti in pravičnosti, da lažje doseže svoj nizkotni namen. Zato je prevara pra zlo, iz katerega vse drugo zlo izhaja, bolj nevarno od vsakega odkritega nasilja. Kaj vse niso Italijani obljubljali! V proglasu, ki je bil čitan z vseh prižnic, je prvi italijanski guverner Petiti di Roreto novembra 1918. izjavil: "Slovenci! Italija, velika dežela svobode, vam daje iste državljanske pravice kakor drugim svojim državljanom. Dala! Glas, kakor iz mračne preteklo vam bo šole v vašem lastnem jeziku, in sicer mnogo več, uegojgti. Cerkveni zvonovi. Da, danes vam jih je Avstrija dala. Vaša vera bo spoštovana, ker je katoli- j je nedelja. / ška, in katoliška je vera Italije. Slovenci, bodite prepričani, da bo j Chnigo in jaz sva napredova-Italija, velika, zmagovita, skrbela za svoje državljane, neglede na | la, počasi . . . Stopala sva po u-to, kakšna je njih narodnost." 27. oktobra 1919. je zunanji i lici s trgovinami in pisarnami, minister Tittoni izjavil pred tialijanskim parlamentom: Kot | natančno nisva vedela, kje. — velesila ni Italija pravno vezana na določbe, ki so bile naložene Vsak trenutek je treščila bom-malim državam za zaščito manjšin; toda po mojem mnenju je ba izza ogla ali malo pred na-Italija obvezana k njih spoštovanju po svojih liberalnih tradici- mi. Zdaj pa zdaj sva se stisni-jah, ki so njena čast in ponos. Ljudstva tuje narodnosti, ki so j la k zidu kakšne hiše in opazo-2 nami združena, naj bodo prepričana, da je vsaka misel;vala tnajhne, nevboge ljudi, ki ugnetenja ali raznarodovanja tuja; da bosta njih jezik in kultur-i so se zdeli kot mravlje, gomze-ne ustanove spoštovana, in da bodo mogla uživati vse dobmte naše liberalne in demokratske zakonodaje. In grof Sforza je kot zunanji minister v debati o Rapalski pogodbi izjavil, da obljublja Italija Jugoslovanom najobširnejše svoboščine jezika in kulture, i \ "To jamstvo," je dejal italijanski grof, "je za nas zadeva časti in politične modrosti." Zadeva časti? Zadeva politične modrosti? (Konec prihodnjič.) kot dekletove nogavice, preden g so se pomazale. Trg izza ogala g je bil kakor nebo nad Beogra-dom, preden je Ribbentrop za- , čel kričati v radio in preden so se bombniki podali na pot. Morda vse skupaj zveni kakor sred-! nješolsko klobasanje, kaj morem za to. Povem vam natančno tako, kot je bilo in ravno to sem mislil, ko s%m se razgledoval. Življenje je nenadoma postalo sama kri in pomazane bele nogavice in koščki neba, ki je včasih bilo posuto z zvezdami, zdaj pa je bilo vse polno črnih točk, ki so brenčale. kakor čebele . . . . , , Zdaj sva se zares izgu- iiiiiiiniiniiiiinmHniiiiiiiiiiiiDi"""'' 0000^ IIIIMIIIOUUMtk'IMI*"""'--- notarjev no Humoreska be so napravile tako podrtijo in razdrtje, da so poslopja, ki bi jih sicer utegnila pozn&ti bila prepričanju tako spremenjena, da se msva j časopise. ^ jHiiijiiiiuiiiiirauiiiKiKimwnnw®''"'" (Nadaljevanje) lef — Eno dobroto pa ^ ki je drugi nimajo, kolikor hočem, nos pordeči kakor drugiB^-Ostal je zvest PiniU I trobilu. Bilo je joka in stoka, da boste otrokom in vnukom pripovedovali. Grmenje bombnikov. žvižganje njihovih .kril pri spu------,-------^ , mo aoore ščanju. Treskanje bomb. Divje j mogla spomniti, da bi jih bila 1 kadar razsajanje vseh mogočih topov j kdaj videla, ali" pa so sploh, bila! srebmjake. in strojnic. Potem avtomobilska j sam kup razvalin. Potem šele j ^ denarju. ^ trobila in tuljenje rešilnih voz. | sva od daleč zagledala petnad- i prejšnji In če ste se približali delom, I stropno zgradbo Albanije in' kjer so padle bombe, kriki ljudi,} spoznala, kje sva . . . Kar sva iff videla, ko sva stala pred Albanijo, si velja zapomniti. (Nadaljevanje) "'večer s palico v rolu P ^ £i po pločniku Eblet^ ^, ves iznenaden obo i čal. Pred njim je f modn ^ Jugoslovanski pomožni odbor SLOVENSKA SEKCIJA Moje zadnje poročilo, katero je bilo priobčeno dni 17. januarja, je izkazevalo v blagajni JPO,SS vsoto $12,735.69. Do 19. februarja 1942 sem prejel še sledeče prispevke: j ti Romagneta v bleki. Ali je .bila to res ce po navadi mč ne je pa nosila kovčeg- ^ Romagne! j» zavp Oni ga je pogWiw