štev. 10. " »«,t,flil Ljubljana, 6. marca 1929. L«to XL I Kan^ dcloTcc ka obrtnik ■ TT I.....»M M taritv. - Ph- ▼• C JL Nah la M MJaai. — Vn«. Mn la ur— * * ■M ft. 7. -M*. H. MM. - Delati je treba I V zadnji številki našega lista smo ugotovili ponovno, da živi ogromna večina slovenskega ljudstva od kmečkega dela, manjšina pa živi od trgovine in obrti, potem od navadnega ročnega dela, en del pa od poklicev, ki zahtevajo višjo šolsko izobrazbo. Rekli smo dalje, da živi koncem koncev pri nas tudi trgovina in obrt in delavski stan (indirektno) od kmeta, ker če kmet ne bi naših obrtnih izdelkov kupoval, obrtniki in trgovci in delavci in šolani ljudje ne bi imeli kaj jesti. Vsakdanja izkušnja pa nas uči, da se godi našim kmetom od leta do leta slabše. Zakaj se kmetom vedno slabše godi, to bomo raziskovali na drugem mestu. Vsakdanja izkušnja pa nam tudi dokazuje, da peša s kmetom vred tudi naša trgovina in obrt, da zaslužki šolanih ljudi nazadujejo, ravno tako pa padajo tudi delavski zaslužki. To je popolnoma razumljivo. Če kmet nima dovolj pridelka, ali pa če pridelek nima nobene cene, kmet ne more kupiti obleke in blago obleži v trgovčevem magacinu. Če kmet nima denarja, si ne more naročiti čevljev in čevljar mora praznovati in svojega pomočnika odpustiti. Če kmet nima denarja, ne more plačati dovolj davka, zato pa mora država uradnikom (šolanim ljudem) plače zniževati. Tako izgleda prava gospodarska slika Slovenije, ki je dovolj žalostna. Naše gospodarstvo se nahaja torej v zelo resni krizi in ni čudno, da ljudje iščejo izhod in rešitev iz te krize. Poglejmo sedaj, kako si skušajo ljudje pomagati. Vsakdanja izkušnja nas uči, da tišči leto za letom več ljudi z dežele v mesto. Eni hočejo v šole, ker upajo, da bodo kot šolani ljudje dobili »službo« in lažje živeli kakor doma. Drugi iščejo dela v fabrikah. Dekleta bi rada v fabrike ali pa v službo. Beg z dežele v mesto je torej popoln. Poglejmo sedaj, če so ta pota prava. Kdor je pazljivo prebral to, kar smo zapisali zgoraj, bo lahko razumel, da so ta pota večinoma napačna, vsaj dandanes. Če še današnji trgovci nimajo kmetom kaj prodajati, ker kmetje nimajo denarja, kako naj potem najde svoj kruh dvakrat večje število trgovcev? Če vidimo, da že današnji šolani ljudje ne morejo dobiti primernih služb, kam pojde potem še enkrat večje število šolane mladine? Kako pa je z ženskimi službami v mestih danes, o tem pa vprašajte domače župnike in župane. Ostane torej kot prva in najbližja rešitev le še obrt. Dober obrtnik ima odprt ves svet. Šolan pravnik s svojim znanjem naših postav ne more nikamor drugam, čevlji se pa izdelujejo po vsem svetu na isti način. To velja za vse obrti, samo dobro je treba obrt znati. Je pa še eno sredstvo, ki nam more pomagati in sicer temeljito pomagati, ampak to sredstvo je zelo neprijetne in kisle vrste! To sredstvo obstoji v tem, da dvignemo svojo kmečko produkcijo vsaj tako, kakor so jo dvignili kmetje drugod, kjer imajo prav takšno zemljo kakor jo imamo mi, ali pa še slabšo. Poglejmo nekoliko v Avstrijo. Avstrija je večinoma gorata dežela, torej naši zemlji zelo podobna. Pred vojno so pridelali v Avstriji na enem hektarju zemlje ravno toliko žita, krompirja itd. kakor pri nas. Po vojni pa so se razmere silno izpremenile. Dočim pridelujemo mi še vedno na enem hektarju zemlje komaj po 8 centov žita (kakor so ga pred vojno tudi v Avstriji), ga pridelajo danes kmetje v Avstriji po 16 in še po več centov, na Češkem pa že tudi po 25 in 30 centov. Kakšne so posledice tega izboljšanja? Kmet, ki pridela danes v Avstriji po trikrat več žita (krompirja itd.), lahko že žito prodaja, ne pa, da ga mora še za svojo potrebo dokupovati. Za izkupiček si lahko kupi dobre in dovolj obleke in obuvala, pa tudi kavo in sladkor. Kjer kmetje lahko kupujejo, gre tudi trgovcem in obrtnikom dobro in tudi delavci lažje najdejo zaslužek. Vsi skupaj pa plačajo lahko toliko davka, da tudi šolani ljudje dobivajo poštene plače. Uradniki v Avstriji so zato mnogo boljše plačani kakor naši. Vse to so dosegli v Avstriji (in na Češkem itd.), ker so dvignili kmečko produkcijo, t. j., ker so se kmetje lotili takega obdelovanja zemlje, da donaša zemlja na leto po dvakrat in po trikrat več kakor prej. Izkušnja kaže, da je to edino pravilna rešitev tega težkega vprašanja. Zato moramo tudi pri nas začeti z resnim doxm v tem pravcu. Ne smemo se pa pri tem zanašati samo na slavnoznane »podpore« dr- Kmalu po sklenitvi miru po svetovni vojni se je ustanovila Mala Antanta. Češkoslovaška, Rumunija in Jugoslavija so se med seboj zavezale, da bodo skupno branile mirovne ugovore, če 'bi jih kdo hotel revidirati, ali celo razveljaviti. S to zvezo so zaveznice tudi hotele pridobiti čimveč besede pri svetovno političnih dogodkih, ker skupaj predstavljajo velesilo. Za take nastope je seveda potrebna popolna soglasnost vseh zaveznic. V vprašanjih, ki se tičejo mirovnih ugovorov, se je soglasje prav lahko doseglo, ko pa je bilo treba nastopiti skupno in v soglasju tudi v gospodarskih vprašanjih, takrat so zastopniki Male Antante šli vsak svojo pot. Vsled tega se Mala Antanta ni mogla uveljaviti, kakor se je ob ustanovitvi pričakovalo. Še več, tudi med seboj se niso mogle sporazumeti v gospodarskih vprašanjih. Trgovinske razmere med zaveznicami so bolj neurejene, kakor z državami, ki ne pripadajo zvezi. Vsako prijateljstvo pa je trajno in v korist vsem le takrat, če sloni na trdnem gospodarskem sporazumu. To vedo tudi predstavniki Male Antante, zato so že večkrat poskusili utrditi med seboj gospodarske stike, niso se pa mogli dosedaj pogoditi. Pred kratkem so se zopet sestali v Bukarešti, da pripravijo teren za gospodarsko pogodbo med seboj. Kakor izgleda, je tudi na tej konferenci prevladalo mnenje, da je to vprašanje obsežnejše in da bo končna rešitev morala vezati večjo grupo držav Srednje Evrope. Z doseženim sporazumom o gospo- žave, oblasti in občin, od katerih naš razvajeni svet navadno vse pričakuje, ampak moramo prijeti za delo sami, kolikor se le da. Kdor pa hoče kaj doseči, mora imeti pred vsem voljo za delo. Dandanes pa opazujemo, da te volje žalibog precej primanjkuje! Le ne delajmo se lepših kakor smo in odkrito priznajmo svoje napake. Kmečki mladini, ki je rastla med vojno in prva leta po vojini v tedanjem izobilju denarja, trdo in naporno kmečko delo navadno ne diši. Takrat, med vojno in prva leta po vojni, je bilo denarja dovolj, čeprav so ljudje manj delali (samo ne vprašajte, kakšen »denar« je to bil! Sam papir! Op. ur.). Mnogi so se zagrizli v misel, da bo vedno tako ostalo. Mi bi kmetom od srca privoščili, da bi se dalo vedno živeti od manj napora, toda to žalibog ne gre! Kdor hoče danes obstati, mora prijeti zopet za delo in sicer silno trdno in odločno prijeti! Kdor bo danes zemljo le površno oral, kdor je ne bo rahljal, kdor ji ne bo dajal dovolj domačega in umetnega gnoja, kdor ne bo vedno na polju in v gozdu in na travniku gledal in pazil, in kdor ne bo zemlje obdeloval umno in s trdno roko obenem, ta ne bo obstal! Je vse zastonj! Velika pomoč kmetom pa bi morala biti v današnjih težkih časih dobra ljudska šola. Žalibog ta še ni urejena tako, da bi zadostovala svoji nalogi na kmetih, zato pa bo treba tudi na tem polju nekaj ukreniti. Dokler pa druge pomoči ni, si moramo pomagati sami in — delati! Drugače ne gre in pojde v bodočnosti še manj. Evropa! darskem sodelovanju Male Antante bo rešen šele prvi del gospodarskega vprašanja Srednje Evrope. Naš delegat na konferenci v Bukarešti dr. Slavko Šečerov je objavil v »Politiki« članek, ki med drugim pravi tudi tole: »Vprašanje gospodarskega sodelovanja Srednje Evrope se je pretresalo tudi na mednarodni gospodarski konferenci v Ženevi leta 1927. S tem vprašanjem sta se osobito bavila bivši komisar Društva Narodov dr. Zimmer-mann in V. Lejton, poznani angleški narodni gospodar. Dr. Zimmermann je rekel, da je vzrok težkega gospodarskega stanja Srednje Evrope razpad avstro-ogrske monarhije v sedem držav. Namesto tega velikega kompleksa za proizvodnjo in potrošnjo so nastale majhne edinice, ki se bore ena proti drugi in vsaka še v svojih mejah z različnimi težkočami. Zato je potrebno, da se med njimi vspostavi v gotovi meri gospodarsko sodelovanje in to ne samo v njihovem interesu, ampak v interesu cele Evrope. V. Lejton je tudi navedel, da je razpad Srednje Evrope eden od faktorjev neurejenega gospodarstva. Centralna Evropa je razpadla, v nekoliko gospodarskih edinic, vsled česar je danes v Evropi 11.000 km več carinskih meja, kakor pred vojno. Vsaka državica se trudi, da se razvije v popolno neodvisno gospodarsko edinito. Kapital se vlaga na več straneh, a proizvodnje se ne izkorišča niti popolno niti gospodarsko. Iz teh vzrokov peša promet in trgovina tako med deli nekdanje Avstro-Ogrske, kakor tudi s sosedi.