bčIRb BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TR2AŠKA KREDITNA BANKA FILIALA ČEDAD Ul. Carlo Alberto, 17 MOJA BANKA novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDALE • Ul. Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 0432/730462 • Poštni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/70% • Tednik / settimanale • Cena 1200 lir št. 23 (572) • Čedad, četrtek, 27. junija 1991 bčIRb BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TR2ASKA KREDITNA BANKA FILIALE Dl CIVIDALE Via Carlo Alberto, 17 MOJA BANKA ZAKLJUČEK ŠOLSKEGA LETA V DVOJEZIČNEM ŠOLSKEM CENTRU V ŠPETRU Prišel je čas počitka Zaključna prireditev v vrtcu, podelitev spričeval in maša Znamenita cerkvica svetega Antona v Gorenji Miersi, iz 15. stoletja, je pomemben in dragocen spomenik Beneške Slovenije. Tu je bil namreč sedež mierske banke, ki je skupaj z landarsko upravljala Benečijo. In tu se je v petek zbrala vse bolj številna družina dvojezične špetrske šole ob zaključni maši. Daroval jo je tarbijški župnik pre Emil Cencig, ki v dvojezični šoli poučuje verouk. Najprej so se učenci zbrali v šoli v Špetru, kjer so iz rok učiteljev dobili spričevala. Takoj zatem se je začelo praznovanje, ki je bilo letos še posebej slovesno, saj je naša dvojezična šola zaključila svoj prvi ciklus in prvih pet otrok - eden se je beri na strani 3 in 6 MARTEDÌ' SERA LA PROCLAMAZIONE CONGIUNTA Slovenia e Croazia sono Stati autonomi La Jugoslavia non esiste più. Lo Stato iederale costruito dal Maresciallo Tito si è disciolto sotto le spinte autonomistiche di Slovenia e Croazia che martedì sera hanno congiuntamente proclamato la loro indipendenza e piena autonomia. I Parlamenti di Ljubljana e Zagabria hanno infatti anticipato di ventiquattro ore la decisione già preannunciata votanto a grande maggioranza l'indipendenza dalla vecchia federazione. A Zagabria è stato il presidente Franjo Tudjman a proclamare l'indipendenza con un discorso solenne al "Sabor". A Lubljana, invece, sono stati il Presidente della Presidenza Milan Kučan e il Presidente del Governo Lojze Peterle a ufficializzare il distacco definitivo. Ora, però, c'è da chiedersi, quale sarà la risposta di Belgrado e cosa farà l'Armata Popolare. Questi interrogativi veleggiano a Ljubljana, dove è tutto pronto per il primo Congresso Mondiale Sloveno che inizierà, appunto, questa mattina presso il centro Cankarjev dom. Quale sarà 11 futuro delle due nuove Repubbliche autonome? Da alcuni utorevoli commentatori di fatti internazionali è stata in questi giorni sottolineata la sorpresa e la delusione per l'atteggiamento preso da molti governi occidentali sulla ques- tione jugoslava. Da anni, infatti, si va dicendo che i popoli devono essere liberi di scegliere il proprio governo, di vivere indipendenti. Gli sloveni, appunto, sono diversi dai serbi per cultura, religione e storia. Altrettanto vale per 1 croati. Però, se le due Repubbliche proclamano l'indipendenza, i Paesi della Comunità Europea non solo non le sosteranno economicamente, ma troncheranno anche ogni relazione con i loro governi. I documenti che di fatto formalizzano l'autonomia delle due Repubbliche indicano che la Croazia e la Slovenia si dissociano dalla Jugoslavia, pur lasciando aperta la possibilità di forme di collaborazione futura con le altre repubbliche. Si tratta di una legge che regola-menta il passaggio di tutti i poteri già federali alle due entità statali, dall'atto costituzionale alla sovranità effettiva. L'atto d'autonomia, che è stato approvato a larga maggioranza dal Parlamento sloveno, afferma che la Repubblica di Slovenia è uno Stato sovrano e indipendente che conferma le frontiere internazionali e della vecchia Jugoslavia. Il documento inoltre garantisce contro ogni discrimanzione il rispetto dei diritti umani per tutti i cittadini e ribadisce la tutela speciale delle minoranze italiana e ungherese. Dove si va? A calcetto! Ha avuto inizio mercoledì 26 l’ormai notissimo Torneo di calcetto di Liessa. Tanta gente, non solo dalle Valli, ma anche dal Cividalese è accorsa ai bordi del campetto per incitare i propri beniamini. I ragazzi dell'Associazione sportiva Grimacco meritano davvero un bel grazie per l'opportunità che ci offrono di trascorrere delle serate estive davvero piacevoli. beri na strani 4 S. Pietro - Beneška galerija sabato 29 giugno - ore 19 IMMAGINI DELLE VALLI DEL NATISONE premiazione ed inaugurazione mostra delle opere presentate al XII concorso internazionale di pittura A congresso a Ljubljana da 18 paesi 200 delegati, oltre 600 ospiti, provenienti da tutto il mondo, personalità del mondo politico e culturale ed i vertici istituzionali della vicina repubblica di Slovenia stanno dando vita a Lubiana al primo Congresso mondiale sloveno che si concluderà domenica prossima. La solenne apertura del congresso oggi, giovedì 27 giugno alle ore 11, a poche ore dalla proclamazione dell'indipendenza, avverrà con il discorso del presidente della repubblica slovena Milan Kučan. Al congresso che si prefigge in primo luogo l'obiettivo di collegare, al di là dei diversi orientamenti politici ed ideologici, gli sloveni ovunque essi vivano, interverranno e non soltanto come delegati anche numerosi sloveni del FVG. Društvo Rečan o statutih naši iden Le malo kamunov je po vsi Italiji napravlo v pravem cajtu statut, zatuo je biu rok odložen na oktober. Cajta zatuo je za-dost, de an naši kamuni - če pustimo uonè Špietar an Sauod-njo, ki so statute že nardil an votai - nazaj dobro premislijo, kaj narest za ne zgubit an tele parložnosti. Tiste kar bo napisano v statutih bo urejevalo naše življenje, nas bo predstavljalo v svietu, saj glih s statutam vsak komun posebej more an bi muo-ru poviedat kduo je, kak je, kaj ima vriednega, kaj želi branit, po kateri pot misli hodit. Zatuole se zastopi interes, skarb slovenskih organizacij, de pride jasno napisana naša etnična specifičnost, z drugimi besie-dami, de naša skupnost je slovi-enska, de govorimo slovienski jezik, ki ga želimo branit an mantenjit. Vič iniciativ je bilo na temo "statut-slovenska manjšina"; za zadnjo je poskarbelo kulturno društvo Rečan z Lies. Rečan je biu nimar v parvi varsti, ko je bluo trieba branit našo identiteto. Takuo je nardiu tudi sada. V petak 14. junija je sklicu no konferenco na katero so bli povabjeni vsi, v parvi varsti kamunski možje. Obedan amini IL PILOTA BOLOGNESE FA BIS E RECORD NELLA 14. CIVIDALE - CASTELMONTE frantoio Mario Caliceti ha bissato il successo della scorsa edizione nella Cividale-Castelmonte, corsa automobilistica in salita giunta alla sua quattordicesima esperienza. Perfetta l'organizzazione della scuderia Red White di Cividale che è stata ricompensata dei suoi sforzi organizzativi con l'iscrizione record di ben 159 piloti nella categoria auto storiche e 217 nelle moderne, per un totale di 376 partecipanti. Numeroso il pubblico presente alla partenza e lungo il percorso, con pienone finale a Castelmonte. Polverizzato dal pilota bolognese il suo precedente record che gli apparteneva: ha percorso infatti i sette chilometri in 3'25"65 alla media oraria di 122,53. segue a pag. 7 Caliceti come un La consegna del trofeo al vincitore Mario Caliceti namreč z družino preselil na Švedsko - septembra vstopi že v prvi razred nižje srednje šole. Kasnejše svete maše v slovenščini, v cerkvici, ki je strašno in nedopustno zanemarjena, so se seveda udeležili poleg učencev — letos jih je bilo 36 — in učiteljev še starši in sorodniki. Nato se je praznovanje nadaljevalo v enem izmed kioskov, ki jih je občina Sv. Lenarta postavila ob reki. Velja poudariti, da je bila le v petek zjutraj v dvojezičnem centru zaključna prireditev dvojezičnega vrtca, na kateri je nastopilo, vseh 29 otrok, ki je naš vrtec letos obiskovalo. S. Pietro - Sala consiliare domenica 30 luglio - ore 15 Premiazione XVIII concorso dialettale sloveno MOJA VAS con la partecipazione di un... mago! Vi aspettiamo! Centro studi Nediža novi matajur NA IZREDNEM DEŽELNEM KONGRESU SOCIALISTIČNE STRANKE KI JE BIL V VIDMU PSI: za močnejšo levico Teme, ki bodo v središču pozornosti vsedržavnega kongresa PSI v Bariju, so odigrale vodilno vlogo na nedeljskem izrednem deželnem kongresu Socialistične stranke, ki je bil v Vidmu. Številni razpravljalci pa so postavili pod drobnogled tudi stvarnost stranke na deželni ravni, tako kar zadeva notranjo organizacijo, kakor tudi v odnosu do drugih strank. »Spodrsljaja« na referendumu in na deželnih volitvah na Siciliji pa sta sprožila dokaj živahno razpravo o bodočnosti stranke, o njeni interni dialektiki ter o novih zavezništvih. Več je bilo delegatov in vidnih predstavnikov stranke, ki so na videmskem kongresu ocenili, da je treba prenehati s privilegiranim odnosom do Krščanske demokracije. Več izmed njih se je zavzelo za nova in trdnejša zavezništva na levici, predvsem s Stranko demokratične levice. Teze, ki jih na vsedržavni ravni nekako zagovarjata De Mic-helis (ohraniti odnos s KD) in Martelli (sodelovanje z Ochetto-vo stranko) so res bile v središču pozornosti. Ravno tako doživeto pa je stekla razprava o notranji organizaciji stranke. Sam deželni tajnik Piero Zanfagnini je v svojem uvodnem poročilu odstranil marsikateri dvom, ko je napovedal, da bo na jesenskem rednem kongresu odstopil z mesta deželnega tajnika. Priložnost pa je takoj