časi in mirno odgoV J; — Dober večer, gosn hert. - Kaj, ti Kakšen pa ko Tf Ql >1 — Cigan! John Lovshin, lokalni odbor i ^ mojmi št. 19, Aspen, Colorado, $59.00:1 j® -je ^ ga stresel, kar se J nosoi®' rrabil ^ društvo Danica, Chicago, 111.,. ko^j $25.00; Joseph Germ, lokalni od-i vergnčan so ga 3® ^ ' nil, rekoč: — Pustite me na vražnikom z neba. Še misliti niso mogli. Ravno sva prečila neko stran sko ulico, ko se razkošen črn avto ustavi, sredi nje . . . Nek če naokrog. Tekali so ^dajci sem, zdajci tja, stikajoč za bolj bor št. 13, Sharon, Pa., $150.00; varnimi mesti. Tako strašno John Petrovič, Chicago, 111., ^ ^hrinim, brezmočni so se zdeli pred so- $5.00; John Premni, E. Nor-j hrež walk, Comi., $7.00; Glas Naro- ^ da. Neimenovani, $2.00; tajnik društva Sv. Janeza Krstnika št. 65 KSKJ, $27.00; Mary Meglich, Loretta, Wis., 50 centov; Agnes mi vzeli rento, šeci -k mehaniku, pa J®' ^ trgal roko., . K O N ^ ____ ____ i tovorni avtomobil pred njo ga j Benchan, Chicago, 111., $1-00; I Rady, Jos. Senica, ^ VAŽNA BESEDA NAŠIM NAROČNIKOM P^sim, da je obstal, ker se I Anton Cvetkovich, Brooklyn,; sek. Frank Udvanc- < DRUŠTVOM IN OGLAŠEVALCEM (■Nadaljevanje s 1. strani) 'ije sam ustavil. Zadnja vrata sojN. Y., $516.46; John Jerič, Klub I zijala. Niso se dala zapreti, ker j Ljubljana, $40.03; Amerikanski je voz bil natlačen s trupli in so i Slovenec, John Jerič, $11.00; Glas Naroda, Neime n o v a n e, $15.00; in Emma Shinkus, lokalni odbor št. 22, La Salle, 111., nekatere, noge štrlele ven. Večina so bile moške noge, med njimi pa je bila noga mlade žene. po 1. aprilom naročnino bodisi za NAPREJ ali za NAZAJ, bo moral plačati po NOVI ceni. Razumljivo je, da se bodo morale proporcionalno!^ sTebrnim čevelj^om. Obstala $^04.75 : ^X« tWvinam in drugim Nabranega do 19. fe- tigar, Carolina Misjak, Jos. Kun®®' jjjjd tinz, Frank Kovačij jii., ver, Rudy Trdin, J Mrs. Frank Fura""' ^ lie, « iCof, gels, Jennie Cigol^®' 'g, der, Sr., Anton »<, Frankovic, Mary f )li mi- $13,797.43 Imena darovalcev v La Salle, s!i. Nehote^se vprašam, kaj^ se!jji_. društvo Edinost $25.00; po $5.00 so darovali; Frank J. Bru- der. Frank Spitzhiiller, Frank Setinz, družina Jos. Furlan, An- jezik nove dobe so razumeli tudi drugi, ne samo mi; razumele sol » . ^ ga sile reakcije, moči preteklosti in zla, in razumele bolje nego j astopnike nasih di ustev in nabiralce oglasov torej mi. Potuhnile so se in sprejele novo vero na zunaj, govorile so j opozarjamo, da temu primerno zviša jo nekoliko ceno svo-jezik svobode, a mislile so drugače. Na videz so se uklonile ji i oglasov za programne'knjižice ter da našim trgovcem zahtevam nove dobe, a le zato, da bi lažje dosegle svoj namen, in vsem ostalim, ki S svojimi oglasi podpirajo naše kul- in ta namen je bilo prav nasprotje vsega, kar je oznanjal tirno gibanje, inteligentno in razumno pojasnijo obstoieči Wilson: suženjstvo mesto svobode, nasilje oblasti mesto samo- , . . , . . J, v. , ,.,.v ' , , . ... položaj, katerega bas nasi trgovci izmed vseh naibolie odločbe, osvajjinje v svrho političnega, ekonomskega m socijal- . , u • • • • • ... , "ajuuijw nega izkoriščanja. Sile zla nisjp mogle uspeti na vsej črti. Pre- mevajO, ^ ei se na ajajo v Istl Situaciji kot vse OStale močna je bila nova vera, pre-več razširjena v razgibanih ljudskih tlgOVine. ________ _________ masah. In tako se je bilo treba do neke mere ukloniti novemu j V upanju, da bodo naša cenjena društva, kulturne kar sem stegnil j Frances Peter- duhu časa. In do te mere, do te mejne črte so bile ustvarjene i organizacije, naši trgovci ter Vsi ostali rojaki naročniki I par belih nogavic, Anton Piletič in Mary Hro- narodne države, v katerih je bilo narodom dano živeti svobodno.Irrzumevali stvar, se vsem tem iskreno zahvaliuiPmn yp res, bUe so beie, pre- .......- A gorje onim, ki so ostali izven teh meja. S podvojeno silo se jej^so podporo in naklonjenost, katere smo bili deležni v odgriznilo levo no- srd reakcije izzivel, iztogotil in osredotočil na plenu, ki mu t • v . ostal, kakor da bi hotel nadomestiti po intenzivnosti, kar mu jeL\ ^ piipolocamo njih O vi blago- i,; u:i; __: ___i_ flOLnOStl. Direktorij "Tiskovne družbe Enakopravnost" šla s pota. Da bi šla naokrog, | Čekovna knjiga se nisva spomnila. ^ Buljil sem v zadnji del tega j Ostane v blagajni tovornika, kar tako, brez bruarja ....................