M j)0 X XX, številka 2 2, 30. oktober 1998 |oic<0 R N J E S A V I N J S K I ISSN □3S1-A14D Zadruga mozirje Mercator - Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje z. o. o. JERUZALEMČAN WA412...,.56.990y WA1111....79.990 42.90^ RUM ALKO 11 1>S Glasbeni stolp Philips FW326 Videorekorder philips 285 2 glavi KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA z.o.o. Trg svobode 12, 3325 Šoštanj telefon: 883-005, 882-626 KMETIJSKA TRGOVINA ŠMARTNO OB RAKI Šmartno ob Paki 138, Tel.: 88S- 1 24 mineralna gnojila, krmila, orodje, železnina, gradbeni material, vodovod, elektro material, barve, laki, bela tehnika,...in še in še..., v novembru pa velika izbira izredno kakovostnih sadnih sadik vseh vrst po izjemnih cenah, že od 600,00 SIT dalje! ffiD@šKi®©ir pyÄÄ raa wnš <šax@w ©isaMraasM® toido DBA ® miasm» [ssDSM&aEi] mmm© caa ®©sa Pokličite oziroma obiščite nas od pon. - pet. od 7.30 -17.00 ure in v soboto od 7.30 -12.00 ure. veselimo m nalaga obiskal Posebna ponudba prašičev pitancev teže 100 kq. Inf. Tel.: 0609-649-516, g. Franc Kos ODLIČNA izbira SUPER cene Savinjskimi «©vicaa islaren» Čestitamo ob trftdesetletiiici imAmfrns-ofm» Molelctiv MBS MAŠ-» VSEM OBČANKAM IN OBČANOM ISKRENO ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBČINE ŠMARTNO OB PAKI! 0351-8140 ISN 0351-8140 »to XXX, št. 22, 30. oktober 1998 Ustanovite^: Skupščina ob Savinjske nov Savinjska cesi telefon: 063/8 'HXsN363/833 žiro račun 52< Glavni in odgovorni Franci Kotnik Stalni sodelavci: Edi Mavrič-Savinjčan Helena Kotnik, mc ^^^^^^edništvč Savinjske novice ia za izvod: 259,00 SIT, laročnike: 230,00 SIT ikopise, objave, razpise itrebno dostaviti v urec y kasneje osem dni pr e: koče številke. ' ■oizvode Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Odpovedi sprejemamo za naslednje polletje. Spoštovane bralke in bralci Savinjskih novic! Pred vami je napovedana ‘jubilejna” številka našega časopisa, bolj ali manj v celotiposvečena 30-letnici izhajanja Zgornjesavinjskega časopisa. Da ne bo pomote: nismo se zmotili pri štetju let. Resje, daje prva številka Novic izšla 6. novembra 1969, res pa je tudi, da je letošnji letnik 30. po vrsti in zato smo se v uredništvu odločili, da praznovanje opravimo že v letošnjem letu. Menimo, da je tako prav, poleg tega pa nas v letu 1999 čakajo pomembne razvojne naloge in bi nam morda potrebnega časa za tovrstne aktivnosti zmanjkalo. Jubilejno številko smo vsebinsko zastavili napreprost način, Za razliko od rednih številk, ko mi govorimo oziroma pišemo o vas, smo tokrat vas povprašali za mnenje o nas, torej o Savinjskih novicah: Uspelo nam je zbrali pester mozaik izjav, ki skupaj tvorijo zanimivo javno podobo o časopisu. Številne pripombe, predlogi in pohvale nam bodo vodilo, v katero smer moramo zastaviti napredek, da bodo Savinjske novice v prihodnje še boljše, še bolj “vaše”. Čez teden dni pa nas čaka že tretje poglavje praznovanja 30-letnice. Vpetek, 6. novembra, bomo v dvorani nazarskega Delavskega doma s kulturnim programom, spominom na tri desetletja dolgo pot in podelitvijo priznanj najzaslužnejšim za razvoj časopisa obeležili pomemben jubilej, na katerega smo ponosni skupaj z vami. Zato vas vljudno vabimo, da se nam ob tej priložnosti pridružite. “Zaprijatelje sije treba čas vzet’, ”poje Andrej Šifrer in še prav ima. Bodite z nami na tej akademiji, saj smo prav tako kot na Zgornjesavinjski časopis ponosni tudi na vas, cenjene bralke in bralci. Z vsako novo številko se trudimo pravzaprav za vas in tako bo tudi v prihodnje! Dovolite mi, da se ob tej priložnosti še enkrat vljudno zahvalim vsem pokroviteljem, ki so sodelovali pri obeležitvi 30-letnice Savinjskih novic. Brez njih nam seveda ne bi uspelo. Želim vam mirne in spokojne praznike in na svidenje čez štirinajst dni! J anez SN 1976-1978,1990-1991: “Naj ostanejo naše!”......... 6 Aleksander Videčnik, Marko Lenarčič, ui “Izdajanje, izziv in tveganje Pogovor z Jožet Mermalom, pr., kom uprave Ljubljana: “Zgornja Savinjska bo v treh, zaživela popolnome drugače” ... Ciril Sem, fotograf: ^re^ušno poslaps reporterja v iskanji fotografij e/&ne laže Anketa: oVaše mnenje o Savinjsl mrvicah SSK l^ubr^B^ 'jbejai/uspelii mlac skakalcev ...... Horoskop: Kako kažejo Savinjskim nc NASLOVNI Ob 30-letnici Savinjskih noivie^ vocivCv Aleksander Videčnik Savinjske novice od tedaj do danes V prvi številki Savinjskih novic je tedanji predsednik SO Mozirje, Jože Deberšek zapisal med drugim tole: “Dalj časa že ugotavljamo, da so naši občani premalo obveščeni o delovanju skupščine občine, družbeno-političnih in delovnih organizacij v občini. Zato pogosto nastajajo nesporazumi. Pobuda o izdajanju lista, ki naj bi obveščal občane o vsem, kar se dogaja na območju Gornje Savinjske doline, je stara že več let, vendar je doslej nismo bili v stanju realizirati...” Iz nadaljevanja zapisa izvemo, da so glasilo ustanovili Skupščina občine, GLIN Nazarje in ZKZ Mozirje. Tako je pisalo v glavi glasila, da je to list omenjenih ustanoviteljev. Jože Deberšek se v nadaljevanju sprašuje o smiselnosti lokalnega časopisa in ga postavi kot izključnega poročevalca lokalnega značaja. Naj bi ne nadomeščal drugih javnih občil, ki pa so tako v dolini zelo slabo prisotna. Izrazi željo, da pridejo Savinjske novice v vsako hišo brezplačno. Letno naj bi izšlo 10 do 12 številk, kar se naj prilagaja potrebam. Končno omeni Deberšek, da je v drugih občinah že povsod uveden lokalni časopis in da je mozirska občina med zadnjimi, ki ga sedaj uvaja. Tako je torej zapisal tedanji prvi mož občine Mozirje, leta I969 in od tedaj bo kmalu 30 let! Tri desetletja v zgodovini niso pomembna. Toda ko gre za presojo prehojene poti Savinjskih novic, bodimo nekoliko drugačnega mnenja. So med nami, bile so med nami in trdimo, da bodo še naprej med nami. To pa pomeni, da nas nekako spremljajo, nas obveščajo o dogajanjih in predstavljajo nekaj, kar je postalo domače! Ko se je govorilo o potrebi lokalnega obveščanja v Zgornji Savinjski dolini, je treba tedanji čas presoj ati v luči trenutka, ko je le ta tekel. Danes, ko je poplava raznih sredstev obveščanja, ko smo zaradi sodobnih pristopov in sredstev nenehno prisotni v nekem dogajanju, je seveda težko razumeti, kako je bilo tistega leta, ko so Savinjske novice zagledale luč sveta. Slišnost naših radijskih postaj je bila nekako do Ljubnega, zgornji del doline je bil kar odrezan za vsakdanje novice. Ljudje v okolici Luč in Solčave so odlično slišali tuje postaje, domače pa le občasno, ali sploh ne. Siva lisa obveščanja je bila vseskozi občutna! Pa naj povemo nekaj, kar si danes le redko kdo lahko predstavlja, v dolini smo lahko tiste čase na prste prešteli televizijske sprejemnike, saj tudi ni bilo pretvornikov, da bi se na zaslonih pokazala slika... Ja, tako je bilo še relativno dolgo. Prav zato je bila odločitev o lastnem lokalnem glasilo pravilna! Toda ni šlo vse tako gladko, kot je bilo sprva zamišljeno. Šepala je dostava. Če so zavitki Savinjskih novic samevali po krajevnih skupnostih in na kakšnem krajevnem uradu, seveda ni bilo učinka obveščanja, kot so si ga ustanovitelji želeli in pričakovali. Ta zavora je dolga leta omejevala namen glasila. Potem je prišel čas, ko so Savin-jske novice bile bolj trobilo raznih odlokov in službenih sporočil. Taka vsebina je povzročila dodatno upadanje zanimanja med občani, ki so želeli več vsebine iz domačih logov. Prav gotovo pa je bila zavora v razvoju, tudi v tem, da smo Savinjske novice tehnično izdajali preko Velenja. Tiskale so se sprva v Celju, pozneje pa v Novem mestu. Seveda so kmalu nastali apetiti “velikih”, da malega požro! Saj prek malega bi prišel “veliki” v vse domove Zgornje Savinjske doline! Kmalu bi jim uspelo, toda v najbolj kritičnem času so občani rekli svoje in se postavili v bran časopisa. Odločno so podprli tedanje uredništvu v “boju” za ohranitev domačega lista. Tudi to je treba povedati, pa je komu všeč ali ne! Tedaj smo se oprli na lastne sile in pričeli delati neposredno s tiskarno v Novem mestu. Vmesni člen je tako odpadel, pričelo se je resno grafično delo, pa čeprav le enkrat v mesecu. Seveda, uredništva v današnjem smislu ni bilo. Urednik je bil sam fotograf, sam pisec kakih 75 strani besedila in sam je tudi časopis v Novem mestu lomil. Veliko napora, pa se je izplačalo! Savinjske novice so ostale naše in to so še vse bolj postajale. Vsebinsko smo se usmerili na domače dogajanje, ne le zgolj na sejah in v politiki, bolj smo se obrnili k ljudem! Ti so to razumeli in vzeli časopis za svoj. Ni bilo več nevarnosti kakšnega prevzema po Večjem. V tem obdobju in vse do danes so pomenile in pomenijo Savinjske novice resnično lokalni časopis Zgornje Savinjske doline. Pridobivale so vse večji vpliv na ljudsko mnenje in ravnanje. Marsikdaj so delovale tudi opozorilno, denimo, ko so množično romala naša, bogato zrezljana vežna vrata številnih hiš, kot drva v ogenj. Ko je bilo treba reševati razne kulturne spomenike, so Novice vplivale na bralce. Tudi vse močnejša je postajala vez med uredništvom in bralci, kar se še danes potrjuje. Če prosimo za sodelovanje naših bralcev, se ti lepo odzivajo, ali ni to dokaz, da smo “naši” in kot taki potrebni? Pa kaj bi spraševali. Vse čeri na poti Savinjskih novic smo doslej uspeli obiti ali premagati, da bi resnično predstavljali zgornje-savinjski časopis! Še več, želimo si, da bi bili trdna vez med bralci in domačim svetom. Z medsebojnimi pobudami in željami bomo to ostali! Danes je marsikaj drugače, kot leta nazaj in to nas hrabri, da mislimo smelo na tednik, ki bi gotovo pomenil novo pridobitev v krajih od Dreti in Savinji. Pooblaščeni prodajalec avtomobilov DAEWOO, GSM telefonov s kartico RGRORVTO H1SR Šempeter in traktorjev ZCTOA (pri SIP-u, tel. 063/702-510) VAS V JESENSKIH DNEH ZOPET PRESENEČA! malček za vsakega študenta 1.149.999.00 SIT NEXIA 1.399.999.00 SIT podarimo vam servo volan ali centralno daljinsko zaklepanje in kovinsko barvo. ideytutfei, JVu6čra S pagan /0 nt? i 3.289,999,00 sit karavan 1.644.060.00 SIT nakup vozila brez pologa 2.249,999,00 SIT AKCIJA model 4DR oprema, za samo 75.645,00 SIT mes. z zelo bogato (60 mes.) dodamo opremo. DAEWOO i kje dobite S: as EESfflTS® EOSME I? Z NAKUPOM AVTOMOBILA DAEWOO PRI ACF Šempeter. AVTOPLAŠČI PRIHODNOSTI po ceni iz PRETEKLOSTI Tovarna je v lasti enega največjih svetovnih proizvajalcev avtoplaščev c.ood/year In še nasvet: ~ 7^ Če morda kupujete traktor leO2£ff/rJ mi ga imamo najcenejše in pod najugodnejšimi plačilnimi pogoji. Prav tako mobilne telefone GSM - sedaj tudi na kartice • kolikor kupiš lahko govoriš (MOBIČUK IN MOBIREGUA) POKLIČITE KAS IN SE PREPRIČAJTE 0 NAŠI PONUDBI. Tel.: 702-510 Za vas danes ustvarjamo Savinjske novice: V prvi vrsti od leve: Edi Mavrič - Savinjčan, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Milena Zakrajšek, Franci Kotnik, Helena Kotnik, Karolina Vrtačnik, Ciril Sem; v drugi vrsti od leve: Aleksander Videčnik, Slavica Slapnik, Barbara Zacirkovnik, Vesna Banjevič, Alenka Klemše Begič, Marija Sukalo, Marija Sodja Kladnik, Vida Skok; v tretji vrsti od leve: Štefka Goltnik (kmetijska svetovalna služba), Franjo Pukart, Benjamin Kanjir, Tomaž Pajk, Metod Rose, Uroš Kotnik. Manjkajo: Edvard Vrtačnik, Igor Solar, Vesna Retko, predstavniki zavoda za gozdove. S\ so zapisale Uspela združitev V torek, 27. januarja je bila uspešno opravljena združitev naših dveh gostinskih podjetij: Gostinsko podjetje “Turist Nazarje” in gostinsko podjetje “Planinka” Ljubno ob Savinji k “Turist Nazarje”. Referendum je bil uspešen. Razloge za to priključitev in takšen uspeh referenduma je potrebno iskati v ekonomskih dejavnikih, ki so to narekovala. Trenutno 51 članski kolektiv sije s tem ustvaril precej boljše pogoje za nadaljnjo razširjeno dejavnost, kot pa sta jih imela do sedaj dva mala delovna kolektiva. Februar 1970 SN so zapisale Mejni prehodi Po sporazumu med SFRJ in republiko Avstrijo o obmejnem prometuje bil dne 1. junija 1969odprt mejnipre-hod na Pavličevem sedlu. Dne 12. julija 1969pa je bil po sporazumu o planinskem turističnem prometu na mejnem področju odprt prehod na planinskem prelazu Savinjsko sedlo nad Okrešljem. Komisija za obmejna vprašanja; kije imela svojo sejo 17 septembra, je razpravljala oproblematiki teh dveh prehodov. Iz poročila, ki gajepostaja milicepodala na tem sestankuje razvidno, daje bilo na maloobmejnem prehodu Pavličevo sedlo do sedaj 136prehodov, in to 87 naših in 49 avstrijskih upravičencev. Na Savinjskem sedlu pa je bilo v istem času 163 planinskih prestopov; od tega 57 naših in 106 avstrijskih planincev. Iz stališč komisijeje razvidno, da morata ob prehoda v prihodnje brezpogojno ostati; ker sta opraviäla svoj namen. V nadalje pa je potrebno delati na tem, da se ustvarijo pogoji in doseže sporazum o možnosti prehoda z motornimi vozili. V tej zvezi je morda interesantna nova varianta ceste na avstrijski strani, ki jo bo gradil kmet Plaznik. November 1969 Janez Plesnik, urednik SN 1976-1978, 1990 1991 “Naj ostanejo naše!” Malo “učene” bodo uvodne besede, pane prehudo. Med najbolj preprostimi, znanimi in v vsakdanjem življenju potrjenimi teorijami o obveščanju in odmevnostimed ljudmi je “teorija spirale”. Na začetni točki, v samem središču, nas vse po vrsti zanima, kaj bomo prebrali, poslušali in videli o samem sebi, nato nas zanima kaj se dogaja pri sosedu, v vasi, kraju, dolini; bolj ko spirala kroži okrog središča in se od njega oddaljuje, bolj upada naše zanimanje. Bistvo uspeha in obstoja medija smo torej mi sami. Zakaj takšno besedičenje? Zato, niso bile več brezplačne, nanje se je ker so zgornjesavinjske, in zadrečke novice, da ne bo nepotrebnih pomislekov, obstale prav zaradi poročanja o nas samih, o našem življenju, delu, tegobah, uspehih... Previharile so precej viharjev in viharčkov, doživljale padce in vzpone, se otepale pritiskov in preživele , se dvignile in ob zavidanja vredni obletnici obetajo, da bodo živele še naprej. Zanimivi in lepi so spomini na pretekla leta. Na tista leta, ko sem zvedavo opazoval mojstrstvo stavcev v Celju, ki so v svinec vlivali besede, stavke in slike in ustvarjali časopis. bilo treba naročiti in jih plačati, in zaradi vsakovrstnega pisanja so pričele prihajati odpovedi, kar za začetek ni bilo ravno spodbudno. Novice so prebrodile tudi to. Zavel je nov veter in novice so zajadrale na novo organizacijsko, vsebinsko in oblikovno pot; uresničile so se besede novomeškega tehničnegaurednika, njihovo nastajanje je začel obvladovati računalnik, seveda s pridnimi delavci in sodelavci, ki so se začeli zbirati okrog njih. In novice so še vedno naše. Spremenili so se časi in mi z njimi, preveč spremeniti pase ne smejo novice. Še Na skoraj nočne poti v Novo Mesto, kjer je čakal tehnični urednik s svinčnikom in ravnilom, s polno mero spretnosti in znanja, da jih je “narisal”. Že takrat je skoraj preroško svetoval naj kupimo računalnik in poti ter sitnosti ne bo več, le pogum in znanje da rabimo. Prijetno neprijetni so spomini, ko so bile novice brezplačne, dosegljive vsakomur, ko “težav” z gradivom ni bilo, vedelo se je, kaj naj pišejo. Zapletati se je začelo z osamosvojitvijo, ko so odpadle spone, kaj, kdaj, kako in kdo naj piše; takrat so nekateri pričeli pisati dobesedno vse, kar so drugi sprejeli z neprikritim odporom. To je bilo nerodno, saj novice vedno morajo ostati naše, če želijo uspešno jadrati v razburkanem morju množice tiskanih in elektronskih medijev, ki brezobzirno posegajo v naše življenje in mišljenje. Dokaj brezskrben odpor lahko novice nudijo s pisanjem o nas, naj prispevajo k preprečevanju gradnje različnih plotov med nami, ki smo se razdelili in se nemalokrat želimo zapirati vsak vase in v svoje okolje. 