« Na agrarnem kongresu v Pragi lansko leto rje bil važen predmet posvetovanja: gospoda rs kt:Ur editev S rč dnje Evrope. Dr. Milan Hodža, eden izmed najvidnejših agrarnih politikov Češkoslovaške kmetske stranke in dolgoletni minister, je poročal o tem načrtu. Vsi voditelji;kmetskih strank, med njimi pokojni Štefan Radič in sedanja ministra Rumu-nije Vojevoda1 in Mihalake so odobrili z navdušenjem njegov načrt, ki obstoji v tem, da imajo vse države Srednje Evrope velik interes, -da urede skupno vsa gospodarska vprašanja in da le skupno lahko v celoti izkoristijo, produkt, svojega dela. Že letos je dal izjavo v dunajskem dnevnikih »Neue Freie Presse« eden izmed ministrov Nemčije, da v skupno gospodarsko sodelovanje Srednje'Evrope spada tudi Nemčija in pobija mnenje onih, ki se boje nemške prevlade in diktature. Vprašanje najožjega gospodarskega sodelovanja držav Srednje Evrope je torej po prepričanju odličnih narodnih gospodarjev nujna potreba. Danes, ko je svet priznal vsem narodom politično svobodo, se bo gorenji cilj morda lažje dosegel, kakor preje, ko je nemški narod mislil, da se to da doseči le z narodno enotno Srednjo Evropo. Kakor danes Razširjenje zakona o zaščiti - države. Na predlog predsednika ministrskega sveta in ministra notranjih del je kralj podpisal zakon o izpremembi in izpopolnitvi zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi od 6. januarja 1929, ki se glasi: I. Po členu 2. zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi od 6. januarja 1929 pridejo kot-členi 3., 4., 5. in 6. tele določbe: i. Člen 3; Kdor s pisanjem, tiskanjem, objavljanjem ali razpečavanjem knjig, novin, lepakov, objav ali slik ali na kak drug način vrši propagando ali stremi za (tem, da se ustvari prepričanje ali razpoloženje pri drugih, da bi se nekateri deli kraljevine SHS od-dvojili iz celote kot samostojna država, ali da bi se spojili s kako drugo državo, ali da bi se izpremenila sedanja državna ureditev, ali da se izpremeni politični ali socijalni red v državi — se kazhuje s težko ječo do petih let, v kolikor tako dejanje ne spada pod točko 1. čl. 1. tega zakona. Člen 4. Kdor s pisanjem, tiskanjem, razpečavanjem spisov ali slik vobče ali drugače iznaša ali prenaša lažnive trditve v namenu, da, izpostavlja zasmehu ali preziranju državne ustanove, zakone, uredbe ali kake oblasti ali političen ali socijalen red v državi ali kdor na omenjeni način kaj iznaša ali razširja v namenu^ da povzroči nerazpoloženje proti uržavnim ustanovam, zakonom, uredbam ali naredbam oblasti ali proti političnemu ali so- Važna navodila glede oblasti. "J - ♦ i. Finančni minister je izdal na predlog oddelka za samoupravne proračune naredbo, kako naj postopajo oblastni komisarji pri raz-vršeavanju proračunskih izdatkov. Uvodoma naglasa, da morajo oblastni komisarji postopati skrajno štedljivo in gledati na to, da se davkoplačevalcem ne bodo nalagala nova oblastna bremena. Nato odreja minister: 1. Oblastni komisarji morajo izvršiti strogo revizijo vseh osebnih izdatkov ter jih zmi-žatj na potrebno mero. V službi smejo obdržati samo neobhodno potrebno, pošteno in vestno uradništvo. Pri tem morajo izvršiti korekturo odnosno reparacijo vseh poprej povzročenih krivic. 2. Pri uporabi ostalih proračunskih izdat- j kov mora voditi oblastne komisarje princip versko prepričanje ne igra nobene vloge pri reševanju gospodarskih vprašanj, tako mora v bodočnosti odpasti tudi narodnostno vprašanje pri reševanju velikih gospodarskih problemov. Verska in narodnostna svoboda mora vladati povsod. Za jugoslovensko gospodarstvo je enotno organizirana Srednja Evropa velikega pomena in lahko trdimo, da bi se v njej gospodarsko opomogli in napredovali in tudi za splošen napredek mnogo doprinesli. Polovico našega izvoza gre v Italijo in Avstrijo. Blago, ki ga izvozimo v Italijo, ne potroši ona sama, ampak ga proda naprej, Avstrija pa ga potroši sama. Za Avstrijo in Italijo pa največ kupujejo pri nas Češkoslovaška, Nemčija, Madžarska itd. Če bi ne ovirale carine našega izvoza, bi Avstrija, Češkoslovaška in Nemčija bile najboljši kupci za večino naših produktov, ki jih izvažamo, les bo pa našel vedno kupca v prekomorskih deželah, kamor ga sedaj pošilja Italija. Čimpreje bodo ta vprašanja rešena, tem-bolje za vse, ki danes trpijo. Za danes urediti dobro pogodbeno razmerje med državami Srednje Evrope, pozneje pa pristopiti k carinski uniji. J. Bukovec. cijalnemu redu v državi — se kaznuje z zaporom do enega leta ali globo do 20.000 Din. Člen 5. Kdor s tiskom ali na kak drug način draži k razdoru med plemeni in družabnimi razredi ali kdor na isti način izziva razpoloženje za plemensko razdvojenost ali plemenski razdor, se kaznuje z zaporom do enega leta ali globo do 10.000 Din. Člen 6. Kdor na način, omenjen v čl. 5., vrši propagando ali ustvarja razpoloženje, da se državne ali samoupravne oblasti ovirajo v izvrševanju njihovih nalog ali sploh v njihovem delovanju, se kaznuje z zaporom do 6 mesecev ali globo do 6000 Din. II. Odstavek 3. sedanjega člena 4. se izpremeni in se glasi: Kdor postane ali ostane član takega društva ali take politične stranke ali ga podpira ali kdor drugače kaj stori, kar kaže nepriznanje naredb oblasti, izdanih po 1. odstavku tega člena, se kaznuje z zaporom do 6 mesecev in globo do 6000 Din. III. Sedanji členi 3 do 21 postanejo členi 7 do 25. IV. Za postopanje o kaznivih dejanjih iz novega člena 3. je pristojno državno sodišče za zaščito države, za dejanja iz novih členov 4., 5. in 6. pa so pristojna redna sodišča. V. Ta zakon stopi v veljavo in dobi obvezno moč, ko bo objavljen v »Službenih Novinah«. razumne štednje, pri čemer morajo posvečati posebno pozornost oni samoupravni delavnosti, ki ima za cilj ureditev cest, pospeševanje poljedelstva in narodnega zdravja, kar je predpogoj za povečanje narodnega blagostanja. 3. Pri odločevanju, kje in kako naj se izVrše posamezna dela v cilju onih nalog, ki so navedene v prejšnji točki, morajo oblastni komisarji izločiti vsak vpliv z nepoklicane strani ter postopati pri svojih akcijah izključno po potrebi in interesu podrejene jim oblasti. 4. Pri določevanju novih virov oblastnih dohodkov morajo oblastni komisarji upoštevati intencije državne finančne politike, pri čemer naj jih vodi načelo zaščite produkcije in prometa dobrin pred pretiranimi doklada-mi in drugimi bremeni. 5. Obstoječe oblastne doklade in davščine se v nobenem primeru ne smejo povečati, niti uvajati nove brez predhodnega odo-brenja finančnega ministrstva. 6. Pri izvajanju proračuna se morajo oblastni komisarji strogo držati posameznih proračunskih postavk in skrbeti za to, da se porabi denar toeno za določene namene. 7. Oblastno knjigovodstvo in blagajniška administracija morata biti v najstrožjem redu, tako da bodo kontrolni organi vsak čas lahko ugotovili stanje blagajne in gotovine. 8. Oblastni komisarji naj preprečijo nepotrebno povpraševanje po navodilih o stvareh, ki so povsem jasne na podlagi obstoječih zakonskih predpisov, naredb in izdanih navodil. 