III. pokrajinska skupščina ,,UJU poverjeništvo Ljubljana" — v Ptuju. Priprave za kongres UJU v Ljubljani. — Važne direktive odseka za obmejno šolstvo vladi, javnosti, šolskim oblastvom in narodno-obrambnim društvom. — Razprave o programu UJU. — Orientacija za narodno prosvečivanje. — Nov poslovnik za odseke. — Sklepi za gospodarsko okfepitev. — Volitve nove uprave. Ptui. 7. juli'ja 192-3. BLAGAJNIŠKO POROClLO. Gkavni blagajnik tov. Mirko F e g i c poroča: Cenjena delegaeija! Pred Vami leži danes račun in bilanca za upravno leto 1922. Dovolite, da Vam račun za leto 1922. nekoliko podrobneje obrazložim. Račun izkazulie skupno 199.040 Din 18 par prejemkov. od katerega zneska odpade na društveno članarino in iiaročnino »Popotnika« 148.677 Din 57 par, na naročnino »Učit. Tovariša« 6540 Din 50 par. Za inserate stno preje!i 3719 Din 17 par. Tiskarni so plačale stranke za naš račun 122 Din. Obresti posojila so nam nesle 350 Din. Če prištejemo navedenim zneskom še sotovino. »Učit. Tov.« koncem 1922. leta 1121 Din 48 par in ono poverjeništva 19.177 Din 46 par dobimo znesek 179.708.Din 18 par. To so biili faktični dohodki v 1. 1922. V računu najdete tudi postavko »Račun naložb«. Pod to sem uvrstil dvige iz čekovnega urada in iz naše vloge v hranilnici v skuonem znesku 16.000 Din. Dal'ie imamo v računu tudi vaT.o učit. hranilnice in loosoiil. 150 Din. kateri znesek ie ostal naložen v tem zavodu. Znesek 3182 Din sem označH kot prehodno vplačilo, ker smo s tem krili iz slavne blagajne criinanjkljai »Učit. Tov.«, kateri račun smo vodili v telu 1922. še popolnoma Iočeno. — Toliko o nrejemkih. Oglefmo si še kratko izdatke. Najvišja postavka v teh ie seveda za tisk naših stanovskih listov »Učit. Tov.« in »Popotnika« v znesku 108.539 Din 50 p. V ostalem obremenjuie!io račun tudi izdatki za -poštnino, ki znašaio letno 10.980 Din 82 par. V nagradah so šteti tudi honorarii za spise v »Popotniku«. Račun potnin bi bil mnogfo večji, da nam ni med letom ob raznib. prilikah priskočila na pomoč tiskarna. Pojasniti bi bilo potreba morda še postavko račun inrehodnih izp'.ači'l. V tem znesku 7602 Din 50 par so namreč zaponadeni dvigi iz ček. računa za račun blagaljne. Tekom upravnesja leta 1922. je preostaiaio trenotno nekai ebtovine ki se ie naložila v naši hranilnici. kar ie razvidno v računu pod navedbo naložbe. Stanie teh hrani'nih vloe seveda danes dejansko ni več tako visoko. ker se ie med tem večkrat po potrebi zcpet denar dvisrnil. . Nai Vam še poiasnim postavko račun posoji!. — Znesek 16.000 Drn smo ob neki nriliki naložili v naši tiskarni protl dobrim obrestim. Bil ie takrat položaj tak. da nismo bi'!i tiskarni nič dolžni — denar smo pa imeli. zato smo ea raje naložili v domaeem inod'ietiu kakor kie drueie. Upam. da Vam bo po teh kratk:ii poiasnilih račun sedai povsem jasen. D o v o 1 i 1 b i s i š e p a r p o j a snil k bilanci. Zneski navedeni pod 1. in 2. Vam bodo iasni. Posdiila zavodom, to ie ono posoiilo tiskarni. Pod navedbo vrednostni paipirii so mišljene obveznice 7% državnesja posoiila. Ob novem !etu smo imeli v tiskarn! neporavnan znesek na »Učit. Tov.« 11.676 Din 81 par. na »Popotnika« pa 562 Din 50 par skupno 12.239 Din 31 par, ki ga dobite med pasivo na prvem mestu. Dalie opazite pod štev. 2. postavko »Odpis krijižnih terjatev« v znesku 39.837 Din. To ie članarina društev. ki dne 31. dec. 1922. za kateri dan je bilanca napravljena. še ni bila poravnana. Mnasro društev poravnava namreč čianarino za upravno leto šele po preteku dotičnesra upravnega leta. k čemur si bom dovolil še pozneie pri nroračunu par besed. Smatral sem to za bo!j dvomljiva aktiva, zato sera 'io postavi! v bilanci na druiro stran. Razunie se. da to breme na lačun orffanizačne blaffajne danes več ne obstoji. ker se ie ta članarina pozneje z ma'itni iziernami vplačala. Našo bilanco obremeni^je največ. kar razvidite iz bilance. račun »Zvončka«. Ne da se prikriti. da ie »Zvonček« — kljub temu. da Učiteljska tiskarna mnotro žrtvuie za ta naš mladinski list, na žalost pasiven. Ker pa Učit tiskarna ne bo moela vedno na ta način pomagati, bo treba razmišliati. kako spraviti »Zvonokov« račun na zeleno ve^jo. oziroma kako bi se to breme prevalilo na kake druee rame in čiirave rame nai bi to brerne nrevzele ter kako oomaeati listu. Kakor vidite znaša »Zvončkov« primanjklia.i v 1922. letu 53.171 Din. Ta dolg na danes de facto več ne postoji. Na čast naši Učiteljski tiskarni moram tu poudariti, da nam 'je upravni svet ta dolg veHkodušno odpisa!. Častito delegaciio prosim da vzame to moie poročflo na znanie ter račun in bi:anco za upravno leto 1922. odobri."^ ' Proračun za leto 1924. Isti poročevalec poroča: K proračunu za leto 1924. nimam mnogo pripomniti. V primeri z lanskim naidemo, da so zvišani izdatki sami okroc:lo za 13.000 Din. To raziiko tvori večinoma postavka za poštnino. Zvišati smo morali tudi postavko za potnine na 12.000 Din, sai še s tem zneskom ne bomo izhajali. Postavke trlede nagrad so ostale iste izvzemši one za urednika »Popotnika«. ki smo '.io zvišali na 1000 Din. Ne moremo namreč zahtevati. da bi kdo urejeval list, kakor ie »Poootnik«. za borih 450 Dln letno. Poverjenik ima za razna pota lnnosro stroškov. Močna ors:anizaci'ja, kakor ie naša. zahteva. da posveti poverjenik ves svoi prosti čas skrbi za interese č!anstva in ne štedi net ruda ne časa. kadar ie to v dobrobit posameznemu članu naše organizaciie. Zato smo morali tudi to upoštevati. Upam. tovarišice im tovariši, da s temi malenkostnimi poviški ne bom nar!etel na odpor od Vaše strani. temveč da' boste proračun kot Va,m ga imenom ožjega sosveta predlasjam. odobrili Vsled svoiečasnega skleroa širšega sosveta slede znižanja članarine poročenim učiteliicam. onim ženskih ročnih del, vrtnaricam in upoikoi.iencem, so že letos in bodo tudi v upravnem letu 1924. dohodki nekoliko maniši. kot bi bilj sicer, če bi za vsa članstva znašala č!anarina 80 Din letno. Odpade nam v tem slučaju dohodek v znesku 13.200 Din. Treba bi bi!o torei iskati ta dohodek kie drusrle. nri osta!em čianstvu. Ker pa upamo da se v letu 1924. cene tisku. papirju in morda tudii iooštinim pristoifoinam ne bodo zvišale. nismo pripravili za zvišanje č!anarine nikake.sja predloga. Članar;na za leto 1924. naj ostane toref ista kot letos. Piačevanie članarine. Pač pa si dovolim ob tei priliki iznesti na vse članstvo naše organizacije drug apel. 2ivimo v težkih materielriih prilikah 7- vsemi drusjimi 'iavnimi nameščenct \red. Vsak izmed nas — pa naj si bo samski ali družinski oče — težko pogreša vsak dinar. Volačevanie društvene članarine je nravo zrcalo slabesra finančnega stanja med našim članstvom. Naša organizacija ni zamudila nobene prrlike. krepko dvi- «iiiti uias za zbo.jšatiie našega materijalnega položaja. Treba ii je v tei borbi liiočne opore, ne samo moraine. ampak tiidi finančiie. Da ne bo nepotrebnesa lazburjeuia. moram takoj omeniti, da ne nameiavain prav nobenega atentata na Vaše žepe. V spomin Vam hočem poklicati samp Vaše dolžnosti napram organizaciji z ozirom na piačevanje čianarine. rovarišice in tovariši. malo več reda v plačevanju članarine bi toplo priporočai vscinu čianstvu. Kdor hUro da, dvakrat da! Cim točneje izpoinuiemo obveznosti naijram t.skarni. tem krepkeje lahko potrkanio v kaki sili na njena vrata. Ne pozabite prosim, da ie članarina edini vir uohodkov organizacije in če ta usahne, potem sploh ne moremo naprei. Na"i ne ve.ja načelo — da je leto dolgo, — da ;c dovolj, če poravnam vso članarino oe!e koncem up-ravnega leta ali celo ob nastopu novega. S čim naj kriiemo svoje izdatke. če bi bilo vse članstvo tega nazora. Blagajniki učiteljskih društev naj si urede ,pobiranie članarine tako. da bo vsak član plačeval članarino mesečno v naprej. in sicer točno. Za društva, ki imaio svoi račun pri čekovnem zavodu, bo to lahko izpe.ljivo. Je pa tudi lažje utrpeti male zneske mesečno. kot eelo vsoto koncem leta. Na žalost moram tu povsdati, da za ietos nekaj društev še sp!oh nabene člafiarine ni vplača/O. Uverje-n sem. da miajo nekatera društva denar naiožen na čekovnem zavodu, pa se ne spomniio. da v centrali težko čakamo na njihove prispevke. Zlasti pa prosim, naj bi se letos članarina vplačaia zanesljivo pred nastopom novetra' upravnega leta, ker ie tako obračun za društvene blagajnike. kakor tudi zame mnogo lažji in enostavneji. Pa še eno imam na srcu. »Stanovsko-strokovna knjižnica«. Izdajati smo začeli stanovsko-strokovno kniižnico, kar ie v zvezi z veiikimi denarnimi žrtvami. Iz lastne moči ne bi tega zmomli. da nam ni naša tiskarna dovolila ^otove u.irodnosti. Že ob priliki razpošiljania 1. zvezka me ie skrbelo. kako bomo zbrali te zneske za pokritje teh stroškov. In upravičeno. Dasi je že dotiskan II. zvezek. vendar je poravnalo orispevke za I. zvezek krtiižnice komaj dve tretjini društev. Prosim Vas. častiti delesrati in delesratinie. poskrbite vsak pri svoiem društvu, da nastopi tud/i v tem oziru malo več reda. Sezite pridno tudi po II. zvezku te knjižnice. v katerem boste našli marsikako dobro navodilo, ki Vam bo služilo pri Vašem delu med narodom. Naj ne bodo žrtve. ki smo iih doprinesli z natiskom teh brošur mrtev kalOital, ampak dobro naložena glavnica. Predlogi. Z ozirom na predidoča izva'janja si usoiam staviti: slavni defetraciii sledeče predloa:e: I. Pokrajinska skupščina UJUpoverjeništvo Ljubljana SDreimi ,predloženi proračun. II. V svrho kritia izdatkov ostani članarina ista kot v uioravnem letu 1923., t. j. za člana a 80 Din. za poročene učiteljice plačujejo a.20 Din, upokojenci. u č i t e 1 !i i c e ž e n skih ročnih del in otroške v r t n a r i c e p a a 4 0 Dinza »U