0 svetu in vesolju se bo že poučil vsak zase, žal pa se med sabo premalo in vse manj poznamo mi sami. In tu, v središču spirale je pravo mesto naših novic, če želijo naše tudi ostati. Pa morajo in bodo, in slavile bodo nove obletnice, v dobro in v zadovoljstvo nas vseh. Aleksander Videčnik, urednik SN 1978-1987 “Naše ljudi sem vzljubil in jih še spoštujem” Že pred tem, ko je k meni prišel Stane Kranjc in me prosil, da prevzamem uredništvo, sem se občasno oglašal v glasilu. Na socialistični zvezi so ugotovili, da bo treba vsebino časopisa prilagoditi potrebam časa in da bi naj postal bolj obveščevalec domačih dogodkov in manj neke vrste lokalni uradni Ust. Tako nekako je glasila moja naloga. Ni bilo enostavno človeku, ki je le nekaj let živel v tej sredini, prevzeti tako odgovorno delo. Iskreno povedano, za mene je to bil izziv posebne vrste. Glede na to, da sem po osnovnem poklicu grafičar, sem imel res določena tehnična znanja, toda bolj me je skrbelo okolje, v katerem bom moral iskati vire za vsebino Savinjskih novic. Lotil sem se dela in kaj pridapodpore s strani vodilnih, ki bi naj sodelovali, tako so obljubili, si nisem obetal. Doma sem imel majhen pisalni strojček in seveda tudi od nekdaj fotoaparat, pa sem se čisto zares šel novinarja. Pisanje ni bilo nič novega za mene, saj sem že do tedaj imel kar lepo število objavljenih člankov v raznih časopisih. Pa vendar, malo sem se bal neznanega okolja. Toda v skoraj desetih letih urednikovanja so se vsi moji predsodki izničili, saj so ljudje v dolini radi sodelovali in ni je bilo hiše, kjer bi me neprijazno sprejeli, ko sem prihajal po kakšne informacije. Danes trdim, da sem naše ljudi vzljubil in jih globoko spoštuj em! Take sredine v življenju še nisem doživljal, kot v dolini ob Dreti in Savinji. Malo mi je že pomagalo tudi znanstvo z nekaterimi zadružnimi delavci, ki sem jih dobro poznal iz sodelovan- ja v celjski zadružni zvezi. Ti so mi marsikje odpirali pot, me usmerjali in tudi pomagali. Že rahlo znanstvo je lahko človekuvpomočvtakihokolišči-nah. Za vsako številko jebilotrebavNovo Mesto, to je že bila naporna vožnja, saj je bilo treba biti v tiskarni že ob sedmih zjutraj, torej sem pred peto uro krenil na pot. Uidi tam smo se kmalu ujeli, tembolj, ker so časopis že prej, ko so ga tehnično urejali Velenjčani, delali v tej tiskarni. Danes sem vesel, ko gledam vrsto mladih sodelavcev pri Novicah, ki so postale kar pravi povezovalec Zgornjesavinjčanov. Če se je v mojih časih marsikdaj improviziralo, saj sem bil za vse bolj ko ne sam, je sedaj priprava časopisa na ustrezni strokovni ravni. Nadvse sem pa vesel, ko mi marsikdo, takole mimogrede pove, da Novice rad prebira, kajti še vedno jih občutim kot nekaj, vsaj malo mojega... Nič ni bilo zastonj, noben napor odveč, saj so mi ljudje prav skozi Novice pomagali pri mojem raziskovalnemu delu. So mi in mi še! Tako se je vendarle moje delo v tistih letih capljanja v neznano, obilo poplačalo, za kar sem našim prijateljem hvaležen. Rajko Pintar, urednik SIV 1987-1990 Savinjske novice in osamosvajanje Slovenije Septembra 1987 je izšla prva številka Savinjskih novic, kije imela v kolofonu na mestu glavnega in odgovornega urednika moje ime. Moje dotedanje novinarske izkušnje so bile omejene na pisanje pri časopisu Delo, kjer sem poročal o kriminalu, prometu, sodiščih itd. Imel sem veliko srečo, da sem sodeloval z urednikom Bogom Sajovicem, ki je bil širši slovenski javnosti znan po izredno ostrem peresu v Pavlihi - takratnem edinem satiričnem časopisu v Sloveniji. V času mojega urednikovanja (do marca 1990) je izšlo okoli 40 številk Savinjskih novic. Ko z nekajletno distanco gledam na svoje urednikovanje, se mi zdita pomembni predvsem dve obdobji. Prvo je bilo odpiranje časopisa v času formiranja prvih strank v Zgornji Savinjski dolini (Kmečke zveze in Slovenske demokratične zveze). Savinjske novice so dolga leta imele uredniški odbor, ki je bil sestavljen izključno iz predstavnikov občine in družbeno političnih organizacij. Ta se je sestajal pred izidom vsake številke. V nekem obdobju pa sem preprosto nehal sklicevati uredniški odbor in tako sprejel vso odgovornost objavljanja na svoja ramena. Navsezadnje mi je bilo jasno, da uredniški odbor lahko zahteva prepoved objave kakšnega članka pa zato nihče od članov uredniškega odbora ne bo nosil nobene odgovornost, ki bo tako ali tako padlanaramenaedinega zaposlenega pri časopisu - odgovornega urednika. Ključna se mi zdi številka, ki je izšla januarja 1990, v kateri smo objavili dva izredno udarna članka. Prvi je nosil naslov Kaj hočemo slovenski demokrati, drugi pa Demos -združena opozicija v Zgornji Savinjski dolini. Oba članka sta bila polna napadov na tedanji sistem in seveda nista bila niti malo značilna za tedanji način pisanja v Savinjskih novicah. Ta odprtost se je nadaljevala tudi v naslednjih številkah in se je odražala v objavljanju programov političnih usmeritev - tako levih kot desnih, vendar je res, da je bilo v tistem času bolj malo piscev, ki bi branili tedanji sistem. Še posebej pomembna se mi zdi organizacija prve parlamentarne okrogle mize v Zgornji Savinjski dolini. Lahko bi rekli, da so za isto mizo sedli najpomembnejši predstavniki političnega življenja v Zgornji Savinjski dolini in spregovorili o pogledih na razvoj Zgornje Savinjske doline. V tem burnem obdobju je bilo zelo pomembno tudi vprašanje financiranja časopisa. Tovrstni časopisi so bili povsod po Sloveniji zastonj in so jih prejemala vsa gospodinjstva v občini. Zato je bilo jasno, da bo večina tudi prenehala izhajati, če se ne bodo postavila na lastne noge. Naredili smo nekaj izračunov in ugotovili, da lahko časopis ob ustreznem številu naročnikov in ob tedanji količini oglasov, prav lepo živi. Zato sem dal v vsako številko prazno položnico za polletno naročnino. Odziv je bil fantastičen. Položnice, v katere so bodoči naročniki vpisali svoje ime, so pričele deževati v uredništvo. Nabralo se jih je okoli 3000. To je bil najboljši dokaz, da smo opravili dobro delo, kakor tudi svoje poslanstvo s področja obveščanja. Teh 3000 položnic sem nesel s seboj v Škofjo Loko, kjer sem bil na enotedenskem seminarju in ponoči prepisoval imena naročnikov na enoten naročniški seznam. Tega smo potem v Novem mestu vnesli v računalnik in mreža naročnikov je bila vzpostavljena. S tem so bili postavljeni trdni temelji za nadaljnje izhajanje Savinjskih novic in morda finančni položaj Savinjskih novic do takrat ni bil še nikoli tako dober kot ravno tedaj. Ko sem bil imenovan za ravnatelja osnovne šole, sem prepustil ure-dnikovanjejanezu Plesniku. Marko Lenarčič, urednik SN 1992 “Izdajanje je bilo hkrati izziv in tveganje” V letu I992 so Savinjske novice doživele spremembo. Na predlog dotedanjega glavnega urednika g. Aleksandra Videčnika in nekaterih predstavnikov Skupščine občine Mozirje je bilo ponujeno delo urejanja in izdajanja Savinjskih novic zasebnemu podjetju EPSI d.o.o. iz Nazarij. Predlagali so, naj podjetje razmisli o komercialnem pristopu trženja časopisa - torej da izdajanje časopisa ne bivečbremeniloproračunaskupščine občine. Po dogovoru je podjetje EPSI pripravilo nov koncept zasnove in trženja časopisa, ki so ga potem pristojni vokviru dotedanjegaizvajalcain Skupščine občine Mozirje potrdili. Hkrati je podjetje postavilo tudi pogoj, da urejuje in izdaja časopis dolgoročno oz. jasno povedalo lastniku, da ni pripravljeno samo na tveganje ob spremembah, potem pa ga dati, če bi časopis tako v vsebinskem kot v poslovnem smislu uspel, drugemu izvajalcu oz. uredniku. Po domače povedano: na nerodovitno njivo posej pšenico, če bo uspela, jo bo požel nekdo drug, če pa ne, se pa znajdi. Dogovorjeno je bilo med drugim tudi, da skupščina občine v prehodnem obdobju sofinancira izdajanje posamezne številke v višini 20% stroškov, lastniki časopisa pa so ostali isti (kar se je čeznekaj let pokazalo kot napaka za podjetje). EPSI je delo prevzel z obljubo, da nadaljuje izdajanje časopisa na komercialni osnovi, veliko poslovno tvegal, zato ker so bili ljudje do tedaj navajeni, da so časopis prejemali zastonj, ker je populacija, ki bi lahko kupovala časopis v Zgornji Savinjski dolini relativno majhna, ker bi se med ljudmi lahko razširilo nezaupanje do zasebnega podjetja, ki izdaja občinski časopis in ker v tistem času podjetja in zasebniki še niso bili navajeni oglaševanjav lokalnem časopisu. EPSI je bilo majhno podjetje, brez izkušenj pri urejanju in izdajanju časopisa in zato je bilo zanj izdajanje lokalnega časopisa hkrati izziv in hkrati tveganje saj rdeče številke pri izdajanju niso smele priti v poštev. V Sloveniji v tistem času ni bilo veliko podo- bnih primerov. Spremembe, ki smo jih uvedli ob začetku izdajanja časopisa, so bile po naših razmišljanjihnujne. Najvažnejše šobile: format časopisasmo zmanjšali na A4, časopis ni več prihajal brezplačno do vsakega gospodinjstva (razen prve številke, s katero smo pojasnili spremembe), poslovnemu oglaševanju smo dali večjo težo, zasnova in vsebina časopisa se je počasi spreminjala. Da bi ohranili povezavo med časopisom, ki je izhajal prej in časopisom takrat, smo povabili k sodelovanju v uredniški odbor ljudi, ki so že prej uspešno urejevali časopis in skrbeli za njegovo nemoteno izhajanje in to Aleksandra Videčnika, Rajka Pintarja, Edija Mavriča. Vsi ti so tudi v nadaljevanju ohranili ključno vlogo pri vsebinski zasnovi časopisa in se jim moram na tem mestu še enkrat zahvaliti. Odprli smo delovno mesto novinarja in zaposlili mladega ambicioznega domačina brez večjih dotedanjih novinarskih izkušenj. Načrtovali smo, da bo sčasoma prevzel uredniško delo pri izdajanju časopisa. To se je tudi zgodilo. Zgodile pa so se žal tudi druge stvari, ki pa so že druga zgodba. Anton Vrhovnik, direktor Zadruge Mozirje: “Prevladujoč pozitiven odnos, premalo kritičnih komentarjev” Zgornjesavinjska kmetijska zadruga se s svojimi 560 člani in 250 zaposlenimi uvršča med večja in vodstveno zahtevnejša gospodarska podjetja v dolini. Kljub številnim spremljajočim težavam ji uspeva dokaj dobro opravljati svoje zadružno poslanstvo. Direktor Zadruge Mozirje Anton Vrhovnik: “Iz potrebe ljudi po informiranosti so izšle pred 30-leti prve Savinjske novice. Vseskozi je bil časnik pri bralcih lepo sprejet. Kljub nekaterim kritikam o vsebinski zasnovi je časopis odraz tistega, kar se dogaja med nami. Zato mi naj bo dovoljeno malo ustvarjalne kritike. Zdi se mi namreč, da je bil vseskozi nekoliko “režimski”. Občutek imam, da prevladujejo informacije o delovanju občin, njihovih organov, društev, prireditev itd. Zaslediti je prevladujoč pozitiven odnos do stvari, o katerih se poroča. Zato bi si želel, da bi bilo več napisanega o drugi problematiki, kije tudi “živa” med nami. Manjka kritičnih komentarjev, okroglih miz, dialogov, kajti včasih ima človek občutek, da pri nas skoraj ni problemov. 0 zadružništvu in zadrugi so Savinjske novice kar precej pisale. Tako je tudi prav, kajti zadružništvo ni samo gospodarska dejavnost temveč mnogo več. Od “obdelanosti Banka Velenje Ob 30-Ietnici Savinjskih novic Banka Velenje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke, je komercialna banka univerzalnega tipa, ki za potrebe svojih komitentov, varčevalcev in drugih poslovnih partnerjev lahko opravlja vse vrste bančnih poslov. vsakega koščka naše zemlje" je odvisna poseljenost krajine. Od zadostnih prihodkov kmetov je odvisno, ali bodo naprej uspešno gospodarili tudi na strmih in oddaljenih legah. K temu pa lahko mnogo pripomore tudi znanje, ki je bilo in ki ga še bodo posredovale Savinjske novice. Pri nadaljnjem izhajanju našega časopisa želim, da bi ga še naprej izpopolnjevali in da bi postal še bolj nepogrešljiv pri vsakodnevnem informiranju.” Po velikosti bilančne vsote se uvršča med srednje velike banke v Sloveniji. Ob jubileju našega časopisa so v Banki Velenje zapisali naslednje razmišljanje: “30 let Savinjskih novic! - Lokalni časopis je neusahljiv vodnjak: črpa iz notranjosti, opazuje, prisluhne pogovorom in teši žejo blizu in daleč. Veliko nas prihaja k vodnjaku, v naših vrčih so želje in prošnje, vod- njak jih oplemeniti z dragocenimi izkušnjami in sporoča dalje. To sporočanje pase vrača kot povpraševanje komitentov po bančnih storitvah in kot koriščenje le-teh. Paleta storitev pa je raznobarvna in široka: depoziti in krediti, obresti takšne in drugačne, obveznice, sefi... In vrči potujejo že 30 let in želimo jim srečno pot tudi v bodoče in ne nazadnje prijetno praznovanje!” Vili Eisenhut, direktor MGA Nazarje: “Pravočasna in korektna informacija preprečuje dezinformacije” Podjetje Mali gospodinjski aparati, katerega začetki poslovanja segajo v leto 1970, je v zadnjih letih doživelo izjemen razvoj. Le-ta se odraža tudi skozi obsežne investicije v posodobitev in osvajanje nove proizvodnje, zadnja velika naložba, ki gre proti koncu, pa je nova proizvodna hala, v kateri bo proizvodnja stekla že prihodnji mesec. Vili Eisen-hut, direktor MGA: “Savinjske novice prebiram šele dobra štiri leta, odkar sem se zaposlil v tej dolini. Kljub relativno kratkemu obdobju sem spoznal, da je ta časopis skoraj nepogrešljiv med prebivalci, saj zajema široko področje in sicer tako vsebinsko kot tudi geografsko. Vsak, ki ga prebere, ne glede na njegovo starost, interese,..., lahko najde nekaj zase, saj so teme v časopisu takšne, da morajo biti zanimive za vse domačine. Vesel sem. da je precej prostora namenjenega tudi dogajanju in razmeram v gospodarstvu, saj je to tista sfera, od katere je odvisno preživetjeprecejšnjegaštevilapreb-ivalcev te doline. V prispevkih o gos-podarstvu, Savinjske novice na poljuden in korekten način podajajo informacije o podjetjih, kar je tako za podjetje kot dolino zelo dobrodošlo. Zavedamo se, da samo pravočasna in korektnainformacija lahko preprečuje različne dezinformacije oziroma “govorice”, ki lahko prinašajo precej škode kottudi nep-otrebneganezadovoljstvamed ljudi. Z vidika gospodarstva vidimo bistven pomen lokalnega obveščanja ravno v podajanju korektnih informacij o podjetjih, hkrati pa smatramo, da je to tudi edini način pisanja, ki lokalnemu tisku zagotavlja zaupanje bralcev, ki ga Savinjske novice gotovo imajo. Želimo si, da bi časopis še naprej uspešno deloval ter še širil krog svojih bralcev, saj je takšen kot je, nosilec obveščanja v dolini.” SN so zapisale Nekaj o novi tovarni ivernih plošč Na mestu, kjer je do lanskega leta stala “stara žaga tako smo jo namreč krstili GLIN-ovcipotem, koje bila zgrajena novažaga”,je zrastelpred kratkim nov industrijski objekt, ki že na zunajpriča, da gre za nevsakdanjo zadevo, za tovarno ivernih plošč namreč. Sama tehnologija proizvodnje ive- rajo. Pot, da se investitorji čimprejiz- ricje relativno preprosta zadeva, ven- kopljejo iz težav, je v tem, da skušajo dar je bila pot odprvotne ideje pa do poleg ostalih vzporednih gospodar-današnje stopnje realizacije projekta skih ukrepov čimprej dokončati precej naporna in topo vsej verjet- investicijske objekte in jih usposobiti nosti tudi še bo. Pred in podevalva- za novo proizvodnjo, cijski ukrepi predvsem prizadevajo Marec 1971 gospodarske organizacije, ki investi- Marija Vrtačnik, direktorica Elkroj d.d. Mozirje “Dobra obveščenost povezuje življenja” “Vsaka bit življenja je pomembna, ali je to družinsko, gospodarsko, društveno, vaško, kulturno ali strankarsko. Vsako tako sestavljamo ljudje in V vsakem delu pustimo del lastne biti. Zato je tudi informacija z vseh teh delov življenja tako pomembna za vsakega posameznika. Prava informacija in dobra obveščenost o dogajanju pa je tista nitka, ki taživljenja povezuje med sabo, jih dopolnjuje, druži in razveseljuje. Menim že celo, da taka obveščenost povzroča medsebojno tekmovalnost, vzpodbuja razmišljanja in podjetniško inovativnost, to je vzpodbuja vsestransko podjetništvo. Želim še naprej veliko delovnih uspehov, dobregauredništva in zadovoljnih bralcev. Predvsem pa želim, Marjan Dobrovc, direktor Glin K&M: “Novice so sooblikovalec javnega mnenja” malo poročali, - enako je tudi danes. Kdor bi prelistal vse izvode dosedanjih izdaj Savinjskih novic, bi ugotovil, da je bilo o gospodarstvu napisanega precej. Sledile so si vesti o napredku, razvoju in tudi stagnaciji posameznih gospodarskih vej. Ker so bile vesti iz domačih logov, so bralci te dogodke spremljali doživeto, ob uspehih s ponosom, ob neuspehih z grenkobo, saj je vsak pomislil na delovna mesta in socialno varnost družine. Po mojem mnenju je bilo pozitivno tudi dejstvo, da so bili podpisniki mnogih člankov ljudje iz gospodarstva, ki so izražali razmišljanja o stanju, razvoju in dolgoročnem usmerjanju gospodarstva tega območja. Skratka Savinjske novice so bile in so še vedno sooblikovalec javnega mnenja in promocije gospodarstva Zgornje Savinjske doline, posebej še v zadnjem obdobju, ko moderni mediji okupirajo ljudi z vsem mogočim z vsega sveta, o življenju v sosednji vasi pa bi mnogokrat brez Savinjskih novic ne vedeli ničesar. Kot vsak moderen časopis tudi Savinjske novice posredno podpirajo podjetja in obrt z ekonomsko propagando, ki je sestavni del promocije imen ali izdelkov gospodarstva.” PODJETNIŠKI KOTIČEK Nadaljujemo z davkom na dodano vrednost, ki smo ga predstavih že v prejšnjem podjetniškem kotičku. Davek na dodano vrednost bo imel (po prestanem 2. branju v parlamentu) dve