9. Na podlagi sprememb, izvršenih po spremembi in dopolnitvi zakona o oblastnih in sreskih samoupravah, naj referenti ugoto-ve dosežene prihranke na osebnih izdatkih vsled ukinitve oblastnih odborov in oblastnih skupščin v smislu čl. 9. uredbe o delokrogu oblastnih komisarjev. Dosežene prihranke naj oblastni komisarji razporede za izboljšanje cest, pospeševanje poljedelstva itd. Vsako nasprotno postopanje se bo smatralo za zlorabo in bo imelo poleg zakonske odgovornosti za posledico tudi odstavitev oblastnega komisarja. Preteklo soboto so zborovali v Zagrebu zastopniki delodajalcev in delojemalcev, da se pogovore o tem, kdaj naj se trgovine in delavnice odpirajo in zapirajo, oziroma ali naj delajo delavci in nameščenci le po 8 ur na dan ali pa več ur. Na tem zborovanju sta bila izrečena dva zanimiva govora, ki jasno označujeta stališče gospodarjev, oziroma delavcev. V imenu gospodarjev je govoril g. Stoja-novič. Ta je rekel, da je treba ločiti vprašanje osemurnika od vprašanja zapiranja in odpiranja trgovin in delavnic. Gospodarju mora biti dovoljeno, da lahko dela, dokler in kolikor hoče. Delavci doslej niso hoteli ravno delati preveč, ponekod pa so delo celo ovirali. V trgovskih in obrtnih podjetjih v naši državi je zaposlenih dkoli 300 tisoč delavcev (kmetov je precej več, op. ur.). Če se vzame, da bi lahko delavci delali na dan po dve uri in pol dalje kot sedaj, potem moramo reči, da izgubimo v naši državi na dan 750 tisoč ur dela, ako ohranimo osemurnik, ali na leto eno milijardo ur. Zato predlaga, da se z zakonom uvede deseturno delo namesto osemurnika. Samo za težke vrste dela naj velja osemurnik še naprej. Nato je govoril zastopnik delavstva dr. Topalovic. Ta je rekel: »Ni res, da bi se nahajala naša trgovina in obrt v gospodarski krizi. V krizi se nahaja le kmečka produkcija zaradi padca cen kmečkih pridelkov. V krizi so kvečjemu mali trgovci in mali obrtniki, za veliko industrijo in trgovino pa to ne drži. Carinski tarif od 1. 1925. je zelo ugoden za našo industrijo in obrt. Radi tega industrija napreduje. Vrednost raznih velepodjetniških delnic je zrastla v najnovejšem času za 40 procentov! Število zaposlenih delavcev se je dvignilo na 495 tisoč, 1. 1923. pa jih je bilo zaposlenih le 309 tisoč. Kje je torej trpelo tisto gospodarstvo, ki je v petih letih pridobilo toliko moči, da je lahko zaposlilo 200 tisoč delavcev več? Danes producirajo delavci mnogo več premoga in cementa kakor prej, ponekod celo dvakrat več. Stanje delavcev pa se je poslabšalo. V Vojvodini so povprečne mezde poljskih delavcev izpod 10 dinarjev na dan. Zato pa je število za vojake sposobnih fantov od leta do leta manjše.«. To so zanimive številke. Posebno tiste, ki jih je objavil dr. Topalovic. Te številke namreč ne dokazujejo le tega, kako kmetijstvo propada, ampak dokazujejo tudi krvavo potrebo ustanovitve Kmečkih zbornic, katerih naloga bi bila predvsem, da z jasnimi in točnimi številkami ugotove, kaj je na kmečkem gospodarstvu prav in kaj ne. POLITIČNE VESTI Francoska kmetska stranka. V dneh 26. in 27. januarja t. 1. je zborovala francoska kmečka stranka v Parizu. Bil je to njen prvi kongres, ki je pokazal, da je seme iz Anvergna, zibelke francoskega kmečkega pokreta, padlo na izredno rodovitna tla. Udeležba na tem shodu je bila tako velikanska da celo ogromni Pariz ne more zazname-novati dosti enakih. Mogočnemu pohodu kmečke misli v Franciji so odprta pota in uspeh za blagor celega naroda in države ne bo izostal. Zanimivo je bilo poročilo generalnega (glavnega) tajnika g. Casanova, ki ga je podal v imenu izvršilnega odbora, izredtno poučno pa g. M. Charlesa Saucerma, glavnega urednika časnika La Voix de la Terre (Glas zemlje), iz katerega posnemamo to-le: Glasilo francoske kmečke stranke La Voix de la Terre je začelo izhajati meseca oktobra preteklega leta v 16.000 izvodih. Zdaj ga že tiskajo v 100.000 izvodih. To število govori dosti jasno. Naročniki se pa še vedno množe in v kratkem nemara ne bo več na Francoskem zavednega kmeta, ki bi mu ne bil naročnik. Organizacija je že prav dobro zasidrana po vaseh, okrajih, okrožjih in v celi državi. Obeta postati ena največjih državnih svetovnih organizacij. Shod so pozdravili zastopniki kmečkih strank iz inozemstva (Češkoslovaške, Bolgarije, Rumunije itd.). Posebno lepo pismo so pisali iz Češkoslovaške. Kako je danes v Beogradu? Ljudje, ki morajo po opravkih v Beograd, pripovedujejo, da se je življenje v Beogradu v najnovejšem času znatno izpremenilp, kar se posebno pozna po novih, modernih hotelih in restavracijah. Tam je bilo prej vse polno ljudi, da je človek le s težavo dobil prosto sobo ali pa primeren prostorček v gostilni. Ljudje so prihajali v Beograd od vseh strani, da poiščejo kakega ministra ali poslanca, katerim so prinašali svoje želje in pritožbe. Pri tem so opravljali seveda tudi svoje privatne "osle in so tudi mnogo kupovali. Sedaj vsega 'e^ra ni več. Poslancev ni, tujcev pa tudi ne azun trgovcev in trgovskih potnikov) in za-'o so hoteli prazni, prazne pa so tudi restavracije in gostilne. Praznijo se tudi stanovanja, ker se je že preselilo mnogo državnih uradov v državna poslopja iz privatnih hiš in v oglasnih oddelkih objavljajo beograjski časopisi dan na dan cele vrste oglasov, v katerih gospodarji stanovanja ponujajo. Ta praznota je za belgrajske obrtnike in trgovce hud gospodarski udarec. Prej so beograjski časopisi večkrat poročali, da prihaja v Beograd dnevno do 40 in še več tisoč tujcev. Če računamo, da je vsak tujec pustil v Beogradu le 50 dinarjev (povprečno), znaša to že 200 tisoč dinarjev na dan! To se pa že pozna. Zato pa se življenje v Beogradu vedno bolj pocenjuje, zlasti stanovanja. Volitve na Angleškem. V drugi polovici meseca maja bodo letos na Angleškem nove volitve, katerih izid bo vplival ne samo na bodočo politiko Anglije, ampak tudi na celo Evropo in na ves svet. Angleška trgovska in gospodarska politika je namreč svetovna in politika Vseh evropskih držav mora računati z razmerami na Angleškem že zaradi posojil, ki jih Anglija daje vsemu svetu, kot denarno središče sveta, Pri prihodnjih volitvah na Angleškem bodo nastopile tri stranke. Prva stranka je konservativna. To je stranka angleških veleposestnikov in plemenitaških lordov, ki je zadnja štiri leta vladala, če dobi večino ta stranka še zanaprej, se stanje v Evropi ne bo nič izpremenilo. Druga stranka je liberalna. Angleški liberalizem pa je nekaj druzega kakor je bil naš. Jedro angleške liberalne stranke tvorijo veletrgovci in industrijci, ki hočejo svobodno trgovino. Če zmagajo liberalci, se bo izpre-memba pokazala zlasti v trgovski politiki vseh držav. Tretja stranka je Delavska stranka (La-bour-party), ki jo vodi Ramsay Macdonald. Ta stranka bo bržkone jako pridobila, ni pa gotovo, ali bo dobila večino ali ne. Izključeno to ni. Če pa jo dobi, se bo vsa svetovna politika začela premikati bolj na »levo«. Ravno v tem pa leži ogromen pomen zmage ali poraza Delavske stranke in zato ves svet z veliko napetostjo zasleduje volilni boj v Angliji. Dr. Frangeš za naše kmetijstvo. Kmetijski minister dr. Frangeš je izdal naredbo, glasom katere se mora iz prihrankov oblastnih proračunov podpirati in pospeševati kmetijstvo in kmetijska izobrazba. Naredba določa: »Zaradi novega stanja v državi bodo v samoupravnih proračunih doseženi pri po-edinih postavkah precejšnji prihranki, ki jih bo treba naknadno razdeliti v razne gospodarske svrhe podrejenega vam področja. V odobrenih samoupravnih proračunih so predvideni za pospeševanje poljedelstva minimalni krediti. Zato naj se vsi doseženi prihranki porabijo v prvi vrsti v sledeče namene:; 1. za ustanavljanje in podpiranje poljedelskih zadrug, zlasti zadrug za pospeševanje živinoreje; 2. za licenciranje in premiranje plemenske živine; 3. za nabavo plemenske živine; 4. za poljedelske in druge gospodarske tečaje; 5. za osnovanje in podpiranje poljedelskih knjižnic in čitalnic; 6. za pobijanje ži-. vinskih in bilčnih kug; 7. za ureditev vzornih gospodarstev po absolventih poljedelskih šol; 8. za nabavo semena in umetnih gnojil; 9. za zgradbo vzornih hlevov in gnojišč. Ministrstvo za poljedelstvo bo tudi od svoje strani podprlo vsak tak koristen predlog podrejenih organov.