č it e 1 i s k e s. a T o v a r i š a«. III. Članstvo plačuj društvenim blagajnikom članarino točno mesečno v naprej. Ti pa nakazuje^io glavni b 1 aeaini prispevke četrtletno. IV. V svrho 1 a ž j e g a denarii e g a obrata n a j p r i s to p i j o društva. ki tetra še niso storila k čekovnemu zavodu. Oddaja »Zvončka« Učiteljski tskarnl. Posebno živahna debata je bila zaradi predaie »Zvončka« Učiteljski tiskarni. Gospodarski odsek je že dopoldne sklenil predlasrati. da nai se »Zvonček« ponudi Učitel'jski tiskarni. Nadalje se je elasil drutri ipredlo.fi:. nai. se zviša naročnina »Zvončka« za 5 D in se eno leto poizkusi tra obdržati v organizaciii. potem pa. če še ne bo slo da se ga odda tiskarni. Tov. Močnik ie povdarjal. naj se štedi s kvaliteto papirja in vnanjo opremo. K o n č n o j e b i 1 s p r e i e t it> r e d! o g . n a j o s t a n e z a p r i h o d n j e leto »Zvonček« še v upravi in lasti poverieništva i n se naročnina zviša na 24 Din. Absolutorii blagajn ku in vodstvu. Tov. Kovač Z. poroča, da ie vse račune našel v nailepšem redu ter predlatra absolutorii blatrajniku in. vodstvu. Predlos; tov. Kovača ie bil soglasno sprejet in enako tudi vsi predloiri blagajnika. POROClLO O REZERVNEM SKLADU ZA LETO 1922. (Poročal upravnik Ivan Petrič.) Slavna skupščina! Rezervni sklad U.ILJ — poverieništvo LjuMjana obstoji od 27. decembra 1918. Njesov ustanoviteli ie naš tovariš Engelbert Ganffl. Od ustanovitve Pa do danes sem upravnik tega sklada. V posameznih izkazih sem večkrat rekel: »S tem, da organizacijo svoio vedno rad pod,piram. ijubim in častim svoi stan, mu vrata v svobodo odpiram!« Večina tovarišev in tovarišic dobro razumeva te dobrohotne vzklike. Čast iim! Nekai brezbrižnežev pa y:leda le od strani: včasih sicer malo prav rezervirano pozabavljajo ter se izgo\ arljajo na različne načine da iim ia ni potreba poseči v žep. rekoč: »Upravnik rezervnega sklada ie siten. ker vedno ,poie isto nadležno pesem — ajrno.« Tem revežem sem parkrat zabrenkal: »Kdor na roko v žepu zdai tiščl, svobode zlate vreden ni!« Za zcled stanovske požrtvovalnosti nai navedem Ie nekaj pripomb ob posiijatvah. ki so Vam že itak znane, sai sem iih omenial od časa do časa v oosameznih izkazih. »Tudi majhne ribice so dobre«; »povodom izrednesra ffosrodka«: »nabral na odborovi seji učiteljskega društva znesek 26 Din«: »ker mu ni bilo mogoče se udeležiti poereba eospe Fanči Jelenčeve«: »iz navdušenja za dobro stvar«; »nainesto cvetia na erob tovarišici Mimi Grčailjevi«; Nekdo ie podaril 10 Din »za prvi april, da se naš sovražnik ne bo veselitl«; »kot majhen prispevek v orid slovenskemu učitelistvu. Bravo. vrli učiteljski veteran«: »zbralo pri okr. učit. konferenci 30 Din«: »v priznanie referentoma tovarišici Štupici in tovarišu Rojcu«; »iz isteea oovoda nabralo 85 Din« itd. itd. Našteti primeri zadostno kažeio pravo not tistim brezbrižnežem. kdie sem že pre.i omenM ^ Kdor se zaveda svoiih dolžnosti. ga pač ni treba nikdar opominiati. Opominial in prosil ne bom tudi v prihodn.ie nikogar, zlasti pa ne onih. katerim so izkazi o rezervnem skladu v našem glasilu »Učit. Tovarišu« le -— »bav-bav«. Konštatiram pa. da se ie naš rezervni sklad /postavil na trdne noee. kar dviga naš ugled. V letu 1922. so bili sledeči dohodki in izdatki: A. Dohodki: 1. Blagajniški ostanek 1. 1921. Din 4293.37 2. V 1. 1922. zbrana vsota iz- kazana v 15 izkazih . . » 3990.— 3. Obresti naloženega denarja » 424.09 skupai Din 8707.46 B. Izdatki: 1. Priloffe št. 1—19 . . . . Din 7280,— C. Blasajniški ostanek . Din 1427.46 Iz prilog o izdatkih je razvidno v kakšne namcne se ie denar porabil. Vsak izdatek (e utemelien. Tovariš revizor ie vse račune in priloge pregledal. Prehaiam h koncu. Naš lanski sklep v zadevi nabirania prispevkov za rezervni sklad. ki stno ga soreieli-na skupščini na Bledu. rodi že dokai dobre uspehe. Nekaj okrajnih društev se ie že odzvak> s poročili in z denar.iem. »Učitefeko društvo za laški okraj« je nisalo za novo leto 1923. sledeče: »Danes sem odposlal po položr.ici »Hranilnice in posoiilnice Učit. konvikta v Ljubljani« znesek 500 Din za rezervni sklad. in sicer za 100 članov a 5 Din. Ni sicer veliko. toda če bo oostopa'o vsako društvo slično. nabra!o bi se letno 12.000 do 13.000 Din. Predsednik tesra društva ie tov. A. Gnus. Tovariši in tovarišice! Ne wzabimo teija zeleda. ampak storimo tudi mi tako! Vsi za eneera. eden za vse! Zdravo! D e b a t a: Stavljenih ie bilo več nasvetov n. pr.: na(i se vsem okrainim učiteljskim društvotn nošljeio položnice da iih razdele na ša'e: nai se upelie obvezen orsranizačni davek: na'i se nolrra od šo:skih voditeljev: nai ostaneio nrsnevki prostovolini. ker sicer ie to že članarina. Absolutorii uoravniku Rez. sklada. Tov. Pulko. noroča. da ie našel vsc račune v nailepšem redu in predlaga upravniku absolutorii. Sosrlasno sprejeto! POSLOVNIK ODSEKOV. O tem"ie poročai urednik »Učit. Tovariša« tov. Ivan Dimnik. Utemeljitev poslovnika priobčimo v eni prihodniih števfflk. Sordiet je bil sledeči predlos: Delegacija poverjeništva UJU zbrana na pokrajinski skupščini v Ptuju dne 7. julij a 1 9 2 3. v z a m e n a z n a n >j e , d a ie ožii sosvetpredložil poseben poslovnik za odseke v smislu § 2 0. b)poslovnika poverjeništva UJU, ki je natisnien v prvem zvezku »Stanovsko strokovno kn'iižnice« vsemodsekom. Odseki naj v smislu tega poslovnika v bodočem letu delujejo, n a j ga izpopolnijo a 1 i izpremene in izpremembe naznaniio o ž 'i e m u s o s v e t u. Ožji sosvet nai da v razprayo poslovnik tudi okrainim učit. društvom.ki mu istotako naznanijo pripombe in predloge. Ob koncu leta naj ea ož:ii sosvet znova revidlra v smislu /predloeov in donolnil in ea nai predloži prlhodnie leto d e 1 e g a c i i i na pokrajinski skupščini. ki g a kratkim potom odobri ali zav r n e. SOCIALNA USTANOVA UČITELJSTVA SLOVENIJE. Sosflasno se ie ugodilo želji referenta. da se spričo pozne- ure prenese referat na drusri dan. PRIPRAVE ZA KONGRES UJU, ki sp vrši v Liubliani dne 5., 6. in 7. avg. (Poročal strok. tajnik tov. R. Dostal.) Dne 6. in 7. maja letos se ie vršila seia Glavneffa odbora UJU v Beogradu. Na seii ie bilo definitivno določeno. da se vrši letošn'ja aflavna skupščina in konsrres v Ljubliani Kakor hitro smo se vrnili slovenski člatiii erfavnega odboTa s seie nazai v Ljubliano, smo takoi započeli s pripravami za koneres. Skrbi niso bile maihne. kaiti prireditev takes:a koncrresa. ki ea poseti več tisoč učitelistva iz vseh pokraiin in predelov širne naše države. stavi na prireditelje ogromne zahteve. — Za prvo se ie sklical sestanek lrubljanskeara in bližn'iega oko'iškesra učiteljstva. Na tem sestatiku so se konstituirali nastopni o d s e k i: stanovaniski prehranievalni. prireditveni. finančni, izletni in tiskovni odsek. Načelniki teh odsekov t nekaterirni č ani ožfiega sosveta in druirimi tovariši tvorijo ko n i r e s n i o d b o r. Ta odbor ie ime'1 že več sej, v katenh se ie v podrobnem razpravljalo o nripravah. Predvsem se 'ie predlakrai ir avnemu odboru dnevni red kongresa. ki ira ie odobril in ie sledeči: 5. avgusta (nedclja) se vrši seja glavnega odbora iti seie odsekov. 6. avgusta (ponedeljek) ir.avna skupščina. 7. avgusta (torek) konirres. zadnii dve zborovanii v veliki dvorani hotela Union. Toliko erlede razdelitve onraiiizaciiskesa de'a na kongresu. Pri tei pri.iki pripom'njam. da imajo na irlavni skupšani na posebnem oddeljenem prostoru samo oni delenrati dostop. ki se izkažeio s posebno leeitimacijo svoiih pover,eništev. Našim de.earatom dostavite letritimaciie naše poverjeništvo. Zato nai ona društva, ki še niso javila delegatov za srlavno skupščino. to takoi store. DeieiracJio na eravni skuoščini tvorijo poleg c.anov y;lavnesra odbora. ožji in širii sosveti posameznih povorieništev in po en delegat posameznih okrajnih diuštev. Po členu 20. Pravil UJU pa lahko prisostvuie skupščini vsak član UJU s pravioo govora 3 ne soodločevartia. torei brez s;Iasovalne pravice. Na konerresnih dnevih bodo še druge orireditve. Po zak!jučenem konsrresu se vrše izleti v razne kraje S'oven'je kakor na Bled. v Bohini itd.. vodstvo teh izletov kot tudi oeledovanie znamenitosti Diub-jane. muzeja, narodne galerije itd. bo v rokah izletneca odseka. ObrnKi smo se na centralo UJU. da oskrbi vozno uerodnost na državrii že!ezn;ci na iužni orogi io zaprosi naše poverjeništvo. Popust na železnicah bo 50^. Vsako okraino društvo naj 'javi k o liko izkaznic potrebuie a) za državno. b) za iužno proeo. Število potrebnih izkaznic za državno proeo nai nam vaviio okraina društva iiajmaiii do 18. t. m.. ker moramo potem iz BeoRrada dobiti izkaznice. Za izkaznice na 'i u ž n i iP r o g i se javi lahko tudi po tem terminu, ker se bodo razpošiliaie od našeRa poverjeništva vendar želimo. da se t» zgodi kakor hitro mo^oče. Stanovanjski odsek ima težko na.ogo pripraviti kolikor toliko ugodno prenočišče za tako veliko števiio udeležencev. In tu se obračam na članstvo našetfa poverjeništva. da izvoli potrpeti in blagovoiino uieuustiti vse mugoče udobnosti našim bratom in sestram. ki prideio k nam z iuga \n bodo že Hak trpeli zaradi vožnie. To na.i velja tako pri stanovan'iih kot pri vseh priroditvali na konarresnih dnevih: pri koneertu. teiovadbi, sploh povsod, kjer gre izkazati gostu usluffo. Gostom vsepovsod pustiti prednost, to bodi naš e e e s i o! Nai bo pa uverieno naše članstvo. da se bo tudi niemu ustreglo, kolikor bo v naši moči. Javiti na naše poverjeništvo se mora vsak udeleženec tudi taki, ki že ima^jo za?otovliena stanovania pri' sorodnikih, znancih. Na dopisnici. na kateri se javijo, nai to frudi točno označi'jo. — Oni, ki bodo na skupnih