izkoristil Gianfranco Carbone, ki je brez vsakršnih ovinkov za novega deželnega tajnika predlagal deželnega odbornika za industrijo Fer-ruccia Sara. Sicer osrednje teze, ki jih bodo socialistični delegati iz F-JK zagovarjali na kongresu v Bariju, so strnjene v zaključnem dokumentu, ki so ga soglasno sprejeli. V zaključni resoluciji je govora tudi o vprašanjih slovenske (dokument objavljamo posebej) in italijanske manjšine, kakor tudi o stvarnosti v Sloveniji in Hrvaški. Kar zadeva Slovenijo in Hrvaško socialisti iz naše dežele izrekajo obema republikama solidarnost na njuni osamosvojitveni poti, ki pa ne sme peljati v medrepubliške napetosti in nejasnosti. V dokumentu, ki bo služil kot izhodišče za nadaljne delo v pričakovanju jesenskih kongresov, je poudarjena potreba, da si so- L’impegno dei socialisti del FVG per la comunità slovena in Italia Il Congresso del PSI in relazione alla situazione venutasi a creare in Jugoslavia e alla prevista proclamazione di indipendenza della Slovenia invia la solidarietà dei socialisti del FVG al popolo sloveno che ricerca indipendenza , sovranità e autonomia. Inoltre ribadisce l’assoluta necessità che queste legittime aspirazioni vengano collegate ad una concordata modificazione istituzionale dello Stato Jugoslavo per evitare situazioni di confusione e di tensione che potrebbero portare a conflitti di ordine etnico, sottolineando la positività dell'azione intrapresa dal Governo Italiano e dal Ministro degli Esteri tesa a garantire che i processi di cambiamento in atto si inquadrino in una evoluzione democratica. A questo va ribadito l'impegno dei socialisti, anche mediante la definizione di un'apposito strumento normativo, di assicurare agli Sloveni, presenti nel Friuli-Venezia Giulia, la piena esplicazione dei propri diritti salvaguardandone l’identità. Ordine del giorno votato domenica al congresso regionale del PSI cialisti z novo strategijo zagotovijo vidnejšo vlogo v deželni stvarnosti, predvsem v odnosu do KD. Ob tem pa je treba nadaljevati na poti istitucionalnih reform, ki se morajo v F-JK uresničiti z novim volilnim zakonom. Kar zadeva zakon za obmejna območja je treba vzpostaviti večjo koordinacijo z deželo Veneto oziroma s celotnim severno-vzhodnim področjem. V tej luči pa je treba vzpostaviti še tesnejše odnose z obmejnimi deželami ter še posebej s stvarnos-tima Alpe-Jadrana in Pentagonale. Kljub izrednosti kongresa je deželno vodstvo PSI smatralo potrebno, da je na skupščino povabilo predstavnike nekaterih strank iz Slovenije. S tem je v bistvu želelo izpričati pozornost, ki jo kaže do demokratičnih procesov v bližnji republiki ter še posebej do tistih strank, ki so vsebinsko blizu socialistični stvarnosti. Na kongresu so bili prisotni predstavniki Socialistične stranke Slovenije (Vojko Volk in Karlo Pavletič), Stranke demokratične prenove (Peter Bekeš), Socialdemokratske stranke (Ivo Hvalica) ter Socialdemokratske unije (Žarko Močnik in Ivo Vajgl). Rudi Pavšič S. Pie candida... S. Pietro "Nelle Valli del Natisone la caratteristica fondamentale della popolazione residente è basata sulla conoscenza di due lingue (italiano e dialetto sloveno) con buoni approcci anche del friulano e di altre lingue straniere apprese durante gli anni dell'emigrazione ". Lo afferma in un ordine del giorno all’unanimità - assenti l'assessore Dorbolò ed il consigliere Chiabudini - il consiglio comunale di S. Pietro al Natisone, maggioranza e minoranza dunque, a sostegno della richiesta dell’istituzione del "centro internazionale di ricerche e studi sul plurilinguismo nell'ambito delle Valli del Natisone e specificatamente in S. Pietro al Natisone". Il nostro territorio, proseguono gli amministratori sanpietrini, si presenta come ideale per l'istituzione di un centro per le ricerche sul plurilinguismo stante la particolare compattezza sia dal punto di vista linguistico che delle caratteristiche morfologiche. Tenuto conto poi della funzione di ponte e punto d'incontro e cooperazione che l'amministrazione vuol dare a S. Pietro nello spirito della comunità di lavoro Alpe-Adria e della mitteleuropa legata alla Pentagonale, e vista la legge sulle aree di confine che istituisce presso l'Università di Udine un centro di studio e di ricerche sul plurilinguismo, S. Pietro al Natisone avanza la sua candidatura ad ospitare il centro o meglio una sua sede staccata. Partizani na obisku v Beneški Sloveniji V torek 11. junija so obiskali Beneško Slovenijo bivši partizani Briško-beneškega odreda, ki živijo sedaj v Ljubljani. Prišli so z avtobusom in jih je bilo 50. Vodil jih je Anton Reja, predsednik sekcije domicilnega odbora Briško-beneškega odrega v Ljubljani, ki je po rojstvu Bric iz Kozane. Med izletniki sta bila tudi bivši komisar 17. brigade, Franc Črnugelj-Zorko, general v pokoju, in bivši komandant iste brigade, Franjo Bavec. Vsi udeleženci izleta so se bojevali proti nacifašističnim okupatorjem za svobodo na naših tleh, zato je razumljivo, da so skoraj po petdesetih letih spet zaželeli videti kraje njih borb, zmag in porazov, trpljenja in veselja ter žalosti za padle tovariše. Izletniki niso imeli veliko časa, zato so si ogledali samo Landar-sko jamo in prelepo Nediško dolino. Sprejela in pozdravila jih je Beneška delegacija, ki jo je vodil predsednik ANPI, prof. Paolo novi matajur Odgovorni urednik: JOLE NAMOR Izdaja: Soc. Coop. Novi Matajur ar.l. Čedad / Cividale Fotostavek: ZTT Tiska: EDIGRAF Trst / Trieste Settimanale - Tednik Reg. Tribunale di Trieste n. 450 Naročnina - Abbonamento Letna za Italijo 30.000 lir Poštni tekoči račun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Čedad - Cividale 18726331 Za SFRJ - Žiro račun 50101 - 601 - 85845 «ADIT» 61000 Ljubljana Vodnikova, 133 Tel. 554045 - 557185 Fax: 061/555343 letna naročnina 400.— din posamezni izvod 10.— din OGLASI: 1 modulo 23 mm x 1 col Komercialni L. 25.000 + IVA 19% Manzini. V delegaciji so bili že Anton Birtig, "Prekomorec" Ernest Gariup in Izidor Predan - Dorič. Pred vhodom v cerkvico sv. Ivana v Čele, jih je nakratko seznanil z zgodovino Landarkse jame Dorič. Kasneje, pred odhodom jih je parvi pozdravil na placu pred cerkvijo v Landarju, naš Anton Birtič s svojo neločljivo "ljubico" - harmoniko. Tako so odmevale v dolino partizanske in narodne pesmi, v veliko zadovoljstvo vseh prisotnih. Nato je bivše partizane pozdravil predsednik Anpi Manzini. V kratkem nagovoru je poudaril, da je danes potrebna tista enotnost in tisti ideali, ki so nas vodili v borbi proti skupnemu soražniku. V imenu naprednih slovenskih organizacij je izletnike pozdravil Izidor Predan. Za prisrčen sprejem se je zah valu njih vodja Reja Anton prav z ubranimi besedami in je naše borce povabil na izlet v Ljubljano. Cgil scuola: soddisfazione per il ricorso La rivista Valore Scuola del sindacato scuola della CGIL ha pubblicato integralmente nel suo ultimo numero il parere del Consiglio di Stato sulla scuola materna di lingua italiana e slovena, con le motivazioni dell'accoglimento del ricorso dell'Istituto per l’istruzione slovena di S. Pietro al Natisone contro il decreto del Provveditore agli Studi di Udine. Con l'atto in questione cadono dunque le macchiavel-liche formulazioni del provveditore, che negavano la leg-gittimità dell'istruzione in lingua slovena perfino nelle scuole private della nostra provincia. "La CGIL Scuola del Friuli Venezia Giulia e la segreteria nazionale esprimono soddisfazione — afferma la nota per il riconoscimento di un diritto fino ad oggi negato". Turismo: cordata unica per Cividale e le Valli Il cav. Giuseppe Paussa, già presidente dell’Azienda Autonoma di Soggiorno e Turismo di Cividale e delle Valli del Natisone, soppressa, con Legge regionale, assieme a quelle di Gorizia, Gradisca, Udine e Pordenone, non desiste dall'impegno e dall'attività di promozione turistica per Cividale e le Valli del Natisone. Non potendolo fare più come Presidente dell'AAST, Paussa attua la sua azione attraverso l'Azienda Regionale per la Promozione Turistica, di cui è consigliere, focalizzandola, in questo momento, alle attività collaterali al Mittelfest Europeo, manifestazione che si svolgerà a Cividale dal 19 al 29 luglio prossimi. Il cav. Paussa ha già fatto proposte alla Commissione comunale Cividalese a ciò preposta, di cui anch'egli fa parte, ne ha fatto oggetto di una interrogazione nell'ultimo consiglio comunale a Ci- LETTERA AL DIRETTORE Dal pretore andò così Il sottoscritto Giuseppe Trinco, con riferimento all'articolo apparso in data 11/4/91 sul giornale Novi Matajur da Lei diretto, a firma del Signor Paolo Pet-ricig, avente per titolo: "Ai funerali di Mons. Trinko gli oratori sloveni subirono più di una provocazione — in seguito una lite finì in Pretura. Scontro sullo sloveno in cimitero", ritenendo non corrispondente a verità quanto pubblicato a mio riguardo, ne chiedo la rettifica a sensi dell'-art. 8 della Legge 8/2/1948 N.47 mediante la pubblicazione di quanto segue: egli presenziò ai funerali di Mons. Giovanni Trinco il 30/6/1954 nella veste ufficiale di vice Sindaco del Comune di Sa- vogna. Si adoperò urbanamente perchè il nome e l'opera dell'eminente Sacerdote non venissero sponsorizzati da comizianti estemporanei. Dopo la cerimonia funebre egli fu fatto oggetto di offese e minaccie da parte del signor Sdraulig Ernesto nei cui