« Rumunska kmetska vlada. Rumunska kmetska vlada je kmalu po volitvah sklenila veliko inozemsko posojilo v znešku 102,000.000 dolarjev, kar znaša okrog 6 milijard dinarjev. Bivša Bratianova vlada je dolgo časa iskala tako posojilo, a ga ni mogla dobiti in je ravno radi tega morala z oblasti. Nato je prišla na krmilo kmetska vlada dr. Manua, ki je koncem preteklega leta razpisala svobodne volitve. Izvoljenih je bilo devet desetin kmetskih poslancev. Zmaga je bila tako velika, da je sama ni pričakovala. Volitvam so prisostvovali časnikarji najuglednejših inozemskih časopisov in bili priča, kako je ves narod svobodno glasoval za kmetsko vlado. Jasno je, da je imela zapadna Evropa in Amerika v vlado, ki se je opirala na tako ogromno večino s svobodno narodno voljo izvoljenih narodnih poslancev, veliko zaupanje. In finančniki teh držav so ji takoj osigurali potrebno posojilo. Rumunski kmetski finančni minister je bil na svojem povratku po sklenjenem posojilu v zapadni Evropi od vsega naroda navdušeno pozdravljen. Kajti od tega posojila pričakujejo vsi splošno zboljšanje gospodarskega stanja. Kmetska vlada je šla v svojem delu za blagor kmetskega ljudstva naprej in rešila mnoga vprašanja, ki so tiščala narod vsa leta k tlom. Odpustila je pokvarjeno uradništvo, korupcijoniste, ki so državo oškodovali za je od nekdaj bila znana pO svoji hudobnosti. Danes pa je cela hiša vesela, četudi se pere perilo, ker se rabi Terpentins O težke milijone, je izročila sodišču, odprodala nepotrebne državne avtomobile, znižal« kader orožništva za eno tretjino itd. V najnovejšem času je odstranila največjo nevarnost, ki je pretila Rumuniji, s tem, da je podpisal« v. Moskvi takozvani Litvinov pakt, s katerim se izločuje vojna med njo in Rusijo. Znano je, da je vladalo zelo napeto razmerje med Rusijo in Rumunijo radi Besarabije, katero je Ru-munija po boljševiški revoluciji zasedla.; Na drugi strani pa noče vrniti-Rusija zlatega zaklada rumunske državne banke, katei?ega so\ prepeljali v Moskvo za časa vojne, ko so n«ra-ške čete zasedle večji del rumunskega Ozerii-1 lja. Razgovori med obema državama se bodo nadaljevali do vzpostave rednih diplomatskih-odnošajev med njima. Vsa ta dejstva so stali-, šče kmetske vlade še bolj utrdila. Kajti kmetska politika je politika miru, poštenja>in dela. Naši predvojni in vojni dolgovi ■ v Franciji. « }m ■ Med našo državo in Francijo obstoja že vsa povojna leta spor glede odplačila našjh ^ predvojnih dolgov. Predvojni dolg bivše kra-. . ljevirte Srbije znaša v skupnem znesku 9lQ milijonov 792.000 frankov. Ta dolg je hkstaj iz petih posojil, katera so biTa najeta v letih:. 1. 4% 1895. 1. " . 355,292.000 2.5% 1902. i. . , 6o,ooo:oob 3. 4V2% 1906. 1. . . 95,000.000 ; 4. 4V2% 1909. 1. . . 150,000.000 .5. 5% 1913. 1. .. . , 250,000.000 ^ skupaj frankov 910,000.000 Po že izvršenih amortizacijah znaša ta vsota 700,620.000 frankov, anuitete (obresti in odplačevanje kapitala) pa 44,239.800 frankov. Za te anuitete plačujemo v francoskih papirnatih frankih letno vsoto' 88,000.000 dinarjev. Francoski imejitelji obveznic teh posojil pa zahtevajo, da se jim odplačuje v zlatu, kar bi znašalo 440,000.000 dinarjev letno. Gre torej za vprašanje, ali priznamo pri-predvojnih dolgovih kot kapital dolga vsoto od 1680 milijonov ali 8400 milijonov dinarjev. Kar se pa tiče vojnega dolga pa obstoja spor med 3800 milijonov, ali 19 milijard dinarjev. Z drugimi besedami obstoja spor v tem, ali naj priznamo predvojne in vojne dolgove v papirnatih ali zlatih frankih. V našem letnem državnem proračunu znaša vsota za anuitete državnih dolgov sedaj 868 milijonov dinarjev. DOPISI. Dramlje pri Celju. Naše društvo kmetskih fantov in deklet »Detelja« je imelo pre- . teklo nedeljo svoje letno žborovanje. Pred- ' sednik in tajnik sta podala izčrpno poročilo o društvenem delovanju preteklega leta. Iz njihovega poročila posnemamo, da je bilo j delovanje društva kljub neugodnim razme- i ram vendarle presenetljivo plodonosno. Strokovna in kulturna predavanja, dramatične igre, poučni izleti in druge prireditve so se vršile v lepem številu tekom leta. Odbor s predsednikom Mastnakom in tajnikom Andrejem Jesenkom zasluži resnično vso pohvalo za požrtvovalno delo. Ni se izogibal ne truda in ne gubitka časa, da dviga kulturo in prosveto po naših oddaljenih krajih. Za letos si je društvo nadelo nalogo pripraviti lastne prostore. V stari šoli bo izvršilo potrebna popravila in obnove. Treba bo tudi novega odra in kulis. Z velikimi denarnimi težkoča-mi se sicer borimo, toda požrtvovalnost članov bo tudi te premagala, ker se zavedamo, da brez dela tudi ni napredka. Društvo predstavlja enotnost in složnost, kakor velika kiiietska družina in zborovanje je napravilo na vse nas zelo lep utis. Po zborovanju je predaval geometer Milan Mravlje o kmetskem vprašanju v Sloveniji. Lesce. V soboto dne 23. svečana je zagrnila zasnežena zemlja zemeljske ostanke vestnega in pridnega izvoščka v Lescah g. Antona Pretnarja. Zavratna bolezen mu je v par mesecih strla močno truplo. Bil je od začetka naročnik »Kmetskega lista« in ni nikoli pozabil, da je rojen v kmetski hiši.. Kot iz-vošček je bil zelo postrežen, v družbi vesel in šaljiv in ga je dičila lepa čednost, da je bil v)dkrit vedno in povsod in napram vsakemu. Hinavščine ni poznal. Kako je bil priljubljen pokojni Anton, je pokazal njegov pogreb, ko so ga spremili V velikem številu znanci in prijatelji od vseh strani na zadnji poti. Spavaj mirno, dragi Tone, prizadetim pa naše so1 žalje. Ribnica. Poročil se je v soboto g. Franc Arko z gospodično Marijo Klun, po domače Papeževo. Oba sta iz uglednih hiš iz Bukovice pri Ribnici. Ženin je zvest naročnik »Kmet- 1 skega lista«. Mlademu paru želimo obilo ( sreče. | Zagradec pri Blanci. Na 24. svečana smo imeli v naši vasi strašen požar. Goreti je začel stan posestnice Ane Košar okrog 5. ure popoldne. V hiši sta stanovali Ana Košar in njena mati. Nad podom je bilo polno slame in škope. Vsled ognja so se vnele saje in slama. Plamen je objel vso hišo in sta se komaj ženski rešili. Požar je bil tem hujši, ker je pihal močan veter, ki je pretil celo vas vpepeliti. Na žalosten klic- zvona so prihiteli ljudje iz sosednjih vasi in pomagali reševati. Vse je bilo na delu in ženske so pridno nosile vodo, katero so moški polivali po strehah, da so jih obvarovali. Mnogo več previdnosti je potrebno od vseh, da se preprečijo take nesreče. Planica pri Framu. Zadnjega februarja je pri nas nepričakovano preminula gospa Alojzija Skerbinšek v starosti 56 let. Bila je učiteljica ročnih del ter soproga gospoda Ignaca Skerbinška, voditelja šole na Planici. Pokojna je bila mati štirih otrok, od katerih starejši sin Vladko se je v Jarenini pred leti smrtno ponesrečil. Na novo pozidano šolo sta prišla s soprogom pred. 30 leti. Gospa se ni sramovala nobenega kmečkega dela, bila je dobra gospodinja, kar se je videlo pri vsem i gospodarstvu. Bila je zelo priljubljena pri ljudstvu, kar je dokazal 2. marca njen pogreb. Ohranili jo bodemo v blagem spominu, sorodnikom pa naše iskreno sožalje! Kmetijske šole. V Bolgariji je 80 odstotkov kmetskega ljudstva. Na 1 kvadratni kilometer pride 46 prebivalcev. Ena kmetijska šola pride na 138.838 prebivalcev in 30.702 kmetij. Skupno je v Bolgariji 28 kmetijskih šol, a moralo bi jih biti 818. V Franciji je 53 odstotkov kmetskega ljudstva. Na 1 kvadratni kilometer pride 71 prebivalcev. Ena kmetijska šola pride na 277.082 prebivalcev in na 76.036 kmetij. Skupno je 75 kmetijskih šol. V Norveški je 40 odstotkov kmetov od vsega prebivalstva. Ena kmetijska šola pride r.a 6227 prebivalcev in na 831 kmetij. Skupno je 170 kmetijskih šol. Uspeh in posledice tako visoko razvitega kmetijskega šolstva se jasno kažejo v količini pridelave norveškega kmeta. Dočim pridela jugoslovanski kmet na 1 ha samo 8 2 q pšenice, pridela norveški kmet še enkrat toliko na 1 ha in sicer 16 8 . pšenice. V evropski Rusiji je 85 odstotkov kmetskega ljudstva. Na 1 kvadratni kilometer pride 21 prebivalcev. Ena kmetijska šola pride na 240.000 prebivalcev in na 36.000 kmetij. Skupno je 360 kmetijskih šol, a potrebno bi jih bilo 12.000. Denar naložite najbolje in najvarneje pri domačem zavodu Kmetski hranilni in posojilni dom o Ljubljani registrovana zadruga z neomejeno zavezo Tavčarjeva (Sodna) ulica 1 VLOGE na knjižice in tekoči račun obrestuje po 6 9/o, proti trimesečni odpovedi po 7 l/s % brez odbitka davka na rento. STANJE VLOG NAD DIN 20,000.000 — Jamstvo sa vloge presega večkratno vrednost vlog. Podružnica v MARIBORU Slomškov trg 3, priti, poleg Stolne cerkve. NOVICE. Dr. Hodža, idejni voditelj češkoslovaške kmetske stranke in dolgoletni minister, je podal te dni ostavko kot minister prosvete in izstopil iz vlade. Neumorno in naporno delo je močno izčrpalo njegove telesne moči in je vsled tega odpotoval v neko zdravilišče na Slovaškem. Dr. Hodža je vodil mednarodno zvezo kmetskih strank v Pragi. Slovenci se ga še dobro spominjamo, ko je leta 1924. predaval o »Agrarizmu in Slovanstvu« v dvorani Narodnega doma v Ljubljani ob priliki ustanovitve »Zveze vseslovanske agrarne mladine«. Poljedelski