preiiočiščih. naj si vzameio s seboi riuho. oddio ... Prehaiam k prehranjevalnemu odseku ki istotako nima lahke naloge oskrbeti prehrane za vec tisoč udeležencev. Tovariši. tovarišice! Tu je potrebna na'istrožja disciplina! Vsakdo se ima točno držati določeneea reda. ka.iti samo tam bo nripravliena zani prehrana. druarod je ne bo dobil. Časnikarski odsekse obrača tem potom na naše članstvo, da prispeva z dobrimi članki k »Učit. Tovarišu«. ki bo kontrresne dneve <w možnosti izhajal dnevno. GJede f i n a n č n 'e strani kongresa Vam bo poročal tov. Fegic. Toliko o pripravah za konsires v Ljubliani. Končujem s pozivom na naše članstvo da se ga udeleži v čim najbolj mnogobrojnem številu. ker ie to prvič v zeodovini jugoslovenskeera naroda. da stopi UJU na slovenska tla! Financiranje kongresa UJU v Ljubljani- Tov. Mirko Fegic poroča: Prireditev letošnjega kongresa nalaga naši organizaciii mnoffo truda, skrbi. pa tudi mnogo denarnih žrtev. Ker nimamo razpoložljlvih denarnih sredstev. smo sklenili v koneresnem odboru, da se cnnejimo ob tei priliki na iPrireditve. ki ne bodo preveč obremenile našo blacraino O tem ste že infotmirani po tajnikovem poročHu. Kliub temu bodo pa izdatki ogromnl. Da bi to z-mogla glavna blasjaina ali organizacija sploh. ie izkl'iučeno. Nai omenim. da nas bo sta'a samo slama za prenočevanje v šolah 30.000 Din. K temu prideio še izdatki za tiskovine, priredl- tev brezp'ačnetra koncerta. stroški za loka! itd. I)a razbreinenimo oriranizačno blauaino sino se obrni i na razne strani za podporo v to svrho. Tako smo napravM vlos.ro na i>o)kra',insko upravo, mestno občino na vse bančne zavode v Ljubljani, na e:remi'i trgovcev in na urad za veleseim. O uspehu te naše akciie Vam danes ne morenio poročati. ker še nimamo odsjovora razu.n od uremiia in velesejma. ki sta na neiiativno odgovorila. ¦ PohvaHo nioram omeniti Učiteljsko tiskarno. ki nam ie priskočila znatno na pomoč. Malo ie upania, da b.odo naše prosnie uirodno rešene. razun one na ;Dokra!i[nsko upravo ki ie našo vlogo ioplo priporočila ministrstvu. ker sama nima nobeneea fonda v to svrho V našem interesu pa ie. da izpade konsrres kar najčastneje. Obračam se zato na okraina društva. ki naj bi nam pomoe'a — vsa'i malenkostno nositi stroske konsrresa. Prepričan sem. da ima skoro slednie društvo pa par 100 Din kapitala. Od teea nai bi društva prispevala v to svrho s primernim zneskom. Če vsako društvo nrispeva s samo 100 Din. dobimo znesek nad 3000 Din. V to svrho si dovolim staviti slavni de!eeaciji s!edeči predlosr: V svrho kritia stroškov kongresa pris o e v a j v s a k o d r u š t v o n a '.I n a i m a n i 10 0 D i n v g 1 a v n o b 1 atr a j n o. KONFERENTIVNA KONGRESA. Polee tetra predloara ie bil soglasno sprCiet tudi predlos: :da naj ožii sos ve t i m e n ui e koreferente z a posamezne teme na konffresu. Odseki. PREDLOGI STANOVSKO - POLITIŠKEGA ODSEKA. Poročevalec tov. R a j š p : 1. O ureditvi pravic namestnika z a- stopnika učiteljstva v okr. š. s v e t u. Predlog se tiče samo bivše Štajerske. — Sklep: Poverjeništvo se naj obrne na oddelek za prosveto., da se naj določbo glede zastopnikov učiteljstva' v okr. šolsk. svetu veljavno za bivšo Kranjsko razširi na celo pokrajino Slovenijo. (Sprejeto.) 2. Radovljiško učit. dr. pred'aga. d a m a s t o p i p q v er j e n i š t v o p r o t i n a m e r a v a in yi o p u s t i t v i m e ščanske šole na Jesenicah. — Sklep: Predlog se podpira s pripombo, da se naj društvo tudi obrne tozadevnona organizacijo meščanskošolskega učiteljstva. (Sprejeto.) 3. Učiteljstvo za Maribor in bližnjo okolico predlaga da s c § 18 in 19 d r-u štvenih pravil v toliko spremenita, da se sestajata glavna in pokrajinska skupščina m e n j a j o č e , to je v enem letu naj bo glavna, v drugem pa pokrajinska skupščina, ker društveni delegati blagajno preveč oškodujejo. — Sklep. Odsek se izjavlja z večino glasov, da se naj ne izpremenijo pravila, ker bi bilo to odločno na škodo organizaciji. (Sprejeto.) 4. Kamniško učiteljsko društvo je na svojem zboTovanju predlagalo, naj se UJU poverjeništvo Ljubljana obrne na merodajno oblast, da se vsako p o biranje od šolske mladine u s t a v i. — Sklep: Odsek sklene predlagati višjemu šolskemu svetu naj ta omeji zbirke med šolsko deco do skrajnosti. (Sprejeto.) 5. Tov. Klavs iz Tumišč v Prekmurju predlaga UJU naj izposluje, da bo višji šolski svet ukrenil vse potrebno, da prično na verskih šolah delovati pravilno izvoljeni kra'ini šolski sveti. — Sklep: Odsek sklene naj se odredba, da veljajo za Prekmurje štaj. šolski predpisi tudi res izvaja. (Sprejeto.) 6. Učiteljsko društvo Logatec predlaga, da glasujejo učiteljski zastopniki v višjem šolskem svetu le za one kompetente katere je priporočilo učiteljsko društv o. — Sklep: Odsek se izreka iz principijelnih razlogov proti predocfu: pač pa ie dolžno.st okrajnih društev, da informirajo učiteljske zastopnike v okrajnem in višjem šolskem svetu. (Sprejeito.) 7. Tov. Žirovnik y Borovnici predlaga, da stori UJU primerne korake, da merodajna oblast izda naredbo. da bodo doibivali tudi šolski voditelji za izdajo duplikatov prime rne takse ali pristojbin e. — Sklep: Odsek sklene z ozirom na to, da šolski voditelji ne dobivajo funkcijske doklade, da stori poverjeništvo potrebne korake. — (Sprejeto.) — Dodatno skletie odsek. povcrjeništvo naj stori po-_ trebnc korake pri oblastvih, da se ne srr.e izdat. nobena noselna knjiira in ne sme sprejcti noben inojster učenca v učenje, dokler isti ne predloži šolske odpustnice, kaiti !e tako bode prišla odpustnica do prave veljave. (Sprejeto.) 8. Učiteljsko društvo za brežiški okraj predlaga, dadobe tudiodprometa oddaljene šole zadostno število učiteljstva in da pride vendar enkrat pravica do veljave. se pozivlja vodstvo organizacije. da izposluje uredbo, glasom katere bo moral vsak začetnik po dovršeiti triletni praksi na višje organizirani šoli službovati gotovo vrsto let na samotnih šolah, na kar tnu bo brezpogojno pot odprta v večje kraje in končno v inesta. — Sklep: Odsek izjavlja, da je tozadevni predlog m sprejet v osnutku. šolskega zakona. (SpreJeto.) 9. Konjiško okr. učit. društvo predlaga, d a b i- n a j 1—3 dnevne dopus t e n o d e Ute v a 1 š o I s k 'i v o d j a • brez pismene vloge in brez koleka proti uradnemu poročilu na okrajni šolski svet. a šolskim voditeljem pa naj ne daie teb dopustov ne kraini ampak okr. šolski svet, a v nujnih slučajih si ga naj šolski vodja sam vzame proti naknadni odobritvi okr. š. sveta. — Sklep: Odsek se pridruži omenjenemu predlogu. (Sprejeto.) 10. Radovljiško učiteljsko društvo predlaga, da se naj d r ž a v n i p r a z niki praznujejo za šolsko dec o 1 e v š o 1 i maše pa se udeleži učiteljstvo po deputaciji . — Sklep: Odsek je proti temu predlogu, ker je iz patriotično vzgojnih razlogov za dosedanji način proslave državnih praznikov. (Sprejeto.) 11. Uč. društvo za novomeški okraj predlaea. da se nrisili kraine šolske svete onih šol, pri katerih ni šolskih vrtov. da nemudoma nabavijo primeren prostor za prepotreben šolski v r t in da se izda pojasnilo in navodilo glede obdelovanja in užitka šolskega vrta. — Sklep: Odsek se izjavlja, da je itak izšel tozadeven odlok, dolžnost šolskih voditeljev pa je, da ga izvedejo oziroma, da se vzame primereh prostor saj v najem. (Sprejeto.) 12. Savinjsko učiteljsko društvo p: cd- laga, da se črta tisti zakon, na podlagikateregasečrtajoučiteljicam vdovam po državnih uradnikih dvojne osebne dok 1 a d e. — Sklep: Odsek sklene, da naj učiteljsko društvo pozove prizadete, da se osebno obrnejo tozadevno s pismeno vlogo na delegacijo ministrstva financ; oirganizaciji pa se nalaga. da se zanima še nadalje za to zadevo, čaka pa naj do končne rešitve. oblasti in stori poteni zadevne eventue ne nadaljne obrainbne korake. (Sprejeto.) 13. Tov. Močnik predlaga. da sc učiteljem z usposobljenostnim izpitom s t e je pred vojno odsluženi vojaš k i č a s v s 1 u ž b e n o dobo. (Sprejeto.) 14. Nekateri člani učit. društva ljubljanskega predlagajo. da se pri sprejemu gojencev na učiteljišča ozira na deco učiteljskih rodb i n , ker so se dogajali slučaji. da se Je sprejemalo na učiteljišča slabše kvalificirane kor so bili oni učiteljskih rodbin. — Sklep: Odsek podpira predlog in nalaga organizaciji naj tozadevno stori vse korake. (Sprejeto.) 15. Učitelj. društvo za Krški okraj nredlaea. da naše noverieništvo ne sirie odnehati od zahteve, da dobi učiteljstvo Slovenije svojega referenta v ministrstvuj prosvete. — Sklep: Odsek sklene, da vstraja pri tej že od prevrata obstoječi zahtevi in nalaga UJU, da skuša to za•htevo čimprej uveljaviti. (Sprejeto.) 16. Savinjsko učiteljsko društvo predlaga, da se kandidatinje z a u č i t. ženskih ročnih del, ki nimajo meščanskošolske i z o b r a z b e, n e s p r e i e m a i o k i z p i t u — Sklep: Odsek podpira predlog že ozirom na službeno pragmatiko in ker je itak že velika nadprodukcija uč. ž. r. d. (Sprejeto.) 17. Odsek stavi da se omogoči redno poslovanje odsekov, predlog, d a s e v bodoče mora vsak posamezen predlog pisati na posebno p o 1 o ; da se lahko izroči takoj dotičnemu odseku; sicer se lahko pripeti, da eden ali drugi predlog ne pride v pretres. — Sklep: To se upelje obvezno za vsa okr. učit. društva. (Sprejeto.) PREDLOGI GOSPODARSKEGA IN ORUANIZACNEGA ODSEKA. Poročevalec Jakob Dimnik: 1. Dotacije za učila. (Kamniško učitciisko dmštvo): Udlok pokrajinske upravc. oddeiek za prosvcto in vere z dne 21. II. 1923 št. 763 naj se izpremeni v toliko, da bo prispevek za nabavo učil in za pomnoževanje knjižnic desetkrat večji od vsote, ki je navedena v imenovanem odloku. UJU, poverjeništvo Ljubljana, naj na merodajnem mestu posreduje. da se ta predlog izvede, — Sklep: Se izdela vloga. 