$13,799.431 Meznaric, Frank % C 2.00 Baznik, John t. je zgodilo drugi nogi te deklice s srebrnim čeveljčkom. Zdajci zapazim, kaj je s stvarjo. Bila je na vrhu kupa. Najbrž ni i-mela časa obleči se, ko se je It Frank Lopac Matt Podlinshek ^ ^ bar, Hedi Verderba""'^ fr-bek, Mary Savnil^ ^ Anton Strukel, , Annie Dular, Ma^t ^ Mrs. Mary BorisbeK ton Ovnik, Mary Kastigar, in! man, Jr., Mrs. I Charles Shinkus; po $3.00 so'Mrs. Frank TerseliC'- F nil-, ,• ^ -r, ......... odšlo na razsežnosti. Med onimi, ki so bili žrtvovani silam zla, smo bili Slovenci in Hrvati iz Primorja, smo bili Slovenci i% Korotana, so bili vsi bratje po krvi izven meja naše Jugoslavije. Jugoslovani iz Primorja smo bili žrtvovani utvari preteklosti s pomočjo in prevare. Utvara preteklosti se imenuje Mitos Rima: Dante, ki je dal Italiji skupni jezik, je Italijanom tudi vdihnil vero, da so neposredni nasledniki starih Rimljanov kot nekoč Krvava nedelja go kot lisica, kndar odgrizne nogo ptici. Živo meso — da, nič lep prizor. Dva moža, ki sta po vsem ____videzu vozila to zasilno mrlišni- |fcil je voljan prepeljati naju ki- co, sta se trudila, na bi na vrh I lometer dolgo pot do poslaniš-1 naložila novo truplo. Kri jima ■ tva za tisoč dinarjev, i je curljala z rok. Potem sta ^u- i .... V tem trenutku pade; stila. Ni šlo, nagajala je stfe- tinjak, Anton Sot^ Sotosek, George Gorisek, Antouia Dolanc, Alex danich, Mary Frkol' Frank Bozik, Jos. vat; po $2.00 so darovali: Leo Zevnik, Anton Mahnich, Sr., John Pržpen, Janko Bros., Frank Struna, Alojzija Jeruc, Anton ^ _______ _ _ _ Baznik, Andrew Urbane, Mrs. I Remenih, Vencel ^ . iP Frances Gende, Mrs. Frank tokar, Mary Ajster; po $1-50 ' Katherine TostoV^ 0'KI^. Jane, Mary Ajster, 'st., Frances Oterpec in Joseph Ajster; po $1.00 so darovali: Charles Po-har, Joseph Posevina, Louis Ko-Majcen, Franli Ya- Filipek, Anton ^ Ovnicek in 50 centov so daro^'' al' K (Nadaljevanje ) I .......... .....Oiiia. in. oiu, iiagajaio. jc Avtomobilska postaja čez ce- vrsta izstrelkov protiletalskega ha. Bila sta pa tžm dva vojaka - i . j. i pred davnimi stoletji je in fco poslanstvo Rima, da združuje pod'^to je bila polna avtomobilov, a topa čisto blizu nas. Konj se s puškama in govorila sta, da se^^'^^' ^"^on Knafelc, Jos. Bre-.Plazar, Mrs. svojo oblastjo ves svet, in zagotovi mir, ki naj bi bil vesoljen, ker vozači so se vsi razkropili. Na- požene v dir. Brown, Brock, mora napravitip rostor. jg'^t, Louis Spelic, Mrs. Martin JohnUranich, Jo^* / bi obsegal vse človeštvo, organizirano v trdni enoti pod enimjgia sva avto s ključem v žigal- Hill in White skočijo na voz. V želodcu se mi je nekaj zga- jI^ovlan, Ludwig Lushina, John John Mocilar, močnim gospodarjem. Od Danteja dalje živi v slehernem Italijanu niku. Brock ie pognal stroj. Chinigo in jaz sVa poiskušala Lilo, ko sem opazil, kako sta xel^'odbregar, John Klopcic, Jos., Theresa Strehar, ^ zavest tega poslanstva, in sleherni Italijan meni, da mora to oporo- Ravno sva nalagala svoje stva-! za njimi, pa sva bila preveč u-i pripcgnila in začela preuietava-iSimoncic, Mrs. Theresa Jordan, Mary Petek, ko izpolniti in svetu naložiti rimski mir. Za nas, primorske Jugo- rj v voz, ko se nenadoma prika- trujena, konj pa jo je zaradi i ti trupla. Porcčcm sam v uobi: j Jordan, John Streli, Steve, John Klobučar, Slovane, je ta utvara pesnika postala stvarnost. Rim je nad nami že vozač z dvema častnikoma.'treska tako ubral, da sva jih; pa le nisem tako ž:lav in trd, ko I Mahnich, John Uranich, Jaksera Pelko, Joseph začel izvrševati svoje poslanstvo, na konici meča nam je prinesel Potegnila sta samokresa. Nobe-Jrr.orala pustiti. Vozni mogel | sem si mislil. « wuv w TcUqa Tn« i Stri» §. svojo kulturo, ki je nismo niti želeli niti potrebovali, in stvarnost ne besede nieva razumela, kar ekozi sredo mesta, ker so