delavci gredo v Nemčijo. V Novem Sadu sta se te dni mudila zastopnik našega ministrstva za socijalno politiko dr. Krmpotič in odposlanec poljedelske centrale v Nemčiji Weiser. Z novosadsko borzo dela sta se sporazumela radi zaposlitve naših kmetiskih delavcev v Nemčiji, kjer jih bo dobilo dela 3000. Delavce hočejo imeti radi tega iz Vojvodine, ker so tamošnje razmere najbolj slične nemškim. Zakon o imenih. Nov enoten zaikon o imenih za celo državo je stopil v veljavo 26. februarja t. 1. Kredit za pogorelce v Gornjem jezeru. Kakor javljajo iz Beograda, je finančno ministrstvo velikemu županu ljubljanske oblasti otvorilo kredit v znesku 2,000.000 Din za pogorelce v Gornjem jezeru pri Cerknici. Ljubljanska porota. Letošnje pomladno porotno zasedanje bo pričelo v ponedeljek 11. marca. Sodišče je odločilo za to zasedanje naslednje primere: proti Francetu Lorgerju in Ivanu Bratužu zaradi hudodelstva ropa, proti Katri Lenčkovi zaradi tatvine, proti Janezu Kozjeku zaradi uboja, Rado Krasnik zaradi sleparstva in poneverbe, Rekar France zaradi težke telesne poškodbe, Žagar Janez zaradi hudodelstva umora, a Jakob Hribar zaradi oskrumbe. Zadnja razprava bo tajna. Pirotska konferenca. V Pirotu se je sestala naša in bolgarska komisija, ki je imela urediti razna sporna vprašanja med našo državo in Bolgarijo. Potek konference je bil uspešen in so urejene pred vsem zadeve obmejnih kmetov, dvolastnikov zemljišč in več drugih važnih vprašanj. Bolgarska vlada je ponudila naši državi sklenitev trgovske pogodbe. S tem delom se je tudi prijateljstvo med obema državama utrdilo. Umrl je na Vrheku pri Tržišču na Dolenjskem g. Ivan Štih. Bil je zaveden narodnjak in splošno priljubljen. Dočakal je starost 69 let. Bodi mu lahka žemljica! Naši duhovniki za Kanado. Minister za socijalno politiko je omogočil, da se izselita dva duhovnika, eden katoliški in eden pravoslavni, v Kanado. Katoliški duhovnik Zvoni-mir Mondurič je odpotoval v našo naselbino v Ontariju. Nogo si je zlomil dr. Češnik, odvetnik v Novem mestu. Na poledenelih tleh mu ie spodrsnilo. Umrl je v Žužemberku Joško šušteršič, star 25 let, edini sin znanega gostilničarja. Bolan je bil samo dva dni. Rajni je bil agilen član in poveljnik gasilnega društva. Nemški list v Ljubljani. V pondeljek je izšla prva številka »Neue Montags-Presse«. Takoj prvo številko je državno pravdništvo zaplenilo. . Samomori. V Avstriji si je vzel življenje pretekli teden podravnatelj Kreditnega zavoda v Ljubljani g. Rudolf Sark. — V inozemstvu se je ustrelil bivši bančni uradnik L. Dekleva, v Rožni dolini se je pa obesil 15-Ietni vajenec Maks Glavnik. Okraden trgovec. Na progi Karlovac—Zagreb se je vozil v vlaku trgovec Stojan Lončar. Ko je v Zagrebu izstopil, je opazil, da mu je nekdo ukradel denarnico s 26.000 dinarji. Zadevo je prijavil policiji, ali je malo verjetno, da uzmoviča izslede. Železniški most pri Zidanem mostu namerava, kakor poročajo iz Beograda, še i o spomlad zgraditi železniško ministrstvo. Most bo vezal progo Ljubljana—Zagreb in bo izpopolnil nujno potrebni prometni trikot čez Savinjo. Pazite, čitatelji! Ne dajte, da Vam uide današnji oglas odličnega sredstva za pranje, a to je Schichtov »Radion«. Hvaležni nam boste, če sami poizkušate. Led na Kolpi, ki se je vsled toplejšega vremena odtajal, se je v zadnjih dneh v ogromnih množinah valil čez jezove in jih zaporedoma rušil. Mlinarjem je povzročena vsled tega velikanska škoda. Tudi mostovi so močno trpeli. Mlinarji so komaj obvarovali, da jim ni odneslo tudi vodna kolesa. Porušila se je največja kavarna v Atenah. V glavnem mestu Grčije v Atenah se je pretekli teden iznenada porušila največja trinad-stropna palača, v kateri se je nahajala najmodernejša kavarna. Pod ruševinami je ostalo 100 ljudi. Večina je bila mrtvih, le nekaj jih je ostalo pri življenju težko ranjenih. Hoover, novi predsednik ameriških združenih držav, je nastopil svoje mesto 4. marca v Beli hiši v Washingto'nu. Strašen zločin morilca Vučitrne. Zija Vučitrna je preteklo jesen ustrelil pred praško poroto študenta Alkibiada Bebija, ki je umoril albanskega poslanika Cena bega v Pragi. Morilec Vučitrna je bil kasneje od sodišča oproščen, ker ga je zdravniška komisija spoznala umobolnim. Te dni se je vrnil iz Češkoslovaške v Beograd, odkoder je odpotoval v soboto 2. t. m. v Djakovico k svojim gospodarjem. Na železnici je nenadoma stopil v kupe in ustrelil načelnika ministrstva notranjih zadev Petra Zavišiča in dva druga potnika. Vsi trije so bili takoj mrtvi. Lažje je ranil še tri druge potnike. Vučitrno so prijeli in zaprli v Skopi ju. V naši državi je 200.000 več žensk kot moških. V naši državi se nahaja 47 učiteljišč, 200 gimnazij in 5 univerz (visokih šol). Le mirno spite, ker »Ženska hvala« raztaplja nesnago čez noč, zjutraj jo odpravi Schichtovo terpentinovo milo. — Poglejte naš današnji oglas! Čudna verska družba v Rusiji. V Moskvi so nedavno odkrili nevarno versko družbo, ki zazidava žive zaročence. Ceremonije se izvrše tajno v podzemskih prostorih in klet, kjer se ti nenavadni obredi izvrše, mora pospraviti nedolžno dekle. Pri policiji se je te dni javilo neko dekle, ki je ves dogodek prijavilo. Na ulici jo je nepoznan moški nagovoril in vprašal, če je še nedolžna. Ko mu je pritrdila, ji je obljubil veliko nagrado, ako gre ž njim. Ona se je odzvala. Ko sta prišla na kraj mesta, ji je zavezal oči ter jo odpeljal v podzemske prostore. Tu je bila priča, kako so zazidali dva belo oblečena zaročenca v steno med raznimi molitvami in ceremonijami. Po končanem obredu je morala pospraviti prostore, na kar so jo spustili in odvedli z zavezanimi očmi v mesto. Policija pridno zasleduje to nevarno družbo. Rastlina, ki daje nadomestilo za kavčuk. Edison je dopolnil te dni 82. leto svoje starosti in je seznanil ob tej priliki javnost z novim odkritjem. Gre za rastlino, zelišču podobno, koje sok daje uporabljivo nadomestilo za kavčuk. Rastlino lahko sejemo kot pšenico ali drugo žito, a ni treba vsako leto sejati, ker ostane korenina več let pri življenju. Ta iznajdba je od velikanske važnosti, ker poraba kaučuka vedno bolj narašča. Kanal Volga—Don. Boljševiška vlada se že dolgo peča z mislijo, da zgradi plovni kanal med rekama Volgo in Don. Po zadnjih poročilih ga nameravajo zgraditi v prihodnjih petih letih. Stroški graditve bodo znašali okrog 200 milijonov rubljev. Največji gospodarski pomen tega kanala leži predvsem v pocenitvi transporta premoga iz donskega pre-mogokopnega revirja v središče evropske Rusije. »Knez Murat« aretiran. Po Italiji in Jugoslaviji se je potikal že več let ruski begunec Aleksej Feodorov. Mož se je izdajal za »Kneza Murata« in je na račun lahkoživih in lahkovernih žensk brezskrbno in potratno živel. Najraje se je sukal okrog starejših gospa in marsikateri je obljubil tudi ženitev. Glavna stvar pa je bila, da so mu dajale denar. Nekatere je spravil ob vse imetje. Na celo vrsto prijav ga je te dni nolicija aretirala in vrgla v luknjo. Tu bo nekaj časa premišljeval usodo »kneza Murata«. Usoda Habsburžana. Neka dunajska krojaška tvrdka toži Leopolda Habsburga, drugega sina Leopolda Salvatorja, ker ji ni poravnal računa za napravljeno obleko. Po vojni je osnoval na Dunaju trgovino s sadjem pod imenom Leopold Habsburg in Comp. To podjetje je kmalu propadlo. Nato je stopil k nekemeu kinematografskemu podjetju, a tudi tu ni ostal dolgo. Končno si je dal napraviti nobel obleko in odpotoval v Ameriko, ne da bi poravnal krojačeve račune. Sodišče ga išče sedaj po Ameriki, Tedenski koledar. 10. marca, nedelja: 40 mučenikov. 11. marca, poned.: Heraklij. 12. marca, torek: Gregor. 13. marca, sreda: Rozina. 14. marca, četrtek: Matilda. 15. marca, petek: Longin. 16. marca, sobota: Heribert. Sejmi. 10. marca: Raka, Smuka, Sv. Jurij db Tab., Pekel, Kapele, Sp. Pol-skava, Kostriv--niča, Hodoš, Dol pri Hrastniku. 11. marca: Račna, Gradac. 12. marca: Kamnik, Drnovo, Kotre-dež, Vesela gora, Radovljica, Turjak, Sp. Logatec, Sv. Jurij ob juž. žel. 13. marca: Loka pri Zidanem mostu. 14. marca: Dober-niče. 15. marca: Lož, Semič, Zdole, Pro-senjakovci. 