stopnji in sicer 19% in 8%. To sta dve stopnji, s katerimi se bomo srečevali tako pri vstopnem (prejete fakture) kot pri izstopnem (izdane fakture) davku. Osnovni dokument, listina za obračunavanje DDV bo račun. Zakon predpisuje vsebino računov in sicer predvideva vsebinsko zahtevnejšega, če se bo izstavljal davčnim zavezancem, in manj zahtevnega, če se bo izstavljal končnim potrošnikom. Z uveljavitvijo davka na dodano vrednost bo naračun obvezno potrebno pisati davčne številke pošiljatelja in naslovnika. DDV mora biti na računu izkazan ločeno. Račun mora biti izstavljen sproti. V kolikor račun ni izstavljen pravočasno, se za obračun davka upošteva rok 8 dni po dobavi. Račun se mora izstaviti tudi za predujme, od katerih se po zakonu prav tako plačuje DDV. Popusti in naknadni popusti znižujejo davčno osnovo. Ob izdanem dobropisu se sme davčna osnova zmanjšati samo pod pogojem, da je dobropis potrjen s strani prejemnika, ki mora na tej podlagi zmanjšati vstopni davek. Vstopnega davka po dosedanjem predlogu zakona ne bo možno odbiti pri nakupih: - jaht, čolnov, letal, osebnih avtomobilov, motornih koles, nadomestnih delov, goriva, maziv v zvezi z naštetim (razen v primeru dajanja v najem ali pri nakupu za nadaljnjo prodajo - rent a car). Avto šol zaenkrat ni med tistimi, ki bi lahko ob tovrstnih nabavah odbijali vstopni davek. - gostinske storitve (stroški reprezentance in nastanitve). Kot davčno obdobje je po predlogu predvideno mesečno oziroma trimesečno obdobje. To pomeni, da bo davčni zavezanec ugotovil razliko med obračunanim in vstopnim davkom posameznega obdobja in jo nakazal državi v roku 30 dni. V primeru, da bo v posameznem mesecu vstopni davek višji od obračunanega, bo vzpostavil terjatev do države, morebitni preveč plačani davek pa bo štel kot akontacija za naslednje obdobje. Zahtevek za vračilo davka se bo s strani države poravnal v roku 30 - 90 dni, pri izvoznikih v roku 30 dni. Za preplačilo davčnemu zavezancu ne pripadajo zamudne obresti. DDV ne pozna več plačane realizacije. Osnova za obračun je fakturirana prodaja. Vstopni DDV tako ne predstavlja stroška, temveč terjatev do države. Obračunani DDV (v izstavljenih računih) pa obveznost do države (enako kot doslej). Vprašanje je, kaj bo s prejetimi računi, ki jih davčni zavezanec ne bo prejel do roka za obračun DDV za posamezno obdobje (meseca ali trimesečja). Po nekaterih tolmačenjih se DDV v kasnejših obdobjih ne sme upoštevati kotvstopni davek. Ažurnostbo zato, še zlastiz vidika vstopnega davka, pri obračunavanju DDV nujna. Izhajajoč iz omenjenih dejstev bo DDV med drugim z vidika ekonomike poslovanjaprineselvsaj dve bistveni spremembi vprimerjavi zdosedan-jim obračunom prometnega davka. Prekinja s plačilom davka po plačani prodaji, kar bo predstavljalo predvsem likvidnostni problem, izloča pa tudi vstopni DDV iz stroškov, kar posledično pomeni večji poslovni izid, od katerega bo potrebno plačati davek od dobička. Ocene o vplivih na uspešnost so različne, prav gotovo pa jih bomo občutili, zlasti tam, kjer bodo razlike v obstoječi in bodoči stopnji davka velike. V sestavku smo se naslanjah na obstoječi predlog zakona o DDV. V strokovnih revijah in drugih sredstvih javnega obveščanjase pojavljajo članki o naknadnih spremembah predlogain o dosežkih posameznih institucij pri tem. Veseli bomo, če se bo zakon izboljšal za najširši krog uporabnikov, vendar bomo zares lahko računali s spremembami potem, ko bo zakon tudi sprejet. A ^ ZGORNJESAVINJSKI PODJETNIŠKI CENTER da bi se vsake številke Savinjskih novic posebej razveselili bralci Savinjske doline in tudi drugod, saj predstavlja vaš časopis tudi prenos informacij v širše okolje. Še veliko jubilejev in zadovoljstva!” Družba Glin K&M d.o.o. Nazarje je bila ustanovljena 1. januarja 1996, ko je Sklad za razvoj RS prodal del podjetja Glin Pohištvo nemškemu in velenjskemu lastniku. Podjetje je v tem času razširilo in posodobilo proizvodni program, dogradilo nov skladiščni prostor in se uspelo utrditi na zahtevnem pohištvenem trgu. Direktor družbe Mar-janDobrovco jubileju Savinjskih novic z vidika gospodarstva: “Spomnim se, da je bila ideja za časopis, ki bi informiral prebivalce Zgornje Savinjske doline o dogajanjih na tem področju, zelo hitro podprta in realizirana, saj so takrat drugi mediji o tem delu Slovenije zelo Pogovor s predsednikom uprave BTC d.d. Ljubljana, Jožetom Mermalom, o izjemnih uspehih podjetja, ki ga vodi, o načrtih smučarsko skakalnega kluba BTC Ljubno in o njegovem odnosu do domačega kraja in doline “Zgornja Savinjska dolina bo v treh, štirih letih zaživela popolnoma drugače” “Odkar smo naredili prvi korak, je svet naša pot in čas naša sled. Na poti skozi čas ... na sledi v svet, BTC zlahka v tretje tisočletje. BTC CITY:” S temi besedami predsednika uprave Jožeta Mermala se začenja publikacija z naslovom Portret delniške družbe BTC, v kateri jena jedrnat način opisana njena preteklost in njen sedanji trenutek. Jože Mermal, doma z Ljubnega ob Savinji, je lani prejel najvišje slovensko priznanje za vodenje uspešnih podjetij “menedžer leta”, BTC pa je v lanskem letu ustvaril čisti dobiček v vrednosti 921 milijonov tolarjev. SN: Kdaj ste začeli svojo kariero v BTC-ju in kakšno je pravzaprav podjetje, ki ga vodite? MERMAL: Službo v BTC-ju sem nastopil pred 19 leti kot pripravnik, funkcijo predsednika uprave pa opravljam od leta 1993. Pred tem sem bil sedem let pomočnik generalnega direktorja za komercialno področje. BTC je v zadnjih sedmih, osmih letih doživel izjemen vzpon, ki je posledica celovite poslovne preobrazbe in finančnega ter razvojnega prestrukturiranja nekdanjih Javnih skladišč, ki so bila svoj čas največja v Evropi. To je ogromen kompleks, ki ga razvijamo v smeri nakupovalnega in poslovnega centra na obrobju Ljubljane. 100 tisoč kvadratnih metrov skladiščnih površin smo v tem času spremenili v nakupovalne oziroma trgovske površine. V BTC-ju je odprtih že preko 300 lokalov, od tega 230 v Ljubljani, imamo pa tudi svoj športni center. BTC letno obišče deset milijonov potrošnikov, kar pomeni, da nas v povprečju vsak Slovenec obišče petkrat letno. Dnevno beležimo prihod približno 20 tisoč osebnih avtomobilov oziroma 25 do 30 tisoč obiskovalcev, k temu pa je treba prišteti še tri do štiri tisoč dnevnih obiskovalcev v Novem Mestu. SN: Kakšni so razvojni načrti delniške družbe BTC? MERMAL: Prihodnje leto bomo odprli popolnoma nov športni center, ki bo eden najsodobnejših v Sloveniji. V njem bo pet badbingtonskih in pet teniških igrišč, prostor za aerobiko, fitnes, v ta center pa se bo predvidoma selila tudi šolska košarkarska liga, ki je v intenzivnem razmahu in zelo pozitivno vpliva na razvoj košarke v osnovnih in srednjih šolah. V Murski Soboti prav sedaj odpiramo nakupovalni center v izmeri devet tisoč kvadratnih metrov, ki bo največji na tem območju. Prihodnje leto bomo ta center razširili še za štiri tisoč kvadratnih metrov prodajnih površin. Na ljubljanski lokaciji pripravljamo projekt multipleks kinematografov, kar pomeni deset kinodvoran na enem mestu, in projekt največje tekstilne veleblagovnice v Sloveniji s površino sedem tisoč kvadratnih metrov, kjer bomo na enem mestu združili ponudbo 250 najbolj priznanih svetovnih in evropskih blagovnih znamk. Slednji projekt pripravljamo skupaj s podjetjem Kompas Jože Mermal International in bo končan avgusta prihodnje leto. SN: Očitno gre za zelo ambiciozno zastavljen razvoj. Katere cilje želite z njim doseči? MERMAL: BTC želi postati eden najmočnejših srednjeevropskih poslovnih in nakupovalnih centrov na eni lokaciji. Trenutno smo med tremi, štirimi največjimi na območju od Budimpešte, Varšave, Prage, Dunaja in Ljubljane do Milana. Prepričan sem, da lahko ta položaj zadržimo z odpiranjem Slovenije in razvojem srednjeevropskega regijskega prostora. V tem vidim priložnost ne samo za BTC ampak tudi za razvoj turizma in s tem posredno za Zgornjo Savinjsko dolino, ki ima odlično priložnost, da izkoristi svoje naravne lepote. Kakor opažam, zgornjesavinjsko gospodarstvo prihaja iz krize, vrača se optimizem in s tem se bo vrnila tudi podjetniška razvojna iniciativa. SN: Kljub vaši dolgoletni odsotnosti ste vendarle ostali Zgornjesavinjčan in če le morete, pomagate reševati tukajšnje probleme? MERMAL: Začutil sem, da je treba dolini na nek način pomagati, zato sem v rojstnem kraju Ljubno prisluhnil številnim potrebam, predvsem pri razvoju infrastrukture in na športnem področju, zlasti v smučarsko skakalnem klubu. Vključil sem se tako osebno kot preko BTC-ja. Poleg tega pomagamo tudi ljubenski ribiški družini, na področju kulture pa sodelujemo z Mozirjem. SN: Najbolj intenzivno je verjetno sodelovanje z ljubenskim smučarsko skakalnim klubom, ki nosi ime vašega podjetja? MERMAL: Ime našega podjetja smo vključili v naziv kluba predvsem zato, da lahko na ta način pritegnemo k sodelovanju tudi druge sponzorje. V perspektivi vidim ta klub ne samo v slovenski ampak tudi evropski dimenziji. S predvideno plastifikacijo 85-metrske skakalnice bomo razpolagali z eno najbogatejših tovrstnih infrastruktur v Sloveniji. Zaradi suhih zim bomo še letos, verjetno v roku dveh treh tednov, nabavili top za zasneževanje. V prihodnje bomo plastificirali še dve skakalnici in s tem ustvarili idealne pogoje za trening vseh 12 mesecev v letu. Potem bo treba še bolj strokovno pristopiti k trenerskemu delu, si zastaviti višje cilje v smislu doseganja rezultatov, oblikovati člansko ekipo in tako privabiti vse mlade talente iz Zgornje Savinjske doline, da bodo v tem športu videli svoje ambicije. Po mojem mnenju je to koncept, ki po eni strani daje večjo možnost uveljavitve domačih skakalcev, po drugi strani pa bodo s tem ustvarjeni pogoji za izmenjavo tekmovalnih ekip z Avstrijci, Čehi, Italijani. Na ta način odpiramo dodatne možnosti za razvoj turizma v dolini. SN: Ver jetno v tem kontekstu predvidevate tudi organizacijo skakalnih tekem na državnem nivoju? MERMAL: Na Ljubnem ne bomo organizirali samo tekem državnega ranga, ampak se bomo skušali potruditi tudi za tekme na evropskem nivoju. Smučarsko skakalni center bo dal kraju in dolini novo razvojno možnost v turističnem smislu in bo dopolnjeval obstoječo športno-turistično ponudbo Logarske doline, Veniš ter ostalih ponudnikov. Menim, da bi si pri tem morali zastaviti dolgoročni cilj: evropska ponudba rekreativnega oddiha v Zgornji Savinjski dolini. SN: Poleg ostalih obveznosti, ki jih imate, ste tudi predsednik košarkarskega kluba Union Olimpija. Kakšen je po vaših izkušnjah pravi model za povezavo gospodarstva in športa, kajti v naši dolini bomo po pro- padu nogometnega kluba Elkroj očitno kmalu priča še zatonu odbojkarskega kluba Zgornja Savinjska? MERMAL: V osnovi je izredno pomembno zastaviti prave cilje, ki morajo biti nekoliko višji, kot so realne zmogljivosti. Potem je treba ugotoviti sposobnost regije ali doline, da te cilje uresniči. Pri Unionu Olimpiji smo si zadali za cilj, da ostanemo v evropski ligi. Kajti če izpademo iz te lige, slovenska košarka ne bo več evropska ampak drugorazredna. Torej je Union Olimpija glavni nosilec slovenske vrhunske košarke in doseganja vrhunskih rezultatov na nivoju reprezentance brez Olimpije ni. Zaenkrat ostajamo v evropskem vrhu, toda za tak projekt so potrebni strahotni napori. Obiskati je treba mnogo sponzorjev in jih prepričati, da je to zadeva, ki je ne potrebuje samo Ljubljana temveč cela Slovenija, dolgoročno tudi posamezni sponzorji. Če želimo biti vpeti v evropski prostor, potem moramo biti prisotni ne samo na gospodarskem, ampak tudi na kulturnem, socialnem in športnem področju. V nasprotnem primeru bomo izgubili stik in poleg poslovnega ne bo stalnega pretoka ljudi v socialnem, športnem in turističnem smislu. Posredno bomo vsi imeli nekaj od tega, neposredno pa verjetno ne. Tudi v BTC-ju ne in če bi pri nas gledali tako ozko, ne bi sponzorirali vrhunskega in amaterskega športa, kulture, zdravstva in znanosti. Če na vse to ne znamo gledati širše, potem tudi neposredna gospodarska logika ne bo funkcionirala, vsaj na dolgi rok ne. Na podoben način smo zastavili sodelovanje z ljubenskim smučarsko skakalnim klubom. Jasno sem povedal, da me sodelovanje v primeru, da ne gremo na višji nivo, ne zanima. Toda fantje so pripravljeni, da gredo v tej smeri. Kupili bomo teptalec snega, prihodnje leto plas-tificirali skakalnico, razmišljamo pa tudi o sedežnici, ki bi zaokrožila potrebno infrastrukturo tega športnega centra. Ko bo vse to realizirano, bodo ekipe, ki bodo prišle na Ljubno, potrebovale nastanitvene kapacitete. To bo impulz za boljšo trgovsko in gostinsko ponudbo in vse ostalo, kar sodi zraven. Stvari je treba odpirati in spodbujati, seveda na posreden način. Velika škoda bo, če bo odbojka v Zgornji Savinjski dolini zamrla. Posamezna močnejša podjetja v tem prostoru bi se morala nekako vključiti v sponzorstvo in s svojimi poslovnimi partnerji pomagati, da bi se klub obdržal. Če bi do takšnega sodelovanja prišlo, bi lahko imeli v dolini še kakšen šport na nivoju. Odbojka ima tukaj bogato tradicijo, zato bi bilo res škoda, da bi usahnila. Sicer so tudi mene vabili k sodelovanju, toda na vseh mestih pač ne moremo biti. SN: Kako ste uspeli kljub dolgoletni odsotnosti ohraniti stik z Ljubnim in Zgornjo Savinjsko dolino? MERMAL: Lahko rečem, da čutim svojo pripadnost tej dolini. Všeč mi je, saj je izredno lepa. Ljudje, s katerimi sem odraščal, so zadržali svojo prešernost, zato se z veseljem vračam v dolino, kadar le imam priložnost. Žal mi primanjkuje časa in ne prihajam prav pogosto. Marsikdaj sem že obljubil, da bomo šli na ribolov ali v hribe, vendar bom letos te obljube realiziral le 30-odstotno. Ob takšnih obiskih opravim še kakšen razgovor o tem, kaj bomo naredili, in dam ljudem spodbudo v moralnem in materialnem smislu. Angažiram se torej širše, ne zgolj preko BTC-ja, ampak pomagam, kolikor je pač mogoče, tudi preko drugih firm in preko svojega imena, ki ga imam v Ljubljani. SN: Verjetno morate biti pri svojem delu izjemno efektivni, da uspete realizirati toliko najrazličnejših obveznosti? MERMAL: Na osnovi rezultatov in uspehov se da marsikaj narediti. Seveda je treba delati hitro in učinkovito, imeti znane in jasne cilje. Potem stvari stečejo. Ko smo projekt športnega centra na Ljubnem predstavili v Ljubljani, smo naleteli na razumevanje in podporo, saj je jasno, da bo ta center pomenil razvojni korak ne samo za Zgornjo Savinjsko dolino ampak tudi v državnem merilu. S tem bomo pomagali nordijskim disciplinam oziroma skakalnemu športu, da se bo lahko še kvalitetnejše razvijal in da bo konkurenca še močnejša. V smučarsko skakalnem klubu BTC Ljubno imamo ambicijo, da smo ne samo soliden klub v državi, ampak želimo postopoma pokukati tudi v Evropo. Naši skakalci trenutno intenzivno trenirajo izven Slovenije, ker pri nas ni pravih pogojev. V tujini spoznavajo svoje vrstnike in pridobivajo tako športne kot življenjske izkušnje. Vse to bodo lahko nekega dne tako ali drugače vračali dolini in to daje vsemu skupaj pravi smisel. Tudi sam sem zadovoljen, da lahko prispevam svoj delež pri napredku doline. SN: Želite ob zaključku tokratnega razgovora še kaj dodati? MERMAL: Dovolite mi, da ob tej priložnosti čestitam Savinjskim novicam za lep jubilej - 30 let izhajanja. Časopis je v zadnjih letih izredno napredoval in postal kvaliteten lokalni časopis, po mojem mnenju eden najboljših v Sloveniji. Želim vam še veliko uspeha v naslednjih letih. Vem, da ste razvoj dobro zastavili in da je zelo optimistično naravnan. Dejstvo je, dalahko Predsednik zbornice je Franc Benda: “Trideset let obstoja je obdobje, za katerega velja čestitati vsem, ki so v tem času požrtvovalno vlagali v časopis svoje znanje in energijo. Ob takšnih trenutkih se ljudje srednje generacije šele zavedamo, kako hitro mine- va čas. Imam občutek, da je minilo šele par let, ko smo ne le obrtniki ampak vsi občani Zgornje Savinjske doline v rokah držali prve številke Savinjskih novic in ko smo s ponosom pripovedovali znancem in prijateljem po širši domovini, da imamo tudi Zgornjesavinjčani svoj lokalni časopis. Bil je bistveno lokalni časopis marsikaj doprinese k pozitivnemu razmišljanju, k boljšemu informiranju, tudi v izobraževalnem smislu, in da ljudje spoznajo, da se zadeve premikajo, da gre vse skupaj naprej. Prepričan sem, da bo ZgomjaSavinjska dolina v treh, štirih letih zaživela popolnoma drugače kot doslej. SN: Hvala za čestitke in prijeten razgovor. Tudi vam želimo še veliko uspeha pri vašem delu