ceste, Končno pogledam so postale za nas pošastne vizije Dantejevega pekla: plameni so'so kričali, vendar sva stvari, bile prepolne ruševin, midva s'Ta mnekaj zapazim. najeli telo in dušo našega naroda, zagorele so naše kulturne i zložila raz avto. Tedaj zagleda-! Chinigom pa sva jo udarila %, kakor robec velik, prilepljen | cic, Jos. Spelic, John Pohar,; Hvala vsem i»^ : 5 Fritz, Jos. Jakse, Jos. Rady,' Veligosek, Jos. f v etran. I fiiul Ferentchak, Henry Lushi-, Savnik. Mrs. s'Ta mnekaj zapazim. Košček svi-jna, Peter Tomshic, Jos. Miklav- darovala 25 cento^' f' ustanove, v ognjenih zubljih gasnila dela naših kulturnih i va v stranski ulici konja, ki je skozi te razvaline. Plazila sva na levo kolo črnega avtomobila. | Frank Mlakar, Frank Malley,' je daroval za nesr tvorcev. , j vlačil voz z mlekom. Pomoliva , se in stiskala k zidu, kajti omet Pa so me spreletell mravljinci. Anton Homan, John Ojstersek, j Slovence onkraj -^ili Srtvcvani smo bili po eni največjih laži sedanjosti, ^red,vozniku šop denarja ped nos in' in cp#ka in prizidki in napušči Proge so bile rdeče, kakor kri Jos. Pohar, Jos. Brate, Henry Leo Jurjovec, >j= k ■ij »I i J S . 9. marca, 1942. ENAKOPRANVOST STRAN 3 imsiuiHKiiHuiiiiiiiafluiiuauiioimuaiiHiinimnnnuiiaipiunuuaRmiiHiHa^, i ■ PROCES proti ruskim zarotnikom Znamenite pevke, ki bodo nastopile z Metropolitan operno družbo v clevelandski sezoni, 6. do II. aprila 3-rin: O o« ,•« druga N. I. Ježova imenuje zdravniški ekspertni kolegij sledečih strokovnjakov: 1. Zaslužnega znanstvenika prof. Nikolaja Adolfoviča Šere-ševskega. 2. Zaslužnega znanstvenika prof. Dimitrija Aleksandroviča Burmina. 3. Profesorja Vladimirja Ni-! kitica Vinograde va. voriln ^ aretaciji se je go-nju ' ° fizičnem uniče- išin^i. Ali ste nameravali uporabljati nasil- j« tjko ali ni? «i4ann; Tako je. in jT?" ^P^^anj Buharinu Sri Pred ve- mi prosim, da se Slin, ^ogoči nekaj pripomb, ^'^ednik sod. Ulrih- Pro- '^0% ° ki je žence pu+ • ° zoper obto-siu^jj . in Levina. Pro- Sovomii!!,^ pokaže za- ^ Pa n ■ obtožencev; na- Pfečitain^^T^- da jo ^°'oniikom) ^ pokaže za- ^"varkf^^ ^^^ovornika ne u-Pridruži aktT^ izjava ' Q J • v javo ij aktt^ pridružuje iz-da pravdniku Zveze preci- 4. Profesorja Dimitrija Mi-hajloviča Rosijskega. 5. Doktorja zdravilstva Vladimirja Dimitrijeviča Zipalova. 'v /JL « \ \ /?OSA Bote Pod pokroviteljstvom North-j pod ern Ohio operne družbe bo new- Beecham. Richarda HELEN jsp^OH vodstvom Sir Thomasa Če bo sodišče ugodilo moji yorska Metropolitan o p erna prošnji o imenovanju zdravniš-1 družba gostovala v Clevelandu kega ekspertnega kolegija in oL tednu od 6. do 11. aprila, ko njegovih članih, dovoUte, da na bo predstavila v mestnem avdi-večerno sejo predstavim svoja j toriju, v katerem je 9,000 sede-vprašanja ekspertnemu kolegi- žev, osem opernih predstav, ju. Vspored vsebuje; opero "Don Preds. sod. Ulrih; Ali zago- Giovanni," v kateri bo Ezio Pin-vornika ne ugovarjata zoper to, jzapel glavno vlogo; dalje v njej da se pokliče priča in imenuje; nastopi jo; Rose Bampton, Jar-izvedeniški kolegij? Komodov: Zagovornika ne u- Sezi PtOCi sodr. Višinskemu. sem se esa J z obtožnico i ^ _ ^_**idesDiaa,s&.o . trcxskistic-l Zi/eze SW3I1 sodr. T/išinslcega., da 11"^,%' TThorlborg:, TViirreri, ()or. n%%}*oi&kega bkka, Id je s*! pokliče Icot priča dolitor S.jdkm i* "0%% p(./kaL;&&Lrid T/ar-t^ PfObcenaS. iri srna- AfaksimiUja JuHjaaovič ISelo- nay: ? sredo xnecer lx) jCsurnsen, mila Novotna, Norman Cordon, Bidu Sayao, Richard Crooks in govarjata zoper to, da se po- Salvatore Baccaloni. Vršila se bo v ponedeljek večer, 6. aprila pod vodstvom Bruna Walterja. kliče priča in povabi ekspertni kolegij. i'reds.: Sodišče je ugodilo prošnji Državnega pravdnika Straussa v e sela opera "Der Rosenkavalier" bo peta V sredo večer s sledečim osobjem: Lotte Lehmann, Jar-mila Novotna, Eleanor Steber, Emanuel List, Julius Huehn in 24 drugimi pevci in pevkami. V petek popoldne se vprizori Mozartovo opera "The Magic Flute." Peli bodo: Rosa Bok, Nadine Conner, Stella Andreva, Alexander Kipnis, Char les Kullman in Norman Cordon, ki