confronti presentò querela. Il Pretore di Cividale, con sentenza n. 102/54 del 12/11/1954, ritenne l'imputato Sdraulig Ernesto responsabile non solo del reato previsto dall’art. 594 C.P. (ingiurie) ma anche di quello previsto dall'art. 612 C.P. (minacce), condannandolo alla pena di lire 34.000 di multa per entrambe le imputazioni, nonché al risarcimento del danno richiesto nella misura simbolica di Lire una, più alla rifusione delle spese di costituzione di parte civile. La parte civile era sostenuta dall'avv. Alberto Bertossi. Un tanto dimostra l'inesattezza dei fatti riportati nell'articolo, da cui discende la non verità del titolo in merito alle provocazioni: infatti l'unico provocatore accertato fu l'Ernesto Sdraulig. Distinti saluti. Giuseppe Trinco Savogna, 19.6.1991 Ringraziamo il cavalier Trinco per la sua precisazione. Francamente però non ci sembra che aggiunga molto o modifichi la sostanza di quanto esposto nell'articolo citato, (jn) vidale ed ora si accinge a trasmetterle all’Azienda Regionale per la Promozione Turistica, per un suo auspicabile diretto intervento, al fine di arricchire il programma di interessi che ruotano intorno al Mittelfest per il miglior accoglimento ed intrattenimento del turista e del visitatore nel Cividalese e nelle Valli del Natisone. Meritano particolare considerazione tre suggerimenti: 1) costellare la città di Cividale con chioschi artistici nei punti strategici con funzione di colpo d'occhio folcloristico ed accoglimento dei turisti visitatori (a piacevole ed articolato complemento di altre sedi preposte allo scopo) da parte di personale in costume tradizionale friulano, sloveno, ca-rinziano ecc. con lo scopo di dare informazioni (possibilmente in diverse lingue), fornire idoneo materiale illustrativo, prodotti tipici di degustazione e quant'altro: non disdicevole anche un pò di musica a base di "fisarmonica diatonica" e "liron"...(anche questa è cultura) 2) Predisporre un opuscolo-guida "ad hoc" con itinerari verso le Valli del Natisone con tutto quanto attiene alle Osterie, Trattorie, Ristoranti, Punti agrituristici, Alberghi, Locande, Pensioni ed altre possibilità di pernottamento. Indicati in esso anche laboratori e mostra di artigianato locale, gubane, mieli, grappe, elisir ... lavori in legno, ferro ecc. 3) Organizzare pulmini (tipo scuolabus o similari) di 15-20 posti per visite e soste nelle diverse località delle Valli: due, tre ore nella mattinata o tra tarda mattinata e primo pomeriggio (per chi volesse anche pranzare) con rientro comunque entro le ore 17.00. Ciò al fine di ampliare ed arricchire il ventaglio delle possibilità di gradevole ed interessante intrattenimento del turista nell’arco di tutta la giornata, anche nel tempo non specificatamente dedicato al ricco programma del Festival teatrale e musicale mitteleuropeo. POGOVOR Z RAVNATELJICO DVOJEZIČNE ŠOLE PROF. ŽIVO GRUDEN Bili so res pridni! Tudi letošnje šolsko leto se je za otroke dvojezične špetr-ske šole, ki ne še uradno priznana, zaključilo z izpitom na državni šoli v Gorici. Za oceno opravljenega dela in perspektiv šole smo vprašali ravnateljico Dvojezičnega šolskega centra prof. Živo Gruden. Najprej kakšen je bil izid, kako so ocenili znanje naših otrok? Kot vsako leto, so izpite na državni šoli delali vsi otroci od drugega razreda dalje. V nekem smislu je ta izpit res formalnost, ki zagotavlja, da so otroci tudi formalno na tekočem s šolsko obveznostjo, vendar nam daje možnost, da se srečamo z učitelji državnih šol s slovenskim učnim jezikom in nekako primerjamo naše delo z njihovim. Znanje naših otrok je bilo v glavnem ocenjeno kot dobro, čeprav v znanju slovenskega jezika ne dosegajo svojih vrstnikov, ki živijo v jezikovno vendarle bolj homogenem okolju. Gre enostavno za to, da je na Goriškem, kot tudi na Tržaškem, neprimerno več priložnosti za rabo slovenščine, ki je pri nas vse preveč utesnjena med štiri stene: šolske in domače, če seveda ne gre za družine, kjer eden od staršev ne govori slovensko in se zato tudi domača komunikacija odvija v italijanščini. Še posebej verjetno zanima naše bralce, kak je bil uspeh učencev, ki so letos končali 5. razred. Učenci petega razreda so se na izpitu dobro izkazali. Seveda bodo rezultati našega dela povsem vidni šele v naslednjih letih pri nadaljnjem šolanju. Mislim pa, da ne bodo imeli posebnih težav na srednji šoli, saj so že dobro navajeni tako dela z več učitelji kot tudi večurne popoldanske obremenitve. Kje bodo sedaj nadaljevali šolanje, v slovenski ali italijanski nižji srednji? V drugem primeru, kje in kako se bodo izpopolnjevali v slovenščini? Starši otrok, ki so končali peti razred, so že pred časom naslo- Sono i primi alunni della scuola elementare bilingue di S. Pietro. A settembre andranno già in prima media vili na srednjo šolo v Špetru prošnjo, naj bi na tej šoli uvedli eksperimentalni pouk slovenščine. Sola je načrt za ta pouk izdelala in kaže, da ga je ministrstvo tudi odobrilo. V tem primeru bodo ti naši otroci obiskovali prav srednjo šolo v Špetru. Seveda ostaja odprto vprašanje didaktične organizacije pouka slovenščine, saj bo moral nujno potekati na več ravneh. Poleg otrok, ki so obiskovali dvojezično šolo, so namreč k pouku slovenščine prijavljeni otroci, ki so obiskovali državno šolo in ki doma govorijo narečje, pa tudi taki, za katere je slovenščina povsem tuj jezik. Tudi zaradi tega želimo nuditi našim otrokom še druge možnosti izpopolnjevanje v slovenskem jeziku, zlasti v obliki popoldanskega krožka, ki bo potekal v prostorih dvojezične šole. Ob koncu prvega ciklusa osnovne šole, kakšna je vaša ocena glede pedagoškega modela in perspektiv po kvaliteti in kvantiteti dvojezične šole. Mislim, da smo s tem, da smo prve učence pripeljali do konca osnovne šole, dosegli prvi pomemben rezultat. Dokazali smo, da je taka oblika šole, kot smo jo začrtali, mogoča, da učenci takemu pouku sledijo brez posebnih težav in da normalno napredujejo v znanju. Dosežejo torej tisto, kar bi pridobili na dr- žavni šoli, poleg tega pa okrepijo in utrdijo znanje slovenskega jezika, ki je za nekatere med njimi prvi jezik, za druge pa vsaj jezik, ki ga v večji ali manjši meri slišijo v okolju. Tudi model gre v osnovi za variante modela ena oseba — en jezik — se je pokazal kot učinkovit in gre torej predvsem za to, kako ga najustrezneje prilagajati danim situacijam in potrebam, tudi v smislu zagotavljanja čim višje kvalitete. V tej zvezi moram pohvaliti naš učiteljski kader, ki prav te dni, ko so se na drugih šolah pravzaprav že sprostili, intenzivno dela na prvih zasnovah programov za naslednje šolsko leto, na usklajevanju metodoloških prijemov in pripravi oziroma izbiri ustreznih pripomočkov. Del počitnic pa bo šel tudi v strokovno in še zlasti jezikovno izpopolnjevanje. Pogoj za kvalitetno šolo so namreč kvalitetni učitelji, ki morajo svoje poklicne izkušnje tudi stalno dopolnjevati z izsledki strok. Glede kvantitete težko kaj rečem, saj smo nekako na meji zmogljivosti prostorov, s katerimi razpolagamo. Naša želja je sicer, da bi bilo otrok čim več, zato tudi iščemo primernejše prostorske rešitve. Za prihodnje šolsko leto predvidevamo, da bo otrok v šoli za malenkost več kot letos, večji priliv pa se nam obeta v vrtcu, kjer bo malčkov kar cela truma. PRIMI RISULTATI DELL’ANNO SCOLASTICO 1990/91 Alle magistrali di S. Pietro c’è chi corre al... riparo Questo l'elenco dei promossi e rimandati dell'Istituto magistrale di S. Pietro al Natisone al termine dell'anno scolastico. Classe prima (7 promossi, 7 riparano) Promossi: Chiussi Barbara, Garbino Simona, Guion Stefano, Jussig Teresa, Moreale Loana, Si-nuello Catia, Spagnut Silvia. Riparano: Blasigh Doria, Cer-netig Silvia, Cicuttini Roberta, Fe-drizzi Samantha, Niemiz Franca, Palmisano Renata, Spadoni Amanda Classe seconda (8 promossi, 7 riparano) Promossi: Botussi Giuliana, Laurencig Nadia, Macorig Marle-na, Mellai Elena, Menazzi Fabia- na, Sabbadini Raffaella, Sicco Sonia, Tomasetig Simona. Riparano: Bucovaz Maria Rosa, Cont Arianna, Decorti Paola, Didoni Claudia, Iacuzzi Sveva, Pagon Francesca, Sdraulig Tamara. Classe terza (16 promossi, 1 ripara) Promossi: Bergnach Sabrina, Bernich Anna, Cernoia Mara, Ci-cigoi Emanuela, Coren Federica, D’Alessandro Pamela, Dorbolò Lavinia, Dugaro Caterina, Flaibani Catia, Garbino Michela, Mainar-dis Elena, Pagon Elvira, Petruzzi Donatella, Suber Michela, Succa-glia Simonetta, Trusgnach Arianna. Ripara: Marinigh Michela. Nella classe quarta tutti i 17 allievi sono stati ammessi agli esami di maturità. Una media da... santi SCUOLA MEDIA S. PIETRO (S. Pietro, Savogna e Pulfero) 1/A - 18 promossi, 3 respinti Birtig Natascia, Cedron Monia, Chiuch Debora, Domeniš Liana, Floram Silvia, Franz Katia, Galan-da Silvia, Marseglia Gianluca, Marseu Pariapia, Mucig Marco, Sittaro Marco, Snidaro Gessica, Specogna Matteo, Tropina Daniele, Velicaz Natascia, Venuti Sara, Zaccai Raffaella, Zuanella Mara. 1/B - 17 promossi, 1 respinto Baccino Luca, Banchig Marco, Bastiancig Michele, Bellida Giulia, Bertolutti Emanuele, Bordon Simone, Caicedo Jenny Soraya, Cappello Daniele, Carlig Marco, Cedarmas Enore, Chicchio Lorenzo, Del Gallo Davide, Dorbolò Angela, Gosgnach Davide, Signori Andrea, Tramontin Matteo, Zam-parutti Alessia. 