na vseh področjih. Pogovarjal se je Franci Kotnik skromnejši kot danes, seveda času primeren. In ko ob pisanju tega članka primerjam tiste prve številke z zadnjo, se mi upravičeno poraja občutek, da to ni praznovanje 30-letnice obstoja ampak 30 let aktivnega in izredno plodnega dela. Ob tej konstantni vsebinski bogatitvi naš zgornjesavinjski časopis postaja iz dneva v dan pomembnejše sredstvo obveščanja tudi za manjše gospodarske subjekte. Poleg komercialnega oglaševanja lahko naši člani natančneje spremljajo dogajanjain aktivnosti v vseh organizacijah, ki so zanje pomembne, ter njihove uspehe in neuspehe v prizadevanjih za boljši jutri malega gospodarstva. Posebej pozdravno je tudi naraščajoče število strokovnih napotkov in obvestil namenjenih malemu gospodarstvu. Ob vsej vsebinski pestrosti se vedno najde prostor tudi za podrobnejše predstavitve posameznih obratovalnic in podjetnikov. Ker je velik del zaslug za tako uspešno delo šteti tudi prostovoljnemu članu naše zbornice Franciju Kotniku, bi želel tako njemu kot celotnemu kolektivu ob tej priložnosti čestitati tudi v imenu zgornjesavinjskih obrtnikov.” Franc Benda, predsednik obrtno podjetniške zbornice Mozirje: “Pomembno sredstvo obveščanja” Zgornjesavinjska obrtno podjetniška zbornica Mozirje je samostojna, nestrankarska in strokovno poslovna organizacija, ki deluje na območju občin Luče, Ljubno, Nazarje, Mozirje in Gornji Grad. Njeni člani so fizične in pravne osebe, ki opravljajo dejavnost na obrtni način, obrti podoben način ali domačo in umetno obrt ter prostovoljni člani. Anka Rakun, županja občine Ljubno “Še tako zahteven bralec najde kaj zase” Savinjske novice slavijo! In slavimo vsi, ki smo bralci “naših novic” več ali manj, od samega začetka do danes. Moji skrbniki so bili prepričani, da mora vsak “zaveden” prebivalec Savinjske doline na polici imeti časopis, kjer lahko mesečno, objektivno prebereš vse o dogajanju na tem prelepem koščku slovenske zemlje. Tudi sama mislim tako in poznam jih veliko, ki izid, sedaj že revije, komaj čakajo. nil urednik Franci Kotnik, so Savinjske novice štirinajstdnevnik, v katerem še tako zahteven bralec najde kaj zase. V novejšem času revijaopo-zarja na drobne dragocenosti v našem prostoru, se pošali na račun politikov, daje dovolj prostore amaterskim dejavnostim v dolini, posebej poučni so prispevki Aleksandra Videčnika, pa prispevki za ekološko osveščanje ljudi, športni izidi in nenazadnje reklamna sporočila in oglasi. Današnjemu uredniku in njegovim sodelavcem čestitam za uspešno nadaljevanje dela, ki so ga nasledili, v upanju, da se bo revija še izpopolnjevala, nas pa razveseljevala in bogatila tudi v novem tisočletju. Ivan Purnat, župan občine Nazarje “Ljudje potrebujejo sveže informacije” “Savinjske novice so bile prvi časopis, ki je začel podrobneje poročati o dogodkih v Zgornji Savinjski dolini in svojo glavno vlogo je ohranil vse do danes. Objavljanje informacij z vseh področij dela in življenja tukajšnjih prebivalcev je bilo zelo pomembno ne samo zanje, ampak tudi za gospodarske in ostale subjekte. Po tridesetih letih uspešnega izhajanja je seveda mogoče potegniti črto in temeljito analizirati razvoj časopisa. Ugotovimo lahko, da se je v tem času spreminjala njegova zunanja in notranja podoba, časopis pa je postopoma pridobival na vsebinski kvaliteti. Vsi dosedanji uredniki so se po svojih močeh trudili (in se še), da bi bile Savinjske novice kar čim bolj po okusu in željah bralcev. Realno moramo priznati, da postaja ob današnjem vse hitrejšem tempu življenja 14-dnevno izhajanje časopisa vsa manj ažurno, ljudje pa bolj kot kdajkoli prej potrebujejo sveže informacije. Prepričan sem, da kmalu storiti korak naprej tudi v tej bo sedanjemu izdajatelju uspelo smeri.” Po zaslugi širokega programskega koncepta, ki gaje uvedel in izpopol- Jakob Presečnik, župan občine Mozirje in poslanec v državnem zboru “Pomemben informator dogajanj v našem prostoru” Trideset let je že kar lepo obdobje. Še posebej velja to za časopis, ki je z razvojem postal pomemben tedenski informator dogajanj v zgornjesavinjskem prostoru, po katerem segajo tudi mnogi, ki v tem prostoru ne živijo več, pomeni pa jim pomembno vez z okoljem svoje mladasti. Naj že kar tu na začetku izrazim vso zahvalo vsem, ki so in ste skrbeli za Savinjske novice od začetka in vsem, ki skrbite, da prihajajo med nas še danes, ste pa tudi garant za nadaljni obstoj. Zgornjesavinjska dolina in prejšnja občina Mozirje je velik prostor. Zaradi tega je bila uvedba glasila, ki bo v pisni obliki približalo informacije o dogajanjih na lokalnem nivoju vsem občanom, dobrodošla. To je pomembno tudi danes, ko se sicer občine zapiraja znotraj sebe in je včasih zgornjesavinjski časapis edina prava informacijska vez med njimi. Mislim, da je bila odločitev leta 1994, da Savinjske novice dobijo lastnika in da se časopis financira sam (in vesel sem, da sem lahko pri tem tudi sam sodeloval), odločilna za njegov obstoj. Kakršnokoli solastništvo občin bi po mojem prepričanju pomenilo propad časopisa. Mora pa seveda enakopravno pokrivati celotno dolino. Vsem sodelavcem Savinjskih SN so zapisale Minulo neurje je povzročilo veliko škode novic želim uspešno delo še naprej, bralkam in bralcem pa mnogo koristnih informacij. V dneh dolgotrajnega deževja, ki so k sreči že za nami, smo bili priča kako lahko vodna stihija praktično onemogoči normalno življenje. Zalite kleti, stanovanja, gospodarska poslopja, odtrgani mostovi, razrite in zasute ceste, pretrgani sistemi vodovodov, kanalizacije, pomanjkanje električne energije, blokiran sistempoštnih zvez, itd. To je bilanca nekajdnevnih in neprekinjenih nalivov dežja, kismo ga nekaj tednov nazajzamanpriča-kovali. Računali smo, da se bo s prihodom deževja izboljšala situacija v preskrbi z elektriko in da bodo poljskipridelki boljši in kvalitetnejši. Koje končnopričelo deževati smo se morali soočiti z veliko nevarnostjo. S hitrim ukrepanjem, medsebojnopomočjo in uspešnim delovnjem gasilskih enot, strokovnih služb in občinskega štaba za zašatopred elementarnimi nesrečami je bilo potrebno rešiti kar seje rešiti dalo in pomagatipovsodtam, kjerjepomoč bila potrebna. Oktober 1973 Mizarstvo %pvat, £0.0. Za vas z visoko tehnologijo in prepoznavno kakovostjo stavbnega pohištva! ODKUPUJEMO SMREKOVO HLODOVINO Podjetje za obdelavo lesa in trßovina Ljubija 55, 3330 Mozirje, Dobrodošli v Zlatarstvu Rožič! Jože Jeraj, generalni konzul Republike Slovenije “Savinjske novice me ‘obiskujejo’ že dolga leta” Dalje kot smo od doma oziroma svojega rojstnega kraja, težje je vzdrževati stike. Lepi spomini, mladostne preizkušnje, številno sorodstvo in prijatelji ne zadostujejo za ohranitev pristne povezanosti. Tako mi informacijsko vrzel v marsičem in najbolj široko in avtentično nadomeščajo Savinjske novice, ki me redno “obiskujejo” že dolga leta. Večkrat sem se že vprašal, kdo bi mi lahko nadomestil ta nepogrešljiv vir informacij, če bi onemeli. Savinjskim novicam dolgujem tudi posebno zahvalo za prav izčrpna poročila o mojih prizadevanjih, da doprinesem k boljši povezanosti Savinjčanov s koroškimi Slovenci. Le malo Slovencev se zaveda, da je preživetje koroških Slovencev v zelo veliki meri odvisno od njihove navezanosti na matico! Tudi Korošci si težko priznajo, da so prikrajšani za dobrine, ki krepijo narodno identiteto in ki posredno doprinašajo k sreči človeka in naroda. Po drugi strani pašo Korošci v svoji borbi za ohranitev svoje identitete vzor za Slovence v matični državi s svojo kljubovalnostjo germanizaciji. Šele ko si med njimi se zaveš, kaj ti pomeni slovenstvo v kulturi, jeziku, tradiciji pa tudi čustvovanju, ki pride najbolj do izraza v petju. Ob vašem jubileju Vam želim, da bi s svojim pisanjem dobro informira- li bralce o domačih novicah, da nas vzpodbujate k ljubezni do domovine, k inovativnosti in ustvarjalnosti, k medsebojni povezanosti - skratka, da “dihate” z nami - zvestimi bralci. SN so zapisale Onesnaženost voda Pri SO Mozirje je bila že lansko letoformirana komisija za varstvo okolja z namenom, da pozitivno vpliva na zaščito okolja na našem področju. Močan razmah stanovanjske izgradnje ima za posledico potrebe po kanalizacijah v strnjenih naseljih. Ponikalnice, ki so grajene ob novih objektih, niso več funkcionalne, kajti celotni stanovanjski kompleksi so žezasičenisfekalijamiin odpadnimi substancami gospodinjstev (pralni praški). Zajemanje pitne taln vode v takšnih področjih je torej onemogočeno, istočasno pa se poja vlja problem onesnaženja talne vode ob visokih vodostajih rek. Drug izvor odpadkov, ki kvarijo okolje, je raznovrstna embalaža, ki posebno v naseljih z neorganiziranim odvozom smeti obdaja bregove rek in potokov. Akcije čiščenja posameznih področij, ki jih organizirajo šole, so sicer pohvalne, vendar s takšnim načinom nikakor ne bomo uspeli zagotoviti čistih dolin Drete in Savinje. V vseh prebivalcih mora prevladati zavest in želja; ohraniti naravo takšno kot je, oziroma jo polepšati, nikakor pa ne spreminjati vodnih strug v transportne poti in odlagališča vsega tistega, kar nam očitno kvari estetski videz našega stanovanj a oziroma dvorišča. Krajevne skupnosti naj bi po svojih možnostih uredile enostavne prostore za nedeljske piknike motoriziranih turistov. Prostori naj bi bili opremljeni vsaj s kantami za smeti. Nadrugih mestih pa naj bi bilo prepovedano kampiranje. December 1974 Darko Repenšek, načelnik UE Mozirje: “Verodostojen zapis dogodkov in življenja” To so Savinjske novice! Takšna je moja ugotovitev po tem, ko sem se po nekaj urah čemenja v slabo osvetljenem in tipično zatohlem arhivu Upravne enote Mozirje, ponovno usedel v svoji pisarni ter v roke vzel najnovejšo številko Savinjskih novic. V arhivu sem se najprej odločil na hitro pobrskati po skrbno arhiviranih izvodih SN. Ko sem pogledal na uro sem zgrožen ugotovil, dasem se z “zgodovino” Zgornje Savinjske doline, ne da bi se zavedel, pozabaval kar nekaj ur. Srečal sem se z mnogimi ljudmi. Je že tako, da v naši dolini skoraj vsak vsakega pozna. In zakaj je temu tako, sem se vprašal? Seveda, tudi Savinjske novice nas spoznavajo, nas zbližujejo. V spominu so mi novice obudile mnoge dogodke, ki so pustili pečat nekemu obdobju, nekemu času. In če teh ne bi zabeležile Savinjske novice, bi takšni dogodki odšli v pozabo. Prebiral sem o gospodarstvu, o politiki, o kulturnih dogodkih, o vsakdanjem življenju, o športu, o mladih in malo manj mladih, o...Ali je res mogoče, da so Savinjske novice toliko tega zabeležile v minulih 30 letih? So! In ker so, so dočakale 30 let. Pa ne samo dočakale. So v nenehnem vzponu in čutiti je, da ekipa, z gospodom Francijem Kotnikom na čelu, želi slediti trendom sodobnega informiranja, primerno času in bralcem, katerim je list namenjen. Danes lahko v roke vzamemo prav prikupen, sodoben časopis, zelo primerno tehnično oblikovan, dobrega tiska, preglednosti, pestrosti in aktualnosti, kjer skoraj vsak Zgornjesavinjčan lahko najde tudi sebe oziroma kaj zase. Še posebno sem vesel, ko se izven meja Zgornje Savinjske doline srečujem z drugje živečimi državljani, rodom sicer iz naših krajev, pa mi rečejo: “V Savinjskih novicah sem prebral, semnaročennanje.” Tako me preveva občutek, da so Savinjske novice že kar zaščitni znak našega lepega dela Slovenije in da izven doline živeči Zgornje-savinjčam svoj lokalpatriotizem izkazujejo tudi s prebiranjem “našega” časopisa. S tem na najbolj pristen način ohranjajo vez s svojim “rojstnim gnezdom”. Zaradi njih in nas je še toliko bolj pomembno, da Savinjske novice so in da bodo “živele” še mnogo, mnogo let. ZgornjaSavinjska dolina tak časopis potrebuje. In mi vsi smo takšnega časopisa vredni. In prav zato velja izreči zahvalo vsem, ki so v vseh teh letih Savinjske novice ustvarjali. Prav njim in vsem, ki danes časopis pripravljajo gre čestitka za “trideseti rojstni dan”. Ostanite še naprej naš list! Tudi zato, da bodo naši potomci, morda čez 30 let, prebirali o nas. VRTNARSTVO IN CVETLIČARSTVO Loke pri Mozirju 24 Tel. 063/832-740 GSM: 041745-231 Zahvaljujemo se vsem našim strankam za zaupanje in upamo, da bo naše družinsko podjetje vredno Vašega zaupanja tudi v bodoče. Trudili se bomo, da bomo tudi v bodoče znali ustreči Vašim željam in da bomo tako z izborom rastlin, kot s kvaliteto in nasveti na strokovni ravni. Lepo pozdravljeni in vljudno vabljeni tuži v bodoče! .... .. «.K,-: Savinja Mozirje S povezavami in posodobitvami v korak s časom V času, ko po Sloveniji poteka intenziven proces povezovanja trgovskih podjetij, tudi delniška družba Savinja Mozirje pozorno spremlja trende v trgovini. Savinja se je že pred dvema letoma vključila v gospodarsko interesno združenje ABC, katerega članice so razpršene od italijanske do madžarske meje. Pozitivni rezultati združevanja so neposredno vidni pri ugodnejših nabavnih pogojih, ki jih dosega združenje, zato so v Savinji z njim zadovoljni. Ob tem se zavedajo, da se proces združevanja s tem ne ustavlja, zato “puščajo odprta vrata” tudi za morebitne tesnejše povezave. Z ugodnejšimi nabavnimi pogoji so v Savinji v letošnjem letu izboljšali svojo ponudbo v smislu cenovne konkurenčnosti, pri tem pa vedno znova opozarjajo kupce, da morajo imeti pred očmi celotno košarico izdelkov za dom. “Seveda so pomembne tudi akcijske cene posameznih izdelkov, toda bistvena je vendarle košarica,” meni direktor Savinje, Gregor Verbuč. “In še na nekaj vljudno opozarjam potrošnike: naj bodo pozorni na roke uporabnosti izdelkov, saj se marsikje za nizko ceno skriva zelo kratek ali celo prekoračen rok uporabe.” Savinja Mozirje je v zadnjih letih v glavnem posodobila vsa svojaprodajna mesta. Letos je bila prenove deležna prodajalna SA-MO v Mozirju, ki se ponaša predvsem s programom Alpine in Toka oziroma potovalnim in darilnim programom. Precej večja je od poletja dalje mozirska Papirnica, kjer so pomemben prodajni prostor namenili računalnikom in ostali tovrstni opremi, vključno s potrošnim materialom. V petek so na športnem oddelku Blagovnice v Mozirju odprli Elanov prostor, kjer je na prodaj celotna paleta izdelkov športne opreme te blagovne znamke. Otvoritev sta popestrila znana Elanova športnika Bojan Križaj in Katja Koren. Pred trgovskim podjetjem Savinja sta v prihodnjem obdobju dva zahtevna projekta: bencinski servis in Bohačev marof v Nazarjah. Po besedah direktorja Gregorja Verbuča je projekt bencinskega servisa v zaključni fazi izbire variante: “Investicijo bomo realizirali v pri- hodnjem letu, do konca letošnjega leta pa se bomo odločili glede našega partnerja, s katerim bomo izvedli obnovo sedanjega ali gradnjo novega servisa.” “Ko govorimo o nazarskem Bo-hačevem marofu, moram poudariti, da Savinja potrebuje prodajno-skladiščni prostor, njegova lokacija pa je odvisna tudi od prostorskih načrtov občine Nazarje. Če na sedanji lokaciji ne bo mogoče graditi za nas ustreznega objekta, bomo iskali nov prostor. Trenutno se ponujajo tri potencialne lokacije. Terminsko slednji projekt še ni povsem dorečen, zavedamo pa se, da moramo ne glede na začetek novogradnje obstoječi objekt porušiti,” pojasnjuje Gregor Verbuč. V teh dneh poteka v Savinji velika jesenska prodajna akcija, v sklopu katere nudijo v vseh prodajalnah določene izdelke po izjemno ugodnih cenah. V ta namen so pripravili katalog, ki so ga prejela gospodinjstva po vsej dolini in v katerem lahko vsak najde kaj zanimivega zase. Vabljeni k nakupu! PR NIZKE CENE IN ŠIROKA PONUDBA MOTORNIH ŽAG ST1HL © Husqvarna DUSETI Ö.O.O. TRGOVINA - SERVIS, Parižlje 8a, 3314 Braslovče, tel. 063/720-598 POKLIČITE IN SE PREPRIČAJTE! iq varna sen olan OLDVd.o.o. POLZ6LA, tel. 720-592, V6L6NJ6, tel. 863-960 SUZUKI r-L__ - v- jry -2xAffiBAG - elektro paket . •4*4 v PROMOCIJSKA CENA 2.495.000 SIT UGODNI KREDITNI POGOJI : do 3 leta T+4,5% do 5 let T+5% Podjetje CHAWA-s.p. s prodajalno TehnoFON Podjetje CHAWA-s.p. je nastalo 01.02.1986 leta. Iz male popoldanske obrtne dejavnosti, vulkaniziranje pogonskih valjev in gumi transportnih trakov ter jermenov, seje podjetje z enim zaposlenim težko prebijalo. Leta 1994 seje podjetje preoblikovalo v celodnevno dejavnost in razširilo svoje dejavnosti še na posredništvo in zastopanje. Začelo seje prvo zaposlovanje delavcev. Iz malega podjetja seje hitro rastoče podjetje razvijalo in širilo ter leta 1996 odprlo svojo novo poslovno enoto trgovino MAT-VEL v Velenju na Trgu mladosti 6. Prodajni program poslovalnice je osredotočen na prodajo telefonskih aparatov, telefonskih central, GSM aparatov in akustike. Širitev poslovalnic se je nadaljevalo s fotokopirnico v pritličju veleblagovnice Nama v Velenju. Najnovejši barvni laserski in čmo-beli stroji so pritegnili stranke in spiralna ter termo vezava v imitaciji usnja so povečali obisk fotokopimice. Z nakupom aparata za kopiranje načrtov A0 oziroma do 2 x 1 m se je občanom priključila še veriga podjetij, ki uporablja usluge fotokopiranja. Julija 1997 seje pričela širitev navzven in takrat se je odprla poslovalnica TehnoFON v poslovni stavbi Izoles v Nazarjah. S prodajnim programom telefonskih in GSM aparatov, pribora za telefoniranje, glasbenih stolpov, videorekordeijev, televizorjev, kamer, video in audio praznih in posnetih kaset ter fotoaparatov s filmi seje približala zahtevnim strankam. S prodajnimi pogoji, kot so kartice, plačilo do 6 obrokov s čeki brez obresti in gotovinskimi popusti se poskuša podjetje CHAWA še bolj približati in zadovoljiti svoje stare in nove stranke. Obiščete jih lahko v trgovini TehnoFON vsak dan od 9. do 18. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure ali pa pokličete na telefonsko številko 833-620. Vabljeni s spoštovanjem! m ifoeäio MM© Sod WM1® Uprava podjetja: TRG MLADOSTI 6, VELENJE INTERNET STRAN : www.chawa-sp.si E-mail: chawa@chawa-sp.si samo 34.990,- sit + PD • 4 vrstični zaslon • SMS sporočila • Ura in datum • Pogovora 150 minut • 3 vrste spomina • spomin po času • teža 220 gramov • VIBRA CALL glin F"! Žagarstvo nazarje Podjetje žagarskih in stavbno-mizarskih izdelkov d.o.o., Lesarska 10, 3331 Nazarje Tel.: 063/4231-400, 4231-401, 4231-403, 832-422, faks: 063/831-920, 832-243 MS PROIZVODNI PROGRAM: - termoizolacijska okna in balkonska vrata različnih oblik in velikosti z možnostjo izbire termo stekla - fiksna in gibljiva polkna - program vrtnih hišic - zložljive vrtne mize in klopi - lepljene plošče - vse vrste masivnih oblog - žagan les Pridružite se Mm, ki prisegajo na naravne materiale! IZDELKE ODLIKUJEJO: VISOKA KVALITETA, KONKURENČNE CENE, UGODNI PLAČILNI POGOJI! MOŽNOST NAKUPA Z OBROČNIM ODPLAČEVANJEM BREZ OBRESTI. ZAGOTOVLJEN SERVIS, MOŽNOST DOSTAVE! POKLIČITE NAS IN SE PREPRIČAJTE! Anton Venek, ravnatelj OŠ Mozirje »To je naš časopis« “Savinjske novice, časopis, ki prihaja že trideset let v naše domove! Koliko novic, nasvetov, reportaž, zgodb - takšnih in drugačnih, smo prebrali. Vedno so bile zanimive, saj so bile iz naših krajev, od naših ljudi, za nas. Še danes so »Novice« takšne. Razveselimo se jih, ko izidejo, saj iz njih izvemo vse, kar se dogaja v Zgornji Savinjski dolini in drugje. Ko v mislih preletim vseh teh trideset let, se spomnim vseh urednikov, ki so ta časopis snovali. Vsak od njih je vtkal vanj del sebe, vsak je hotel narediti časopis boljši in zanimivejši. Čeprav so bile Savinjske novice dolga leta mesečnik, so bile kljub temu zanimive in kdor ima zbrane vse številke, hrani bogato kroniko naše doline. In vendar: kar je največ vredno, je to, da je ta časopis prispel v vsak dom, da so ga brali stari in mladi. V mnogih domačijah je bil to tudi edini časopis, torej je imel tudi bogato kulturno poslanstvo. Tega so se zavedali vsi njegovi snovalci in takratni politični in občinski funkcionarji, saj so vse družine dobivale časopis brezplačno. Tudi danes bi morda kazalo, da bi nove lokalne skupnosti našle v svojih proračunih toliko denarja, da bi lahko vsaka družina prejemala to publikacijo brezplačno. Saj je to naš časopis, ki prinaša novice iz našega neposrednega okolja, o naših problemih, o naših ljudeh. V naše domove prihaja sicer veliko najrazličnejših publikacij, toda Savinjske novice so le naše, saj vanje pišejo ljudje iz naše doline o naših problemih. Zato so nam blizu in med bralci zaradi tega zelo priljubljene. Že nekaj let posegamo po njih vsakih štirinajst dni, zato zahtevajo od urednika in njegovih sodelavcev še več napora in profesionalnega znanja. Zato sedanjemu uredniku, Franciju Kotniku, iskreno čestitam, da je skupaj s svojimi sodelavci uspel in pripeljal Savinjske novice do stopnje, ko se lahko merijo z vsemi drugimi časopisi, ki imajo že daljšo življenjsko dobo. Prepričan sem, da vam bo to uspevalo še naprej. Čestitka pa naj velja tudi vsem, ki so kdajkoli ustvarjali naše »Novice«.” Valči Robnik, ravnateljica Osnovne šole Blaž Arnič Luče »Najbolj veseli so otroci« Poleg centralne šole v Lučah je v organizaciji OŠ Luče še podružnična šola v Solčavi. Učiteljski zbor je do konca minulega šolskega leta enajst let vodila Vida Štiglic, nova ravnateljica lučke osnovne šole pa je Valči Robnik, ki o jubileju Savinjskih novic in sodelovanju z zgornjesavinjskim časopisom razmišlja takole: »Veselimo se z vami, ko praznujete skupaj s svojim časopisom svoj pomemben jubilej. Ob tem edinstvenem dogodku vam iskreno čestitam in želim še veliko delovnih uspehov tudi pri nadaljevanju začrtanih poti. V vsem dolgem obdobju izhajanja so Savinjske novice uspešno sodelovale s šolami v naši dolini. To se mi zdi zelo pomembno, saj je bila na ta način javnost obveščena o mnogih dejavnostih, ki so se odvijale na posameznih šolah. Opisali smo številna športna tekmovanja, obeležili najrazličnejše izvenšolske interesne dejavnosti, pomembna tekmovanja. V vašem časopisu smo lahko prebrali številne literarne članke, ki so jih naši učenci sestavili za svoja šolska glasila. Na zgovornih fotografijah smo lahko prepoznavali mlade gasilce, planince, mlade turistične delavce, pevce, igralce, lutkarje, športnike... Veseli so bdi zlasti učenci sami, ko so se prepoznali med obrazi na slikah v Savinjskih novicah. Kaj pomeni še več kot zadovoljen in srečen otrok? Ob vaši jubilejni številki imamo tudi mi svojo željo. Radi bi imeli šolsko stran v Savinjskih novicah, kjer bi redno objavljali prispevke naših učencev. Vem, da boste sami poiskali tudi simpatičen naslov. Želimvamuspešnodelovno praznovanje in še mnogo prijetnih številk Savinjskih novic. Celotni ekipi in odgovornemu uredniku g. Franciju Kotniku paše enkrat iskrene čestitke.« Marjana Veršnik Fale, direktorica Centra za socialno delo Mozirje »Naše delo nikdar ni bilo prikazano pristransko« Center za socialno delo s sedežem v Mozirju je eden glavnih izvajalcev socialnovarstvene dejavnosti na področju Upravne enote Mozirje. V okviru javnih pooblastil izvaja center socialnovarstvene storitve na področju varstva otrok in družine, družinskih prejemkov in varstva odraslih ter starih občanov. Direktorica Centra za socialno delo je Marjana Veršnik Fale: »Savinjske novice so časopis, ki me spremljajo pravzaprav odkar pomnim. V našo hišo so vseskozi redno prihajale in nam prinašale informacije, ki so bile vsem članom naše družine blizu ter so se nas osebno dotaknile. Kljub temu, da so se Savinjske novice skozi obdobje spreminjale, so bile zanas vedno zanimive. Prinašale so nam dogodke iz bližnje okolice, razmiš-ljanjaljudi, ki smo jih poznali, prikaz raznih dejavnosti, vedno za vsakega nekaj, dejansko pa tudi kot celoten časopis, zanimiv za vse. Menim, da je bil in je tudi po ostalih hišah odnos do Savinjskih novic podoben. To je časopis ki je “naš”, z njim se čutimo osebno povezane in ga preprosto “moramo” imeti. Dejstvo je, da bi brez tega ali podobnega lokalnega časopisa na našem področju nastala velika praznina na področju obveščanja, saj v drugih časopisih le malokdaj zasledimo informacije iz našega okolja. V zadnjem času, ko sem še posebej pozorna na področje sociale, menim, da so Savinjske novice vedno poskušale biti aktualne tudi na tem področju. Spremljale so dejavnost raznih društev, organizacij, pogosto je bila prikazana tudi dejavnost našega Varstveno delovnega centra, dejavnost naše skupine upokojencev in naših dodatnih programov. Zakonkretno področje delacentra za socialno delo je bilo teh informacij manj. Krivdo za to vsekakor ne gre pripisati Savinjskim novicam, temveč predvsem naravi našega dela Pri našem delu se namreč vedno znova srečamo s problemom, kako v javnosti podati informacijo o naši dej avnos ti, da pri tem ne bo prizadet človek, njegova osebnost in zasebnost. Kadarkoli bi želeli predstaviti naše konkretno delo, vedno znova je tu konkreten človek, s konkretnim problemom, medtem ko so splošni statistični podatki o naši dejavnosti za tako domač časopis nezanimivi. Veseli me dejstvo, da v Savinjskih novicah naše delo nikdar ni bilo prikazano tendenciozno in enostransko, kot to znajo prikazati drugi časopisi. Informacije so bile vedno korektne. Strokovnim delavcem Savinjskih novic ob jubileju čestitam in želim še naprej uspešno delo!« Ilka Kramer, 00 RK Mozirje “Izvem, kar me zanima” Območna organizacija Rdečega križa Mozirje pokriva vseh pet zgornjesavinjskih občin. V njej je združeno 10 krajevnih organizacij Rdečega križa. Včlanjenih imajo 3297 članov. Področja njihovega delovanja so krvodajalstvo, socialna dejavnost in področje zdravstvene vzgoje. V pisarni 00 RK v Mozirju vas bo sprejela lika Kramer. in s tem ni bilo nobenega problema. Vse je bilo objavljeno ob pravem času. Zelo sem vesela, ker sva se z urednikom dogovorila tudi za nadaljnje sodelovanje. Savinjske novice lahko veliko pripomorejo k boljšemu poznavanju naših dejavnosti. Marsikdo niti ne ve, kaj delamo. Ljudje nas poznajo po zbiranju oblačil in krvodajalstvu. Pa ni tako. Delamo še vse kaj drugega; Če Savinjskih novic ne bi bilo, bi ljudje ostali brez svojega časopisa, v katerem berejo tudi o sebi in dogodkih iz svoje okolice. Sama časopis “Odkar delam pri Rdečem križu, ponavadi bolj preletim, vendar pa sem v vaš časopis poslala že več izvem tisto, kar me zanima. In to je člankov in objav. Vse ste mi objavili najvažnejše.” Dr. Ivo But, direktor Zgornje-savinjskega zdravstvenega doma “Vsestranski in razumljiv časopis” Javni zavod Zgornjesavinjski zdravstveni dom skrbi poleg splošne dejavnosti tudi za druge preventivne in specialistične dejavnosti, kot so: okulistična, nevropsihiatrična, ginekološka in pljučna dejavnost. Izvaja fizioterapevtsko, laboratorijsko, patronažno in higiensko-epidemološko službo ter skrbi za reševalno in dežurno službo. Direktor zavoda je dr. Ivo But: “Oblikovna in vsebinska vrednost Savinjskih novic se je v zadnjih letih precej razmaknila in obogatila. Oblika lokalnega časopisa je zelo vabljiva, na oko okusna in zaradi svoje pestre prve strani takoj naročljiva ali kupljiva. Vezava je čvrsta, močna, časopis se v rokah ne razsuje. Vsebinsko pa je časopis - po obravnavani tematiki, gospodarskih, kulturnih, lokalno samoupravnih ter športnih in drugih vprašanjih vsestranski in vsakemu lahko dostopen ter razumljiv. Novinarji in drugi ljudje, ki priložnostno objavljajo svoje prispevke, pišejo v domačem, razumljivem in toplem ter vsakemu prijetnem jeziku. Problemi zdravstva, šolstva, kul- ture, športaitd, so obravnavani tako in v taki obliki in velikosti, kot jim te dejavnosti to narekujejo. Na tem področju Savinjske novice v ničemer niso vsiljive. So pa za naše razmere in naše področje dovolj informativne, dovolj življenske in praktične. Tendencioznosti v njihni opaziti. Kar se zdravstva tiče smo v njih doslej malo pisali. Smatram, da bi bilo dobro, da bi v bodoče na tem področju z uredništvom tesneje sodelovali. Problematike na tem področju je veliko. Večina seje rešuje znotraj samega zdravstvenega doma ali med zdravstvenimi in zavarovalniškimi inštitucijami ter Ministrstvom za zdravstvo, do ljudi pa že skoraj ne pride. Ti so ob vseh novih ukrepih zavarovalništva in na konske ali druge narave že porajajo, drugih področjih zdravstva ob- Zakaj pa se porajajo dostikrat ne veščeni takrat, ko se novitete - za- vedo.” Olga Kladnik Fajmut, komandirka Policijske postaje Mozirje “Rubriko ‘kronika’ naj bi brali z občutkom preventive” Policisti PP Mozirje pokrivajo območje Upravne enote Mozirje. To območje je izmed največjih v Sloveniji, kijih pokriva ena policijska postaja. Poleg obilice dela, za katerega so pooblaščeni, se ubadajo tudi z veliko prostorsko stisko, ki dodatno otežuje njihovo delo. Kljub temu si prizadevajo dobro opraviti svoje delo, kar se pokaže preko dobrih operativnih rezultatov. Komandirka PP Mozirje je Olga Kladnik Fajmut. “SN dovolj spremljajo našo dejavnost in dovolj pišejo o našem delu. Bolj ali manj za objave pripravljamo tiste stvari, za katere želimo, da bralci zanje izvedo. Njihov namen ni, da bi se o njih ljudje pogovarjali z opravljivim namenom, ampak da bi se iz njih kaj naučili. Z vsebino teh prispevkov želimo predstaviti izkušnje ljudi, ki te izkuš- nje pač imajo. Najmanj boleče je učenje prav na ta način. Od takega informiranja naj bi bralci odnesli čim več. Rubriko Kronika naj bi brali z občutkom preventivnega delovanja. Vsekakor je osnovni namen vsakega lokalnega časopisa, da ljudi seznanja z dejavnostmi, ki se v tistem okolju pojavljajo. Večji časopisi za takšne stvari običajno nimajo prostora oziroma to ni v njihovem interesu. Prav zato je lokalni časopis potreben v vsakem okolju. Znano mi je, da je vaš časopis dobro bran in cenjen in zato vam čestitam, da ste dosegli takšen nivo. Iz časopisa izvem tisto, kar me zanima, in nimam občutka, da bi se kakšne stvari skrivale ali jim ne bi bila posvečena dovolj velika pozornost. Vsebinska zasnova je zelo dobra. Mogoče bi v prihodnosti začeli razmišljati o kakšni novi rubriki na temo Bralci sprašujejo, časopis išče odgovore. Gotovo bi na tem področju vladalo veliko zanimanje.” SN so zapisale Investicija SGP Gradbenik Z zadovoljstvom ugotavljamo, daje investicija v izgradnji nove tovarne za izdelavo kovinskih izdelkov pri SGP “Gradbenik”v zaključnifazi. Dobavljena je že tudi večina no- tom ter bo proizvodnja v novih vih strojev, ki smo jih instalirali v prostorih stekla v začetku septem-starihprostorih ter na njih že teče bra oziroma bo otvoritev hale ob delo in priučevanje novih de- občinskem prazniku občine lavcev. Mozirje. Vse poteka torej skladno z načr- Maj 1975 Toplice Dobrna Odkrivanje in zdravljenje osteoporoze Kosti so živ organizem. Ves čas življenja del kosti propada, hkrati pa nastaja nov kostni material. Ob določenih pogojih je lahko nastajanje novega materiala manjše kot propadanje obstoječega. Posledica je zmanjšanje gostote kosti in s tem tudi manjša nosilnost. S tujko temu pravimo osteoporoza. Osteoporoza navadno ne pokaže nobenih simptomov, zato jo imenujejo tudi “tiha bolezen”. Napredovanje osteoporoze mnogokrat opazimo šele takrat, ko pride do nepričakovanega zloma, ki pa praviloma ni posledica hudega padca ali udarca. Največkrat odpove kost v kolku ali hrbtenici, ki nosi težo, včasih pa tudi v podlakti ali drugih delih okostja. Tovrstni zlomi lahko povzročijo hude oblike invalidnosti. Pojav osteoporoze je odvisen od več dejavnikov. Med zelo pomembne spada padec nivoja ženskih spolnih hormonov v obdobju menopavze, kar postavlja ženske glede na obolevnost in stopnjo osteoporoze daleč pred moške. Verjetnost, da bo ženska, stara okoli 50 let, v prihodnosti doživela osteoporozni zlom, je skoraj 40-odstotna, verjetnost, da bo to doživel enako star moški, pa je 13-odstotna. Toplice Dobrna sodijo med najbolj priznana evropska zdravilišča za ženske bolezni in ker se v praksi pogosto srečujejo z boleznimi okostja, so se odločili, da posodobijo opremo za odkrivanje rizika osteoporoze. Prim. dr. Karl Lipovec, specialist za fizikalno medicino in rehabilitacijo, pojasnjuje, da je razširjenost osteoporoze pogojena s staranjem populacije, ki se bo v prihodnje še nadaljevalo. “Še pred nekaj leti je bila osteoporoza v bistvu neozdravljiva bolezen, danes pa jo lahko z novimi metodami uspešno odkrivamo in nato tudi zdravimo.” VToplicah Dobrna so nabavili aparat za ultrazvočno diagnostiko Sahara, s katerim lahko na enostaven način odkrivajo rizik za nastanek osteoporoze. “Metoda je poceni, nenevarna in neboleča ter kratkotrajna,” zatrjuje prim. dr. Lipovec. “S posvetom pri zdravniku, ki poleg rezultatov ultrazvočne meritve upošteva še ostale rizične Sahara je ultrazvočna naprava, s katero ugotavljamo gostoto kostnega tkiva in s tem nevarnost nastanka osteoporoze. Z napravo merimo gostoto petnice in posredno sklepamo, kakšno je stanje drugih delov okostja. Postopek je neboleč, kratek in v visoki meri informativen. dejavnike posameznika, dobi pacient informacijo, ali je še varen pred nastankom osteoporoze, ali je morda že na meji, katerih napotkov se mora držati... Če pregled pokaže, da je pacient že v območju bolezni, ga napotimo na podrobnejše preiskave z rentgenskimi aparati, ki zelo natančno določijo, kje je večji potencial zloma: v kolku, v vretencih ali kje drugje.” Prim. dr. Karl Lipovec