ima naslovno vlogo. Ta opera je bila v New Yorku velika sen- V torek večer bo opera "Lohen- zacija. Opera jje v angleščini ter grin"; peli bodo: Melchior, ^iti dolžnost spo- Kot Kremijevske Sa- teat.i Pi'&Ve RPTvi Vvii „1, x„„,. sem bil ob času je pod vodstvom Paula Brei-sacha. V petek večer bo pa podana opera "La Traviata," v kateri ■/.IV/ I>JAAJ£U bo pela krasna pevka, blondin-ka Helen Jepson in ž njo nastopijo Jan Peerce, John Charles Thomas in Lucielle Browning. Grace Moore, Charles Kullman, Alexander Sved in Salvatore Baccaloni nastopijo v soboto popoldne v operi "Tosca," zvečer pa se bo podalo Verdijevo "Aido," v kateri bodo imeli vloge: Stella Roman, Bruna Castagna, Lansing Hatfield, Giovanni Martinelli,. Ezio Pin-za in John Charles Thomas. Vstopnice so v predprodaji in sedeži so po $1110, 2.20, 3.30, $4.40, $5.50 in $6.60 ter si jih lahko nabavite po pošti od Northern Ohio Opera Association, Union Bank of Commerce, Cleveland. stock! in da se pokliče ekspertni kolegij iz 5 oseb, ki jih je imenoval državni pravdnik sodr. Višinski. Alekseja Mak-1 NADALJEVANJE ZASLIŠA- ! poslan k nje- I bi m% izvršil in- spominjam, da so njego-jako mnogo kakor Bkozi usta, intravenalnih om; . "• Pr* sam po navo-'Sein zdravnikov, in dajal NJA PRIČE V. N. JAKOV-LJEVE Predsednik sodišča Ulrih. OIk toženec Buharin, ali imate kaj vprašanj priči Jakovljevi? Buharin: Da. Vprašam pričo Jakovljevo, ali ve ona, da sem jaz prvi priobčil pogovor s Kam-kovim in Karelinom ob času boja zoper Trockega? Jakovi jeva: To vem, ali vem tudi to, da Buharin tedaj, ko je j Društveni MARCE 13. marca, petek. — Progresivne Slovenke, krožek št. 7 — ples v korist ameriškega Rdečega križa v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 14. marca sobota — Clev. Atle-tična liga SNPJ ples v avdito- ^^^^^^^nalne injek-'ob času najhujšega strankinega j riju Slovenskega narodnega strofa ^^"diosola, gluko- boja zoper Trockega sporočil o I doma na St. Clair Ave. (Riegj usom in strofanti- te' stvari, ni povedal vsega. Ni nemškega). ^^8, da so se ta imel dovolj poguma, da bi odgr- ^ ___nil ves zastor, temveč privzdig- diii dajala že od pr- {nil je samo majčken konček. 1^*43^ *• ^ Višinski; Kaj je Buharin po Je — množinah. j vašem mnenju skril, kaj je za- -ijo prišla vrsta na molčal? ''^^^'^tina, sem izra-! Jakovi jeva: Zamolčal je to. L, -C o ' G. LeVinu svoje i da je zarota levih komunistov z. Bucm ucia uporablja-'levimi eserji obstojala in da je; terloo Rd. j. ki se mi je zdel ^ bila organizirana ob neposredni 21. marca, sobota. v?®Sar uporabe sem' aktivni vodilni vlogi Buharina 15. marca, nedelja. — Društvo Žumberak štev. 859 H. B. Z. Plesna prireditev v avditoriju in banket v spodnji dvorani, Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 21. marca, sol)ota. — Progresivne Slovenke"— ples v Slovenskem delavskem domu na Wa- aS' '"j je Levin' samega z nadaljni-, Višinski: (Buharinu); Ali je ^ Vboj/ strofantina. To res, da ste bili vi eden med or- jaz ganizatorji zarote zoper Sov- 1, M if, JoS' Društvo "Lunder - Adamič" št. 28 S. N. P. J. — "Bowling Dance" v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avenue. in g notranje bo-1 jetsko oblast, t. j. zarote levih 22. marca, nedelja — Igro "Ve- li. aprila, sobota. — Bowling Liga Slovenske Zadruž. Zveze — Ples ob priliki druge obletnice v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 11. aprila, sobota. — Spomladanska veselica društva Nanos, št 264 S. N. P. J. v Domu Zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave. 11. aprila, sobota. — 23rd Ward Democratic Club — Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma, na St. Clair Ave. 12. aprila, nedelja — Strugglers S. N. P. J. — Proslava v Slovenskem delavskem domu na Waterloo. 