2/A - 16 promossi, 2 respinti Banchig Letizia, Battistig Andrea, Bianchini Giovanni, Cicuttini Marzia, Comugnaro Roberto, Clavora Marino, Dorbolò Adriana, Gallo Andrea, Iuretig Katrin, Marseu Micaela, Mauro Martina, Simeone Stefano, Specogna Cristian, Specogna Raffaella, Sturam Amedeo, Zanello Elisabetta. 2/B - 13 promossi, 2 respinti Berghignan Stefania, Birtig Patrick, Cappello Stefania, Carlig Daniele, Coren Marco, Cornelio Enrico, Feletig Fanika, Guion Matteo, Moreale Stefano, Pozza Massimiliano, Quarina Samuele, Specogna Moreno, Sturam Sonia. 2/C - 15 promossi, 1 respinto Blasutig Christian, Costantini Alessia, Crucil Luca, Dus Damiano, Dus Roberto, Golop Federico, Gubana Roberto, Medves Fabio, Onesti Flavio, Pittioni Valter, Pra-potnich Èva, Qualizza Filippo, Quarina Consuelo, Specogna Cristina, Vogrig Nadia. 3/A -17 cunmessi agli esami 3/B - 16 ammessi agli esami 3/C - 14 ammessi agli esami SCUOLA MEDIA S. LEONARDO (Drenchia, Grimacco, San Leonardo, Stregna) 1/A - 18 promossi, 2 respinti Angelini Emanuele, Bergnach Robi, Blancuzzi Emanuele, Chia-bai Martina, Chiabai Piero, Chia-bai Tatiana, Chiuch Enrico, Cici-goi Ivan, Feletig Alessandra, Gus Roberto, Obit Alan, Oviszach Monica, Primosig Sandra, Rucchin Katiuscia, Sauli Lucia, Sdraulig Gilles, Terlicher Gabriele, Terli-cher Giordano. 2/A - 20 promossi, 3 respinti Aravantison Elissa, Balus Matteo, Bledig Eleonora, Bucovaz Daniel, Carlig Stefania, Crisetig Luca, Dreszach Angela, Dreszach Marco, Dugaro Alessandro, Duria-vig Elisa, Floreancig Ilaria, Picon Monica, Primosig Cristian, Qualizza Ingrid, Qualizza Michele, Stulin Romina, Tomasetig Matteo, Tomasetig Stefano, Zorza Raffaella, Zufferli Germano. 3/A - 22 ammessi agli esami 49 - LA PROIBIZIONE DELLA LINGUA SLOVENA NELLA VITA RELIGIOSA DELLA SLAVIA FRIULANA Un diritto naturale non vien meno col passare degli anni Non è vero invece che il clero sloveno sia stato edotto sulla non secondaria distinzione tra risposta della Segreteria di Stato e Comunicazione dell’ordine governativo. Prova ne sia questa annotazione del Guion: "Vado solo dall'Arcivescovo, che mi riceve dopo le 12.30. L’Azione Cattolica si deve fare. Mi lascia una lettera da partecipare a tutti i sacerdoti. La dottrina testo italiano , spiegazione in dialetto, predicazione in italiano. Da Roma sono ordini cosi. Faccio delle obiezioni alle quali risponde con dei ma. Esco poco soddisfatto. Tanto non valeva la pena pigliar tanta pioggia, freddo." (1) Il Guion non dimostra di ritenere la lettera pura comunicazione: 'Da Roma sono ordini così". Non si ritiene legato ad un modello individuale di comunicazione: "Mi lascia una lettera da partecipare a tutti i sacerdoti". La strategia seguita da Roma sembra essere la seguente. Il problema era delicato per i riflessi internazionali che poteva provocare. Bisognava premunirsi contro eventuali reazioni e proteste. D’altra parte la zona interessata al provvedimento era ristretta e già unita all'Italia dal 1866; si poteva, senza troppo danno, sacrificarla per obiettivi che alla Segreteria di Stato stavano più a cuore, come i buoni ed utili rapporti con il governo fascista. Si ricorre così alla carta non intestata. Si formula la risposta in modo del tutto ambiguo, tanto che ai preti slavi appaia la volontà della S. Sede e siano così indotti all’obbedienza, senza resistenza. Nogara deve giocare (e in parte è giocato) il clero, seguendo una strategia sibillina. Se le cose non fossero andate nel verso giusto, era sempre possibile ricorrere alla scappatoia predisposta della comunicazione. Purtroppo Nogara non è riuscito perfettamente nell'intento di non creare grane ai suoi ineffabili superiori: è che l’astuzia si stabilisce nel suo essere durante l'esecuzione, non nelle previsioni e qui Nogara ha trovato pane per i suoi denti: aveva a che fare con un popolo che per tutta la sua storia era sopravvissuto grazie all'astuzia e non alla forza. Le meschine offese che rovescia addosso ai suoi preti sloveni non sono che il segno della loro superiorità intellettuale e del suo appiattimento morale al basso profilo etico della diplomazia vaticana. Ed ora la questione di diritto. Roma era convinta di calpestare un diritto naturale? Dalla reazione internazionale paventata prima e subita poi, bisogna concludere positivamente. Eppure le preoccupazioni della S. Sede per un riflesso internazionale del problema sembrano più diplomatiche che di carttere morale: cioè riteneva che si potesse supporre estensibile il provvedimento preso, o lasciato prendere per le Valli, a casi consimili, ma non uguali. Infatti Nogara precisa nella sua risposta che "tali norme si riferivano alla zona della Valle del Natisone, dal 1866 aggregata all'Italia”. Non dunque alle minoranze in quanto tali. Su questa base le Valli del Natisone erano considerate ormai Italia e la lingua doveva essere l'italiana; lo sloveno era un dialetto, un sottoprodotto che creava ostacoli all’unità della Patria e all’unità della Chiesa diocesana. Probabilmente Nogara e la S. Sede non posero mai la questione di diritto, basandosi sul presupposto che in questo caso non si trattasse di un diritto naturale, ma di una tradizione superata, se non capricciosamente conservata, togliere la quale non costituisce una violazione, piuttosto una benemerenza. Se le cose stanno così, e sembra la lettura più logica, bisogna veramente riconoscere che l'interesse aveva accecato anche i maestri in umanità. Un diritto naturale non viene meno col passare degli anni. Non vi era alcun obbligo per, gli sloveni di sostituire nella liturgia il loro linguaggio con la lingua italiana. Quest’ultima in ogni caso non era più liturgica della prima. E’ possibile che un popolo perda, per le vicende storiche, la propria identità e venga assimilato da altri popoli e civiltà. Nel nostro caso però si trattava di un popolo che da centinaia d'anni esigeva, rivendicava, supplicava di essere servito nella propria lingua, sia per impossibilità di comprenderne un’altra, sia per un diritto rivendicato. Specialmente dalla metà dell'Ottocento in poi si era andata risvegliano una precisa coscienza del diritto di usare la propria lingua, contrapponendo una difesa intelligente ed efficace ad un'opera di snaturalizzazione grossolana. La Chiesa ha sempre rispettato questa volontà, più la S. Sede che la Chiesa locale, fino al memorabile documento della Concistoriale del 1920. Rileggiamolo: "Ora è mente del Santo Padre, e da parte Sua debbo raccomandare alla S. V. (mons. A. Rossi, arciv. di Udine) di essere largo sull'uso della lingua nelle chiese dei paesi sloveni. E' questo il criterio fermamente tenuto dalla S. Sede ed inculcato in tutti i luoghi di idiomi diversi e misti. La Chiesa non deve servire a propaganda di lingua e di nazionalismi. Se fa d'uopo parlare dialetto per farsi intendere, questo è da preferirsi nella istruzione, predicazione, confessione ecc." (2) Faustino Nazzi Note: 1 - Diario Guion, 10-11-1933 2 - ACAU, Prepotto, Fase. Castelmon-te, Risposta della Concistoriale a nome del card. De Lai a mons. A. Rossi del 12-11-1920 POGOVOR S SALVATOREJEM VENOSIJEM O TEČAJIH SLOVENŠČINE, GLASBENI DEJAVNOSTI IN MARSIČEM DRUGEM. Kulturno delo v Kanalski dolini Sarà un luglio davvero ricco in Val Resia L'agenda di luglio è densa di appuntamenti per gli abitanti e per tutti coloro che sono legati in qualche modo alla Val Resia. Si comincia con domenica 7 luglio, quando a Prato Sella Sagata ci sarà la cerimonia annuale in onore dei caduti della Valle, organizzata dal Gruppo alpini "Val Resia". Il 12, 13 e 14 ci sarà a S. Giorgio la Segra della Chiesa. Il 21 a Sella Carniz-za avrà luogo il raduno annuale dei fedelissimi Udinese club Val Resia. Il 26, 27 e 28 a Stolvizza ci saranno i festeggiamenti di S. Anna con la messa solenne delle 11 con il tradizionale cambio della ca-meranza. Il 27 avrà luogo il Torneo internazionale di Pallavolo, organizzato dal "Volley Val Resia". Rečan: naj upoštevajo s prve strani strator pa ni telega vabila spa-rieu. O pomenu statutov je guo-riu advokat Aldo Gus. Mimo tega, KD Rečan je tudi napravu an dokument; pruzapru njega je an konkreten predlog, na katero miesto v statutu an kaj napisat. Njih proposte so člani društva predstavili na zelo živahni seji, ki jo je sklicu gar-miški župan v četartak 20. junija. Na njo so bli povabjeni vse organizacije an skupine, ki so aktivne v garmiškem kamunu. Šindak an njega sodelauci so prežental njih proposto statuta. Kar se nas Slovencev tiče, nas ki živimo že na stuokje liet tle na naši zemji, imamo posebne korenine an jezik, ki nas duhovno bogatijo, ni še adne besiede. Ni- emamo pravice še se klicat z našim imenom, Slovienj- Slovenci. Garmiški aministratorji pravijo samuo de smo "posebni". Na vsako vižo je Rečan pošju njega dokument, štirim občinam odkoder prihajajo njega člani; v Garmak, Dreko, Srednje an Sv. Lienart. Vzeli so proposto od združenja občin ANCI an ga dopolnili an obogatili tam, kjer so smatrali za potriebno. Predlagajo med drugim, de ime občine an vasi je napisano v obieh jezikih, de že v začetku se napiše, da sta se slovienski jezik an kultura formirala počaso skuoze stoletja, medtem ko se je darža-ve zamenjala. Tolo bogatijo mu-ora kamun varvat an narest vse kar je v njega močieh za de se ohrani an razvije. O sv. Višarjih delo Gariupa V nedeljo popoldne bodo na sedežu Turistične ustanove na Trbižu predstavili knjigo "Il santuario di Monte Lussari", ki je nastala izpod peresa župnika iz Ukev in Ovčje vasi Maria Gariupa. V njej pisec podaja zgodovino verskega središča, ki je še posebej za Slovence izredno priljubljeno. Delo, ki nekako zaključuje triptih Gariupovih knjig (prvo delo je zadevalo Ovčjo vas, drugo pa življenje in delo duhovnikov v Uk-vah), je založila zadruga Dom. Uvodno razmišljanje za knjigo o Višarjih je zapisal videmski nadškof Alfredo Battisti. nju v slovenščini. Zbiratelji podpisov to svojo pobudo utemeljujejo z dejstvom, da itak vsi poznamo italijanski jezik in je zato slovenščina odveč. Po drugi strani pa vladni organi trdijo, da tu Slovencev ni, kar je v nasprotju s trditvami samih zbirateljev podpisov.