16. marca: Peklo pri Poljeanah. Valute. Dati moramo za: Din 1 nem. marko 13-52 1 švic. frank 10-95 1 avstr. šiling 8-— 1 angl. funt 276-56 1 amer. dolar 56 87 1 franc. frank 2-22 1. čsl. krono 1-68 1 ital. liro 2-98 „Pri nas je prijetno, (S pravi mlada gospa M i ca. „Nikdar ne razburjam svojega može. z velikim pranjem in čiščenjem, vse to gre čisto mirno, ker RADION opere perilo sam v enem dopoldnevu." Varuje perilo! Cene mleku. Producenti mleka se v zadnijem času trudijo, da bi dosegli višjo ceno za mleko in tako vsaj deloma krijejo izgubo, ki jo imajo letos vsi živinorejci vsled drage krme. S strani konzumentov je nastal proti temu odpor in očitalo se je producentom - kmetom, da nikakor niso upravičeni zahtevati višjo ceno, ker celo mlekarne, ki imajo velike stroške z vzdrževanjem poslopja, aparatov in številnega osobja, lahko prodajajo mleko po 3 dinarje. Kakor je ta očitek na prvi moment razumljiv, vendar je tembolj neosnovan, čim več se ima vpogleda v naše kmetsko gospodarstvo. Mlekarne same ne bodo povišale cene mleku, ker niso primorane imeti mleko v zalogi, niti ga drago plačevati. In kakor hitro uvidijo, da se jim prodaja mleka ne izplača, kratkomalo ustavijo nadaljnji nakup mleka ali pa prisilijo producenta, da ceno zniža. Celo obratovanje je postavljeno na trgovski bazi in vsaka dobro vodena mlekarna si mora v prodajni ceni zaračunati manipulacijske stroške in amortizacijo vloženega kapitala, pa najsibo cena mleku nizka ali visoka. Drugo je stališče producenta, ki mora ceno mleku zvišati takoj kakor hitro se podražijo produkcijski stroški, če hoče gospodarstvo kolikortoliko vzdržati v ravnotežju. Kmet ne more kratkomalo ustaviti produkcije mleka, prodati iz hleva vso živino, ki mu do-naša stalno izgubo in zato je rešitev iz take gospodarske krize mogoča le v eno smer, to je v zvišanju cen produktov. Slične primere imamo tudi v vseh drugih panogah gospodarstva, ker trgovec sam ne bo nikdar zvišal cen'svojemu blagu, ampak so cene odvisne od tovarn, ki imajo večje ali manjše produkcijske stroške in temu uravnane tudi cene. proizvodov. Ko se vsled pomanjkanja podraži surovina, katere tovarna predeluje, je jasno, da bo potem tudi proizvod veliko dražji. Prav isto je v naših kmetskih tovarnah — hlevih, kjer se predeluje surovina — krma v živih strojih — kravah v mleko. Vsled lanske suše je nastalo silno pomanjkanje krme. Cene so rapidno vzrastle in naravno je, da se je s tem podražila cela produkcija mleka. Ker se splošno misli, da naš kmet ravno s produkcijo mleka dela velike dobičke, si moramo radi pravilne ocene ogledati nekaj računov. Povprečna mlečnost krav v Sloveniji iznosi na leto 1200 litrov, to pride 4 litre (dnevno, če računamo 300 molznih dni. Pri racijonalnem krmljenju mora taka krava :srednje teže dobiti naslednjo krmo: 4 kg sena. 3 kg slame, 11 kg repe in 1 kg močnatih krmil (tropin), kar stane po današnjih minimalnih cenah 15-45 Din, a 1 liter mleka stane producenta 3-86 Din. Ker se pa živina krmi pri nas neracijonalno, v največjih slučajih s samim senom in slamo, brez močnih krmil, so produkcijski stroški za liter mleka še veliko večji. Tako stane krma, ki je pri nas najbolj običajna, to je 5 kg sena, 8 kg slame, 10* kg repe — 16-50 Din, a vsak liter mleka 4-12 Din. Pri krmi za vsako kravo ima torej dnevno kmet 4-48 Din izgube, kar iznosi pri srednjem posestvu s petimi kravami 22-40 dinarjev izgube, a v celotni molzni dobi, v 300 dneh 6720 Din. Ta krma je pa poleg tega še zelo pomanjkljiva in živina pri takem krmljenju čez zimo silno oslabi. Če je že z mlekom izguba, se vprašamo, kake izgube imajo kmetje še od živinoreje? Doma jim ostane gnoj in od vsake krave tele, ki je tudi nekaj vredno — poreče kdo. Pri tem so še mnogi stroški, ki se niti oddaleč ne morejo primerjati z naštetimi dohodki. Če naj bo gnoj v zaimeno za delo in steljo, potem ostanejo popolnoma brez kritja še amortizacija in vzdrževanje hleva ter obresti za denar, ki je vložen v živini in strojih, potrebnih za pripravljanje krme. Za teleta se pa itak nikoli ne dobi povrnjenih stroškov, če ni slučajno velike plemenske vrednosti. Ker se v okoliških gospodarstvih, ki prodajajo mleko v mesto, teleta navadno prodajajo po treh tednih mesarju, je ž njim zopet izguba. Krma za brejo kravo, ki ne da niti litra mleka, stane v 65 dneh 1004 Din in če tele v 20 dneh popije samo 100 litrov mleka, to je 5 litrov PODLISTEK Fr. Roječ: Prvotni človek. (£onec.) Glad je ozdravil bolnika, obenem pa ga je tudi jako oslabil. Prazen želodec mu je glasno godrnjal in ga silil na lov za hrano. Nekoliko se je dvignil možiček na ležišču, ali na noge se ni mogel postaviti zaradi prevelike slabosti. Zato je po vseh štirih kobacal z doma med visoko travo in grmovjem daleč v svetli solnčni dan. Ko se mu je zazdelo, da ie že dovolj daleč, je sedel in začel gledati okrog sebe. »Kaj naj poskusim sedaj,« se je vprašal v svojih mislih. Videl je pred seboj mnogo lepih jagod, ali teh se je bal. Še dotakniti se ni upal nobene. Po kratkem pro-vdarku si je začel smukati v pesti rastlinsko zrnje, ga luščiti z nohti ter grizti z močnimi zobmi. Okus se mu je zdel prijeten, začel je žvečiti in požirati. Pod drevjem je pobiral našim orehom in lešnikom podobne sadeže in razno koščično sadje. Lupine in koščice je tri z zobmi in nato jedrce grizel in použival. Ta nova hrana mu je jako dobro teknila in želodec je bil z njo izredno zadovoljen. Človek se je nasitil kakor še nikdar do takrat. Začutil se je krepkega in močnega, a usta so mu bila suha in pusta. Bil je žejen. Vedel je za bister studenček v bližini in vedel je tudi. kako se pije voda in gasi žeja. Videl je že vsakovrstne živali, kako so pomakale svoje glave v vodo in jo srebale. Tudi on jo je že večkrat pil in včasih se mu je prilegla. Vstal je in se napotil k studencu. Tam je poiskal pripraven prostor ob čistem tol- dnevno (navadno ga dvakrat več), stane to mleko zopet 300 Din. Dobro vzrejeno tele tehta v tem času 70 kg, ki se ga proda mesarju v najboljšem slučaju po 12 Din za kg, to je 840 Din. Pri vsakem prodanem teletu ima gospodar zopet 464 Din izgube. To so torej motivi, ki so privedli našega producenta mleka — kmeta do povišanja cen svojemu produktu, ker sicer se morajo v par letih takega gospodarstva naša kmečka posestva tako zadolžiti, da ne bo več misliti na rešitev iz krize. Zahteve nikakor niso pretirane in producenti z zvišanjem cene mleku na 3-50 Din za liter še dolgo ne bodo dosegli rentabilnosti svoje živinoreje, ampak bodo s tem le deloma krili izgubo, da gospodarstvo popolnoma ne ruinirajo. Marsikaj bi se dalo s sistematičnim delom izboljšati in poceniti kmečko produkcijo, kar mora biti vodilna misel pri pospeševanju kmetijstva ali za sedaj moramo računati le s fakti, kakršni so in pozdravljati moramo korak, da je tudi naš kmet prijel v roke svinčnik in začel računati rentabilnost svo^ jega gospodarstva, ker le po tej poti bo dosegel resnične in trajne uspehe. Delo Kmetijske družbe. Seja glavnega odbora Kmetijske družbe za Slovenijo se je vršila dne 21. februarja t. 1. Predsedoval je predsednik g. Ivo Sancin. Iz njegovega poročila je bilo posneti, da je osebno posredoval v kmetijskem ministrstvu, kakor je bilo že javljeno v časopisju, o raznih važnih gospodarskih vprašanjih, n. pr.: glede izpremembe carinskega zakona je izročil spomenico, posredoval je zaradi ukinjenja uvozne carine na modro galico, glede dobave živinske soli itd. Udeležil se je tudi odborove seje »Srpskega Poljoprivrednega Društva«, na kateri je bil razgovor o pripravah za »Zvezo vseh kmetijskih družb in društev v državi«. Glavni odbor je izvolil posebni od- munčku, pokleknil in sklonil glavo nad vodno zrcalo. Zagledal je zopet svojo podobo kakor že večkrat. Pritisnil je usta na usta v vodi, podoba se je zamajala in zgubala, a on je pil v dolgih požirkih. Hladna pijača ga je okrepila in poživila. Dolgo je sedel pri vodi in se ogledoval v njenem zrcalu. Primerjal je svojo podobo s podobami živali. Od vseh se je močno razlikoval. Še najbolj sličen je bil opicam. Zato je te živali najrajše ogledoval pri njihovem živahnem in zanimivem delu, kadar so mu prišle pred oči. Tudi naučil se je največ od njih. Gotovo so dobre živali. Rade se imajo in jih je vedno več skupaj. Ene same ni srečal nikdar. Čudno, da mora biti ravno on tako sam in zapuščen. Morda ima pa v kakem drugem kraju še kakega tovariša. Ali bi ne bilo dobro pogledati še nekoliko bolj daleč okrog po svetu? Ko bi vedel, da mu taka pot ne bo v nesrečo in