12. aprila, nedelja. — Glasbena Matica — Pomladanski koncert in ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. na St. Clair Ave. 12. septembra, sobota. — Skupna društva fare sv. Vida. — Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma! na St. Clair Ave. 19. septembra, sobota. — Društvo sv. Cirila in Metoda, št. 18, S. D. Z. — Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avenue. j 26. septembra, sobota. — Jugoslav Camp No. 293 W. O. W. j ' Plesna veselica v Avditoriju j, Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. I 27. septembra, nedelja. — Dru-| štvo sv. Janeza Krstnika, št. i 37 A. B. Z. — Proslava 40- letnice v avditoriju Slovenskega narodnega doma, na St. Clair Ave. . UCTOBER 3. oktobra, sobota. — Društvo "Složne sestre" S. N. P. J. — Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 4. oktobra, nedelja. — Croatian Pioneers C. F. U. — Ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma, na St. Clair Ave. 10. oktobra, sobota. — Plesna veselica društva "Collinwood-ske Slovenke" štev. 22 S. D. Z. \v Slovenskem domu, na Holmies Ave. 10. oktobra, sobota. — S. S. P. Z. ples v avditoriju Slovenskega delavskega doma, na Waterloo Rd. 10. oktobra, sobota. — Honor Guards of S. D. Z. — Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 11. oktobra, nedelja. — Koncert gcdbo Gv. Vida v Slovenskem narodna domu, popoldne, — zvečer ples. 16. oktobra, petek. — Carniola Hive, No. 493 T. M. — Ples-ea veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 17. oktobra, sobota. — Društvo Clevelandski Slovenci štev. 14 S. D. Z. — Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 18. oktobra, nedelja. — Pevski zbor "Sloga" — jesenski koncert v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avenue. J Asthma Mucus Loosened First Day For Thousands of Sufferers Choking, gasping, wheezing spasms of Bronchial Asthma ruin sleep and energy. Ingredients in the prescription Mendaco quickly circulate through the blood and commonly help loosen the thick strangling mucus the first day, thus aiding nature in palliating the terrible recurring choking spasms, and In promoting freer breathing and restful sleep. Mcp.daco is not a smoke, dope, or injection. Just pleasant, tasteless palliating tablets that have helped thousands of sufferers. Printed guarantee with each package . —money back unless completely satisfactory. &sk your druggist for Mendaco today. Only 60c. danska prireditev mladinskega pevskega zbora "Škrjanč-ki" v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. 36. aprila, nedelja. — Pomladanski koncert društva Zvon v Slovenskem narodnem domu, na 80. cesti. 26. aprila, nedelja. — Pevski zbor "Jadran" priredi opereto in ples v avditoriju Slovenskega delavskega doma, na Waterloo Rd. MAY 2. maja sobota. - Honor Guards S. D. Z. — Plesna veseli ca v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avenue. 3. maja, nedelja. — Slovenska ženska zveza št. 41 — prire- • ditev v avditoriju Slovenske- 24, oktobra, sobota. — Carniola ga delavskega doma, na Waterloo Rd. 3. maja, nedelja. — Društvo "Složne Sestre", S. N. P. J. Proslava 30 - letnice v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 9. maja, sobota. — Knights of Collinwood — ples v avditoriju Slovenskega delavskega do- % ob stališča moje, komunistov in levih eserjev ? ma na Waterloo Rd. 17. aprila, petek. — University'9 sobota. — Slovenska Club — Koncert v avditoriju! ženska Zveza, štev. 51 — fit ^6 bi ^'^^Inem stanju' Buharin: E(a. Bil je tak trenu-L o ® Gioglo imeti za tek, ko sem se udeleževal poga-^Gvina posebne-' janj zarotne vrste, katera so se ^ • vršila potom Pjatakova. . Povdariti, da se Višinski; Kako dolgo je tra- strofantina (in-j jal ta "trenutek"? '^^ajalo istočasno] Buharin; Trajal je razmero-:HQ tega časa).! ma kratko, inislim. Slovenskega narodnega doma laja" vprizori dramsko dru-' C|air Ave. . štvo "Naša zvezda" v Sloven- skem društvenem domu na' 4276 ples v avditoriju Sloven-Recher Ave. % eg^" pred smrtjo A.' mesecev. da nekaj 1%. prišel v vilo pro-1 Višinski; S kom ste se kon- Paradi konzulta-' kretno pogajali o zaroti? I s" 'ei^ .4 )' Buharin; Priznavam dva kriminalna pogovora. Prvi pogovor je bil. s Karelinom. P jata zopet pri- sebe. Oprezno stopaje preko spečih gostov, sem dospel do vrat. Privzdignil sem zapah stopil „ venkaj in zaprl vrata za seboj, več, dokler nisem bil ves poko-1 je davi odpeljal!" da sel Vsa prepadena