« Uveljavitev slovenščine je pomembna tudi v javnih dokumentih. Pred dnevi je trbiški občinski svet sprejel statut, v katerem je izrecno omenjena težnja za uveljavljanje slovenskega, furlanskega in nemškega jezika. »Moram reči, da je naš klub pred izdelavo statuta naslovil na Občino dokument, s katerim smo želeli opozoriti na prisotnost slovenske narodnostne skupnosti. S tem v zvezi je pomembno, da smo pred nekaj meseci v Vidmu sodelovali na konferenci o Slovenci na Videmskem, ki jo je pripravila škofija. Tudi ob tej priložnosti smo dostavili precej dokumentov o naši prisotnosti in volji po ohranjevanju.« Pogovor s Salvatorejem Veno-sijem nas je peljal še na druga področja dejavnosti Slovencev v Kanalski dolini. Besečfa je tekla o turizmu, gospodarskih aspektih, sodelovanju ob meji. Skratka vrsta odprtih vprašanj, ki so podbona onim, ki jih imajo Slovenci v Benečiji, na Goriškem in Tržaškem. Rudi Pavšič »Letos smo šli v pravo pustolovščino za naše razmere, ko smo na Trbižu organizirali srečanje glasbenih šol Gorenjske, na katerem so nastopili najboljši gojenci sedmih šol. Prireditev, ki je stekla pod pokroviteljstvom občinske uprave, je imela odmev v javnosti, nanjo pa so prišli številni predstavniki javnih uprav z obmejnega področja in sam minister za Slovence po svetu Janez Dular. Ob tem smo sodelovali na koncertu Alpe-Jadran na Opčinah ter na srečanju glasbenih šol na Koroškem.« Ob dejavnosti Glasbene šole in izpeljavi tečaja slovenščine, kako se je kulturno življenje uveljavilo v Kanalski dolini? »Cela vrsta pobud, predvsem na področju zborovskega petja, je v tem času bilo tudi v naših krajih. Med temi bi omenil srečanje pevskih zborov v Žabni-cah, dejavnost moškega pevskega zbora iz Žabnic in Višarskega ženskega kvinteta, ki ga vodi Anna Misspni. V okviru kulturne dejavnosti pa velja spomniti tudi na določeno izdajateljsko dejavnost. Mednjo sodi tudi knjiga o življenju Ukljanov in Življanov izpod peresa Roberta Miinicha, ki jo bomo predstavili oktobra v Domu Mangart. V ta okvir sodi tudi razvejana cerkvena dejavnost za uveljavitev slovenskega jezika. In prav v zvezi s slovenskim bogoslužjem je v Žabnicah v teku afera z zbiranjem podpisov proti maševa- Brava Arianna! nja v Ljubljani, s katero sem pred leti izdal tudi knjigo o izvedbi teh tečajev. Iz podrobne analize zbranega gradiva, ki sva ga zbrala, sva lahko izluščila vrsto podatkov, ki zanimajo našo narodnostno skupnost v teh krajih. Gre za znansvetni pristop obravnavanja naših nacionalnih vprašanj in to s strani strokovnjaka, ki ga ne bremenijo emocionalni in drugi tovrstni faktorji.« Izvedba štirih tečajev je gotovo zahtevala precej truda, upoštevajoč stvarnost kraja. Kako je to potekalo? »Tečaje smo pripravili v žu-pnjišču v Žabnicah in sicer enkrat tedensko. Na podlagi letošnje izkušnje pa kaže, da bi v novi sezoni Ancora un successo per la Scuola di Musica Kanalska dolina je v tem času v središču priprav na novo poletno sezono, ki v te kraje privablja na tisoče in tisoče turistov. Pravzaprav bi morala sezona steči že pred nekaj tedni, nam je priznala prisrčna domačinka, slabo vreme pa je svoje opravilo tudi na najbolj severnem delu slovenskega zamejstva. Pot po avtocesti Alpe-Jadran me je v dopoldanskem času peljala do Žabnic, na dom Salvato-reja Venosija, s katerim sva bila domenjena za pogovor o vsem, kar zadeva Slovence v teh krajih. Pravzaprav so me zanimale n,ekatere pobude, ki jih je v teku leta izpeljal Slovenski klub ob sodelovanju podružnice Slo-rija in Zavoda za izobraževanje iz Čedada. »S tečajem slovenščine«, nam je povedal Venosi, »smo v Žabnicah začeli že v prvi polovici meseca septembra. Začeti je bilo treba prej, saj se pri nas v zimskih mesecih lahko primeri, da zaradi obilice snega je marsikatera dejavnost otežkočena ali se je sploh ne da uresničiti. Nekoliko kasneje pa smo s tečajem začeli v Ukvah. Moram priznati, da sem z letošnjo izvedbo tečaja dokaj zadovoljen, saj smo v Žabnicah imeli tečaj razdeljen na tri dele: za domačine, ki v družini govorijo naše narečje, za otroke iz mešanih zakonov ter za Italijane, ki so želeli spoznati prvine našega jezika. Ob tem ne smemo pozabiti, da smo imeli tudi nauk verouka v slovenščini.« Kdo je skrbel za izpeljavo vseh štirih tečajev? »Za to delo je skrbela etnologinja Irena Šumi sicer članica Inštituta za narodnostna vpraša- Salvatore Venosi na domu v Žabnicah Gojenci sedmih glasbenih šol z ministrom Janezom Dularjem imeli tečaje vsaj dvakrat tedensko, saj se drugače delo težko usklajevati. Kar zadeva število tečajnikov, pa se je sukalo okoli številke 30. Največ je bilo takih, ki slovensko narečje že poznajo in so se želeli naučiti knjižni jezik. K temu bi dodal, da se je s slovenščino ukvarjalo tudi nekaj otrok v Domu šolskih sester.« V Domu šolskih sester se je odvijal tudi pouk Glasbene šole. Kaj bi s tem v zvezi povedal? »Vedeti je treba, da šola velja za celo našo dolino. Vsak petek je glasbeni pouk (klavir, har-monka in kitara) obiskovalo 24 otrok, ki so informacije s tega področja dobivali izključno v slovenščini, kar nekako predstavlja svojevrsten tečaj slovenščine. Šola pri nas deluje že dvanajst let. V tem času je šolo zapustilo že šest mladih glasbenikov, ki so zaključili vse potrebne izpite. Profesorski kader pa je izključno slovenski, večji del pa prihaja iz Kranja. Zanimanje za našo glasbeno dejavnost pa je dokaj veliko. V teh dneh smo že začeli z vpisovanjem za prihodnje šolsko leto in reči moram, da bomo za pouk klavirja imeli določene težave. Po vsej verjetnosti bomo morali gojence razdeliti v dve skupini, saj je njihovo število iz leta v leto večje.« Ob pouku pa so gojenci imeli tudi več nastopov. Kako je s tem? Ariùnna Trusgnach Arianna Trusgnach, che frequenta il corso di violoncello presso la Scuola di Musica di S. Pietro, ha superato venerdì 21 giugno al Conservatorio di Udine, l'esame di Pianoforte complementare, guadagnandosi un bel voto (nonostante una gamba ingessata e cinque ore di attesa!) Quello di Pianoforte Complementare è un'esame che viene obbligatoriamente richiesto a chi frequenta alcuni corsi musicali come Composizione, Direzione d'orchestra, Canto, Violino, Viola, Violoncello ecc., accanto ai quali si ritiene necessaria anche una discreta capacità esecutoria pianistica. Congratulazioni ad Arianna e buone meritate vacanze. P. C. Namest se zbierat par korite al se poguarjat po telefone glih ku ženske, možje se pomenavajo pa tu oštarijah z glažam merlota pred sabo. Takuo tudi Petar an Karleto sta se ušafala no vičer tu oštarij, kuazala sta pu litra čarnega vina, an začela se pravit te zadnje novice. - A vieš Petar - je povie-du subit Karleto - de sem že an tiedan sam doma. Moja žena je šla v Torin, ker nje sestra je imiela 'no čičico. - A ja - j' jau Petar nomalo radoviedan - an kuo se previdaš sam za skuhat, oprat an popieglat? - Oh, za tiste, je vse pre-vidala moja žena pried ku je šla v Torin. Priporočila se je nje kužin Karmeli, ki mi vse naprave vsaki dan. - Čudno mi se zdi, muoj dragi Karleto, de toja žena, ki je takuo ljubosumna, al geložasta, je pustila hodit po hiši tako mlado an lepo kužino! - Se vide, de moja žena se fida na me, an za glih ree, je imiela pru ražon. Popinsi Petar, učera večer, kar sem šu spat okuole punoči, sem ušafu Karmelo tu moji pastiej, an je imiela na sebe scunuo 'no ponočno srajco takuo tanko, de se j' vse skuoze videlo. - Oh vsi hudiči - je po-godernju Petar saldu buj radoviedan - anta, kuo je šlo finjavat? - A sa' vieš, kuo so tele reči, muoj Petar - je povie-du s čudnim glasam Karleto - zmislu sem se, de imam ženo v Torine, an de sem ji obečju, de bom pridan dokier na pride nazaj. - Ben ja, pa kuo je šlo finjavat? - Je šlo finjavat, de sem jo vargu iz pastieje an jo potisnu von s kambre, takuo se bo zmisinla tudi Karmela, de sem an mož oženien! An ti Petar, kaj si biu naredu, če s' se biu ušafu na mojim prestoru? - Oh ist, dragi Karleto, sem biu ratu glih ku ti, an fardaman lažnivac!!! Al bo al na bo strieha za zajce v Hrastovijem? Nomalo dni od tega je bluo v Hrastovijem, v podutanskem ka-munu, 'no srečanje, ki ga je or-ganizu komitat "Pro Clastra" . Paršu je tudi odbornik za ekologijo naše pokrajine Aldo Mazzola, Zaki je bla tela riunion? Zak tele zadnje cajte kajšan je spustu v bližnjo rieko gnuoj zajcu, pru takuo zak Giuseppe Chiuch iz tele vasi ima namien odpriet, nastavt an alevament telih žvin. Komitat iz Hlaste, pa tudi adni vasnjani, nieso za tuo. Pravejo, de če zazidajo tajšan velik hliev an v tistim prestoru, drugi na bojo mogli zidat hiše, še povar-hu bo smardielo. Se na vie še, kakuo puode napri