2. Nagrade za kmetijski pouk. Učiteljtvo novomeškega okraja zahteva, da /išji šolski svet izposluje potrebni kredit v svrlio kritja nagrad za kmetijski pouk v posebnih urah in upravičencem izplača zas.užcne nairrade, ker sicer bo koma.i započeto delo — poučevanje kmetijstva v posebnih urah — mnogo trpelo in bo s tem oškodovan narod sam in država. — S k 1 e p : Se odstopi zastopnikoiu učiteljstva v višjem šolskem svetu, da to izne- seio in podpirajo. 3- Redukcija in princip pri nameščanju. (Lj. uč. dr.): 1. UJU, pov. Ljubljana, naj pri luerodajnili činiteljili, t. j. pri okrajnih oziroma niestnih šol. svetih in pri višjem šol. svetu zastavi ves svoj vpliv, da se bi pri oddaji službenih mest na osnovnih šolah oziralo v prvi vrsti na prošnje onih učiteljev in učiteljic, ki so otroci oziroma soproge naših tovariševučite.ev. — 2. Pri eventuelni odpustitvi raznih učnih oseb v slučaju redukcije učiteljstva, naj skuša doseči LJJU pov. Ljubljana, da se ščitijo predvsem soproge in otroci učiteljev in nato državnih nameščeiicev. — S k 1 e p : Se sprejme z dodatnim predlogom tov. Vite Zupančičeve, da naj bo temeljni princip pri nalneščanju kvaliiikacija. staiost iu nazadnje družinske razmere. 4. Črtanje točke b § 15 poslovnika pov. UJD. Ciani odsckov in iunkcijonarji ustaiiov liimajo ir.asovaliie pravice. Zato naj se črta točka b § 15 poslovnika. — Clani odsekov največ delajo, — svoje predloge morajo na skupščini zastopati, bilo bi torej krivično, če se jim odvzame glasovalna pravica. Isto velja za funkcijonarje ustanov. Predlog se iz n a vedenih razlogov zavrne. 5. Član 7- V. društvenih pravil se naj dopolni. (Učiteljsko društvo za Mežiško dolino): Predsedniki okiajnih društev sinejo biti le iz ouega plačilnega razreda, kateremu pripada večina članstva, dokle. obstojajo draginjski razredi. — Sklep: Predlog se zavrne. ker je to avtonomna zadeva okr. uč. dr. 6. Volitve v upravo (Učiteljsko društvo za Mežiško doiiiio): V ožji sosvet poverjcništva se naj izvolijo 4 odborniki in predsednikov namestnik iz onega učiteljstva, ki se nabaja v 3. plačlnem razredu. — Sklep: P r e d 1 o g s e z a v r n e. 7. C.anarina moščanskošolskega članstva. (Predlog prizadetih): Podpisane izjavljanio, da nam vsled slabih gmotnih raziner ni mogoče več plačevati vse članarine, k.i se zahteva za redne člane LJJU. Včlanjene smo v Društvu nie_čansko_olskega učitelistva in imaino že tam plačevati po 7 Din. S tein nam bo tudi na razpolago stanovski list. Pripravljene smo sicer ostati člani UJU še nadalje, a le proti terriu, da plačamo organizačui da\ ek v znesku letno 20 Din. naročbo na »Učit. Tovariša« in »Popotnika« pa odpovemo. — Sklep : Skupščina ni kompetentna o tem sklepati, ker zadeva to izpremembo poslovnika, kar je dati prej vsem okr. uč. dr. v širšo razpravo. V principu proti. ... Članarna za i.rata in sesiro ki služ..uteio v istem kraiu. '(Prcdloe prizadetih): Brat in sestra učit., ki službujeta v istem kraju prosita, da bi se encmu od obcb odpustila obvezna naročitev listov in se Siklicujeta pri tem na porcčenc parc — S k 1 e p : Se odkloni iz istih razlogov, kakor pri mešeanskošolskili, in ker prcjeinata oba polne doklade. Za poročenc pare velja ta določba tudi le do tcdaj, dokler ne dosežejo poročene učiteljice pol- .e doklade. 9. Ponudba Zvončka Učiteljski ti•skarni. (Samostojni predlog.) Iz blagaj-  nikovega poročila posneniaino, da Zvonček vsako leto zelo obremenjujcjo organizačno blagajno. Tudi letos izkazujc primanjklaj nad 53.000 Din. In samo iz tega vzroka je naša bilanca pasivna. Gospodarski odsek je v svoji današ_ji seji o tem razpravljal in sklenil predagati delegaciji: — Poverjeništvo n a i p o n u d i \ a s t n i š t v o m 1 a d i n s k e g a 1 i s t a »Z v o n č e k« U č iteliski tiskari. — Sklep: Zadeva se ie že prei obravnavala. 10. Podpora naširn gospodarskim oodjetjem: Tov. Rado (jrum ie iznesel sledeče stališče gospodarske^a odseka: Ne samo staiiovsku ainpak tudi gosuGaai_iki prokiam v-cbujc nasa oiganizacija. Ce noceir.o bui stanovsko močni, iiibianio piedvscni s.__uet_, da piidejo naše v piomamu prcavvdeiie gospoidarske sinernice do veijave, kajti čim jačji b-iuo uosiooaaisko, tem večji bo nas razmah v stanovskeiiri oziru. Zato pa ie treua, ua vsak posainezcn cian te or,v>anizati,Q ston svojo do.zuost s tem da podpna z vsemi moKucliih siedstvi svoje zoso.-daiske ediu.ce, prcdvsem našo Učiic.jsko tiskanio v L.juo_jani, ki ie danes uase iiajvedie gospoaai sko podjetje. Kuor oodi_ira svoie «:osp€daiske ustanove. ia podpita saniega sebe. Kadi tega bi bilo douro pri iej pniiki opozoriti cenj. učite _stvo na našo Učite.jsko tiskarno. UčiteJjska tiskama ie zavcd, brez kateiega bi bi.a naša celotna oi uanizaeiia šibka. bi mateiiieaio tei oigaiiizatoiično inkdar ne s.aia uanes na tem všku. i'a tiskarna ne izda vsakoi.etno posameznemu, temveč ce okupiienm učiteljstvu ve.ikanske vsote <ki niti niso lazvidne iz blasrajniškega uoročila. Poleg vsega /pa na.m še dovo-Miie ob izrednih pr.likah biezp ačne priloge in daie brezplačno vse potrebne prosune. Zato predlagam: 1. Vsak učite_i(ca) včlanUn v UJU nai se zavada da ie le v eosocJarski orŁanizac«ji moč 'n nai i-Odcira svoje gcspodarsko oodjetie oredvsem Dčteljsko tiskarno s lem. ria skrbi za čimvečie števi!o odjemalcev in orijateliev. 2. Večja narcči.a nai se zvrše direktno ori tiskarn'. ki dovoliuje 10'< ponust od cclotneea zneska. 3. Čim več naročil, tem veči naš gospodarski razmah. Zato kiičein: Svc-ii k svojhn! PREDLOGI TISKOVNEGA ODSEKA. Poročevaicc t o v- H r e n. 1. Objave v našem s.anovske.n Lslu; (Mcžiško društvo): Sklep širjcga sosveta z dhc 27. dec. 1922 (Uč. tov. 4. jan. 1923)y točka 3. »Predlogi in nasveti« se potrdi in doda: Vse sklepe okr. učit. dr., katere urednik smaitra kot neprimcrne za javno objavo predloži ožjeinu sosvetii v <.J ootcv. če.. iili objavi ali ne. Razprave posaineznih društvcnili članov, proti katerim ima urednik lista ali poverjenik iK)inisleke, je predložili tiskovnenui odseku v odločitev, če je podana s strani dopisnika tekom enega meseca r/iitožba na uredništvo- 2. Cene šolskih knjjig in izvodi za ubožne nčence: (Radovljišk^ in učit. dr. za marib. šoi. okr.) I iskovni odsek izdela vlogo na oddelek za uk in vero pri pokrajinski upiavi, da naj se zopet uvedejo pri vseh založništvih šolskih knjig konii., ni . Si.k_ za brezpiačne izvode ubožnim učencem. V Isti vlogi naj se naprosi vlado, da naj da iz državnih sredstev :a ozništvoiii šolskih kniie primerno subvencijo, da ista laliko znižajo ceno šolskim knjigam. 3. Poročanje o »šolskh odrih« v časopsje: (Samostojni predlog.) Okrajna učiteljska društva naj delujejo pri svojih članih na to, da bodo poiročevalci o prireditvah solskh odrov poročali Učittov. popoliioma na kratko, brez sanioh\ aie uJ.teiislva zs.o..i vzpored v informacijo drugim delavcem na nar. prosvetnem poiju v svrho izbire iger in nastopov in v sviho statistične.sra pregleda. Pač pa odsek odobrava to delovanje, že~ i. Ja se einil.c__i razširi in da bi btila ta poročila obvezna za vse, ki prirede kak tak nastop. — Priporoča se posebno, da se naprosi kakega lajika, ki bo poročal o prireditvi tudi v dnevm> časopisje. 4. Izkaz strok. šol. v »Ročnem zapisniku«. (Uč. dr. za Maribor in bližnjo okolico): Tiskovni odsek naj posreduje pri založništvu »Ročnega zapisnika« naj izda od časa do časa v »Ročnem zapisniku« tudi seznam vseh strokovnih šol v naši kraljcvini z nastopnimi podatki: ime zavoda, kraj. koliko letnikov, sprejemni pogoji glede starosti in predizobrazbe, pravice absolventov; takšen izkaz je v ioki učitelja nujno potreben. 5- Društvena poročila v Uč.t. Tovarišu. (Samost. pr.): Okrajna učitcljska društva naj delujejo pri svojih članih na to, da bodo poiročevalci o društvenili zborovanjili poročali Učit. Tovarišu popolnoma na kratko, opuste naj vse nebistvcne fonnalnosti in stilistične olepšave ter naj poročajo samo o društvenih sklepih, predavanjih. število včlanjenih in navzočih članov. — Tiskovni odsek se je prepričal, da je zakasnitev društvenih poročil v Učit. Tov. zgolj tehniškega značaja in ne načelnega ter mora v tem oziru pustiti prosto roko uredniku. 6. Izdaja Dosebne knj)žn?ce »Šolski oder«. (Saiinostodr predlogi): Č 1 a n i pov. UJUsepozivajo, naj posljcjo tiskovnemu odseku takoj primerne rokopise, igre, spevoigre, dialoge itd., ki jih bo tiskovniodsek pričel izdajati kot redne zvezke male k n j i ž n i c e p o d i m e n o m »Š o 1 s k i oder«, v korist narodno pros v e t n c __ a o d s e k a i n p r o t i p r imerni odškodnini avtorjem. 7. Izdaja Stanovsko strokovne knjižnice. (Samostojni predlog.): Tiskovni odsek pozdravlja izdajo »Stanovsko strokovne knjižnice« in poziva čianstvo., naj se je pridno poslužuje in jo razpečava. PREDLOGI KULTURNO - PEDAGOŠKEGA ODSEKA. Poročevalec t o v. F 1 e r e. 1. Narodne in državne proslave po žolah. (Radov.j'.ško uč. di.): Naj se ne zahteva pievcč stiiktncsii. da se nc omejuje učiteljeva svoboda; učiteljstvo pa naj gleda, da se san_o zedini na enoteh postopek v danih slučajih. 2. Kmetijsko nadaljevalni tečaj;. (Radovlj. dr.): Višji šolski svet skušaj odpraviti ponav ja.no šolo. a mesto te na'j vpelje kmetijsko nadaljevalne tečaje. ki naj bodo obvezni za deško in dekliško mladino od 14.—16. starostnega leta. — Sklep: Zadeva se da urediti le z novim šol. zakonom. 3. Enoten podroben učni načrt. (Radov. uč- dr.): Višji šolski svet skliči v najkrajšem času anketo csnovriošolskega učiteljstva, ki sestavi podiobni učni načrt za vse kategorije osnovnih šol. — Sklep: Ni videti, da bi bila v Sloveniji ta potreba dana; novi podrobni učni načrt pa se da pr re;liti štie no noveni šoi. zakonu. 