jc Mrzli sneg, ki ga je nosila ostra Alais. Pokazala je na ostale pre- jutranja sapa, se mi je zaprašil v lice, da sem kar vztrepetal. Na iztoku se je toliko da že pojavljal prvi jutranji svit; povsod drugod nad obzorjem je nočevalce, ki so še smrčali. "Pst!" je rekla in položila prst na ustnice. "Pet je proč. Jules že zapreza. Gospodinji sem plačala jaz; čez pet minut bova I ležala še črna noč pripravljeni." "Toda solnce vzide šele Čez uro!" sem odgovoril. Ce to ni bil zgodnji odhod! Markiza ni odnehala. "Ali naju hočete spraviti v Ves nejevoljen na markizo sem drgeta je krenil proti hlevu, ki je stal poleg hiše sredi o-gromnih kupov konjskega gnoja. Bil je zaprt, toda slabotna rumenkasta luč, ki je pan pod njimi. Misleč, zdaj-zdaj zadušim, sem spet po-' rokami. izkusil zaklicati na pomoč. To-j da plašč mi je bil nekajkrat ovit j marica. Grlo kakor usnje, Bila]' nevarnost, da se prične istorija skozi okence, mi je povedala, da iznova? mi je srdito šepnila VI, da ste aristokratka? Pijte, j na uho. ''Nemara bi naju radi — če ne, vas naučimo mi • • •" j zadržali, dokler ne pride baron "Ne bom pila!" je odvrnila z|de Geol?" ošabnim pogumom. "In ko pride gospod de Geol za nami, mu boste odgovarjali za svoje vedenje." Dedec je bil zdajci kakor poparjen. "Ali mar poznate barona de Geola?" je vprašal z izpreme-njenim glasom. "Razstala sva se v zadnji vasi in zmenjena sva, da se dobiva tukaj," je odgovorila hladnokrvno. "Svetujem vam, gospod, da pijete svoje zdravice sami in pustite druge ljudi pri miru. Baron ni človek, ki bi komu priza-nesel žalitev." Kričač je skomignil z rameni, da bi skril zadrego. "Nu da, če ste njegovi prijatelji," je zagodrnjal, vračaje se na svoje mesto, "tedaj je menda v redu. Če niste aristokratka..." "Nič bolj od gospoda de Geola," je odvrnila. Nato je lahno naklonila glavo in stopila v alkovo. Po tem pripetljaju so pivci "Razpolagajte z menoj, gospa," sem odgovoril. S tem odgovorom se je zadovoljila; brez kake pripombe je izginila za zaveso in jela tam nekaj šepetati. Obul sem škornje, in ker je bilo v izbi zelo mraz, sem sedel k ognjišču, da bi se ogrel. Nato sem si popravil ovratnico in meč. Bil sem na-red. Po mojem mnenju je bilo veliko prezgodaj, zlasti, ko smo bili že prejšnji dan tako rano krenili na pot. Toda moja vloga je zahtevala, da ustrežem markizi. Čez nekaj trenutkov se je vrnila; vzlic bledi razsvetljavi sem opazil, da vsa trepeče od nestrpnosti. "Oh," je dejala, "ali tega koči jaza res nikoli ne bo? Ne konca ni ne kra^! Idite ga priganjat, gospod, in recite mu, naj se podvizal!... Kaj bo, o Bog, če pride de Geol in nas najde tu!" okoli glave in vse, kar sem mogel spraviti iz sebe, je bilo zamolklo hropenje, ki se je izgubilo med gubami debelega blaga. OSEMNAJSTO POGLAVJE. • Kar žalost me je pogledati. Dolgo sem se boril in strašna smrt od zadušenja mi je ždela uhajala minut tik za vratom, šele v poslednjem trenutku sem pomislil, da moram negibno ležati in zbrati vse sile telesa in duha, a-ko naj si pomorem. In res: ko sem nekaj časa miroval, je dušeči občutek odnehal. Vstati nisem mogel, toda posrečilo se mi je, da sem se prevalil na bok in zasopel nekoliko bolj Pogledal sem Jo- mi je b* ustnice »» moral ^ igrečil" razvfižS' novim dvakrat sem preden se mi je poi prošnjo, naj me Med novim presen« je Jules na delu. Odpahnil sem vrata in ga poklical. Ni se odzval. Tedaj sem vstopil in prišel mimo treh ali štirih klavrnih kljus do naših konj, ki so stali drug vštric drugega tik pod le-ščerbo. Toda Julesa še vedno ni bilo videti. Stal sem in ugibal, kje bi utegnil biti, ko je zdajci priletelo po zraku nekaj črnega ter mi pokrilo obraz in oslepilo oči. i jel povzročati nove muke. Za- vzklikanjem je željo; nato, ko so videl^ ves trd in se ne mor® so me zanesli na me na stol in mi vode. Ta voda in ^e poživila in čez stal na n"? spet lahko sipali so me z vpraša«' so videli, da v vrtoglavici prvih morem zbrati svojih # človek svobodno. Moj položaj zato še ni kmalu je pristopil - ^ ter odr# ! nim obrazom bil dosti boljši; Pritisk sena, ki ^° seljakov in Č8&I Havajska zračna