stvar. Za kar se tiče gnuoj v rieke je odbornik Mazzola jau, de tisti ki je kriv priet al potlè pride uon an bo muoru plačat za telo škodo. Menežer naše V NEDIEJO 2. JUNIJA SE JE ZBRALA VSA CEKOVA DRUŽINA IZ MALEGA GARMIKA Usi je doktor Rino Fadini h dobre koramne... Otroc, ka’ bi nardil brez nonu? Samantha je zlo srečna, jih ima štier an vsi na videjo ure jo varvat an kokolat ki je imiela parvo sveto obhajilo, an vi, ki ste dopunla, glih tisti dan, 72 liet. Duo bi vam jih tarkaj dau? Ste nimar optimista, čeglih v vašim življenju ste pre-živiela tudi zlo žalostne dneve, nimar pa ste ušafala kuražo za iti napri. Kar ste se oženila z Bepulnam Cekovem ste se troštala imiet otroke; kar ste jih imiela, ste se troštala, de zrasejo, potlè de se oženejo, potlè de vam šenkajo navuode. Vaše želje so ratale resnica an seda imate okuole sebe zaries lepo družino. Kar pa vam vsi mi - an vaši "otroc” v parvi varsti (Romano, Maria, Lucia an Andreina) - žel-mo je, de bote varvala tudi otroke vaših navuodu, an če bote nimar takuo kuražna ku seda, bodite žihar šigurna, de za nomalo liet denemo spet vašo fotografijo pa z vašim pranavuodam, ko bote bižnona. Kuražno napri! Seda je že buj velika, zak ima malomanj tri miesce, pa kar so ji nardil telo fotografijo, se je bla kumi rodila an je bla takuo mi-nena, de nona jo je daržala tu naruoče, ku de bi bla glažova. Nono je stau blizu an se smejau, tudi on je želeu jo vzet tu naruoče, pa nie uagu... Samantha, takuo se kliče tela čičica, se je rodila v videmskem špitale 4. obrila. Nje mama je Marialuisa Sac-cavini iz Premarjaga, tata pa Claudio Cucovaz iz Čedada. Tisti prejimak nam prave, de Claudio se je rodiu v naših dolinah an takuo je: njega tata je Miljo Krancu iz Gorenjega Marsina an puno od vas ga pozna, sa’ je die-lu puno cajta go par Muoste na Bravaimport, njega mama pa je Pia Gosgnach - Kramarjova iz Matajura, an pru ona dva sta tle na fotografiji kupe z njih navu-odeo. Tle jih na videmo, pa Samantha ima tudi drugo nono an druzega nona, Bepi an Renza iz Premarjaga an tudi oni so zlo ponosni tele minene čičice. Samantha, puno sreče an zdravja ti želmo! * * * Adesso è più grandina, perchè fra un po’ di giorni avrà "già" tre mesi, questa foto però è stata scattata subito dopo la sua na- scita: la nonna tutta orgogliosa la tiene in braccio, ma non senza un po’ di paura: è così fragile! Vicino, tutto orgoglioso, c"è il nonno: anche lui vorrebbe prenderla un po' in braccio, ma non osa... Samantha, così si chiama questa bimba, è nata a Udine il 4 aprile. La mamma è Marialuisa Sac-cavini di Premariacco, il papà è Claudio Cucovaz di Cividale. Il cognome svela le sue origini slovene: il papà infatti è Miljo Krancu di Mersino, la mamma è Pia Gosgnach - Kramarjova di Matajur e proprio loro due sono i nonni orgogliosi della nostra foto. Qui non li vediamo, ma a Premariacco Samantha ha altri due nonni che la coccolano: Bepi e Renza. Samantha, ti auguriamo una vita serena e felice. Jacopo, kuo je pridna toja sestrica, Za de bo vesela bižnona Angela, pa tudi vsi nonulni an none (Tarbjanovi iz Seuca an Tinovi iz Marsina), nam Veronica Trus-gnach, ' stara'" skor tri lieta, predstavja svojega bratraca, Jacopo, ki se je rodiu na 24. maja lietos. Fotografija nam kaže, da sestra ga na zna še dobro varvat, pa vsi smo prepričani, de ima veliko skarbi do njega an de se bo preča navadla, takuo mama Alda an tata Maurizio, ki kupe z njih otročičam žive v Dolenjim Barde (Garmak) bojo mogli vsakoantarkaj se odpočit. V DOLENJIM TARBJU NAPRAVJAJO POSEBNO JEDILO 50-lietni Rino Fadini, doktor iz Humina, je nov upravitelj če-dajske Krajevne zdravstvene enote - USL. Imenovala ga je Dežela takuo, ki določa nuov zakon, na osnovi katerega bojo zdaj naše zdravstvene strukture v rokah menežerjev, tuole pride ree ljudi, ki imajo iskušnje an znanje za jih vodit, niso pa vič izbrani kot do sada na osnovi dogovora med partitmi. V glavnem pa je bluo že zračunano, deimajo v rokah vse naše zdravstvo demokristjani, saj od 12 upraviteljev, kolikor je Usi v naši deželi, samuo trije so blizu socialistični stranki. Doktor Rino Fadini je diplomiru na fakulteti političnih ved v Rimu. Od leta 1974 dela na zavodu za ostarele Istituto geriatrico e di assistenza v Vidmu, ki ima mesto za 600 pacientov an 250 uslužbencev. Od leta 1977 je tudi sekretar zavoda. Dve leti od tega je biu imenovan še za direktoria družbe Proservice. Valentino, Mara, Luca, Davide, Erika, Giulia, Antonella an nona Tonina z Andream v naruočju Nuna Tonina, poviejte nam resnico: kene, de ste ponosna imiet take lepe, pridne an že velike navuode... an vi ste šele takuo mlada an "in gamba"! An kako lepo fešto ste imiela za vaš rojstni dan! Ben, za resnico poviedat, tisti dan, v nediejo 2. junija, sta ble na dvie, ki sta praznovale: vaša navuoda Erika, Mminm, raklet! žel, kjer so živiel an dielal: raklet. Za jo napravt se nucajo dvie reči, ki tle par nas zaries na manjkajo: kompier an ser. Vič pa vam na povemo: biešta v Dolenj Tarbi, kjer Carmela, Vigjac an njih otroc vam jo subit napravejo, vsak dan an ob vsaki ur. Če želta pokušat kieki posebnega al pa iti z vašim parjate-ljam jest kieki kupe, brez de bo že navadna pastašuta, moreta iti v Dolenji Tarbi (Sriednje), kjer v hotelu Bellavista vam ponudejo 'no jedilo, ki so nam ga "importai" naš judje, naš emigrant, ko so se varnil damu iz juških de- novi matajur r m ri ri M inimataj 1 1 ur 1 - L Famiglie e cognomi a Ponteacco LEPA KNJIŽICA JE DELO OTROK PRVEGA RAZREDA DVOJEZIČNE ŠOLE m/mu Zgodba Že ko so hodili v vrtec so s sodelovanjem babic, dedkov, mam in stricev, naredili lepo delo "Naše pravce", ki je bilo tudi nagrajeno na natečaju za otroško literaturo v Trstu. Letos so hodili v prvi razred in so spet naredili lepo "knjižico". Vsak od devetih učencev prvega razreda je napisal in narisal po eno stran. Ker hodijo v dvojezično šolo je tudi knjiga dvojezična, napisana v italijanščini in slovenščini. Poglejte, kako so ti učenci pridni! Sicer na zadnji strani, na naši zadnji sliki so narisani tudi sami avtorji dela o Vidkovi srajci, pa vseeno je prav, da vam jih predstavimo, da vam povemo njih imena: Patrick, Luca, Alessandro, Giulia, Fabrizio, Mattia, Martin, Daria, Simone. srajce C^kÀs/j jk % A&iti/njc/ mjuurwy Vidkove xo/nxx /ocm, -c -itWX. JWffU ■ Wv rrrub m, PERSON VUk. mo/ d fisOtjÀo- Ai, AM. Ag+A/vO/ AsnAoVMSIf. cJ/ifa, y ocb Xmtd/ 9/HjaA/yr. 'IftoW- ùp. Jjthsji /iLgctAC /wayc&t ìa v -Vtìfr acr /A ntu* /xmyali. /ct\0/ 'hx mv |0') /tli/ jnjyu ovàio- AlaOxrO'* /ObO^/nvj* ìfis >cLoì(v -nwafio' ndhfo rfxb moMV Gruppo con bambini in un interno 'IXiiC' yAfìJf\W 01 (JlhjSl j? JdjlN! rnow XI, àtfn'xx-r Zi rrxf\w mjtnc' sa (22,8%) con 79 persone in tutto; 6 famiglie portavano il cognome Coren con 38 persone; 5 famiglie portavano il cognome Cedarmas con 28 persone; 3 famiglie portavano il cognome Fulla; 2 famiglie il cognome Matteligh, Brochiana, Manigh, Bellida e Battistig. Una sola famiglia portava uno solo di questi cognomi: Moncaro, Clignon, Cernoia, Petrina, Bait, Golles, Birtig, Cornelio, Simonit-ti, Cromaz, Banchig, Tuzzi, So-berli, Culvan, Morielaz, Manzin, Causarotto, Deganutti, Marzolini e Strazzolini. Complessivamente a Ponteacco erano presenti 29 cognomi, con un rapporto famiglie/cognomi di 1,96 e quello di persone/cognomi di 12,55. In questa scheda presentiamo la struttura della popolazione di Ponteacco a metà circa del secolo XIX. A Ponteacco, stando al citato Prospetto della popolazione della Comune di S. Pietro del 1843, abitavano 57 famiglie con una popolazione di 364 persone, con una media di 6,38 persone per famiglia. Una media, dunque, leggermente superiore alle tre frazioni esaminate: S. Pietro, Azzida e Vernasso. La popolazione attuale della frazione è invece di 203 persone, suddivise in 87 famiglie, con la media odierna di 2,3 persone per famiglia. Fra le famiglie più numerose di Ponteacco, il primo posto spetta a quella di Matteligh Andrea q. Giovanni con 12 persone. Seguono 3 famiglie con il persone, quelle di Moncaro Giovanni q. Antonio, Coren Antonio q. Matteo e Manigh Sebbastiano q. Mattia. Altre 3 famiglie numerose erano quelle di 10 membri; le seguenti Jussa Francesco q. Valentino, Coren Mattia q. Filippo e Cedarmas Antonio q. Urbano. I nuclei familiari più rappresentativi, come si vede dal diagramma qui a lato, erano quelli di 4 persone (11), di 6 persone (10) e di 8 persone (9). Una sola famiglia era composta di una sola persona. Ora passiamo all’analisi dei cognomi di Ponteacco. Nel secolo XIX il cognome più diffuso della frazione era Jussa, seguito da Coren e Cedarmas. Delle 57 famiglie di Ponteacco, ben 13 portavano il cognome Jus- Tl narny ]*Cchàz Aviv©-- <$S£p. *YUWW -oZ/tL/na/ aoh IhxjCX/. 