4. Razširjenje šol. (Radovij. uč. dr.): Ukinejo r.aj se vse oseinrazi ednice v Sloveniji. Najbolj razvite osnovi.e šole naj obsegajo le (> raziedov s potrebniini vzporednicaini. Razširijo naj se vse enorazrednice, pospešujejo naj se obrtnonadaljcvalne šole in kjer Je potreba, naj se ustanovi meščanska šoia. — Sklep: Se bo delovalo na to. 5. Enotne učne knjige. (Kamniško učiteljsko društvo): V osnovne šole naj se vpeljejo enotne knjige in sicer: za I. razred: Wider: Moje prvo berilo; za II. razred: Oangl: II. čitanka; za III. razred: Cernej: III. čitanka, za višje razrede Rape: IV. čitanka in Flere: V. čitanka. Za računstvo: Cinivec: I. del, II. del, ill- in IV. del. Na višje oigaiiiziranih šo!ah: 1> ¦ narieva slovnica I.. II. in III. del. Za ponavljalno šolo: IV. oziroma V. čitanko in Črnivčevo lačunico V. del. UJU, poverjcništvo Ljubijana mij na merodajnein mestu posreduje, da sc izvede ta sklep. - Sklep: O teiii po zakonu ndloča učiteljstvo na okr. konferencah. 6. Spispvanje učnih knjig. (Učiteljstvo kamiiiškega učiteljskega društva). Ker so za sedaj ljudske šole preskrbljene z učnimi knjig-ami, se opozarjajo ,vsi činitelji, ki pišejo knjige, naj prenehajo za en ^as s nisankin novih nčiih knjig. UJU, poveTJeništvo Ljubljana naj na merodajnem mestu posieduje, da se izvede ta predlog. — Sklep: Brezpredmetno; knjige lahko piše, kdor lioče; organizacija naj pri šoi. oblasti vpiiva le na to. da se aprobirajo res le dobre knjige. 7. Nacionalna ekonomija kot predmet na uči< ? j ščh: l!c ie'.jstvo opaža da duhovščina sistematično vodi boj proti dosedanji šoli in na vse pretege izpodko.pava pri ljudstvu ugled učiteljstva. Učiteljevo stališče je težko v tem boju, ker nima na razpolago onili sredstev kot pa predstavitelji cerkve, a razen tega nui manjka tudi znanstvene podlage, česar vzrok ic iskati v ustrojstvu naših učitel.išč. V semeniščih imajo za ."»redmet n a c i j o n a I n o e k o n o ni i j o , ki duhovniku mmogo poinaga, da si z lahka pridobi ugled pri kinetii. — Vsled tega je učiteljstvo zbrano na Jescnicah dne 14. decembra t. 1. sklenilo pozvati UJU. Poverjeništvo.. da zastavi svoje sile v to, da se v novcm zaVmii za iičite'iišča z zagotovostjo unese kot učni predmet nacijonalna ekonoinija. — Sklep: Se stavi kot zaliteva pri reformiranju učiteljišč. 8. Enotne poletne počitnice: Marnberško dr-uštvo se obrača na Pov. UJU v LiV lfan". d a n a j i s t o v z t r a i a n a z a h t e v i z a e n o t n e p o 1 e t n e p oč i t n i c e. Šolski obisk v mesecu oktobru v 1'ašem okiaju ni bil povprečno slabojši !ip»'o v driinrih .mesecih. Na b!ivšem Kranjskein, kjer so iste gospodarske razmere kot pri nas. kjer rabijo deco tudi za pašo in spiavljanjc sadja, se nihče nc potcguje za jesenskc počitnice. Pri nas je samo razvada. Samo mi naj bi mučili otroke v veliki vročini, saj tudi pri nas so iniele nekatero šole (vse nemške r>a tleželi) poletne počitnice. Istotako so sc upirali proti začetku šolskega leta v jeseni, na kar so se pa že popolnoma udali in sprijaznili s to naredbo. Tako se bodo v nekaj letih s poletnimi počitnicami sprijazuili. Sklep: Stališče se odobri v iiiforniaeijo in ravnanje našim zastopnikom. 9. Zakasneli odloki. (Ljutomersko uči. dr.): Razni odloki, v katerih se priporočajo razne slavnosti, kakor n. pr. v tek. letu Slomškova obletnica, proslava Kumanovske bitke, prihajajo p r e poznoali šcle v zadnjem tren u t k u. Sličnl predlogi naj se pravočasno dopošljejo, ali pa naj sploh izostanejo. — Sklep: Se napravi vloga. 10. Oblike črk v berilih. (Isto društvo.): Poverjeništvo naj posreduje, da bodo oblike pisanih črk v prvem berilu take, kakor se rabijo v poznejših razredih (t, d. i.) — Skit;p: Se bo delova!o na to. 11. Izgovorjava trdega »1«. (»Učit. društvo za Ljutomer in Gor. Radgono«): Da ne pridemo v konflikt s pravopisjem in govoroin na nižji stopnji osnovne šole, prosimo višji šol. svet, da naredbo glede izgovora trdega »l<<-a predrugači v toliko, da se ista izvaja le na višji stopnji osnovnih šol. — Sklep: Se napravi vloga. ¦12. Slovenski sestavki v »Predavaču«. (Uč- dr. za krški okraj.): Učiteljstvo odločno protestira proti pačenju slovenskega jezika kator se je to zgodilo v slo~ venski učni sLki »Češnja«, ki se nahaja v zbirki »vzornih« učnih slik v »Predavaču«, ki ga je pred kratkim izdal Glavni odbor UJU. — V tej učni sliki kar nirgoli jezikovnih napak. Slovenski del učiteljstva pač lahko postreže z zares vzornimi učnimi slikami (Učiteljstvo krškega okraja je pred leti sestavilo in izdalo štiri zbirke učnih slik). Naše poverjeništvo naj opozori »Glavni Odbor« da naj bo v bodoče pievidnejše pri izbiri sestavkov za »Predavača«. — Sklep: Se napravi vloga in predlaga Gl. odb., naj se slov. sestavki tiskajo in korigirajo v slov. tiskarni. 13. Združitev tednika in dnevnika. (Kamniško učiteljsko društvo-): Tednik in dnevnik naj bosta v vsakdanji šoli združena. UJU, poverjeništvo Ljubljana, naj na merodajnein mestu posreduje. da se izvede ta predlog. — Sklep: Dnevnik je priprava — tednik pregled obdelane snovi; se združiti ne da! 14. Poglobljenje kulturnega-pedag. dela. (Okr. uč. dr. za Mur. Soboto.): V UJU pov. Ljubljana včlanjeno učiteljstvo želi, da bi se naši stanovski in strokovni listi zanimali za vzorne sestavke, iz katerih je razvidno., kako se inia vršiti p odrobno šolsko in zunanješol. delo. To željo utemeljujejo zahteve, katere nam stavijo: današnje stanje pedagoške in metodiške znanosti, kakor tudi naša za dusevno ujedinjenje delujoča osnovna šola. Da bi se tiskani listi oskrbeli res z vzornim in aktualnim gradivom, želeti bi bilo, da se za vsako okr. učit. društvo ustanovi hektogratiran strokovno-stanovski list, kateri bi s svojimi sestavki skrajšal članom učit. društva za dnevno1 pripravo potrebni čas in ga dal na razDO-a.ro zunaniešolskemu delu. — kakor tudi bi dal aktualno gradivo tiskanim listom poverjeništva. — Sklep: UJU naj po možnosti izvede ta predlog pototn novega poslovnika za odseke in kult.ped. krožkov v okr. društvih, kjer je to potreba. PREDLOGI ODSEKA ZA STANOVSKl NARAŠČAJ. Poročevalec tov. Škulj And.: 1. Pouk o uradnera poslovanju na učiteljiščih- (Ormož. uč. dr.): UJU naj predlaga oddelku za uk in bogočastje, da se gojenci učiteljišč vadijo tudi v uradovanju šolskih vodstev. Učiteljišča naj dobe v to svrho. dopise oikrajnih šol&kih svetov šolskim vodstvom, in jih naj obravnavajo v hospitacijskih konferencah. To je teinbolj potrebno. ker se čestokrat dogaja, da pride mlad učiteij na encrazrednico in ne zna sestaviti pravilnega poročila. — Sklep: Se bo predlagalo. 2. Ukinitev ženskih učiteljišč. (Kočevsko uč. dr.): Ker se baje nainerava vsled nadprodukcije učiteljstva zapreti za eno leto prvi letnik ž. učiteljšča v Ljubljani je zbrano. učiteljstvo koč. okraja z dne 9. junija t. 1. v Ribnici najenergičneje protestiralo proti temu in naproša UJU naj zastavi vse korake, da se ta mogoči sklep ne ukrene. V slučaju, da je res nadprodukcija učiteljstva, naj se zapro najprvo privatna učiteljišča. nikdar pa ne naše državno učiteljišče. — Sklep: Privatna žen. učiteljišča naj se spremene v višje gospodinjske šole. Kompetentinje državnih učiteljišč naj iniajo prednost pred onimi iz zasebnih učiteljišč in naj se deluje na to, da se ta princip uveljavi. PREDLOGI ODSEKA ZA OBMEJNO ŠOLSTVO IN NEODREŠENO OZEM- L.JE. Poročevalec tov. P. M o č n i k: 1. Obmejne š«le. (Samostp r. odseka): Šo'ska oblast naj'gleda na to, da bodo obmeina šolska poslopija kolikortoliko tudi na zunai podobna vzsrojevališčem in se ne bodo nepriietno razlikovale od sosednjih obmelinih šol na avstrijski strani. Revnim občinam nai izposluie za gradnio. popr.ivo in vzdrževan.ie šole vladne podpore in brezobrestna posojila. — (Sipreieto.) 2. Uvrstitev obmejnega učiteljstva v drasrin.iske razr e d e Kot veliiko z 1 o občutimo, da so se o_i zadnlii uvrstitvi šol v draginjskc razrede oač uvrstile šole na sedežu glavarstev v 2. razred. na obmejne. saniotne. hribovske šole. kjer ie službovan.e združeno z velikimi žrtvami in neprillkami, pa se ie pozabilo. Da ohranimo -požrtvovalne delavce na sedanjih važii.h obmejnih postoiankah in da dobimo za izpraznjena mestla kvalificirane učiteije. kakršni edino sodiio na te šole. se mora učitelistvu teh šol iooskrbeti nekai ugotfnosti. ki iih sai deloma odškodujeio za neprilike in težave niih službe. Pravično bi bilo, da se za te šole dovoli primerna krajevna (izredna) doklada ali pa da se štejeta 2 leti službovanja na teh šo.ah za tri službena leta. — Dokler se od stranl vlade zadeva ne uredi, pričakujemo od Družbe sv. Cirila in Metoda, da te učltelje snnotno podpre. (Sprdjeto.) 3. 0 b r t n o - n a d a 1 j e v a 1 n e š o1 e i u t e č a i i so za naše obmejue trge -Iii industriiske kraJie velikega pomena, a od učitejstva se ne ,more zahtevati. da bi Do.eir drusre.-ra kulturnega dela še oskrbovalo brezp-ačuo ali za malenkostne naffiade ta pouk. Tudi tu pričakujemo od vlade in drujdh činiteljev. da omogoči.o z gniotno podporo ustanovitev in vzdrževan'ie teh tečaiev in šol. (Sprejeto.) 4. Obrambna društva 1 n o b in e i n o š o 1 s t v o: Ker ie v narodncm oziru severna meja posebno otrrožena in radi ozkih stikov s sosedi poziyljamo obrambna društva in vlado. da posvetiio na!ivcčio skrb in nažnio tem kraiem. Od Juc.os'ov. Matice ..osebei še pričakujenio. da bo vse boli še kot dozdaii -skrbela za preikom. _ie koroške S.ovencc (Spreieto.) 