Kdaj bo grad na Kodeljevem doživel svojo renesanso
Zaradi vse pogostejših govoric in nejasnosti okrog preureditve gradu na Kodeljevem smo zaprosili za pogovor direktorja gostinskega podjetja Figovec Štefana Glavača, saj je znano, da se podjetje Figovec najresneje zanima za prevzem gradu.
NSK: Grad na Kodeljevem je v dokaj slabem stanju in prav go-tovo mora vsako gostinsko po-djetje, ki se zanima za kakršno-koli preureditev in prevzem, stati na trdnih nogah. Nam lahko naj-prej poveste vsaj osnovne po-datke o razvoju poti gostinskega podjetja Figovec?
S. Glavač: Figovec vodim že 17 let, njegov razvoj pa sprem-ljam skoraj od začetka pred 25 leti. Če ob tej obletnici pregle-damo rezultate, smo lahko zado-voljni. Iz znane gostilne Figovec, ki so jo odprli v središču mesta leta 1953, smo se z leti razvili v veliko gostinsko podjetje s 120 zaposlenimi in 20 učenci v go-spodarstvu. Nedvomno je pre-lomnico v razvoju pomenilo leto 1969, ko smo našo upra vo prese-Hli v občino Moste-Polje. V novem okolju smo bili deležni
vsestranske podpore in smo dosti hitreje napredovali tako po kva-liteti kot poštevilu naših uslug. Iz istega razloga se je sčasoma do-mala vsa naša gostinska dejav-nost preselila v moščansko obči-no. Naše podjetje ima danes šest poslovnih enot. Naj omenim poleg kopališča in kegljišča v športnem parku na Kodeljevem še gostilno Krpan in pivnico Fi-govec, ki itnata po pet zvezdic za kvaliteto. Naši lokali so na novo
opremljeni in ob dobrih delovnih možnostih sposobni nuditi najk-valitetnejše gostinske usluge.
NSK: Torej gre za vsestransko uspešno gostinsko podjctje. Kako je torej z vašo udeležbo pri preureditvi gradu na Kodelje-vem?
Š. Glavač: Skupščina občine Moste-Polje je že pred leti ugo-tovila, da je grad posebnega družbenega pomena. To je ute-meljila z naslednjimi dejstvi: grad (s kapelico) ob njem pred-stavija kulturnozgodovinski spomenik, ki ga je treba ohraniti pred razpadom in preurediti v gostišče s prenočišči. Teh v ob-čini zaradi rastočega števila pre-bivalstva in razvoja industrije že močno primanjkuje. Ureditev gradu bi koristila splošnemu turi-stičnemu razvoju, pa tudi boljši izkoriščenosti športnega parka.
Na osnovi tega sklepa občinske skupščine je leta 1972 prevzel zadolžitev Figovec in jo vključil v svoj srednjeročni načrt. Nasled-nja leta se je akumuiacija v go-stinskih dejavnostih močno zmanjšala. Za investicije je bilo na razpolago vse manj sredstev in izvajali smo lahko le nujna vzdrževalna dela. Hkrati nam je uspelo izseliti večino od ose-mnajstih, v gradu živečih strank. Danes prostore začasno odda-jamo v najem. S preureditvijo še nismo začeli. Projekt Ljubljana izdeluje načrte za preureditev po naših zamislih.
NSK: Kako si torej zamišljate razporeditev gostinsko-hotel-skih, dejavnostih v kompleksu gradu na Kodeljevem?
Š. Glavač: Gostinsko stavbo nameravamo preurediti v hotel s prenočišči, restavracijo in letnim vrtom. Gospodarsko poslopje bi preuredili v prenočišča za šport-nike. Tam naj bi bil tudi tipiziran lokal, ki bi služil širšemu krogu obiskovalcev športnega parka. V tretji zgradbi pa nameravamo urediti sedež skupnih služb naše
delovne organizacije in nekaj ppmožnih prostorov. Če zmog-ljivosti seštejemo, dobimo30sob z 69 ležišči,-250 sedežev v notra-njih restavracijah in 160 na let-nem vrtu. Ob gradu je kapelica, zdaj imenovana Jelovškova gale-rija. Poudariti moram, da se ni-kakor ne strinjamo z njenim zdajšnjim izgledom. Namera-vamo ji povrniti nekdanji videz, tj. odstraniti razstavne panoje, ker menimo, da bi tako v turi-stičnem kot kulturnem pomenu dosti polneje zaživela, če obisko-valcem ne bi bil okrnjen ogled fresk in oltarja. S tem nikakor ne mislimo onemogočiti kulturnega razvoja naše občine.
Nasprotno! V taki, dosti enotnejši notranjosti kapelice bi šele res prišli do izraza recitali ali sporedi komorne glasbe. Tu bi imeli možnost nastopa tudi uveljavljajoči se umetniki. Ce bi se vendar kdaj odločili za raz-stavo, ne bi nasilno posegali v pro-stor. Ob obiskih gostov bi bila kape-lica lahko namenjena posebni, višji obliki gostinske usluge. Koncert ko-morne glasbe in morda pozdrav ob
aperitivu bi bili lahko njeni sestavni deli.
NSK: Načrti so drzni in obšimi. Kako pa je j. denarjem in kdaj boste začeli s preurejanjem?
Š. Glavač: S skladom za razvoj družbenega standarda občine imamo desetletno najemno pogodbo za ko-pališče in kegljišče. Ker smo te ob-jekte sami dogradili, smo zdaj solast-niki. Gre pa za objekte športnega značaja, ki so kot taki potrebni širše družbene pomoči. Kopališče nam npr. nikoli ni prinašalo dobička. Te športne objekte bi radi izročili v upravo Slovanu, ta pa bi Figovcu vrnil vanje vložena sredstva. Našteta denarna vprašanja je treba rešiti. Pri ureditvi gradu je Figovec sedaj zmo-žen nuditi pet milijonov din. Združe-vanje sredstev bo potrebno še na ob-činski ravni (sredstva razvojne go-spodarske sktipnosti občine in TKS Moste-Polje) prek bančnih kreditov in morebitnega sodelovanja delovnih organizacij. Upamo, da bomo z deli začeli že prihodnje leto in jih v kakš-nem leU dni tudi končali.
NSK: Torej se bi že leta 1980 sre-čali v preurejenem gradu!
Zahvaljujem se vam za pogovor, ki je približal problematiko vključeva-nja gradu na Kodeljevem v širši družbeni proslor naše občine.
Pogovarjal se je DUŠAN JEŽ