2kuiÀ/.y,/-/tjaAdj fi /pMMgO' AMZA&do', /Qutùrw /cIm/ Jèdi/ jy Ati/ /dw>g%i/dct/im/AMhy 1'®’ icHaaw, ìfardifav/vr ,-r^wvo& Àjtv /rmAoiv mòmvw kojjflia, la, Aotyaj i,- hb Aoj Zoy Ai* A/srv nrttXSxf. (fajfac/ fčTJA/ /je> JJ/ Nasvidenje v jeseni! V petek se je s prisrčno prireditvijo zaključilo šolsko leto tudi za dvojezičen vrtec. Na to se vrnemo prihodnji teden ___ novi matajur TUTTOSPORT VSE O ŠP M. & M. chiudono Corredig Ottimi Manig e Margutti, toč fltoč gli altri valligiani alla Cividale - Castelmonte dalla prima pagina Al secondo posto, con un distacco di 5"51 Romano Casasola ed al terzo il vincitore anche della categoria auto storiche Luigi Moreschi a 8"25, che ha fatto il tris. Ben otto i piloti delle nostre valli iscritti alla manifestazione, che quest'anno ha visto al primo posto Luca Manig di Tiglio, classificatosi al 30° posto con la sua Renault 5 GT turbo, ed al 4° nella classifica di gruppo (4'17"56 il suo tempo) precedendo Pietro Corredig che difende i colori del Team Michieli, 6° nella classifica di gruppo e 39° nella generale nel tempo di 4’20 "98. Per trovare un altro valligiano bisogna risalire al .55° posto occupato da Gianfranco Margutti di Clodig che con la sua Opel Ka-dett GSI, ha ottenuto il tempo di 4'28'87 (migliorando il tempo ottenuto lo scorso anno con la Lancia Delta di 3''76) e conquistando la terza posizione del gruppo N classe 2000. Al 119° posto Michele Carlig su Lancia Delta integrale. 4'52"39 il suo tempo, inferiore a quello della scorsa edizione, ma lungo il percorso ha avuto alcuni problemi. Due posizioni più dietro troviamo Marco Susani (7° nella classifica di gruppo) in 4’52'80 che chiude la serie dei nostri piloti. Marco Venturini è stato costretto al forfait dopo le prove di sabato, mentre Franco Marseu e Dario Gosgnach, avendo problemi di motore, sono arrivati fuori tempo massimo. Le note positive sono state per Margutti e Manig, che hanno chiuso fra loro Pietro Corredig. Con Pietro, alle premiazioni, abbiamo fatto una chiacchierata. Sei soddisfatto della tua prestazione? Senz'altro sono molto contento perchè nelle prove avevo un tempo molto alto pur avendo guidato bene. Pensavo dunque di affrontare la gara con molta determinazione, sono soddisfatto quindi perchè ho migliorato, peccato che cinque piloti abbiano fatto un tempo migliore del mio. Nella Gianfranco Margutti mia classe eravamo in 30 a contenderci la prima piazza, il prossimo anno cercherò di fare meglio. Cosa pensi del buon piazzamento di Gianfranco Marguttiì E’ stato bravissimo perchè correndo per la prima volta con quella macchina, ha fatto un'ottima gara con un buon tempo che lo ha portato al terzo posto della sua classe. Per un valligiano che partecipa a questo tipo di gare in ambito locale, perchè carenti nei mezzi a disposizione, è senz’altro un doppio merito. in classifica ti ha preceduto Luca Manig. Che cosa ne pensiì Anche per Manig lo stesso discorso: si è presentato con una buona macchina, si è preparato bene ottenendo un buon tempo nelle prove. In gara si è superato ancora nonostante un disguido gli abbia fatto perdere qualche secondo che gli è costato il podio. Comunque è stata certamente una giornata positiva per questo nostro pilota sulle strade di casa. Paolo Caffi I ragazzini fanno lungo e anche peso Continuiamo la pubblicazione dei risultati ottenuti dai ragazzi dei sette comuni delle Valli ai giochi della gioventù svoltisi a S. Pietro al Natisone. Salto in lungo Ragazzi B 1. Obit Alan 3,73; 2. Gus Roberto 3,67; 3. Vidal Luca 3,33; 4. Carlig Marco. Ragazze B 1. Galanda Silvia 3,17; 2. Chiuch Claudia 2,45; 3. Rucchin Katiuscia 2,40. Ragazzi A 1. Terlicher Denis 4,94; 2. Quarina Samuela 4,80; 3. Golop Federico 4,05. Ragazze A 1. Trusgnach Barbara 3,99; 2. Spe-cogna Cristina 3,81; 3. Iuretig Donatella 3,70. Lancio del peso Ragazzi A 1. Pollauszach Daniele 9,75; 2. Pi-con Denis 9,35; 3. Rossi Davide 9,15; Ragazze A 1. Berghignan Stefania 8,85; 2. Golles Simona 7,30; 3. Cernoia Francesca 6,90. Lancio pallina Ragazzi A 1. Sdraulig Gilles 37,80; 2. Speco-gna Cristian 37,56; 3. Battistig Andrea, Mauro Emanuele 36.05. Ragazze A 1. Specogna Cristina 35.80; 2. Zor-za Raffaella; 3. Marseglia Silvia. Ragazzi B 1. Specogna Matteo 45,50; 2. Del Gallo Davide 42.35; 3. Mucig Marco 38,50. ragazze B 1. Zaccai Raffaella 33.64; 2. Marseu Maria Pia 26,47; 3. Dorbolò Angela 23,77. A Masseris la vetta del giro delle Valli Il Veloclub Cividale-Valnatiso-ne organizza per domenica 30 giugno 1991 una gara ciclistica per la categoria Juniores, denominata 4. Giro delle Valli del Natisone,con partenza da S. Pietro, alle ore 9.30. Il percorso, di 119.200 km, è il seguente: S. Pietro al Natisone, Tiglio, Oculis, Ponte S. Quirino, Azzida, S. Pietro da ripetersi sei volte-, quindi Tiglio, Oculis, Ponte S. Quirino, Bivio Azzida, Savogna, Ieronizza, Dus, Masseris (Gran Premio della Montagna), Savogna, S. Pietro al Natisone. E’ certamente questo un percorso selettivo che metterà a dura prova i giovani ciclisti nel tratto da Savogna a Masseris, dopo i sei giri in falsopiano coperti in precedenza. La partenza verrà data presso il parco festeggiamenti, piazzale della Chiesa. Ricchissimo il montepremi messo a disposizione dalle ditte All Transport, Benedii, Edilvalli e Frar, con premi di classifica dal 1° al 10° classificato; altri premi ai tre primi classificati a Masseris dov’è fissato il Gran Premio della Montagna. Il trofeo della provincia di Udine andrà alla società con il maggior numero di arrivati nei primi cinque. L’arrivo della prima edizione del Giro ASPIRAZIONI DEL GIOVANE ATTACCANTE DELLA VALNATISONE Mauro, che mitraglia! Si sono conclusi i campionati di calcio dilettanti ai quali hanno preso parte con alterne fortune le nostre squadre. La Valnatisone ha fallito l'obiettivo della promozione in "Eccellenza", ma nel contempo nel fine stagione è salito prepotentemente alla ribalta Mauro Clavora, giovane attaccante di Cras di Pulfero. Sei reti è un bottino di tutto rispetto. Tale exploit ha richiamato l'attenzione del selezionatore della rappresentativa regionale che ha convocato Mauro. Peccato che il nostro valido rappresentante non sia stato impegnato prima a tempo pieno e nel suo ruolo, forse la Valnatisone ci avrebbe guadagnato in classifica! Quando e come hai incominciato a giocare a pallone? Da piccolo sono stato attr-ratto dal pallone, giocavo con i miei compagni nel cortile e nei campi circostanti la mia abitazione. Per caso con un mio amico sono andato a S. Pietro al Natisone a fare un allenamento, ho visto che mi piaceva ed eccomi qua a undici anni di distanza a difendere i colori della Valnatisone in prima squadra. Mauro Clavora Come mai solamente nel finale di stagione hai cominciato a segnare a raffica? Nel finale di stagione, giocando nel mio ruolo ho potuto esprimermi al meglio. Nelle precedenti esibizioni, giocando spezzoni di partite sulla fascia, cercavo di mettere i miei compagni in condizione di fare i gol. Le cose sono andate meglio quando mi hanno dato la possibilità di giocare interamente le ultime otto partite, spero che questa esperienza mi sarà utile la prossima stagione. Ho sentito dire che sei stato convocato con la rappresentativa regionale, è vero? La settimana scorsa mi ha telefonato il selezionatore della rappresentativa per le finali in Calabria. Ho dovuto rinunciare a malincuore a questa importante trasferta, perchè sono impegnato con gli esami. Spero cne l'anno prossimo il selezionatore si ricordi ancora di me. Qual è il tuo futuro? Spero di continuare a giocare in prima squadra nella Valnatisone a tempo pieno, cercando di segnare qualche gol in più, per poter conquistare la promozione nel campionato di Eccellenza, che quest'anno abbiamo fallito di un soffio. Un pensierino va anche alla rappresentativa regionale. Quale ricordo ti è rimasto impresso in questi undici anni di carriera? Senz'altro il campionato scorso dove giocando poco ho fatto parecchi gol. Inoltre sono soddisfatto sia per la chiamata in rappresentativa, come del mio passato con le squadre giovanili, che mi hanno permesso alcune affermazioni nell'ambito delle Valli del Natisone, come nel trofeo marcatori del Novi Matajur. Paolo Caffi f» Civici inteShell S>1!M i.'.yrifl Alcuni dei piloti delle valli del Natisone Luca Manig prima delle prove di sabato novi matajur GRMEK Mali Garmak Novici v vasi V saboto 22. junija se je zbralo v Obličanovi hiši vse, kar je ostalo od Malega Garmika: stari, mladi in otroci. Na mizah je bluo parpravjeno za pogriznit, za podzob, pa tudi za zalit in popit. In medtem, ko so gostje in vasnjani jedli in pili, je parjateu Gildo Bledcju, uprašu tata od noviče Terese: "Sandro, pa novi-ča Teresa, kje je?” "Je šla lase runat!" "Muč norac!" je jau Gildo in sneu Šandru klabuk iz glave, takuo, da sta bla oba gologlavca, brez lasi na glavi. "Jest in ti imama potriebo iti dielat lase, ne tvoja hči - noviča Teresa, ki jih ima za prodajat!” mu je povi-edu naravnost v obraz parjateu Gildo. Vsi tisti, ki so poslušali so se iz srca nasmejali. Potem smo se spustili iz Malega Garmika proti farni cerkvi na Liesa, in tam v cerkvi Svete Marije dobrega sveta, jo je čaku novič, Roberto, z žlahto in parja-telji. Pred oltar je peljala svojega sina, mama, Silvana Drejova -Feletig, ker je tudi Roberto pu Slovenj pu Furlan. Njega mama je Drejova iz Malega Garmika in Roberto je samuo adna od treh vej, ki jih je' pognalo združeno drevo: Feletig - Chialchia, saj mama Silvana ni rodila samuo Roberta, pač pa še druga dva lepa sina. In tako sta se poročila in obljubila venčno zves- tobo v cerkvi na Lesah Teresa Predan - Obličanova iz Malega Garmika in Roberto Chialchia iz Čedada. Sodnik jima je biu gospod don Azeglio Romanin, ki jih je obsodu, da muorata skupe ži-viet. Novič an noviča sta sparje-la obsodbo z velikim veseljem in po tej obsodbi smo šli na kosilo - ojcet v Galjan, v gostišče "Fogolar", kjer se nas je zbralo zaries puno