5. Renegatstvo i n p o 1 i t i č n o s t r a n k a r s t v o: Uffotavljamo. da «e radi nasih politiono-strankarskih razmer ieneiratstvo v naš'h severnih kraiih zopet začelo nositi pofconcu tr.ave in izzivalneje nastopati. Opozarjamo na to deistvo vlado in se nadeiamo. da si lie svesta svojih doilžnosti in z neizprosno dos!ednostio v kali zatre vsak poizikus reneeatstva, da bi zastrupljal naš narod in se zopet razpasel v teh kraiih ne v malem tudi po krivdi raznih državnih funkciionariev in oblasti. Opozartiamo pa tudi d;i ie v ta nainen potrebno. da se z uvaževanjem že_i prebivalstva in s podooro vseh poiitivnih narodnih delavcev dviene ugled naše uorave. (Spretieto.) 6. Ovireprosveti obmeji. Prosvetno in liarodno-vzsfoino delo naibolj ovira žalostni srniotni po!ožai učiteljstva iii državnesja uradništva sploh. ki ie bil doslei naivneteliši pranagator liarodne in državne misli na me.ii. Zato z vso upravičenostio zahtevamo. da s e. dotle.i za državne uradnike obstol,aio plačilni razredi. uvrstiio vsi obineini okraii v višji plačiliti razred. sicer nai se iim dovolijo. nosebne dnevnice (Spreieto.) 7. Šolarske k"njižnice, potovalne za obmejno šolstvo. a) Ker so mladinsike knjižnice za narodno vzeoio obmeine dece in notom nie tudi odrasMm naivečiesra pomena, a so sedanie kniižnice po naših obmejnih šoiah tako no številu kakor r>o izberi kn .iar povs&m nedostatne. se naj ustanovi z vladno subvenciio za vsak obmejni okrai potovalna kniižnica. obstoiieča iz 3 delov, vsak od teh s posebno kolekciio kniig oribližno 50 po številu. (Sprejeto.) b) Odlok pokrajinske uiprave, oddelek za Drosveto in vere z dne 2. februarlja t. 1.. s katerim se določa višina vsako'etnih zneskov za pomnoževanie šolarskili kniižnic. s e naj razveljavi ozironia v toliko p o p r a v i da bo mos.oče z zneskom ki ga ima krajni šo'ski svet postaviti v letni proračun. nabaviti vsafi 5 kniie: povprečne cene (za vsak razred). (Sprejeto.) 8. M 1 adi n s k i almanah. Opozar'iamo na veliki vzcrojni pomen. ki bi s.a itnela za obmejnc kraic vsakoletna izda.ia mladinskeffa almanaha x>o vzorcu »Kral[)'eviča Marka« ter ppzivljaimo vse Dokiicno faktorie. tako vlado, kakor druZbo sv. Cirila in Metoda in druge obrambne in narodne organizaciie. nc v zadnji meri tudi imovitejše zasebnike. da omogočiio realizacijo te misli. (Sprejeto.) 9. M1 a d i n s k e k n !i i g e — s p 1s o v a n j e. Ker moono občutimo poman]kanie dobrih miladinskih krtji?. nai naše poverieništvo po možnosti pospešuje izdaianlie mladini prikiadiiih spisov naših najboiljših pisateKev in nai pri tcm uveliavllia znano in ,'.iiziiano načevo, da mo.a imet. milactiiska knji«;a svoi,o lJterarno. vrednost in da ie najboJ,ie komai dovoilj dobro za mladino. Cene uai bodo prinieriie. (Sprejeto.) 10. Prekmur'je. a) V Prekmurju se nai nameščajo v narodnem. lnorainem in didaktičnem pogledu kar naibo.i kvalificirane moči, ker je tu vprašanlic narotilie vzgoje mlad'ine bol.i važno kot drugod učiteljsko vprašai.je. b) Na manjšinskih šolth na.i se poskrbi za izdatneiši pouk knjižne slovenščine. Vsaj eden izmed učiteliev naj bt ie bil Dopoinoma vešč in ta nai bi prevze. pouk slovenščine v vseh razredih. Kjer .e poleg manišinskih šoi še s.ovenska šoia, nai po potrebi prevzame učitdi s slovenske šole pouk slovenskega knfižnega iezika tudi na manlišinski šoli. (Sprejeto.) c) Ker pri sedanji neznosni drauinji, ki preseza ono v ostali Sloveniji še za 50'/r., ni ipričakovati. da bi dobili za Pr3l_murie dovoiino število v zgorenjem smislu kvalificiranih učitelliev nai se učiteljstvu zopet nakaže'jo posebne dnevnice. (Špreieto. č) V svrho zadostne iezikovne in metodične izobiazbe domačega učiteljstva (Prekmurcev) ki nimaio dodat. izpita iz slovenščine. nai se ukaznim potom ouržuieio vsake :počitnice za to učiteljstvo obvezni učni tečaii s sklepnim izpitom. da so posamezniki srlede svojih .iezikovnih in metodičnili zmožnosti v trajnem izvidu. Udeležencem se nai >uo potrebi vsaj deloma povrneio stroški za ude_ežbo tečaia. predavatelju oa se nakaže nagrada — oboie iz državnih siedstev. (Sprejcto.) 11. Zvišan'je nadzorniških pavšalov. (Prekm. uot. dr.): Okrajlieinu šolskemu nadzorirku za Preknuirjc nai se izplaču.ie dvoini nadzorniški pavšal tako doko. dokler se ceili teritor.j nc razdeli na dva nadzorniška okraiia (Dolnia Lendava in Murska Sobota). obenem nai sc mu izpilačuje dnevnice in k\ ometriua kakor drugim drzavn.ni uradnikom, ker Prekinui'je ie smatrati tačas za težko oostoianko. draein(ia ,na jc na tein teritotiiii novprečno za 50% večia kot v osrednii Sloveniii. — Sklen: Sprejeto z doJatniin predloaroin na!l to velia za vso S'ovonlio.. 12. U p o¦ r a b a n a t ti r a 1 n i h s t an o v a n j i n z e ni 1 j i š č. (Pr-ekmurje.): Pokraiiifska v'ada za Sloveniio nai izda na podlagi stvarne infonnacije pravnovcljavno naredbo glede pravice šolskih vodij do naturalnili stanovanj in piitiklin ter glede pravic do upofrabe šolskih zeniljišč. (Sprejeto.) 13. Odstranitev prosvetn i h o v i r i n ocena v P r e k m u r j u. Prekmiursko učiteljstvo izraža utemeljeno željo, da nadzorovalni organi in politično oblastvo odstranijo obstoječe ovire razvoja tamkajšnjega šolstva in izvenšolskega delovanja učiteljstva ter delujejo za ustvaritev takih razmer v pravneni, materijalnem in prosvetneni"pogledu. da bo učiteljstvo rade volje ostalo in delovalo v Prekimurju. Pri ocenjevanju učiteljstva naj se vpošteva socijalni položaj učitel.istva in teritorija'ni milije. (Sprejeto.) 14. R a z v e 1 j a v 1 j e n j e p o s e b nc p o g o d b e z a Prekmurje. Pogodbo, sklenjeno dne 19. decemibra 1919. med šolskim sosvetom za Prekmurje in v'išj:in šolskim svetom po zastopnikih: gdu. dr. Skabernetu in višjem šol. nadzorniku gdu. Fr. Gabršku, naj višji šolski svet kot glavno oviro v razvoju narodnega šolstva brezpogojno razveljavi. (Sprejeto.) PREDLOGI NARODNO - PROSVETNEGA ODSEKA. Poročevalec tov. V. Rus: 1. Davek za šolske prired i t v e. (Marnberško in Radovlj. učit. dr.): UJU naj izposluje v Beogradu, da se oproste vse na korist šole vprizorjene piireditve tudi izven šo',skeira poslop'ia obdavčenia. Eno miinistrstvo nas priganja, da prirejamio pfedstave, drugo ministrstvo pa nam dela zapreke. Vsaka šola pa nima priptavnih lastnih prostorov. — Sklep: Sploh naj bodo šolske prireditve v vsakem oziru davka proste in naj se napravi vloga. 2. Narodno - prosvetni odseki pri okr. uč. dr. (Samostojni predlDg): Vsa okrajna učit. društva naj ustanove v svojem področju narodno prosvetne pododseke, ki naj poročajo o svojih izkušnjah pri naTodno-prosvetnem delu zlasti z ozirom na šolske prireditve in učit. pevske zbore našemu poverjeništvu UJU. — Sklep: Sprejeto. 3. Knjige za centralno k n j i ž n i c o. (Sainost. predl.): Knjige, ki jih dobita »Učit. Tovariš« in »Popotnik« v oceno, naj se odstopi v last centralni Učit. knjižnici. ker se le na ta način omogoči brez posebnih stioškov poinnožitev knjižnice. Urednikoma je pa primerno zvišati letni konorar. — V odseku se spreimc nredlog tovar^ša Pulkota. kateremu se pridruži tudi referent, v naslednjem besedilu. Ocenjevalce knjig, ki jih dobita »Učit. Tovariš« in »Popotnik« v oceno, se naprosi. da odstopijo ocenjenc knjige centralni učiteljski knjižnici. — Sklep: Po daljši debati je delegacija ta sklep zavrnila- PREDLOGI STANOVSKO . OBRAMBNEGA ODSEKA. Potočevalec tov. Knaflič: 1. Uuokojitve nad 35 let službujočih učiteiiev in učiiciMc. a) Smarsko-rogaško učit. dr. poziva toverjemštvo UJu v Ljuo.iani, tla scori i.einudoma vse potrebne korake proti naineravani .pavšalni upokojitvi sturejšili učnih moči. b) Kamniško učiteljsko društvo izi.ka proiest Droti vsaki upoko^itvi pred izvcdbo iiameravane službene pragmaUke. c) Piedlog tov. B a e b i e r j a: G.avna skupščiua skieni. da poverjeništvu UJU v L.ubljani pri višjem šolskem svetu iz/posiuie. da se vse nad 35 iet službuioče učne moči upokoie. — Sklep: Predlog tov. Baeblerja se odkloni. 2. Zastopnik učiteljstva v okr. sol. svetu v Prekinuiju. Učiteljstvo v Prekmurju, ki šteje okrog 200 članov, nima v okralinem šolskcm svetu nobenega zastopnika. Kakor ie pr>nesel vest Hst »Novine« imajo starši 3 .n cerkev 4 zastopnike. Ako ta tudi deluje, ie druigo vprašanie. ker pri okrajnem glavaistvu obstolia samo šolski oddelek. — Ako ic uveden v Prekmurju nekdanji avstrijski šolski zakon, naj bo uveden do sledniega paragrafa. UčiteJjstvo mora dobiti svoje zakonite zastapnike pri okrajiiein glavarstvu. da ne bo na m.lost in nemilost izročeno giavarievi samovol.ii aii oa intrigi kakega madžaronskeu d u h o v n i k a. — Potein se ne bodo več dogajale žalostne ,premestitve iz službeiiih ozirov. ki stane!Jo državo do 1 0. 0 0 0 d i u a r i c v in potem se ne bodo več k in e t i e b v a 1 i 1 i d a s o z a p o d i 1 i o n i u č i t e 1 j a v o d j o . k i j i li j e n az n a n j e v a 1 r a d i ne- 0 p r a v i č* e n i h z a m u d; Si.učai Ve). Po'..iaua. Dalje se ne bo več dogajalo, d a b o ž u p n i k . kateremu ni bilo povšeči 1 i b e r, a 1 n o m i š 1 'i e n i e u č i t e I j a (1 o r i č a n a i z p o s 1 o v a 1 d a s e t akega u č i t e 1 j a t a k o r e k o č.z a podi iz okraja Nadalje ie isti župniik nabralori kmetih podpise in prestavlien ie bil učite/i. ki ie hotei v kra.iu u s t a n o v i t i i> o s o j i 1 n i e o i n obrtno zadrugo čevljarjev. UčitcM ie bil prestavlien brez preiskave. ln država moi _i plačati ,p o t n e s t r o š k e n a 1 j u b o m a d ž a r o n s k e m u ž u p n i k u. Slučaj Turnišče. Gotovo so se prinetili še druei podobni slučaji. pa mein niso znani —Tako se godi učiteljstvu v Prekmuriu, k i e r i s t o n i m a nobeneira zastopnika pri šo:s k i o b 1 a s t i v Murski S o b o t i. Odvzeto ie nam zakonito zastopstvo in potem se nai kdo še čudi. da hoče vse zapustiti Prekmurje? — Predlagamo. UJU nai izposluje pri višjem šolskem svetu. da pride učiteljstvo v Prekmuriu do svoiih zakonUih zastopnikov ori okrajnem šolskem svetu ozironia pri okrainem glavarstvu v Murski Soboti. — Sklep: Višji solski svet nai odredi. da dobi učite?istvo v Prekmuriu v obstoječem sosvetu zastcnonika. koiesra si nai samo izvoli 3. D o s t a v 1 i a n j e p 1 a č e p o i) o š t i. P c. š t n. i uradi n a j t u d i z a n a o r e i p o p i s m o n o š i h d o s t a v 1 j a fj o š o 1 s k i m vodstvom v s e p o š t n i n e p r o s t e p o š i 1 i a t v e. — Sklep: Brzoiavnemu in poštnemu ravnateljstvu v Ljulrjani se izroči pismena vlotra v tem oziru. 