poudarja, da lahko ljudje, ko obiščejo Dobrno, po zelo hitrem postopku opravijo pregled ogroženosti zaradi osteoporoze. Poleg zdravil, ki jih po potrebi predpiše zdravnik specialist, v Dobrni nudijo celo paleto programov s področja fizikalne medicine in rehabilitacije za zdravljenje in preventivo osteoporoze. To so predvsem razne oblike fizioterapije, masaže, aktivno gibanje na trim stezi in predavanja pacientom, na kakšen način si lahko sami pomagajo. Na predavanja v zvezi z ostoporozo, ki so vsako sredo popoldne, vljudno vabijo vse, kijih tematika zanima. Zdravniki specialisti pa bodo z veseljem odgovorili tudi na vprašanja po telefonu. VToplicah Dobrna z velikim uspehom zdravijo razne vrste neplodnosti, motnje menstrucijskega ciklusa, vnetja jajčnikov, klimakterij in stanja po operacijah na genitalnih organih ter dojkah. In ne samo to. Narava lajša in zdravi tudi druge težave. Zaupajte njej in sebi. Zaupajte strokovnemu znanju zdravnikov. Dobrna je kraj za novo življenje! PR IGEA, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 2,3331 Nazarjepli: 063/ 831 962,831 938, Fax-modem: 063/ 832 647 Ciril Sem, fotoreporter Brezdušno poslanstvo fotoreporterja v iskanju fotografije, katera nikoli ne laže Skoraj vsi ga poznajo in on pozna skoraj vse. Ciril Sem in njegov fotoaparat sta že dolgo let nazaj postala odvisnika. Kjer je Ciril, je tudi njegov fotoaparat- nikoli brez vzroka in jasnega namena. Novinarji smo tej navezi samo dodatek, nekakšna potreba, brez katere ni polnokrvnosti časopisa. Dobra fotografija je več kot pol informacije, tako trdijo fotoreporterji, tudi Ciril Sem ni nikakršna izjema. Celo upravičen je tako razmišljati - veliko let se je nabralo, tretje desetletje dela za Savinjske novice, nič elana in energije ni izpuhtelo iz njega med križarjenjem iz kraja v kraj, od človeka do človeka, vsa leta v dobrem in slabem. Nekaj zgornjesavinjske trme je v njem, žlahtne in vzpodbudne. Dolgo sva že nekakšna koalicijska partnerja, sila moderen izraz, v najinem primeru ni potrebno usklajevanj. Še vedno je prvi, najboljši poznavalec ljudi in običajev. Fotoreporter, od katerega se morajo mladi novinarji učiti. Opazovati in preučevati ljudske karakterje - slehernemu se zna približati, tudi takim, ki se na njegovi fotografiji prepoznajo v nezaželeni obliki. Vendar, fotografija nikoli ne laže. Tu mu zavidam -njegovemu delu ni ugovora, naj večji kritikje sam sebi. Ko bom velik, bom postal fotoreporter, si mislim medtem, ko Ciril brklja po svojih “mašinah”. Veliko tega se je odvilo pred njegovimi očmi. Sam pravi, da z naj večjim veseljem gleda fotografijo Šumeta in Gambelna, brata iz Solčave. Nekaj značilne Zgornjesavinjske “foušije” je čutiti iz njega, ko razpreda o njuni čilosti in vitalnosti. Veseli del zgodbe, so pa tudi žalostni spomini. Najbolj ga je presunila fotografija, nastala v Strugah v času poplav. Hiša, katero je odnesel plaz. Nič bolje se ni godilo z njegovo dušo v Lučah. Starejši možak je sedel pred hišo in jokal. Stiska iz dna obupa, tako ga je presunilo, se spominja Ciril, daje profesionalno kapituliral. Poplave so pustile sledi, tudi fotoreporter je samo človek, vsega je vajen in povsod je zraven, vendar... Veliko tega se je nabralo, skoraj trideset let, vsak dan, nikoli brez fotoaparata. Veliko preveč, dabi lahko vse predstavil na razstavi, katero ob asistenci sina Metoda, absolventa likovne pedagogike, pripravlja ob jubileju Savinjskih novic. Reprodukcijo prvega avta v Zgornji Savinjski dolini namerava pokazati obiskovalcem razstave, sicer pa bo največ posameznih fotografij, nekaj bo tudi kronoloških zgodb. Najtežje je izbrati, slika je živa stvar. Cirilova fotografija je dokumentarna in reporterska. Skoraj praviloma delavčasovni stiski, zato bi težko govorili o izraznosti njegovih del. Ciril s prepričanjem govori o dveh zvrsteh fotografije - izrazna in tehnična. Fotoreporter, ki štedi pri filmih, je v njegovih očeh slab mojster svojega dela. Pristnost je tisto, na kar prisega Ciril Sem, kiča in spre- nevedanja ne mara, zato je rad med preprostimi ljudmi. Mimika obrazov je tisto, kar ga zaposluje, nekateri bi lahko bili prvovrstni filmski igralci, razpreda o ljudeh Zgornje Savinjske doline Ciril. Vsem tem namenja omenjeno razstavo in s ponosom pove, da jo bo odprl starosta slovenskih fotoreporterjev, kolega iz društva slovenskih fotografov, Joco Žnidaršič. Z nekakšnim ognjem v očeh se o fotografiji pogovarja Ciril Sem. Nikoli ni bil profesionalec v službenem smislu. Vendar to ni merilo, marsikatera kmečka mamica peče slajši kruh kot uradni peki. Tako je to, preprosto mora biti zraven. Nekaterim bo težko razumljivo, vendar nikoli ni delal izključno zaradi denarja. Saj, ni lahko biti brez njega, vendar so Cirilovi ideali drugačni. Neke vrste poslednji Mohikanec med fotoreporterji. Nekaj je pa vendarle, kar ga teži. Nikomur po vsej širni dolini ni mar za zbiranje krajevnih in občinskih arhivov. Veliko tega se dogaja v Zgornji Savinjski dolini, vendar ko je zadeva zaključena, utone tudi spomin. Prihodnji kronisti bodo imeli težko delo z identiteto današnjih dni. Veliko dragocenegain prvinskega tone v pozabo. Vsak dan sproti, vedno globje, vse bolj nepristopno za poznejše rodove, z nekakšno otožnostjo razpreda Ciril Sem. Kljub vsemu bodo ostale fotografije, tudi nekaj zapisanih stvari se bo ohranilo, navsezadnje, lahko bi bilo še slabše... Vedno bi lahko bilo slabše. Vendar Ciril je tiste šole človek, ki ga zanima samo boljše. Tudi o Savinjskih novicah, časopisu, s katerim je skoraj poročen, meni, da bi morale biti tednik. Če nič drugega, zaradi bolj sprotnega informiranja ljudi. Lahko je govoriti, pristavi Ciril, vendar stvari niso tako enostavne. Ljudje so nekako čustveno vezani na ta časopis. Leto za letom prihaja v domove zgornje-savinjskih ljudi. Nekaterim je to edina vez z dolino in ostalim svetom. Z dobro voljo in še s čim se bo vse uredilo. Včasih se je sekiral zaradi slabe reprodukcije njegovih slik - sedaj nič več, postal je imun, kot osel, ki se navadi na gospodarjevo šibo. Nič slabega ni mišljeno v teh besedah, doda Ciril in si hudomušno popravi očala. Je pač tako, zameri pa vsem Občinar- jem, da imajo do časopisa nekoliko farizejski odnos. “Dobro poznam razmere in trdim, da bi bili brez Savinjskih novic takorekoč nezaznavni. Ostali mediji pridejo v dolino samo ob izrednih razmerah”, je kategoričen fotoreporter Ciril Sem. Z novinarji se dobro razume, navsezadnje sta fotoreporter in novinar kot kapitan in navigator. Dobro čutita bistvo dogodkain znatauskladi-ti fotografijo in tekst. V tem primeru je informacija popolna in ljudje zadovoljni. Saj, nekateri niso nikoli zadovoljni, je pač tako, spet drugim zadošča malenkost do popolne sreče. V slehernemu je nekoliko narcisoidnosti, ljudje se radi iščejo na fotografijah. Samo, da nekateri potem niso zadovoljni s svojo podobo, se nekoliko skrivnostno nasmehne Ciril. Le kakšen je na fotografiji, si mislim ob tem, še nikoli ni razkril svoje fotografirane podobe. Je to kompleks ali kompliciranost fotoreporterjev, mi ni dano ugotoviti. Ciril pa o tem vprašanju modro molči. Ampak, to ni samo njegova vzvišenost, vsi fotoreporterji so enaki. Cehovska deformacija, navsezadnje tudi novinarji praviloma ne pišemo o sebi. To veselje je pač vredno prepustiti drugim, zabeli Ciril na mojo opazko. Saj fant ima prav, cesarju kar je cesarjevega in ljudem kar je za lajšanje njihove duše. “Včasih me prime, da bi naredil kakšno fotomontažo, naprimer določeno glavo na ramena povsem drugega človeka. Tega v reporterski fotografiji ni, zato pri Savinjskih novicah ne pride v poštev,” se kot v opravičilo dopolni Ciril. Skomine pa le ostanejo. Seje tudi dogajalo, da si ljudje niso všeč na fotografijah- mislijo, da so drugačni kot so v resnici. Slika je kakor ogledalo, tako je to. “Nikoli nisem poskušal goljufati s fotografijo. Enkratno blefiranje te zapečati za vse življenje. Star pregovor pravi, da se lažnivcu tudi resnica ne verjame,” je prepričan Ciril. Največji problem fotografa pa je Ciril Sem pomanjkanje slik. Njemu se sicer to ne dogaja, pravi, da se je te solate, tako se menda temu reče med kolegi, dovolj. Nikoli pa preveč, je prepričan Ciril Sem. Celo stvari in dogodki, ki se ponavljajo iz leta v leto, so vedno drugačni in vredni pozornosti. Vsaj fotoreporterjeve, Ciril to ve, zato bo tudi v bodoče križaril v širin dalj po Zgornji Savinjski dolini. Trenutno pa je prva skrb razstava - trideset let življenja želi pokazati ljudem. Zopet se bomo iskali na njegovih fotografijah, nekateri se bodo tudi našli. Ostali smo tudi zraven, samo nekoliko v drugem planu. Za Cirila Šema in njegov fotoaparat pa smo vsi enaki. Od tu naprej se njegovo poslanstvo neha-več prostora malim ljudem, takšne so njegove misli. Vendar, vedno se pojavi če ali pa vendar - čudne manire življenja - višja sila. V vsakem primeru je potrebno biti pristen, je Ciril Sem, nomad s fotoaparatom, prepričan in celo dosleden v svojem prepričanju. Savinjčan Edi Mavrič -Savinjčan, predsednik izpostave sklada RS za ljubiteljsko kulturo “Relativno dobro opravljena naloga” “Govoriti in ocenjevati časopis, kateremu na nek način človek pripada, seveda ni povsem higiensko opravilo. Pa vendar, s stališča sklada je potrebno govoriti o perspektivah sodelovanja, ker je pač vsa zadeva še vedno v nekakšnih povojih. ročanje o dogodkih je za kulturne ustvarjalce sila pomembna vzpodbuda, relativno pa omenjam zato, ker ima časopis premalo strokovno usposobljenih recenzorjev, preko katerih bi javnost tudi analitično seznanjali o kulturnih dogodkih. Kultura je namreč sila specifična dejavnost, v mislih imam predvsem gledališke predstave in likovne razstave, zato je zgolj novinarsko poročilo velikokrat premalo globoko in razsežno. Vendar tega problema ni čutiti samo pri Savinjskih novicah. Kar se tiče bodočega sodelovanja, sem globoko prepričan, da bo delo Sklada kot nekakšnega povezovalca kulturnih dogodkov v Zgornji Savinjski dolini, vedno našlo zadovoljivo mesto na straneh Savinjskih novic.” Imeli smo derbi Gledano strogo s kulturnega zornega kota, so Savinjske novice v preteklosti relativno dobro opravile svojo nalogo. Dokaj sprotno po- Si\ so zapisale Derbije derbi in eni in drugi Gornjesavinčani-Mozirjani inLjubenci in ostali tako ali drugače opredeljeni-soga tako tudi vzeli. Pri vsem kar sejepred derbijem dogajalo in obetar lo so nekateri ostali celo ravnodušni. Blagor jim! Še dobro - ali pa tudi ne - da trenutno energetska kriza niposebej izrazita, sicer bi se najbolj razgreti navijači z zastavami v nedeljo dopoldne peš potepali po dolini. Tekmo bi lahko v tem primeru celo zamudili, vprašanje pa je kaj in kdo bi jim nadomestil hupe, da bi tudi tako spravili ob živce še del sicer ravnodušnih in nič krivih občanov. Za to, da ob vseh mogočih in nemogočih stavah ni nihče obogatel in nihče obubožal so poskrbeli nogometaši obeh ekip, hote in nehote. Ljubenci očitno nehote, ker seprejetega gola sploh niso veselili in Mozirjani kot kaže hote, ker so se ob prav tem zadetku veselili, kot bi ga zares želeli doseči. Volk je torej sit in koza cela, v globoko žalost zobozdravstva, kije zato ostalo brez dodatnega dela in zaslužka, pa so ostali celi tudi z o b-je. Če zaslužka tukaj ni bilo, pa se domači blagajnik verjetno ne more pritoževati. Kakor so se prenapeti navijači tresli po vsem telesu, so se blagajniku tresle roke, zato ker je dobro zaslužil in zato, ker bi lahko še več, če bi pravočasno pričel pobirati vstopnino. Zaslužile so kot vedno tudi gostilne, v katerih so oboji navijači utapljali neodločen rezultat in nedoločeno razpoloženje zaradi njega. April 1977 Peter Weiss “Savinjskim novicah še na mnoga leta ” “Kako čas hitro beži! Saj komaj utegnemo hoditi po plačo in upokojenci tožijo, da tudi pokojnino komajda utegnejo zapraviti sproti, tako hitro beži čas! Ne bi si mislil, da je od prejšnje okrogle obletnice, ob kateri sem pisal o življenju z “zgornjesavinjskim časopisom”, minilo v naših življenjih deset let, ki so jih sprva vsak mesec in zdaj že kar lep čas vsakih štirinajst dni zaznamovale Savinjske novice. Vse dobro v njih se je v tem času obdržalo, ogromno pa je tudi novega: spremljanje dogajanja v Zgornji Savinjski dolini je še natančnejše, kot je bilo, ovitek je barven, povečalo se je število oglasov (ki ponujajo marsikaj, od poceni majniške solate do avtomobilov Volvo) in rubrik, tako da zdaj lahko beremo v Novicah pisma bralcev in celo osmrtnice -in vsak izvod časopisa je treba plačati. Nekatere od teh stvari so se mi pred desetimi leti zdele bogokletne - plačevanje Novic je bila ena od njih. Toda res je tudi, da tisti, ki jih časopis res zanima, postanejo njegovi naročniki ali ga kupujejo, drugih pa z njim nihče ne nadleguje. Že dobrih 20 let ne živim več doma, v Zadrečki dolini, ampak večino tega časa v Ljubljani, dve leti pa sem bil tudi v tujini. Z domačimi v Krašah in Bočni ter znanci iz oko- lice sem ves ta čas v stikih in od njih izvem marsikaj novega iz svojih krajev. Prav, o sosedih in sovaščanih izvem pri svojih domačih več podrobnosti, toda Savinjske novice so širše, saj pokrivajo ne samo nekaj vasi, ter veliko bolj sistematične in natančne. Ponavljam se: moja domovina je Slovenija, moj jezik slovenski in časopis, ki ga berem, če hočem izvedeti kaj o njej, je Delo. Vendar pa je nekaj več kot 5 00 kvadratnih kilometrov veliko področje Zgornje Savinjske doline moja ožja domovina, in če hočem izvedeti novosti iz nje, jih bom našel vsak drugi petek v Savinjskih novicah. Zgornjesavinjčanain Zadrečana, pa kjer koli že sem, me dela ne samo pripadnost svojim domačim in rojakom in našim skupnim krajem ter zgornjesavinjsko narečje, ampak tudi časopis Savinjske novice. Urejanje in izdajanje na videz še tako neznatne publikacije ni malenkostna stvar, in Savinjske novice so velik organizacijski in uredniški zalogaj. Če je z uspešnostjo podjetja, ki izdaja Savinjske novice, zadovoljen njihov prizadevni urednik Franci Kotnik s svojimi sodelavci, je to žarek, ki danes sije na številko 30 na naslovni strani časopisa in bo -o tem sem trdno prepričan - čez deset let še svetleje sijal na številko 40. Franciju želim to zaradi nas, bralcev. In tedaj bom spet ugotavljal, da je desetletje s Savinjskimi novicami minilo hitreje, kot bi sicer.” Naročnik: OO ZLSD Mozirje Borut Pahor, predsednik Združene liste socialnih demokratov: “Združena lista podpira dobre predloge, tudi če niso naši” “V Zgornji Savinjski dolini ima naša stranka šibak politični vpliv. Po mojem mnenju je to slabo tako za nas kot za dolino, saj Združena lista socialnih demokratov zagovarja interese, ki so lahko tudi interesi in program te doline,” analizira sedanje razmere na političnem zgornjesavinjskem področju predsednik slovenskih socialnih demokratov, Borut Pahor. Kaj storiti, da bi se stanje v prihodnjem obdobju spremenilo? Dolino sem obiskal zato, da se z našimi člani dogovorimo o tem, kako nastopiti na lokalnih volitvah in po njih, na volitvah leta 2000, kako ljudem predstaviti naš program, naše ambicije, našo novo energijo in kako jih pridobiti k sodelovanju. Zavedamo se, da se to ne more zgoditi čez noč. Odločili smo se, da bomo trdo delali in nekaj dogovorov glede tega smo sprejeli tudi danes. - S katerim splošnim vodilom oziroma usmeritvijo se Združena lista podaja na letošnje lokalne volitve? Najpomembnejši so ljudje, saj politika so pravzaprav ljudje. Seveda so tudi programi, ampak najpomembnejši so ljudje. Skušamo se dogovoriti za sodelovanje s tistimi, ki v uživajo ugled v svojem okolju in ki imajo ambicijo spremeniti nekatere stvari. Pri tem želim posebej poudariti, da ti ljudje po volitvah, če bodo izvoljeni, ne bodo instrument naše stranke, ampak bodo na funkciji zavoljo svojega kraja in zavoljo ljudi. Skušali bodo oblikovati večino za spremembe v korist skupnega dobra večine občanov. Čeprav sedaj trdo delamo, da bi se Združena lista socialnih demokratov čim bolje odrezala na volitvah, se ob tem zavedamo, da mora obstajati meja, do katere naj se stranka na lokalni ravni vključi v politični boj. Ljudem je treba omogočiti, daiz-berejo tiste kandidate, ki jim zaupajo, in da v svojem kraju oziroma občini urejajo stvari brez neprestanega mešanja politike z državnega vrha. Zdi se mi potrebno, da v naši politični kulturi potegnemo ločnico med lokalno in državno politiko. Seveda je tudi na lokalni stranka pomembna, vendar ne sme predstavljati ograje, preko katere ljudje ne pogledajo, nočejo ali ne znajo pogledati, ko gre za skupno dobro. In