in dol nas je veselil nepozabni Checco s svojim or-kestram. Novičam želimo puno zdravja in sreče v njih skupnem življenju. Stric Dorič PODBONESEC Marsin - Rualis Nas je zapustu Pasquale Premlad je šu na te drugi svi-et Pasquale Zorza. Imeu je samuo 61 liet. Rodiu se je v Marsine, go par Barnese. Zavojo diela je zapustu njega rojstno vas an šu v Zvicero. Kar se je varnu je šu živet v Rualis, kjer je imeu hišo. V torak 18. junija pa nas je za nimar zapustu v čedajskem špitale. V žalost je pustu ženo Rosalio, hčere Orietto an Luiso, sestro, brate, kunjade, navuode an puno parjatelju, saj Pasqual je biu pridan mož, zlo aktiven povserode, kjer je korlo. Njega pogreb je biu v Rualisu v četartak 20. junija. Puno judi se je stisinlo okuole žalostne družine. Podar Zbuogam, Miljo Viedel smo, de je bolan, vseg-lih pa se niesmo čakal, de nas takuo naglo zapusti. Miljo (Emilio Periovizza) je biu tan doma, kjer z veliko ljubeznjo ga je družina gledala, kar je začeu stat slavo. Pejal so ga v špitau, pa nie nič pomagalo, saj naglo potlè je umaru. Imeu je 70 liet. Miljo je dielu puno liet po sviete, v Belgiji, potlè se je biu varnu damu an tle so ga nardil tudi za kavalierja. Biu je gentil mož, nimar je dielu an je imeu dobro besiedo za vse. Za njim jočejo žena Tilde, hčere Rosetta an Chiara, zet, navuodi, kunjadi an vsa druga žlahta. Njega pogreb je biu v Sauod-nji v sriedo 26. junija popudne. PIŠE PETAR MATAJURAC Kristus an sv.Petar po naših dolinah Zgodba je že od davnih časov, stara, že od kar sta hodila Kristus an Svet Petar po naših dolinah, brezieh an vaseh. Bluo je takole: potlè, ko sta prehodila lepo an sončno Nediško dolino, po eni in drugi strani, sta se spustila v Savuojnsko dolino. Še prej pa sta ugotovila, konšta-tala, da v Nediški dolini vse le-puo rodi. Pomislite samuo na Ruonac: vsieh sort sladko in okusno sadje, ruonške breskve pa so znane po vsem svetu. Ru-onški kumetje so za nje vičkrat dobili na nacionalni in internacionalni razstavi breskev v Veroni zlato medaljo. Bog, Oče nebeški jim je dau dobro zemjo, dobro podnebje, lepo klimo, puno sonca. Pa je Oče nebeški, ko je na zemji vse lepuo cvetelo, pošju dol na sviet svojega sina - Jezusa Kristusa, da pregleda, če je vse lepuo naredu, če je vse lepuo uredu, pa če najde, odkrije kajšno pomanjkljivost, naj jo popravi, postroji. Če je kje previč bogatije an drugje previč buoštva, naj poravna, naj zgli-ha, da ne bo prevjč bogatije na enem kraju an previč buoštva, mizerje na drugem kraju. Bog, Oče Nebeški je želeu, da mu sin opravi to poslanstvo na svetu, tudi zavojo tega, ker te bogati ga ne znajo častiti, so mu nehvaležni za dobruote, ki jim je dau in njih bogatija jih pelje vsak dan stuokrat v grieh an prešernost. Bog, Oče Nebeški, je biu dau sinu, Jezusu Kristusu, od tri do štier vseh sort semena (senje) in zrna, pa mu je kuazu: “Pojdi dol na zemjo, poglej an kjer manjka, postroj. Sam boš videu, kje je zemja buj parmierna za senje, ki sem ti ga dau!’ Kristus je bugu Očeta in prej ko se je spustu dol na zemjo, mu je odgovoriu: “Naj se zgodi po tvoji volji!' Kadar je Kristus paršu na sviet, je biu začeu iskat pomagača, ki naj bi mu biu tudi svetovalec (konselier). Prehodu je vas sviet, pa ga ni najdu primernega, tajšnega, da bi mu biu všeč an zviest. Potlè je zaliezu v Palestino an dol je naleteu na niekega ribiča (peškatorja), ki je imeu do popa dugo brado. Kristus ga je začeu prepričevat, da naj gre za njim po sviete postajat krivice, zlihavat svet med bogatijo an revščino. Težkuo je bluo te-lemu ribolovcu zapustiti njega barko, muorje, njega ribe an Palestino, nazadnjo pa se je le udau Kristusu an sta šla na pot. "Do sada si loviu ribe, od sada naprej boš loviu pa duše!' mu je jau Kristus. 'Ja, ben nu, pa mene so všeč le ribe!' mu je udano odgovoriu ribolovec, ki je potle ratu Svet Petar. Kristus an Svet Petar, muoj patron, sta prehodila ves svet, ki ga je biu na veliko naredu univerzalni Bog. Ta vsegamo-gočni Bog je v šestih dneh us-tvaru ves svet. Biu je kot velika pakera, ki opravi, nardi puno diela, pa ne more paziti, gledati na finese. Za pakero muorata še zmeraj, še saldu postrajat finese, pomanjkljivosti lopata an kramp (pikon). Nu, saj je lahko zastopit. Kristus in Sveti Petar sta bla lopata an malendrin v božjih rokah in sta provala poglihat zemjo, kjer je bla pustila pakera Boga Očeta velike jame. Sta provala, pa jima ni ratalo povsierode. Kristus in Sv. Petar sta prehodila vas sviet. Kristus je sijau an sadiu, kjer je manjkalo, je glihu zemjo, postroju posvetne krivice in poskušu zravnat razlike med bogatijo in buoštvam. Tudi tuole mu ni ratalo, se ni zgodilo, pa mu ne smiemo za-miert, ker dobro voljo je imeu in zvestuo mu je pomaqu tudi sveti Petar. Sejala an sadila sta po vsem svetu. Kjer je bla klima an dobra zemja za maranče an limone, sta vargla zrna, seme ma-ranč an limonov, kjer so ble velike planjave sta vrgla po tri zrn žita, v Afriko an južno Ameriko sta spustila v zemjo pa par zarn kafet, v Mezopotamijo sta usadila dateljne (datteri), ali palme, ki rodijo cjateljne. Rodovitne palme, so se iz Mezopotamije razširile potem v Palestino, Sirijo, Arabijo in severno Africo. Živi tudi v Italiji, pa ne daje zdrelih sadežev. Ustavu sem se pri dateljnih, zatuo, ker so mi posebno všeč. Za de da dobre sadove, palma od daterijev potrebuje gorko an suho klimo na varhu an puno vlage, umarnosti v zemji, v koraninah, zatuo velja arabski pregovor, da muora imeti 'glavo v ognju in noge v vodi'. (se nadaljuje) Vas pozdravja Vaš Petar Matajurac Urniki miedihu v Nediških dolinah DREKA doh. Lucio Quargnolo Kras: v četartak ob 12.00 Debenje: v četartak ob 10.00 Trinko: v četartak ob 11.00 GARMAK doh. Lucio Quargnolo Hlocje: v torak od 8.30 do 9.30 v četartak od 8.30 do 9.30 v petak od 8.30 do 9.30 doh. Giorgio Brevi ni Hlocje: v pandiejak od 11.15 do 12.00 v sriedo od 15.00 do 16.00 v petak od 9.45 do 10.30 PODBUNIESAC doh. Vincenzo Petracca (726051) Podbuniesac: v pandiejak, torak, sriedo, četartak an petak od 9.00 do 12.00 v soboto od 10.00 do 12.00 doh. Giovanna Plozzer (726029) Podbuniesac: v pandiejak, sriedo, četrtak, petak an saboto od 8.30 do 10.00 v torak od 17.00 do 18.30 SOVODNJE doh. Pietro Pellegritti Sovodnje: od pandiejka do petka od 10. do 12. ŠPIETAR doh. Edi Cudicio (727558) Špietar: v pandiejak, sriedo, četartak an petak od 8.00 do 10.30 v torek od 8.00 do 10.30 in od 16.00 do 18.00 v soboto od 8.00 do 10.00 doh. Pietro Pellegritti (727282) Špietar: v pandiejak, torak in petek od 8.45 do 9.45 v sriedo od 17. do 18 v soboto od 9.45 do 10.45 SRIEDNJE doh. Lucio Quargnolo Sriednje: v pandiejak od 9.00 do 10.00 v sriedo od 14.00 do 15.00 Gor. Tarbi v pandiejak ob 10.30 v sriedo ob 15.15 Oblica: v sriedo ob 15.45 doh. Giorgio Brevini Sriednje: v torek ob 11.30 v četartak ob 12.30 Gor. Tarbi: v torek ob 12.00 v četartak ob 12.00 Oblica: v torek ob 12.30 v četartak ob 11.30 SV. LIENART doh. Lucio Quargnolo (723094) Gor. Miersa: v pandiejak od 16.00 do 18.00 v torak od 10.00 do 12.00 v sriedo od 16.30 do 18.00 v petak od 10.00 do 12.00 v saboto od 8.30 do 11.00 doh. Giorgio Brevini (723393) Gor. Miersa: v pandiejak in torek od 9.30 do 11.00 v četartak od 9.30 do 11.00 v petak od 11.00 do 12.00 v soboto od 8.30 do 11.00 Guardia medica Za tistega, ki potrebuje miediha ponoč je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvičer do 8. zjutra an saboto od 2. popudan do 8. zjutra od pandiejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Špietar na štev. 727282. Za Čedajski okraj v Čedad na štev. 7081, za Manzan in okolico na štev. 750771. Poliambulatorio v Špietre Ortopedia doh. Fogolari, v pandiejak od 11. do 13. ure. Chirurgia doh. Sandrini, v četartak od 11. do 12. ure. Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 1. DO 7. JULIJA Špeter tel. 727023 Corno di Rosazzo tel. 759057 OD 29. JUNIJA DO 5. JULIJA Čedad (Fontana) tel. 731163 Ob nediejah in praznikah so odparte samuo zjutra, za ostali čas in za ponoč se more klicat samuo, če ričeta ima napisano »urgente«. BČIKB BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA FILIALA ČEDAD FILIALE DI CIVIDALE CAMBI - mercoledì MENJALNICA - sreda Tel. (0432) 730314 - 730388 Ul. Carlo Alberto, 17 Fax (0432) 730352 Via Carlo Alberto, 17 26. 6. 1991 država valuta kodeks nakupi prodaja fixing Milan ZDA-USA Ameriški dolar USD 1325,00 1350,00 1335,90 Nemčija Nemška marka DEM 742,00 755,00 744,300 Francija Francoski frank FRF 217,00 221,00 219,280 Nizozemska Holanski florint NLG 655,00 664,00 660,890 Belgija Belgijski frank BEC 35,50 36,50 36,143 Anglija Funt šterling GBP 2160,00 2195,00 2178,35 Irska Irski šterling IEP 1970,00 1995,00 1991,60 Danska Danska krona DKK 189,00 195,00 192,760 Grčija Grška drahma GRD 6,30 7,25 6,801 Kanada Kanadski dolar CAD 1130,00 1170,00 1169,20 Japonska Japonski jen JPY 9,00 9,70 9,622 Švica švicarski frank CHF 855,00 870,00 862,840 Avstrija Avstrijski šiling ATS 104,50 107,00 105,770 Norveška Norveška krona NOK 187,00 193,00 190,740 švedska švedska krona SEK 202,00 298,00 205,780 Portugalska Portugalski eskudo PTE 8,00 9,00 8,530 Španija španska peseta ESP 11,50 12,25 11,855 Avstralija Avstralski dolar AUD 970,00 1025,00 1022,50 Finska Finska marka FIM 308,00 317,00 312,90 Jugoslavija Jugoslovanski dinar YUD 40,00 45,00 — — Europ. Curr. Unity ECU — — 1528 SOVODNJE