sila še trenutek in zavedel sem se, da so mi vrgli na glavo plašč, izpod katerega/se nisem mogel izmotati, tem manj, ker so me železne roke držale za komolce in jih pritiskale k bokom. Obupno sem napenjal vse moči, da bi rvsaj zaklical na pomoč; toda druge roke so mi še tesneje zavile plašč okoli glave. Napol zadušen sem se zvijal in otepal na vse načine, da bi se osvobodil. Zaman! Čutil sem, kako mi brskajo in tipljejo po vsem telesu in me preiskujejo. Nato mi je nekdo izpodnesel nogo, da sem pal z obrazom na tla. Na srečo sem priletel na slamo; a vendar sem od padca izgubil sapo in obležal nekaj tre- KOŠARE ... . .T L \ (if- ■; . , .'.rt:.- •; i • ■ , *1" ' . y ■-4--; . ■ 4 ■- \ ' : T; . . glužin' je bilo nakopičeno name, mi je!obdajala. . ' "Kaj je to: J"= ^ pomeni to ? Kako ste P hlev, gospod?" ^ Krčmarica je ic . % ci Pe iz iz Bu aili An Sni Ke| iz] I ,1 % i' % % pestja so mi zatekala od vezi, ročnik meča me je tiščal v bok in hrbtišče se mi je lomilo pod svežnji, s katerimi so me bili zasuli. Od bolečin sem naposled izgubil zavest. To stanje je moralo trajati že dokaj časa, ko me je vzdra-mil iz njega nekakšen šum. Prisluhnil sem kakor v snu. Šum se je ponovil; nato sem začutil v meči ostro bolečino. Zakričal sem; in vzlic plašču in senu, s katerim sem bil pokrit, sem za-čul slaboten odmev. Trenutek nato se je jelo seno nad menoj premikati; najtežji del gmote, ki me je davila, se je odvalil. Zaslišal sem glasove in klice ter zagledal nekakšno .est"! S ik 'P Ji «ir, m me 3® bil D telj I Junaški ameriški letalci , vi odgovorila, da med hlapcev, ki j® ^ seno, da je \ vilami mojo nogo in me oo* "A kdo je to?" jočim glasom vpr^® šlec. g "Moje ime je vikont^^ sem se oglasil. (Dalje ""Roda s« ^ drt" lepo hišo za eno ^ sob in garaža. — Lexington Ave., hli St. — Za hitro $4,800. — Pokličite P ENdicott 2681. je dobroidoča trgo^i®®' se prodaja cigare, grocerijo. — Im* w skega prometa m ■ nizka. Proda se ra tva, — Kupcu se časa za poskušnjo-se med 2. in 3. ' 8520 GARFIBLD Vzemite E. 105tb lično karo- Na, srednji sliki vidimo, kako vodi poveljnik bombnika svojo posadko proti bombniku, s katerim bodo odleteli nad morje. Na sliki v levem kotu vidimo bombarderja, ki se razgleduje po morju, pripravljen vsak trenutek, da izpusti bombe. V gornjem desnem kotu pa vidimo ameriške vojake, ki sede ob svojem antiletalskem topu. Nerazs+reljeni torpedo sovražne podmornice Na gornji sliki vidimo, kako višji častniki čestitajo mladim ameriškim letalcem, članom nekega bombnika, ki je ob atlantski obali pogreznil neko sovražno podmornico. Najstarejši izmed letalcev je star 26 let. IMAMO LEPO ZALOGO VSAKOVRSTNIH KOŠAR za perilo, za velikonočno žegnanje, kakor tudi ako greste v trgovino, da lahko nesete blago domov. Ako imate veliko za naku- I piti imamo posebno nove vrste košare na kolesih. Lepe košare za novorojenčke. Pridite in si jih oglejte v našem oknu. Grdina Hardware iiiili DELAVCI IN DELAVKE! Ako se vaš sin, brat ali fant nahaja pri vojakih, spomnite se ga ob priliki s kakim trajnim darilom, kot uro, prstanom, cigaretno škatljico, itd. v naši trgovini vam radevolje nudimo priliko kupiti na lahka odplačila, ako ste zaposleni. 934 E. 152 St. — DAVID'S — GLenviHe 8287 ONE OF RUBE GOLDBERG'S INVENTIONS Ko je nedavno neka sovražna 'podmornica napadla otok Arubo, je pribrzel na peSčenino eden njenih torpedov, kjer je nerazstreljcn obležal. V levem koru pa vidimo ameriškega vojaka, ki pleza po lestvi, da pregleda luknje v nekem oljnem tanku, ki so jih naredili izstrelki topaj 6127 St. Clair Ave. EN. 9559 sovražne podmornice. THIS IS MY SPECIAL MACHINE TO Tie STRING ON MY ANGER SO I WON'T FORGET TO BUY DFFENSe BONDS EVERY PAY-DAY/ WHAT KLUBDRUSji S. N. RAZPIS SLf NATAKAfJ Klub dr. S. N. službo natakarja k Katerega veseli in ^ zmožnega za to , pismeno javi do si^ h do 5. ure zvečer v j Doma, 6409 St. ^ S kupite sedaj je zaloga P®? iv Pralne MAYTAG — CONLON -Električne y FRIGIDAreE ^ , i Kuhinj«k« % MAGIC CHEF ROPER — F®* ZENITH — SON STROGI Cene zmerne. ^ ka mesečna JJ? lil ^ norwood apfljl ^ & FUhni>y 6104 St. 819 E. J