zato pravim: najpomembnejši so ljudje. Skušamo priti do ljudi, ki zaupajo naši stranki in ki jim zaupajo sokrajani. To bo trdo delo. V dolini, kjer sedaj nimamo velikega vpliva, moramo začeti z majhnimi koraki, a kljub temu ambiciozno. - Zgornjesavinjska populacija je pretežno kmečko-delavska. Kaj kot politična stranka ponujate tem ljudem? Že na začetku sem omenil, da bi prav zaradi socialne in gospodarske strukture te doline lahko vzpostavili tesnejše sodelovanje med Združeno listo in ljudmi. Naši temeljni strateški interesi so povezani z interesi večine ljudi, saj gre za vprašanje zaposlenosti, vprašanje socialne varnosti, vprašanje ali imamo možnosti, da se poklicno, izobrazbeno, socialno promoviramo, ne glede na to, ali prihajamo iz bogate ali revne družine. Kot starše nas zanima, ali bodo imeli naši otroci možnost, da bodo uspeli, ali pa tega ne bodo mogli storiti, ker nimamo denarja, ker smo socialno šibki. Nenazadnje je tukaj vrsta problemov, ki so povezani s siceršnjimi problemi podeželja, in mi smo stranka, ki je v zadnjih letih, če smem reči neskromno, največji korak naprej naredila prav v soočanju s problemi in izzivi podeželja. Trdno sem prepričan, da je modernizacija podeželja v tem smislu, da gre tok sprememb tako hitro naprej kot v urbanih središčih, absolutno ključnega pomena za perspektivo Slovenije. Slovenija bo jutri moderna in razvita ter odprta evropska država blagostanja le, če bo vse to na podeželju. Če Borut Pahor (foto: F. Kotnik) bi danes pristali na anarhičen razvoj, kjer bi začeli živeti visoko kakovost v mestih in nizko kakovost na podeželju, bi Slovenija po desetih, petnajstih letih pristala na obrobju Evrope, ker bi izgubila izpred oči enega elementarnih ciljev držav Evropske unije, to je enakomeren razvoj po vsej državi, po vsej deželi. Problemi delavcev, problemi kmetov, problemi ljudi, ki živijo na podeželju, so tudi problemi naše stranke, zato se mi zdi, da govorimo nek skupen jezik in da bi lahko v naslednjih letih sklenili zavezništvo. - Kakšno je vaše mnenje o sedanji organiziranosti lokalne samouprave? Pogledi na to tematiko so različni in jih tudi toleriram, ena stvar pa ostaja dejstvo: več je majhnih občin, bolj so žrtev centralizirane države. Sedaj imamo prav takšno stanje, na eni strani zelo močno državo, na drugi strani majhne, razdrobljene občine, v katerih pa so pričakovanja ljudi velika. V nekaj letih se bo izkazalo, da takšne občine niso sposobne narediti nič več kot zgolj najbolj nujne investicije, zato se bodo začele ozirati za sodelovanjem. To bo Glane stranke ZLSQ, posebej pa članice in simpatizerke, vabimo na pogovor s predsednikom stranke, 6CPUTCM PAHCFiJEM. ki bo v gos tišču Pevc na Ljubnem ob Savinji, v četrtek SJ1. ob 17. uri. Vahlieni! sčasoma pripeljalo do regionalnega povezovanja. Država se iz tega razloga naj ne bi preveč vtikala v ta proces, da bi le-ta ostal organski. Če bo v proces posegla na birokratski način, bomo dobili samo še eno raven, za katero bomo morali plačevati davke. Menim, da bodo naslednja leta prinesla to medobčinsko sodelovanje, seveda pa ne bo šlo za to, da bodo občine združevale svoje sedanje funkcije, ampak bodo morale dodatne funkcije iztrgati državi. - Vaše predvolilno sporočilo občanom Zgornje Savinjske doline? Za vse bo pozitivno, če bomo politiko videli kot instrument, ki ga imamo ljudje v rokah zato, da si skupaj prizadevamo za skupno dobro. Politika ne more biti privatna stvar ene stranke ali enega politika, temveč je prostor, kjer se ljudje dogovarjamo, kako bomo urejali javne zadeve. Velja podpreti ljudi, ki imajo pred očmi dejstvo, da kot politiki niso zasebniki, ampak delajo za skupno dobro. Slovenija ima pridne ljudi, imamo lepo deželo, imamo splošno delovno moralo, ki je po mojem prepričanju absolutno združljiva z najmodernejšimi državami. S tem hočem reči, da je večina ljudi pripravljena delati, da si ustvari svoj standard. V vseh družbah ni tako, tudi v novih srednje- in vzhodnoevropskih tranzicijskih državah ni tako. V Sloveniji pa je in to pomeni, da imamo pred seboj ne samo probleme, ki jih moramo reševati, ampak tudi priložnosti, ki jih moramo uresničevati. Slovenija je dežela priložnosti, samo politično kulturo moramo imeti, ki bo na lokalni in državni ravni zavezovala politike, da bodo za čas svojega mandata skupaj z drugimi, ker sami ne morejo storiti noč, spreminjali stvari na bolje. Če se bo ta mentaliteta, ta kultura prijela, se bo avtomatično dvignila tudi ambicija pri ljudeh, tako na individualni kot na nacionalni ravni. Zdaj je žal prevladujoče razmišljanje takšno, da na lokalni in državni ravni obstaja neka elita, zaprta vase, v svoj “peskovnik”, kjer se prereka in preriva za majhne zadeve, problemi ljudi je ne zanimajo, pač pa gre le za to, kdo bo komu kaj vzel in razširil svoje območje vpliva. Do neke mere je to res, seveda pa je treba takšno stanje spremeniti. Politika mora postati bolj odgovorna in kot predsednik stranke skušam to spremeniti tudi pri nas. Združena lista skuša razumeti, da je treba podpreti dobre predloge - tudi tiste, ki niso naši, in da je treba odstopiti od slabih predlogov, ki nimajo podpore, tudi če so naši. Žal v Sloveniji sedaj ni takšnega konstruktivnega političnega obnašanja in glede tega nisem velik optimist. Lahko bi bilo veliko bolje - z neko mero strpnosti, odprtosti, da bi se v deželi začutila ambicija na ravni posameznika, družine, lokalne skupnosti in države, da hočemo nekaj narediti. Tega ni med ljudmi, ni v parlamentu in ni v vladi. Vsi samo pazijo, da ne bi bilo še slabše. To ni dobro, usmeriti se moramo naprej! PR DAVIDOV HRAM Prihova 21, Nazarje Tel.: 832-753 833-135 Faks: 833-035 Ugodna ponudba za podjetnike in obrtnike Družba z omejeno odgovornostjo Davidov hram je bila ustanovljena leta 1990 pod imenom Raduha. Njen sedež je vseskozi na Prihovi, v objektu GG-jevega Transporta, usmeritev podjetja pa je bila v primerjavi s sedanjo ob ustanovitvi precej širša. Leta 1992 se je podjetje osredotočilo na prodajo alkoholnih in brezalkoholnih pijač in se preimenovalo v Davidov hram. Pet zaposlenih je skrbelo za oskrbo trgovcev in gostincev predvsem v Zgornji Savinjski dolini. Največji začetni problemi so bili povezani s sklepanjem pogodb z dobavitelji, prizadevno delo pa seje odražalo v širitvi trga. Danes šteje Davidov hram 24 zaposlenih, lani so odprli poslovno enoto tudi na Jesenicah, iz katerega oskrbujejo Kranj in zgornji del Gorenjske vse do avstrijske in italijanske meje. V kratkem naj bi odprli poslovno enoto še v Ljubljani. Po besedah direktorja podjetja Dušana Žehlja so usmerjeni predvsem k večjim kupcem, ti pa so razpršeni tako rekoč po celi Sloveniji: v Ljubljani, Kamniku, Domžalah, Trbovljah, Zagorju, Hrastniku, Laškem, Slovenskih Konjicah... Trg je širok, konkurenca pa številna in neizprosna. "Na gostinskem področju se vse bolj posvečamo starim, dobrim gostilnam, saj je pri njih lastništvo praviloma nesporno in ve se, kdo tam dela," analizira razmere Dušan Žehelj. Sicer pa se Davidov hram tako kot številni gospodarski subjekti srečuje s perečim problemom nelikvidnosti kupcev in finančno nedisciplino. Država zaenkrat še ni veliko storila, da bi se situacija izboljšala. Podobna slika je v zasebni trgovini, kjer majhne trgovinice na podoben način kot so po letu 1990 nastajale, sedaj zapirajo vrata. Obseg realizacije podjetja Davidov hram bo letošnjem letu podoben lanskoletnemu. Pri prodaji alkoholnih pijač se v določenem delu opazi posledica novega prometnega zakona, zato pa po drugi strani segment brezalkoholnih pijač uspešno pokriva nastalo razliko. “Ocenjujemo, da bosta letošnje in prihodnje leto nekakšni prelomnici. Trg se bo očistil, pokazalo se bo, kdo bo na njem uspel preživeti. Slovenija je majhna, zato razmišljamo tudi o izvozu. V vsakem primeru pa lahko na prihodnost podjetja gledamo z realnim optimizmom, ” razmišlja direktor Davidovega hrama. Ker je konec letošnjega leta že na vidiku, v Davidovem hramu opozarjajo na izjemno pestro ponudbo buteljčnih vin. Vabijo vse podjetnike in obrtnike, da jih obiščejo, saj so zanje pripravili še posebej ugodne ponudbe. PR (----------------------------- Podjetje za urejanje prostora, Koroška 37/b, 3320 Velenje PROJEKT LOČENEGA ZBIRANJA ODPADKOV PÜP VELENJE m VRSTA ODPADKA Vrsta posode Pogostost odstranjevanja Kam gredo odpadki 1 2 3 4 5 A REDNO ZBIRANJE 1 Biološki odpadki riava 1 X tedensko kompostama 2 Odpadni papir zeleno/rdeča 1 X mesečno SUROVINA 3 Belo steklo zeleno/bela 1 X mesečno SUROVINA 4 Barvno steklo zeleno/zelena 1 X mesečno SUROVINA 5 Ostanek odpadkov črna 1 X tedensko odlgagališče B AKCIJSKO ZBIRANJE 1 Spomladansko čiščenie kontejner 1 X letno kompostama 2 Kosovni odpadki “od vrat do vrat” na vozilo 1 X letno SUROVINA in odlagališče 3 Posebni odpadki “zbirno mesto” in na vozilo 1 X letno SEŽIG in odlagališče 4 Stara oblačila zbiralnik v kraiu 1 teden letno humanitarnost odlagališče PRI POVZROČITELJU NA EKOLOŠKEM OTOKU Čestitamo ob 30-Ietnici Savinjskih novic in želimo uspešno informiranje občanov Zgornje Savinjske doline tudi v prihodnje! GOZDNO GOSPODARSTVO NAZARJE Naš sogovornik : Jože TLAKER, direktor družbe LESKOM Nazarje. Bi nam predstavili podjetje LESKOM? Z veseljem. Delniška družba LESKOM je nastala pred šestimi leti z namenom, da se razvije dejavnost trženja lesa, ki je bila pred tem sistemsko podvrženo dogovorni ekonomiji. Ustanovnih delničarjev je bilo več kot 200. S katerimi posli se ukvarja LESKOM ? Dejavnosti so različne : pretežni del predstavljata odkup lesa od zasebnih lastnikov gozdov in prodaja lesa porabnikom. Skupaj z Gozdnim gospodarstvom investiramo v gozdarsko opremo in transport lesa ter opravljamo še druge komercialne in finančne posle. Odkup lesa na terenu opravljamo na območju Zgornje in delno Spodnje Savinjske doline, Šoštanja, Kamnika in Tuhinjske doline. Plačilo lesa je organizirano preko bančnih računov lastnikov ali preko HKS Mozirje. Po dogovoru nudimo tudi predplačila za les pod ugodnimi pogoji. S kakšnimi problemi se srečujete? V obdobju tranzicije našega gospodarstva je problemov povsod dovolj, važno je, da jih znamo razpoznati in se z njimi soočiti. Na področju odkupa lesa so neugodna velika sezonska nihanja ponudbe lesa - letos na primer so bili prvi meseci rekordni po ponudbi lesa, drugo polletje pa je pomanjkanje lesa zelo občutno. Področna lesna predelava nima zalog lesa za zimo. Skupaj z našimi partnerji - predelovalci vedno znova ugotavljamo, da se preveč nepredelanega lesa odpelje iz doline, s tem pa se zmanjšuje priložnost, da les kot eno redkih naravnih dobrin oplemenitimo z delom in znanjem domačih ljudi ter ga kot končni proizvod ponudimo sicer vse zahtevnejšemu domačemu in evropskemu tržišču. Moram povedati, da smo mi zaradi prednostne oskrbe domačih predelovalcev zavestno odklonili mnogo dohodkovno zelo zanimivih povpraševanj po lesu, tudi iz tujine. Pomembna za lastnike lesa bo tudi novica, da smo konec oktobra povišali odkupne cene za hlodovino, kar naj bi pripomoglo k boljši oskrbi. Kateri elementi poslovanja so vaše vodilo ? Naše vodilo sta korektnost in zanesljivost. Pri tem mislim na prevzem lesa in izmero, ki jo delajo naši odkupovalci z gozdarsko izobrazbo in dolgoletnimi izkušnjami. Korektnost tudi pomeni, da se les, ki ga prevzamemo pri lastniku, dobavi direktno kupcu brez vmesnih skladiščnih manipulacij. Drugo vodilo je naša garancija za zanesljivo plačilo prevzetega lesa , kar je ob slabi plačilni sposobnosti v gospodarstvu vse bolj odločilno. Kakšni so rezultati dosedanjega dela? Rezultati kažejo, da je bila ustanovitev in usmeritev podjetja potrebna in pravilna tako za ohranitev in utrditev poslovnih vezi z lastniki lesa kakor tudi za velike porabnike lesa, katerim je odkupljeni les namenjen. V dobi razmaha podjetništva so se na našem območju razvile nekatere nove firme za predelavo lesa z zanimivim programom in občasno sodelujemo tudi z njimi. Naš cilj je sodelovati s predelovalci, ki so v stanju razvijati in tržiti nove, konkurenčne proizvode. Načrti za naprej? Predvsem želimo negovati dobre odnose z lastniki lesa in ohraniti tržni delež pri odkupu, kjer smo z letnim obsegom okoli 35.000 m3 na drugem mestu v območju. Želimo tudi vlagati sredstva v gozdarsko-lesarsko dejavnost in s tem dati naš skromni prispevek k temu, da bo z razvojem podjetništva in novih idej gozdarstvo in lesarstvo v naši dolini doseglo višje standarde in višje cenovne razrede. To smo dolžni storiti, kajti les je naša naravna dobrina, s katero velja pametno in dolgoročno gospodariti. Nismo je le podedovali od prednikov, ampak smo si jo tudi izposodili od vnukov. Beseda ob jubileju SN. Rad bi čestital Savinjskim novicam ob 30 letnem jubileju. Ne zgolj zato, ker smo sosedje v Vrbovcu. Razvoj našega lokalnega časopisa spremljam od začetka, v njegovih pionirskih letih sem delal tudi v izdajateljskem svetu časopisa. Veseli me, da urednik in sodelavci vedno pripravijo dovolj pestro in informativno vsebino. Glede na službo, ki jo opravljam, še posebej pozdravljam stalne rubrike s področja varstva gozdov in narave, ki jih pišejo kolegi gozdarji iz območne enote Zavoda za gozdove. Štefka Goltnik, Kmetijska svetovalna služba Mozirje "Savinjske novice nas obveščajo" Lokalni časopis prinaša v naše domove najrazličnejše informacije. Dogodki, prireditve, nasveti in še kaj pa se 'zbirajo” v Savinjskih novicah že kar 30 let Vsekakor je to jubilej, ki ga je vredno praznovati Sedaj ima svoj kotiček v omenjenem časopisu tudi naša služba. Sprva smo pisali članke le občasno, ko pa je urejanje prevzel Franci Kotnik, smo se dogovorili za stalno rubriko. V njej ponavadi objavljamo kmetijske nasvete, večkrat pa ta prostor izkoristimo tudi za objavo rezultatov različnih poskusov, ki jih nastavimo na našemobmočju. Menimo, da na ta način obvestimo širokkrogljudi. Poleg tega kmetijski nasveti ne zanimajo le lastnikov kmetij, ampak vse, ki se na kakršen koli način ukvarjajo s pridelavo hrane. Kmetijska svetovalna služba svetuje vsem, ki se ukvarjajo s kmetovanjem in drugimi aktivnostmi v podeželskem prostoru ne glede na politično opredelitevinčlanstvovzadrugah. Ljudem ponujamo možnosti, s katerimi si ustvarjajo priložnosti za učinkovitejše delo. Zainteresirane skušamo seznaniti z novimi načini prireje in predelave in razumno rabo. kmetijskega prostora. Nedorečena zakonodaja (dopolnilne dejavnosti, ekološko kmetovanje...) in prekomerno administriranje pa zagotovo ne prispeva k tolikšni učinkovitosti službe, kot si jo želimo vsi, ki se s kmetijstvom srečujemo na tak ali drugačennačin. Naša želja je, da ta časopis ostane zgornjesavinjski še naprej. Seveda pa ne smemo pozabiti vseh, ki so s svojim delom v vseh teh letih doprinesli k takšni obliki in vsebini. VABLJENI rLOVNE PROSTORE V PRODAJNEM CENTRU V NAZARJAH. čh Delovni čas: vsak dan od 6. do 14. ure v sredo od 6. do 16. ure So stvari, ki jih lahko ponudi le dobra banka. I banka celje V varnem zavetju tradicije Stanovanjska posojila v Banki Celje so odslej tako ugodna, da si lahko tudi Vi privoščite več. Stanovanje, hiša, zemljišče... vse to Vam je dosegljivo s stanovanjskim posojilom po obrestni meri od T + 4.1% dalie. Posojilo Vam je na voljo za obdobje do 20 let. Do 20% posojila lahko koristite v gotovini. Oglasite se v Banki Celje, kjer Vam bomo z veseljem ponudili pravo rešitev. Izračunajte si svoje posojilo tudi na Internetu: http://www.banka-celje.si. Vabimo Vas ne glede na to, če ste komitent ali pa boste to postali. Izdelovanje in prodaja otroške konfekcije Savinjska cesta /. 