4. A n o n i m n e o v a d b e. (RadovIjiško učit. dr.): UJU poverieništvo zahtevai pri višiem šoilskem svetu, da se vsaka anonimna ovadba zopcr učite.jstvo vrže v koš. Vsako podpisano ovadbo Da nai predložiio šolske oblasti prizadeteinu učitelju pravočasno v unogled. da lahko tira ovaduhe prcd sodiščc. — Sklep: Sprefieto. da se pri višlem šolskem svetu posreduje. 5. Učiteljica ž e n. roč. del na dekliški šoli v Ptuju. Učiteljsko društvo za Ptuj in ptuiski šolski okra'i se obrača na višji šolski svet s prošnjo da čimprei uredi razmere n;i ntujski dekiiški meščanski šoli, ki že dv; leti nima učiteljice za ženska ročna deia. Za dekliški zavod tako važen lOredmet s s tem zanemarja. Zavod Pii tem občutnn trpi, z.asti pa so pirizadete učenke. Protestiramo pa. da ne prideio v poštf. zn imenovanlie one izprašane mcči. ki si-. pred nekai leti najoravile izpit in ki se bile že enkrat nastavliene na meščaiiskili šolah. Te vendar niso same krive. da ni majo reda iz trospodinistva ker se to ta krat še ni zahtevalo. — Sklep: Poverje ništvo nai odstopi to zadevo zastopniki1. učitetfstva v višiera šolskem svetu. 6. F u n k c i i s k e d o k 1 a d e v o diteljev. (Ormožko učit. dr.): U.IL; naj na merodajnein mestu opozarja. da s. učitellistvu v Dostavi zaiamčetie pravicc ne kratijo. Zato na.i se vsem vrtieio fuiik ciiske doMade. katerim so bile ukin.ienc. in spc._olniio zooet dnevnice, katei.m s< bile zmartišane. — Sklep: Nai se opozor: pokravinsko upravo da to uredi pri naknadnih kroditili in pri predlosru za i>roračan. RESOLUCIJE ZA POKRAJINSKO SKUPŠČINO. Sestavii se ie odsek obstoječ iz vseh referentov in naceliiikov odsekov. ki iina do naslednjejia dne redigirati resouciie za pokrajinsko skupščino. VOLITVE NOVE UPRAVE. Med 12. in 1. uio ponoči so se vršile volitve nove uiprave. Oddanih 'ie bilo 68 glasovnic. Izvoljeni so biii za pover.ienika tov. L. Jelenc s 65 glasovi; za biaijajiiika tov. Mirko Fegic s 68 glasovi; odborniki: tuv. Hrcn Anton s 60 glasovi, tov. Močnk Peter s 63 g.asovi, tov. Potočnik Ljudevit s 35 g.asovi; namestniki: tov. Vilibald Rus s 40 gilasovi. tov. Godec Marija s 43 Klasovi. Č.ani nadzorstva: Luznai Fran s 39 glasovi, Rajšp I. s 65 glasovi .n Vita Zupančičeva s 43 giasovi- Ker 'ie bila abso.utna večina 35 g!asov sta orišla v ožjo volitev za podpredsenika tov. (Inus Anton {32 glasov) in Škul.i Fran (33 giasov). V manjšini so ostali za odborniška mesta tov. Gnus Anton (32 glasov). Rus Vil. (28 giasov). Luznar Fr. (25 giasov). Pri ožiii volitvi ie bil izvoljen za p.h.1nredsedtiika tov. Gnus Anton (49 glasov) 23 fflasov ie dobil tov Škulj Fran. Ker ie bM tov. Giuis izvoljen za podorcdsednika in tov Rus kot nainestiiik, so ..e člani zedin;li na Josipa Lapajne.ia za odbornika. ki ie bi izvoljen s 63 glasovi. NOVA UPRAVA. Ožji sosvet U.IL' Doverjen štvo L.i.ibijana. 1. Poverjenik: Jelenc Luka, L.iubJiana 2. Poverjeniik-namestnik: Gnus Antoii Dol ori Hrastniku. 3. Stiok. tajnik: Dostal Rudolf. Lju;.liana 4. Blagainik: Fcgic Mirko, Ljtibtana. 5. Urednik stan. g'asila »Učit. Tov.«: Dimnik Ivaa. Ljubijana. 6. Odbornik: Hren Anton. Studenci pri Mariboru. 7. Odbornfk: Močnik Peter. Gtištanj. 8. Odboniik: Lapajne Josip, Cerk'.'i-e pri Kranju. 9. Odboinik: Potočnik Ljudevit. Štore pri Celju. 10. Odb. namestnik: Rus Vilibald, Kranj. 11. Odb. namestnica: Godčeva Mar., Limbuš ipri Mariboru. Nadzorstvo. 1. Luznar Fran, Primskovo pri Kraii!iu. 2. Rajšn Josip, Ormož. 3. Zupančičeva Vita. Ljubljana. Pokrajinska skupščina. Ptuj. 8. julija. Točno ob 9. je bi'a dvorana v Društvencm domu nabito po'na. Navzočcsra ie bilo nad 500 učiteljstva. OTVORITEV SKUPŠCINE. Skupščino 'ie otvoril pov tov. Luka Jelenc, ki ie v vznešenih besedah nosebno povdarjal da ie Udružcnie stanovskostrokovna in kultuma orsranizacija. ki stoii odločno na temelliu narodnesia in državnega edinstva, ki zastopa napredn. načela in iamči nolitično in versko svobodo. Organizaciia hoče biti vedno stroc: čuvar vseh učlteljskih interesov. Pozdravil ie nadalje okrajnega glavaria «• Pirkmajerja.dr. Pivka, kot zastopnika Slov. Šol. Matice in Sokolske župe. poverjenika UJU v Zagrebu prof. Skaviča, zastopnika Sokola v Ptuliu g. dr. Šalamuna, višjesa šol. nadzornika Gangia in naznanil. da se ie osebno or>rostil šolski nadzornik $r. Gabršek. Brzojavne iziave kralju in ministru orosvete. Pov. tov. Jelenc ie predlagal, da odpošl'ie skupščina sledeče brzojavke: Kabinetna nisarna Njesra Veličanstva kralia Beograd. Pokrajinska skupsčina UJU v Ptuju izreka vdanost in neomajno vero v zmago narodnega in državnesa edinstva v iProcvit velike kralievine pod zmasrovito krono Karadžorževičev. — Poverlieništvo UJLJ Ljubljana. Mpniistsr prosvete Miša Trifunovič Beoerad. Pokrajinska skupščina UJU v Ptuiu izrefca neomajno vero v zmago narodnega in državnesja edinstva. — Poverjeništvo UJU Ljubljana. Spre'ieto z odobravanjem. Dne 9. iuliia ie preielo nato poverjeništvo sledeče pismo: Poverieništvu Udruženia Jugoslovenskih Učitelja u Ljubljani. Njegovo Veličanstvo krali naredlo ie. da se iziavi Njesrova topla zahvalnost ria odanosti sa pokrajinske skupštine udružensia iugoslovenskih učitelia u Ptuju. — Kabinetna ipisarna Nj. Vel. — šefkabineta Po'nomočni minister. Podpis POZDRAVI. Po n a 1 o e u velikega župan a i n k o t predsednik o k r. š o 1. s v e t a ie pozdravil skupščino v dolgem in iskrenem govoru okraini glavar g. dr. Pirkmajer. V imenu zagrebškega pov e r j e n i š t v a U J U je pozdravil skupščino z globokim sjovorom pov. UJU prof. Skavič. >ki (ie bil burno pozdravljen in odobravan. V i m e n u P t u j s k e g a u č i .t društva ie pozdravi! zborovalce predsednik tov. Majcen. PROGRAM UJU. V zelo temeljiti razpravi ie podal naše stališče k Jovanovičevemu načrtu prosrrama UJU tov. okr. so'ski nadzornik Pavel F 1e r e. Sklenieno 'ie bilo, da izide nieeova razprava kot III. zvezck obvezne »Stanovsko-strokovne knjižnice« in da imajo o tem razpravliati v bodočem šo'skem letu vsa okraina učiteljska društva. SODOBNE ZAHTEVE VZGOJE IN NARODNE PROSVETE. Veliko pozornosti in globoke brazde ie zarezal referat dr. phil. Fran 2 g e č a . ki ie eovoril o srornji temi. Njegovo poročilo ie našlo močen odmev v javnem časopisju Slovenfie in ie našlo globoko zanimanie med učiteljstvom. Njegov referat prinesemo v celoti v konerresnih številkah »Učiteljskega Tovaflša«. Po referatu se (ie razvila zanimiva in živahna debata. SOCIALNA USTANOVA UClTELTSTVA SLOVENIJE. Po sklepu delegaciie ie poročal o tem tov. Fran Š k u 1 j. Njesrov referat ie vzbudil obče zanimanje. ker sega v vprašariie, ki nas vse naiboli teži. Treba bo, da posvetijo okrajna učiteliska društva v prihodniiem šolskem letu vso oozornost tei razipravi. Referat priobčimo v eni prihodnjih številk v celoti. Sprejet ie bil predlosr, da se izvoli poseben odsek. ki ima ukreniti vse nada\ine korake v tem oziru. V odsek so bili izvoHeni tovariši: 1. Škulj Fran, 2. Moderndorfer. 3. Lapajne Josip. 4. Zupančičeva Vita. 5. Ločniškar Fr. Resolucije III. Dokrajinske skupščine »Pov. UJU — Ljubljana« sprejete v Ptuju dne 8. julija 1923. Učitelistvo dele^irano in zbrano na III. pokrajinski skupščini izjavl'ja sledeče: ZBOLJŠANJE GMOTNEGA POLOŽAJA. Ker ie radi naraščajoče draginie postal socijalni položa(i učitelistva tako žalosten. da se celokupno s'ovensko učiteljstvo nahaja tik pred onemoglostjo in ponolno odiDOvedio vseh svoiih sil. zahtevamo: 1. Vlada na!i takoi reši vprašanje službene praRmatike. 2. Vkda na.i nemudoma zviša vse shižbene preiem'ke v smislu zahtev vseh iavnih nameščencev. 3. Vlada takoj izplačai enkratni nabaviu prispevek za vsaj delno pokrifje doltrov. v katere so zabredli vsi iavni nameščenci. 4. Vlada nai draginii primerno zviša 'Prispevek za stanarino in nai preskrbi tudi oerev ki irre učitelistyu po šolskem zakonu. 5. UčiteJiicam, ki so poročene z državnim nameščencenV. nai se priznajo polne draciniske doklade. 