pogubo. Žival bi to že vedela, ali z nobeno ni prijateljsko znan in z nobeno se ne more ničesar pogovoriti. Od življenja pa bi se še ne ločil rad. Kdo ve, kaj dobrega in prijetnega še doživi na zemlji! Po takem premišljevanju je zapustil studenček in odšel počivat na svoje ležišče. Odslej je vsak dan delal izlete na vse strani v okolico in pridno zalagal sestradani želodec s tečno novo hrano. Tudi studenčelk je po-gostoma obiskoval. V kratkem času se je tako okrepil in zredil, da se je čudil sam sebi. Želel si je, da bi se mu vedno tako godilo. Toda prišla je izprememba, ker na zemlji ni nič stalnega. Približal se je konec tudi lepim in brezskrbnim dnevom našega zadovoljnega mcžička. Semenske hrane mu je zmanjkalo. Vsa širna okolica ga več ni mogla nasititi. Kaj naj ukrene? Ali naj zopet poseže po novi hrani a1 i naj se izseli v drug kraj? Začel je pobirati in pokušati sadje, ki sek, ki bo proučil pravila im predlagal primerne izpremembe. — Dalje je poročal ravnatelj g. inž. Lah, da je družba poslala na pristojna mesta resolucije, ki so bile sklenjene na občnem zboru družbe, n. pr. prošnjo za izpremembo načrta zakona o zaščiti kmetij, dalje spomenico o izpremembi carinskega zakona, predlog za olajšanje določil pri izvozu perutnine in divjačine, vložila prošnjo za carine prost uvoz modre galice ter za priskrbo živinske soli, predložila oblastnim odborom številne prošnje podružnic in zbirala material za izpremembo taksnega zakona. »Kmetijska družba« je pristopila kot članica k »Oblastni zadrugi za kmetijski kredit v Zagrebu«. V zadnji dobi so družbeni strokovnjaki marljivo predavali pri številnih podružnicah. Na splošno željo članstva se je uvedla tudi akcija za nabavo semenskega krompirja. Družba bo prevzela tudi organizacijo poučnega potovanja kmetovalcev na kmetijsko razstavo v Monakovo, ki bo od 4. do 9. junija t. 1. Sklenilo se je, da se družba obrne na razna ministrstva za načrte kmetijskih zakonov, ki se pripravljajo, da jih prouči in stavi primerne predloge. Sledilo je poročilo o blagovnem prometu in obravnavanje obračuna za 1. 1928. Glavni odbor je izrekel predsedstvu in urad-ništvu za vestno vodstvo in delovanje v minulem letu zahvalo in priznanje. Na to je glavni odbor potrdil izpremenjeni pravilnik perut-ninarskega odseka, ki se je sedaj obnovil. Glavni odbor je sprejel nove ude ter potrdil ustanovitev novih podružnic v Orehovici pri Št. Jerneju, v Grižah pri Žalcu in v Zabukov-ju pri Sevnici. Uredila so se tudi nekatera personalna vprašanja. Pri nadaljnji obravnavi je odbor sklenil vložiti protest proti visoki odmeri rentnega davka, ponovno zaprositi za trikratno polovično vožnjo po železnici za ude, kakor jo imajo ostala društva, priporočati na merodajnih mestih, da se vod^. stvo kmetijskih agend pri okrajnih blagajnah poveri okrajnim kmetijskim strokovnjakom, je ležalo na tleh pod drevjem. Ugajalo mu je. Želodec se mu ni pritožil nad novimi za-ložki. V nekaj dneh je pobral in pohrustal vse odpadlo sadje po svoji okolici. Potem je splezal je na drevo in sedeč v rogovih med vejami obiral sadje. Použival ga je sproti z veliko slastjo in se ga pošteno naložil. Zlezel je na tla in ker je polen želodec zahteval še zamake, se je napotil domov mimo studenca. Voda pa mu tedaj ni napravila dobrega učinka v želodcu. To je začutil takoj, ko se je napil. Napadla ga je nova bolezen, ki jo ie zakrivila njegova nevednost. Na drevesu je jedel tudi nezrelo zeleno sadje, ker ga ni razločeval od zrelega. Na tako hrano pa bi ne bil smel takoj piti. Grozno je zavijalo in klalo možičika v trebuhu in pogostoma je moral počepati, da se mu ni pripetilo kaj neprijetnega. Zavlekel je svoje bedno telo na ležišče in zopet je ležal tam več dni in noči brez hrane. Imel je dovolj časa za premišljevanje in sklenil je, da na vsak način zapusti ta, zanj tako nesrečni kraj, kakor hitro zopet okreva. Izpraznil se mu je spodnji telesni del in bolečine so mu ponehale. Tedaj pa je človek vstal, da izvrši svoj sklep in poroma v daljni svet poiskati si novega, srečnejšega domovanja. Utešil si je glad z ostanki semen, ki jih je še dobil v bližini doma, nato je prekoračil mejo svoje dotedanje okolice ter šel naprej in naprej. Lepi novi kraji so se mu odpirali pred očmi. in mu nudili v obilici dobre semenske hrane. Večkrat se je ustavil, da se je počil in pokrepčal. Potem je zopet nadaljeval pot. Prišel je do prijetne dolge in ozke doline, ki je bila na obeh straneh zagrajena z visokimi skalnatimi griči. Dolina je bila nasajena s samim sadnim drevjem. Pod njim se je vil bister potok med bujnim cvetočim grmič jem Prometna banka d, d, Ljubljana Talafon it. 2149, 2MS R»oit. tak. rai. 1IJ53 Stritarjeva ulica št. 2 lotS« Prm* Idam« 1, nasproti uglitut«) Žlro-raCuN prt Narodni banM vatel In andJsMk la teka« la H<>l|wm|i te»aw la lavrlavaala vsak baaCaHi pasla« p% ki jSh je zopet postaviti na svoja mesta po deželi. Rešila so se (še različna strokovna vprašanja, ki imajo namen izboljšati gospodarsko stanje našega kmetijstva. * • * Položaj na lesnem trgu. Produkcija v gozdu je še vedno po mrazu zadržana. Najbolj občutijo to ogljarji. Bukovo oglje, po katerem je zelo veliko povpraševanje, ni mogoče pro-ducirati, ker je zemlja še vedno zmrzla in tako ni mogoče napraviti kop za kuhanje oglja, dasi imajo ogljarji že zložena in pripravljena drva v to svrho. Cena za oglje je nenavadno visoka in samo ob sebi je razumljivo, da je le začasna in bo zopet popustila. Tudi tesanje tramov je še vedno nemogoče, kar bode gotovo vplivalo na še večjo zakasnitev stavbne sezone, ki je druga leta v marcu že živahno pričela. Starih suhih tramov ni. Izdelovanje novih je pa vsled mraza nemogoče. Večji del vodnih žag je pričel zopet z obratom in z velikim trudom so po večini j izsekali vodna kolesa iz debelega ledu, ki ' jih je obdajal. Cene rezanemu lesu so čvrste. Ravno tako je cena za hrastove prage nadalje trdna. Z. Vinogradniki! Letošnja zima je povzročila skoraj po vseh vinogradih hude pozebe. S preudarno trsno rezjo, katero naj letos izjemoma odložimo na poznejši čas, moremo še marsikaj popraviti. 0 predmetu so že poročali strokovni in drugi listi. Tudi v Mariboru izhajajoči mesečnik »Naše gorice« prinese v prihodnji številki splošna navodila za letošnji način trsne rezi, na kar opozarjamo že zdaj vse vinogradnike. Z rezjo pa na vsak način počakajte! — Andrej Žmavc. Zavod za proučevanje rentabilnosti kmetijskih gospodarstev. V Zagrebu se je vršila seja »Seljačke sloge«, na kateri je bilo sklenjeno ustanoviti zavod za proučevanje rentabilnosti in za organizacijo kmetijskih gospodarstev. Namen zavoda bo, da v kmetijskem gospodarstvu uvede primerno knjigovodstvo, da zlbira podatke o uporabi kapitala v kmetijah, o tržnih cenah kmetijskih proizvodov, o prometnih, carinskih in tarifnih vprašanjih, o davkih in o kmetijskem zakonodajstvu. Prirejati hoče strokovno-gospodarske tečaje, ankete, konference. Po dobljenih rezultatih hoče ugotoviti načela uprave kmetijskih gospodarstev, da po teh načelih organizira čim rentabilnejšo upravo teh gospodarstev. Zbirati hoče tudi podatke o agrarni reformi. Do občnega zbora »Seljačke sloge« bo posle vodil gosp. Josip. Predavec, bivši predsednik oblastnega odbora zagrebške oblasti. 