6. Pravično in izobrazbi primerno nai se urede službeni pre.jemki učiteljic ženskili ročnih del in otroških vrtnaric. II. NAČELNI PROGRAM UJU. Programatične točke. U J U i e s t a n o v s k o-s t r o k o vna i n kulturna orsanizacija. osnovana na temelju državnega i n narodnega e d i n s t v a ter na načelih liapredniih vzgojnih in občekuilturnili idei. a z iamstvom politične in verske svobode. Namen mu je.da ščiti učitePjstvo v inoralnem in pravnem oziru. dviea njesrovo izobrazbo era vodi v niegovem šolskem in 'izvenšolskem delovaniu pri narcdnein prosvečivaniu ter sodeluie prl preobraževartiu ce.okupnega narodnega šolstva in duha v šoli. Njegovo organizatorično delovanie strenri po dovršitvi duhovneffa narodnega uiedinjenja. a priznava ob tein etične tradiciie v narodu in potrebo, da se izvrševan(ie njeg-ovecra prog r a m a ozira na različnost ekonomskih in kulturnih prilik v raznih pokraiinah naše d r ž a v e. Orpanizačne n a1o g e UJU so opredeljene na stanovskopolitično torišče v najširšem smislu. na šolsko in posebe na torišče učiteljske izobrazbe ter na narodno- prosvetn o t o r i š č e. Podrobni pro^ram teli torišč .vrše iniciativno in eksekutivno posamezni odseki.ki osnivaio v ta namen pri centrali. nri posameznih .poverieništvih m pri okrainih učiteljskih društvih. Za vsako torišče se osnuie po Rotrebi več odsekov. Stanovsko-Dolitičili Droeram a) U J U v z g a j a svoje č 1 a n s t v o z besedo in de.ian.jem v vseh stanovskih, šolskih in narodno-prosvetnih vprašanjih ea točno in odkrito informira o svo'iem iniciativnem ih eksekutivnem deiovaniu. Za vzeoio svojeea članstva skrbi zlasti s svpiim tiskom. z izdaio propaeananih brošur ki se baviio s stanovskim?, šolsko-politiškimi in kulturnimi prosrramatičnimi in orsranizatoričnimi vprašanlil. Vzgojna naloga organizaciie se razteza izven č'anstva na učiteliski pomladek. Polec vzeoie sc vsakemu poedincu daie tudi prilika. da iniciativno vnaša v oreanizaciio načela in ide'ie, ki si .jih 1e pridobil s samoizobrazbo in samovza:ojo; ta načela in ideie oreanizaciia preizkuša in proučuie. a!i morebiti ne vsebuie'io kvasu za nien lastni razvoi. b) Organizacija je strog, neizprosen in konsekventen čuvar učitePiskih gmotnih in vseh pravnih vprašanj. Zahtevati ie zakonito ureditev »u č i t e 1 i s k i h z b o r n i c« ki nai varuieio učiteJiske in šolske pravice pred birokratizmom ter samoupravno s predIbsri urejuieio učiteljske personalne zadeve. — Za zvojevanie učiteljstvu zajamčenih pravic se organizira posebna obrambna institucija. c) Pri stremljenju ,po uvrščenju učiteliskesrt staleža na zunai in :PO uvrščen'iu stania šolstva doma, kakor tudi v tuiezemskih pokraiinah, kier žive naši soroiaki. išče UJU kooperaciie z drugimi. nepolitičnimi organizacijami. ki zasledufeio podobne ' smotre. Ne izključuje niti kooperaciie s svojimi načelnimi nasprotniki zahteva Pa od niih lo.ialnost. ki jim io nudi tudi sama v vsakem sluča^iu. č) Za svoje gospodarsko učvrščenje skrbi UJU z moralno po možnosti tudi z srmotno podporo.eospodarskih podietii. ki so izšla ali še izidejo no rtesrovi iniciativi iz Tičiteljstva samega ali h nie?ove oreanizaciie in ki imaio namen. v kolektivnem smis'u služiti orga.nizaciii ali učiteljstvu. d) Dasi načela UJU dopuščajo popolno politično in versko svobodo. n e m o re doouščati. da bi se orsa- nizaci'ia kakorkoli izrab 11 a 1 a v politiske strankarske all o s e b n e s v r h e. e)Za svoj ugled skrbi UJU pri članstvu s tem. da točno izvršuje sklepe na zunai pa tako da iniciativno sodeluie na pristoinili uradnih in neuradnili mestih pri vseh. v svoie področje spadaiočili vpraša-niih ter enendčno in konsekventno. zahteva uooštevanie in izvršitev svojih predlogov in zahtev. kadar lahko služiio dvimfieniu učiteljskega a5.: šolskeca ucleda aii.bi motrli biti na korist ucite'istvu. šo'.stvu ali nairodneimu prosvečivaniii. Občešolski program. UJU prevzema nalogo. da se z vso svoio avtoriteto in s svoio individualno silo iniciativno in eksekutivno udeležuie deia pri zakoniti ureditvi vsega šolstva. Kadar ie ta zakonita podlaga urejena, hoče organizaciia stremiti po neprestanem izboliševaniu šolstva in izpopolnjevaniu z zahtevami r>o vnašanju novih idei. modernih stremlieni in kulturnih zahtev ter pri tem izkoriščati izkušnie, ki so jlh kot uspešne pokazale šolske reforme v raznih naprednih deželah. Ker ie vse šolstvo namertieno narodovi vzgoii. se mora vse, od najnižjega do najvišjega nčilišča obravnavati v eiiotnem, okvirneni zakonu. S takim zakonoin predpisana vzgtfja bodi nacionaina. etičiia. socialna in telesna. Za deco zahtevamo iz socialnih in didakt;čnih ozirov. da sola narodovemu oomladku omosroči svobodni razvoj zmožnnsti in sil ki v niem sit)e. Raz to staiišče smo za polni osemletni obisk v osnovni šoli — izmenjanem oo 5. šolskem ietu !e z meščansko ali nižio srednio šolo — na katerega se za široke mase naroda nriključuVe nadaljno. obrazovanje v obveznih nadaljevalnih tečajih, oziroma šolah. diferenciranih po potrebah življsnskeea obeležia ki mu otrok pripada; smo zato, da se odpravijo šolske ola'išave; zato. da se zniža števlio ur v razredu; da se ustanavljajo iDomožne šoie za abnormaine in imbecilne ter telesno in duševno zanemariene otroke: da se prepreči izraba otrok pri delu in da se ubožnim povsod omoffoči brezplačno dobivanje šolskih potrebščin; da vse navedeno velia'i tako za moško kakor za žensko deoo. tako za podeželsko. kakor za mestno šolo: in končno srao za to. da se srednje šole nreustroie v smislu zahtev praktičnega življenia in stvarne izobrazbe. Duh iPa. ki obče vse šolstvo prevevai. bodi duli delovne šole. Za učite'jstvo zahtevamo pedagoško neodvisnost. t. i. neodvisnost pri šolskem delu. oredpisanem le s pedaeoško-didaktišk;mi načeli in potrebami. ki iih diktira šoli zahteva narodove izobrazbe. — Šo!ski nadzorniki. vzeti iz vrst učiteljstva iste šolske org.anizaci.ie. nai bodo duševni voditelii učite!istva in rtieffovi svetovalci. — Kvalifikaciia bodi v vsakem oziru iavna in mora dopuščati učiteljev zagovor. — Po »učiteljskih zbornicah« lie učiteljstvo lOersonalno. avtonomno in š o 1 s k i m u r a d o m iniciator za šo;lski razvoi in nanredek. Po svoii zakoniti ureditvi bodi vse šolstvo državno in centralizirano: po svoii upravi pa decentralizirano in po učnih prfikah avtonomizirano. Ob tendenci. da stremi privatno šoilstvo do nreizkušaniu metod, ki so sposobne dviarniti obči šclski" razvdi mu v ok\riru vidovdanske ustave nriznavamo oravico do obstoia. Program uč teljske izobrazbe. Učiteljska izobrazba ie ureiena z zakoiiom ;) izobrazbi učiteLjskega naraščdju m nadaline učiteljske izobrazbe in sloni na nadalini učiteljski samoizobrazbi. Za zakonito ureditev učiteljske izobrazbe zahtevamo: Z ozirom na svojo izobrazbo mora biti vse učitel.istvo enako kvalificirano. Splošno izobrazbo dobiva učiteijski naraščai na srednii šoli, odsrovariajoč po svo'iem ustroju tudi temu pravcu. Strokovno. teoretično in praktično izobrazbo učiteljskeea naraščaja in njegovo izobrazbo o narodnem prosvečivaniu orevzema visoka šoia. Za nadaljno izobrazbo učiteljstva se upotrebilio vsa sredstva. ki so sposobna, da tei siuži.io. Nadalini strokovni in splošni izobrazbi učitelistva služijo v oreanizaciji zlastl kulturno-ipedaffoški krožki. ki se ustanavKaio pri posameznih ors:anizačnih edlnicah. T-'r' Narodno-Drosvetni program. Učitelistvo organizirano v UJU. se zaveda dolžnosti svoieea udeistvovanja pri vztroii najširših narodovih plasti in splošnega narodnesa prosvečivarija; UJU oa prevzema nalogo da sistematično or^anizira to delo. seznania učiteljstvo s problemi narodne vzeoie in občeea narodnega prosvečivania ter ga pri tem nieirovem delovan.iu vsestransko podpira moralno, oziroma ako se pokaže potreba. tudi emotno. V svrho narodne prosvete osnulie in izdaia Dosebne vzeoine liste za prosti narod Programatično delo UJU vrše podrobno nies?ovi stalni odseki po načelu delovnega zadružništva. III. UCITELJSTVO IN JAVNOST. Učiteljstvo. zbrano na pokrajinski skupščini UJU v Ptuju, uvideva potrebo temeJiite vzgoie in izobrazbe kmetskega prebivalstva in industrijske^a delavstva. kakor to zahteva celotni srospodarski, politični in socialni položai naše domovine in vsee:a kulturnega zapada. ( - V te.i smeri ic pripravljeno napeti vse svoie moči. da se začne že enkrat s široko začrtanim in temel'iitim vzeoinim ln prosvetnim deiom, ki se mora sistematično organizirati Osnovna šo!a mora postati podlaga in kulturno središče vsesra dela med kmečkim prebivalstvom in industrijskim proletarijatom. Da se to uresniči. so potrebno dalekosežne in srloboko sesrajoče reforme v smeri k .uravi detovni šoili. Šola-učilnica se mora izprerneniti v šoio vzgoievalnico. Tudi se mora delokrog učitelia razširi na pred- in pošolsko dobo tako da postane učiteli centralna postava v vzgo'ji našetra naroda in temeli vseea prosvetnesra dela. Vzeoii učiteliskega naraščaja se mora posvečati več pažnie in inredvsem se mora skrbeti za rtjegovo višjo pedaeoško naobrazbo ter vzgrajati močne osebnosti za voditelie naroda. Vendar pa potrebuje učitelistvo pri svoiem velikopotezno zamišljenem vza:o'inem in prosvetnem delu močne opore i v ostali inteMeenci i v merodajnih faktorjih. V to svrho ie potrebno: J_. da se učiteljstvo rn ostala inteliirenca duševno zbližata v svrho skupnega de!ovan'ia na poliu vzsjoie in prosvete; 2. da se začne skupno delovanje akademske mladine z uoiteljskim naraščaietn na učiteliiščih, učiteljstva z akademsko mladino in ostale intelijrence, zlasti vseučiliških profesorjev z učitel'jstvom. Tako se bo samo po sebi sistematično oreaniziralo vse vzgoino in prosvetno de!o 3. da se učiteljstvo. ostala intejigenca. akadmska mladina in učiteljski naraščai približaio kmečkemu prebivalstvu in industri'iskemu delavstvu ter poskušaio premosfti orepad. >ki ie nastal med njimi. Proučevati moraio njeafovo duševnost in značai nieeovo življenie. delo in potrebe. da tako položiio temelie naši samolastni vzeoii. ki mora vzeti smernice za vzsrojo ravno iz naše duševnosti in naših ootreb. Na ta način upa učiteljstvo, da pri'a?odi vzeoio današnii dobi in našemu narodu. da dviene nivo naše pedagogike ter pripravlia sistematično kmečko prebiva-lstvo in delavstvo na vse naloee. ki nam i^h stavi današnia doba in ki nam jih prinaša razvCi Apelira .oa na vse merodaine faktorie. da sra podpiraio pri tem prepotrebnem in težavnem delu. IV. VPRAŠANJE ŽENSKE REALNE GIMNAZI.JE. Pakrajinska skupščina UJU, poverieništvo Ljubliana, uvideva nujno ootrebo višie izobrazbe naše?a ženstva 7,1+0 izraža začudenie glede zadnjih vesti o nameravanem ukinieniu edinecra našega nacionalnesra ženskega učnega zavoda — ženske realne arimnaziie v Ljubljani. (Konec.)