8% no in 7% no državno zunanje (Blai-rovo) posojilo v zlatu iz leta 1922. Finančna direkcija v Ljubljani objavlja uradno: Po odločbi gospoda finančnega ministra D br. 4063 z dne 25. januarja 1929 posredujejo izplačilo kuponov gornjega posojila od obveznic.serija »A« in »B« vsem lastnikom ki se nahajajo na teritoriju naše države, davčne uprave. Na to se lastniki imenovanih obveznic opozarjajo s pripombo, da se morajo kuponi oddati davčnim upravam s prijavami v dupli-katu, v katerih treba navesti serijo in številko kuponov in njihovo nominalno vrednost v dolarjih. po pisanih travnikih. Drevje je bilo polno najlepšega rumenega in rdečega sadja. Družba blebetavih opic je plezala in se obešala po drevju ter se obmetavala z jabolki in s hruškami. Po vejah so skakale in se gugale papige, ki so glasno vpile. Človek je sedel za grm in opazoval življenje v dolini. Opice so začele naenkrat kričati in se dreti na vso moč. Zbrale so se vse skupaj na dveh ali treh drevesih pri skalnatem porob-ku. Lomile so veje in jih metale proti ka-menitemu gričku. Tudi trdo zeleno sadje je tja letelo z dreves. Kaj je bilo? Med kamenjem se je plazila proti drevesom velika pisana kača. Opice so jo najbrž hotele prestrašiti in zavrniti. Ali ona se ni nič zmenila za opičje nagajanje. Motala in klobasala se je že po travi pod drevesi, ovila se je defola in začela plezati na drevo. Opice pa tudi niso hotele odnehati od svoje namere. Hitro so splezale in poskakale z dreves na tla in planile h kamenitemu griču. Tam so si nabrale v naročja za lučanje pripravnih kamenov in se vrnile pod drevesa. Kača je bila že precej visoko na deblu. Opice pa so jo začele obmetavati s kameni od vseh strani. Kača se ni mogla braniti. Le vrat je zvijala, mahala z glavo semtertja ter besno sikala proti svojim napadalkam. Kamenje je vedno silnejše padalo nanjo. Vsa je bila že krvava. Glava ji je omahnila in zvalila se je premagana na tla. Hudo ranjena je nato počasi odlezla nazaj v grič in se skrila v skalnato luknjo. Opice so utihnile in se pomirile. Splezale so zopet na drevje Ln začele na novo uganjati svoje burke. Obirale so tudi Sadje in ga jedle. Človek je natančno pogledal, kakšno sadje uživajo, in videl, da le ono, ki je lepo debelo, rumeno in rdeče, drobnejše zeleno pa puščajo nedotaknjeno. »Dobro,« si je mislil, »odslej bom tudi jaz jedel le tako sadje in moj trebuh bo zdrav!« Vesel je bil tega koristnega nauka. Takoj je pobral na tleh nekaj zrelih hrušk in jih s slastjo po-hrustal. Jed mu je dobro storila v želodcu. Bil je za eno izkušnjo bogatejši. Spomnil se je kače. Čudno neznana groza ga je obšla pred to živaljo. »Joj,« si je mislil. »To je gotovo silno huda in nevarna žival, ker so jo opice tako nagnale s kamni! Kako so jo obmetavale! To je tudi tako poučno!« Začel je gledati svoje roke in pobirati kamenje okrog sebe. »Ali bi ne mogel tudi jaz lučati teh trdih krogel kakor opice in ubiti kako žival?« Vstal je in se začel vaditi v lučanju. Vedno bolje je zadeval predmete, na katere je meril. Že v nekaj dneh se je izvrstno izuril v tem novem poslu. Nato je začel poskušati svojo spretnost v lučanju na lovu na živali. Lov se mu je dobro obnesel. Izvrševal ga je tako-le: Potuhnil se je za grmom ali se pritisnil k drevesnemu deblu in čakal. Ko je počasi priskakal mimo zajček ali je prišla kaka druga štirinogata žival, je zavihtel nad njo roko s kamenom in jo pobil na tla kakor bi jo ustrelil. Ako ni bila katera takoj mrtva, jo je zadavil ali s kamnom namahal po glavi. Zalezoval in pobijal je tudi večje ptiče, ki so po tleh iskali hrane. Odslej mu ni več manjkalo dobrega svežega mesa. Zdaj pa zdaj je za izpremembo :u-di še posegel po. orehih in semenskih storžih. A teh ni več tri z zobmi, ampak jih je tolkel s kameni. Pa še nekaj si je izmislil možiček. Videl je, da ima vsaka žival na svojem telesu posebno orožje, da se z njim v sili brani proti sovražnikom. Vol ima roge, konj kopita, pes zobe, mačka kremplje, zajec urne pete, osa želo itd. Le on ni imel nobenega sredstva za brambo. S kamenjem bi se že branil zdaj, ko ga zna tako dobro lučati. Ali povsod ga ni bilo na razpolago. Da bi ga nosil s seboj na vseh potih, to bi bilo nerodno. Zato si je napravil primernejše orožje. Poiskal je oster kamen in z njim pretolkel deblo mladega gozdnega drevesa, da je padlo. Potem je s kamnom odstranil veje in si naredil iz debla kol, ki ga je odslej vedno nosil s seboj na rami. Dobro se je zdaj godilo možu in hodil je vedno bolj samozavestno in pogumno po svoji novi okolici. Bil bi z vsem prav zadovoljen, le to mu ni bilo prav, da je bil še vedno tako sam. Končno je bila tudi ta neprijetnost srečno odpravljena. Srečal je v gozdu človeka ženskega spola in ga povabil na svoj dom. Več se nista ločila in bila sta si vedno najboljša prijatelja. Dobila sta otroka, enega, dva, tri in potem še več. Nastala je velika družina, vsak družinski ud je kaj novega iznašel in izumil in vsi skupaj so že mnogo vedeli in znali. Tudi govoriti so začeli med seboj. Kar sami so si začeli izmišljevati besede in dajati primerna imena vsem stvarem, ki so jih videli okrog sebe. Tako je nastala prva človeška govorica, ki se je potem razvijala, izpopolnjevala in razcepljala po rodovih. Minilo je tisoče in tisoče let. Zemlja se je napolnila z različnimi človeškimi rodovi. Omikanejši so izumili pisavo in začeli zapisovati svoje dogodke na pergamentne liste in jih vsekavati tudi v kamenite plošče. Ti prvi zapiski so se ohranili in na novo prepisali v poznejši dobi. Takrat se je zače!a človeška zgodovina. To so zgodbe o prvem in sedanjem človeku, ki so premišljeno zapisane na podlagi neovrgljivih prirodoznanstvenih resnic. Pogledal sem tudi v naselbino prve človeške družine, ali videl sem tam toliko zanimivosti, da bi naš list gotovo ne imel prostora zanje, če bi hotel vse popisati. Zato s tem končam. Najboljši ln naJtrpe£neJ31 šivalni stroji in KOLESA so GRITZNER in ADtER •« dom, obrt ln Industrijo, ▼ raznih opremah Istotam Švicarski pletUnl stroji DUBIED Pisalni stroji URAN1A Ugodni plaCIlnl pogoji--VeCletna garancija. Tovarniška zaloga: JOSIP PETELINC IjI U TL ti 7$k TV 7k Wl-U PreJ«">>®»««' M "J spomenika ob vodi. Fabiani <£ Jurjouec Ljubljana, Stritarjeva ulica 5 «== Velika zaloga = SUKNENEGA BL4GA ta moške in ženske obleke. Lepa izbira svilenih rut in šerp. Krojači in šivilje, pišite po vzorce! NAROČAJTE »GRUDO«. Učenca za usnjarsko obrt sprejmem po dogovoru takoj. — Naslov pove uprava »Kmetskega lista«. Ročne iiarmonike dijatoniine - kromatične • štajerski in duna ski model • Izdelane v naši specialni delavnici. Razpošiljamo direktno na pmvatne osebe. • - Zahtevajte takoj cenik A - • FR.PERC, Maribor, Gosposka ul.34 ff^USuZ; HENRIK KENDA, Ljubljana Thomasova žlindra — Kalijeva sol — Rudninski superfosfat ima ved io v zal gi osrednja gospodarska zadruga „EKONOM" Ljubljana. Kolodvorska ulica 7 Vabi/o na XXXIII. redni občni zbor Posojilnice za sodni okraj uelikolaški in okolico registrooane zadruge z omejeno zavezo ki se vrši dne 25. marca 1929 ob 9. uri dopoldne d posojilnični pisarni v Vel. Laščah 28 Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev računskega zaključka za leto 1928. 3. Čitanje revizijskega poročila. 4. Odobritev obrestne mere za leto 1929. 5. Volitev načelstva in nadzorstva. 6. Razni drugi predlogi. Ako bi ob določeni uri ne bil la občni zbor sklepčen, se vrši po smislu § 36 pravil pol ure pozneje brez ozira na zastopane deleže in navzoče zadružnike drugi občni zbor o istih prostorih z istim dnevnim redom. Načelsfvo Larieno olje, lirr**>ž, emajlne in ostale lake, o ■ ate barve in vse v stroko spadajoče blago kupite dobro, solidno in po zmernih cenah pri MEDlt-ZANKL, d i o. i tova n oi» f e i & * LJubljana-Medvode. Lastnik Franjo Medic. Podružnica Maribor - Novi Sad. Gnojite z APNEM1M DUŠIKOM najfinejšim, najuspešnejšim in učinkovitim dušičnim gnojilom 1 Kdor gnoji z apne-nim dušikom, gnoji istočasno z dušikom in apnom. — Informacije o upotrebi in množini, rentabilnosti kakor tudi o nabavnih pogojih, cenah, skladiščih in uspehih apnenega dušika daje TVORNICA ZA DUŠIK d. d. RUŠE v Rušah ori Mariboru Ta tvornica proizvaja istotako mešano umetno gnojilo »NITROFOSKAL - RUŠE«, katero sestoji iz apneinega dušika, superfosfata in kalijeve soli. Kdor z Nitro-foskalom gnoji, gnoji istočasno z dušikom, fosforom, kalijem in apnom ter si prihrani večkratno trošenje umetnih gnojil. VAC« Tvornica glinastih strešnikov ln opeke Frohlich & Bichler iiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiii Karlovac niuniiiiiiiiiiiiiiiii Dnevna produkcija 100.000 komadov streinikov in opeke. Proizvajanje vseh vrst opeke in strešnikov ter vseh glinastih predmetov kakor tudi ploščic za tlake. Posebno se priporočajo faiCovani in dvakrat falcovanl Strešniki v dovršeni obliki ter po zelo ugodnih cenah. Dobavijo se franko na vsako postajo. Generalno zastop- |# RM| lyg # stvo za Slovenijo: Ljubljana Kolodvorska 7 SLAMO dobavlja po zelo ugodni ceni i M osr. gosp. zadruga z o. z. v Ljubljani Kolodvorska ul. 7 Tel. interuban št. 25-06 PROMETNI ZAVOD ZA PREMOG D. O. LJUBLJANA »rodila pa mlagodntliib cenah samo na doboloi Premog« domači in inozemski za domačo kurjavo in industrijske svrhe. Kovaški premog vseh vrst KokS, livarniški, plavžarski in plinski. mm Briketi. PROMETNI ZAVOD ZA PREMOG D. D. LJUBLJANA, Miklošičeva c. 15/1.