3331 \azarje Tel.: (163 832 141 Mobi: 0609 641 104 Marko Purnat, predsednik Zgornjesavinjske čebelarske zveze “Novice preberem od prve do zadnje strani” Zgornjesavinjsko čebelarsko zvezo je po uvedbi lokalne samouprave ustanovilo sedem čebelarskih družin: Gornji Grad, Kokarje, Mozirje, Rečica, Ljubno, Luče in Solčava. Zveza šteje 216 članov, gospodari pa z okoli 2890 panji. Predsednik zveze je Marko Purnat. “Zahvaljujem se vam, da ste aktivni tudi nanašem področju. Smatram pa, da je mogoče na naši strani kak-šnapomanjkljivost, da se večkratne oglasimo v smislu osveščanja naših krajanov in porabnikov naših izdelkov. Ocenjujemo, da ljudje naravni med ne cenijo dovolj. Gotovo je Združenje šoferjev in avtomehanikov Mozirje, ustanovljeno je bilo leta 1956, se je leta 1996 preimenovalo v združenje zgornjesavinjskih občin, torej ZŠAM Zgornje Savinjske doline, zaradi potrebe integralne funkcije delovanja društva, ker bi drobljenje le oslabelo dejavnosti. Združenje šteje v letošnjem letu okrog 240 članov, aktivnih je žal manjši del, vendar pa vodstvo in nekaj deset zanesenjakov razume pomen druženja in potrebe po družbeni vlogi preventive v cestnem prometu, skrb za člane ter poklic voznik in avtomehanik v vseh različicah, združenje pa bi naj vpliva- naravni med naših čebelarjev kvalitetnejši kot tisti, ki ga lahko vsakdo dobi na trgovinskih policah. Ravno na tem področju bi mi čebelarji morali več storiti, kar pa ni krivda vašega časopisa. O našem delovanju je marsikdaj kaj zapisanega, premalo pa se piše s področja zdravilnosti naravnega medu. Osveščanje ljudi preko Savinjskih novic lahko pripomore nam, čebelarjem, ki lahko na ta način lažje prodajamo med. Novice s tega področja pa lahko pripomorejo tudi k odločitvi potencialnih novih čebelarjev, saj je v zadnjem času trend upadanja zanimanja za to dejavnost. S komerkoli se pogovarjam, bodisi privatno ali s področja čebelarjenja, vsakdo reče, da smo se časopisa navadili in ga vzeli za svojega. Mislim, da bi bila katastrofa, če ga ne bi dobivali več. Ni članka, ki ga ne bi prebral. Če vzamem v roke kakšen dnevnik, točno vem, kaj bom prebral. Ko pa dobim v roke Savinjske novice, jih preberem od prve do zadnje strani. Še zadnjo stran, kjer so reklame, z veseljem pogledam. Savinjske novice naj ostanejo takšne kot so in tako bogate, kot so bile doslej.” lo tudi naurejanje prometa in različna komunalno prometna vprašanja v občinah. Franc Tkavc, predsednik združenja, nam jeza jubilejno izdajo SN povedal: “Potem, ko smo si pri ZŠAM Zgornje Savinjske doline z velikimi napori začasno le pridobili prostore v najem za delovanje (pisarna je v poslovati zgradbi Izoles na Savinjski cesti 1 v Nazarjah v prvem nastrop-ju), imamo primernejše pogoje za delovanje, upravni prostor pa se je iz Mozirja prestavil v središče članstva, kar lahko deluje ugodnejše na stike z našimi člani. V minevajočem letu smo največ aktivnosti namenili delu v Savinjskem gaju, pri urejanju prometa in parkirni službi, posamezniki in zadolžene komisije pa so imeli delo pri uresničevanju obsežnega programa dela, predvsem v smislu za-gotavljanjavečje varnosti vcestnem prometu najmlajšim ter ostalim udeležencem v prometu. O naši dejavnosti ste v Savinjskih Savinjski meddruštveni odbor planinskih društev sestavlja 45 planinskih društev in zajema območje od Logarske doline do Donačke gore in Slovenskih Konjic. Predsednik odbora, ki preko društev združuje preko ll.OOOplan-incev, je Martin Aubreht: “Sem eden tistih, ki so prvi pred 30 leti pričeli delati s takratnim urednikom Hubertom Herčkom. Že takrat sva skoraj v vsako številko Savinjskih novic pisala kratke sestavke o naših planinskih društvih iz takratne občine Mozirje. Danes je temu drugače, saj trenut- novicah poročali, kar velja tudi za nekaj letnazaj, korektno, skoraj dovolj pogosto ternaklonjeno. Ničbinamne škodila tudi kakšnakritikavzvezisšte-vilnimineaktivnimi člani, o škodi zaradi lastninjenja bivše avto šole ZŠAM Mozirje in tudi o nekaterih naših nepravilnostih v delovanju društvav prejšnjem mandatu. Pa vendarle, čas te probleme počasi potaplja v pozabo in mogoče je prav tako. Jubileja, 30-letnice Savinjskih novic, nismo spregledali in se ob tako imenitnem prazniku pridružujemo čestitkam in željam po še uspešnejšem sodelovanju. Za vse, kar ste v smislu informiranja in obveščanja storili za nas v zadnjih letih, pa se vam ob tej priložnosti iskreno zahvaljujemo. Želimo vam, da bi uresničili vaše načrte in želje, da bi Savinjske novice postale tednik in da bi letošnja jesen obarvala kakšno stran v bolj žlahtno.” no vodim meddruštveni odbor planinskih društev. Stvari, ki se dog-ajajo v tem našem planinstvu, poskušamo predstaviti tudi našim ljudem in z veseljem ugotavljam, da so te stvari v Novicah vedno tudi objavljene. Posebno še v letošnjem letu, ko smo imeli dve veliki obletnici: 100-letnico koče na Menini in 90-letnico Frischaufovega doma na Okrešlju. Obe zadevi sta bili zelo temeljito obdelani. Takšne vesti seveda pripomorejo k še boljšemu poznavanju naše dejavnosti. Ali je takšen lokalni časopis potreben ali ne, je odveč vsaka debata. Letos so Savinjske novice stare 30 let. Ta časopis je vedno bil, je in bo potreben, saj so v njem domače zadeve. Preko njega se ljudje med sabo spoznavamo in izvemo, kaj se kje pač dogaja. Kljub temu, da je sedaj na tem področju pet občin, kmalu pa jih bo šest, se med sabo dobro poznamo predvsem po liniji športa in planinstva. In še nekaj. Morda zadeva spada bolj pod črni humor, pa vendar. Marsikdaj izveš, da je umrl ta in ta, pa ne veš, kdo je to. Ko pa dobiš v roke Savinjske novice, vidiš “parto” in zraven sliko in šele takrat te stisne. Novice so dober in potreben časopis in takšne naj tudi ostanejo.” Franc Tkavc, predsednik ZŠAM Zgornje Savinjske doline ’’Kritika ne bi nič škodila” Martin Aubreht, predsednik SMO PD “Savinjske novice so dober časopis” Vinko Jeraj, predsednik Kinološkega društva Zgornje Savinjske doline “Imam občutek, da se včasih piše pristransko” Kinološko društvo Zgornje Savinjske doline je bilo ustanovljeno leta 1986 in šteje okoli sto članov. Člani združujejo svojo ljubezen do psov z ljubeznijo do soljudi, ki so jim priprav- ljeni pomagati tudi v najhujših nesrečah. Njihova glavna skrb je zato nenehno izobraževanje in treningi. Predsednik društva je Vinko Jeraj. “Občutek imam, da se je v preteklosti o našem delu premalo pisalo, odkar je v naših vrstah Franci Kotnik, pa je temu znatno bolje. Več člankov na račun kinologije bi lahko pripomoglo k boljšemu poznavanju dela, ki ga opravljamo. Mnogi ljudje niti ne vedo, da kinologi počnemo še marsikaj drugega, kot pa da se zbiramo na poligonu v Varpoljah. Iz tega sledi, da je lokalni časopis potreben, saj prinaša novice iz mnogih področij. V glavnem iz njega izvem tisto, kar me zanima. Imam pa občutek, da se včasih v njem pristransko piše. Zdi se mi, da je bolj kot drugim občinam razporeditev člankov namenjena Nazarjam in dejavnostim iz te občine.” Martin Marolt, predsednik LD Mozirje “Ni dvoma o potrebnosti99 Začetki Lovske družine Mozirje segajo v leto 1935, ko je bila ustanovljena “lovska družba”. Bila je predhodnica današnje LD Mozirje, ki šteje 56 lovcev. Družina skrbno in uspešno gospodari na območju, velikem 4600 ha, pretežno hribovitega lovišča. Predsednik družine je Martin Marolt: “Vsak časopis je prepuščen sebi in piše pač tako, kot veleva uredniška in novinarska politika. Člankov o lovcih sicer ni veliko, vendar mislim, da jih je dovolj. V kratkem ste tudi dvakrat pisali o našem novem domu in smatram, daje bilo zadosti. V tem prostoru je veliko tudi drugih društev in več pišete o njih. Res pa je, da tistega področja, ki zanima nas, lovce, ne poznate. Gre za novo lovsko zakonodajo. O tem je težko pisati. Lovce nas je zaradi te nove zakonodaje strah, ker se bojimo, da bodo stvari bistveno spremenjene in bo to šlo v škodo narave in divjadi. To govorim zato, ker imajo sosednje države te stvari urejene veliko bolj v škodo divjadi, kot imamo ml sedaj. Lovci smatramo, da bolje, kot za lovišča skrbimo mi, ne more nihče drug. O lovcih mnogokrat krožijo zgodbe, da so družba pijanih moških, ki se gre streljanje. Temu, če je že kdaj bilo, že zdavnaj ni več tako. Ta organizacija je dostikrat očrnjena. Povem pa vam, da če je ne bi bilo, bi bilo marsikaj drugače, v tej naši ljubi naravi. Res pa je tudi, da se je širša javnost za lovstvo začela zanimati šele po uvedbi slovenske samostojnosti. Ni dvoma, ali so Savinjske novice potrebne ali niso, so gotovo najbolj bran časopis v dolini, saj jih večina bralcev prebere od prve do zadnje strani. V glavnem pa je najbrž napisano v njih vse, kar se v dolini dogaja.” Jože Poznič, predsednik 00 ZZ B in udeležencev NOV “Preberem jih v celoti” Danes območni odbor zveze borcev Mozirje združuje 737 članov, ki so organizirani v desetih krajevnih organizacijah: Nova Štifta, Gornji Grad, Bočna, Šmartno ob Dreti, Nazarje, Mozirje, Rečica ob Savinji, Ljubno ob Savinji, Luče in Solčava. Člane druži želja po ohranjanju tradicij NOB, obenem pa si prizadevajo, da njihovo trpljenje med vojno ne bi bilo nikoli pozabljeno. Njihovi pomembni dejavnosti sta tudi organizacija izletov in udeleževanje na proslavah v počastitev spomina na NOB. Njihova številčnost z leti upada, zato stremijo k pridobivanju pridruženih članov zveze borcev. Predsednik 'območnega odbora zveze borcevjože Poznič: »Savinjske novice skoraj ne bi mogle biti boljše. Komaj čakam petka, ko izide nova številka. Časopis preberem v celoti, zdi se mi, da bi bil brez njega mrtev. Opisujejo vse, kar se po dolini dogaja. Želim si, da bi bilo sodelovanje z Novicami boljše, saj se mi zdi, da se o delu naše organizacije le redko piše.« Edvard Ikovic, predsednik Turističnega društva Solčava “Več o Solčavi Turistično društvo Solčava je bilo ustanovljeno leta 1953 in je aktivno še danes. Vsako leto prirejajo »Dan turizma na Solčavskem«, narodopisno prireditev, s katero želijo obuditi stare, že pozabljene običaje. V sezoni je odprt informacijski center, kjer je poleg informacij o turistični ponudbi na voljo še knjižnica, poskrbeli pa so tudi za prodajo spominkov. Za božične praznike posebej poskrbijo za prazničen izgled kraja in okolice. Hkrati so lastniki dveh koč pod 99 • •• slapom, ki sta sedaj v najemu. Najemnina j e edini vir financiranj a, saj jim je občina Luče odtegnila turistično takso v letošnjem letu. Izdajajo »Utrip«, krajevni časopis, v katerem seznanjajo občane o novostih. Izhaja dvakrat mesečno. Edvard Ikovic, predsednik TD Solčava: »Savinjskim novicam čestitke ob tako visokem jubileju z željo, da bi bilo naše sodelovanje plodnejše. Časopis, kotso Savinjske novice, je na našem področju nujno potreben, ker seznanja ljudi z dogajanji v Zgornji Savinjski dolini. Želel pa bi si, da bi bila tudi Solčava v časopisu bolj prisotna. V ta namen bi lahko angažirali posebnega dopisnika, ki bi zbiral informacije tudi na Solčavskem. Bolj bi morali poudariti turistično ponudbo in naravne znamenitosti, ne pa samo razne jubileje in veselice, ki se dogajajo. Svoj prostor bi lahko imela obvestila, ki bi ljudi obveščala o raznih kulturnih in drugih prireditvah. Časopis redno berem in ugotavljam, da novinarji izredno objektivno pišejo o vsem, kar se dogaja.« ® trideja hJtam BOGATA IZBIRA SADNIH SADIK ŽE PO 1. NOVEMBRU! Ponudili vam bomo lahko tudi sadike odpornejših sadnih sort na različno bujnih podlagah, velik izbor vrtnic in parkovnih rastlin z vsem, kar potrebujete za uspešno sajenje. Našim kupcem nudimo tudi strokovno pomoč ! Odpiralni čas: od 8h-18h, ob sobotah od 8h-12h V 3330 Mozirje, Praprotnikova 36, tel.&fax 063/831-331, 041/727-308 y Roman Krajner, predsednik PGD Nazarje "Časopis, potreben za vsakega občana" Prostovoljno gasilsko društvo Nazarje ima svoje korenine v letu 1924. V njegovi sestavi je tudi enota za tehnično reševanje ob nesrečah. Predsednik društva, ki šteje okoli 70 aktivnih in okoli 250podpornih članov, je Roman Krajner: "Savinjske novice o gasilski dejavnosti pišejo dovolj. Če se o katerem društvu piše premalo, to pomeni, da se v njem premalo dela in o njem ni kaj pisati. Novice so zame odličen časopis in gotovo veliko pripomorejo k boljšemu poznavanju naših dejavnosti Kdor jih bere, iz njih spozna delo vsakega društva, saj vem, da pišete o vsem, kar se dogaja. Prav zato je vaš časopis potreben za vsakega občana Zgornje Savinjske doline. V njem se najdejo vsa področja delovanja, ki se tako ali drugače Slovenski trgovec . & za danes odvijajo na tem področja Morda bi našli le še kakšno rubriko, v kateri bi se večkrat pojavljali višje ležeči zaselki in kmetije. Čestitam vsem, ki Savinjske novice ustvarjate, in vam želim še veliko uspehov." SN so zapisale "Nič nas ne sme presenetiti 79" V letošnjem letu poteka v socialistični republiki Slavenifl akcija pod geslom ''Nič nas ne sme presenetiti", ki jo vodi socialistična zveza delovnega ljudstva. Akcija ima predvsem politično-mobilizacijski pomen in bo potekala vse do konca septembra tega leta, vendar je treba poudariti, da aktivnosti na tem področju nikakor ne bodo "zaključene’ s 30. septembrom. Priprave na obrambo domovine, varstvo samoupravne socialistične družbene ureditve, varstvo samoupravnih pravic človeka in občana v združenem delu in na drugih področjih ter drugih pravic in dolžnosti ter svoboščin človeka in občana itd., zahtevajo stalno in načrtno usposabljanje ter praktično preverjanje doseženih rezultatov na tem področju. Maj 1979 Priporočamo ugoden nakup rabljenih vozil R4GTL 5/92 157000 300.000,00 CLIO 1.2RL5V 9/95 108000 1.000.000,00 CLIO 1,2 BE BOP 3 V 3/96 38000 1.070.000,00 R 19 GTS 7/89 72000 630.000,00 R 19 RT 1,4 4V 10/93 97500 1.250.000,00 RENAULT 21 GTS 5/93 130.000 1.120.000,00 FORD ESCORD 1,6 2/95 44500 1.415.000,00 OPEL ASTRA 1,6 GL 2/93 70000 1.220.000,00 FIAT TIPO 1,4 3/95 42000 1.100.000,00 VOLVO 460 1,9 TD 6/96 51000 2.800.000,00 EXPRESS FURGON 1,4 4/89 172000 420.000,00 SUBARU LEGACY 1,8 3/93 127000 1.280.000,00 ZASTAVA JUGO 45 3/89 107000 100.000,00 MOŽEN NAKUP AVTOMOBILA NA KREDIT PO UGODNI OBRESTNI MERI 1-3 let T+4,5%, 4 in 5 let T+5% SSCL Obrat Mozirje, tel. 833-320 to 831-043 d. o. o. Del. Sas: 8.00 - 16.00 RENAULT GOSTIŠČE BRECEl LETUŠ - pri mostu »ü Bin Sprejeli vas Nudimo vam -malice, kosila, ribje jedi, jedi po Sprejemamo naročila za zaključene družbe j P"5' /. j Mi SAMO ~LI TEU 063/885-015 HITRO NAKAZOVANJE DENARJA PO SVETU Vse varčevalce in poslovne partnerje obveščamo, da je tudi BANKA VELENJE d.d., VELENJE, Bančna skupina Nove Ljubljsnake banke vključena v mednarodno mrežo za hitro nakazovanje denarja po svetu: WESTERN UNION. Osnovno vodilo pri vključevanju v ta sistem je bila predvsem želja po dopolnjevanju storitev, ki jih nudimo in opravljamo v naši banki. Običajnemu nakazilu denarja v tujino smo tako dodali novo, kvalitetnejšo storitev, ki ima nekaj bistvenih prednosti, in sicer • hitro pošiljanje denarja v in iz več kot 130 dežel v vseh delih sveta • naslovnik lahko prejme denar v nekaj minutah od vplačila • v vseh deželah poteka to poslovanje praviloma v domači valuti. Enostavnost in zanesljivost tega poslovanja je namenjena vsem tistim, ki so v tujini na službenem potovanju ali na počitnicah in naletijo na nenačrtovane težave. Pomembno je, da storitev poteka le med fizičnimi osebami, fizično osebo, ki denar pošilja in fizično osebo, ki denar potrebuje oziroma je prejemnik denarja. Storitev vam nudimo v naših ekspoziturah Rudarska, Mozirje, Šoštanj in Šaleška, kjer lahko dobite tudi podrobnejše informacije. banka velenje Banka Velenje d.d., Velenje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke telefon 063 854 251, interna 249 in 303, faks 063 859 106 xnyjix NOVO NOVO NOVO V BLAGOVNICI ODDELKA POHIŠTVA IIWOV KOTIČEK SMUČI 10.990,00 SIT KOMBINEZONI (od 8 -16 let) 11.990,00 SIT MANUFAKTURA BRISAČE od 550,00 SIT dalje ŽENSKE MAJE DOLGI ROKAV 2.050,00 SIT OTROŠKE BUNDE (vse velikosti) od 4.800,00 SIT PAPIRNICA MOZIRJE ODLAGALNE KASETE 532,00 SIT PVC MAPE S SPONKO 74,00 SIT ŽELEZNIKA MOZIRJE IN ŽELEZNINA REČICA Vam po akcijskih cenah nudita PS WA 412 57.000,00 SIT ENOROČNE PIPE od 14.300,00 SIT do 17.200,00 SIT Za tiste, ki gradite pa vam nudimo TERMO OKNA in BALKONSKA VRATA z možnostjo plačila na več čekov. TERMO OKNA DIMENZIJA CENA BALKONSKA VRATA DIMENZIJA CENA 60X60 11.567,60 80X210 27.375,00 80X60 13.300,30 80X220 27.694,50 j 60X90 13.610,10 80X230 28.004,20 I 80X90 15.284,70 100X210 29.698,20 1 100X90 17.375,60 100 X 220 30.066,10 j 120X90 18.740,50 100X230 30.433,90 J 140X90 18.847,00 140X210 49.358,30 j 80X120 17.801,50 140X220 49.668,10 1 100X120 20.521,60 140X230 50.510,20 1 120X120 21.567,00 J 140X120 24.296,80 80X140 20.057,00 100X140 22.980,30 i 120X140 24.393,60 140X140 27.326,60 VSE ŽIVILSKE POSLOVALNICE Po akcijskih cenah nudijo RIŽ EVRODAY 1/1 129,00 SIT POSEBNA BELA MOKA 1/1 79,90 SIT MILKA MLEČNA 99,00 SIT MEHČALEC QUANTO 1/1 (3 kratni koncentrat) 299,00 SIT ' PERSIL 3,6 kg 849,00 SIT Franc Bezovšek, starešina Lovske družine Gornji Grad “Nisem zasledil prav velikokrat, da bi tudi lovci kaj zapisali” “Gornjegrajski lovci smo lansko leto praznovali 50 - letnico ustanovitve. Pomembna in odmevna prireditev, kateri ste veliko pozornost posvetili tudi v Savinjskih novicah. Celovito gledano pa se mi zdi, da smo lovci nekoliko premalo prisotni v Zgornjesavinskem časopisu. S tem ne pravim, da ste krivi ustvarjalci časopisa. Nisem zasledil prav velikokrat, da bi tudi lovci kaj zapisali o naši dejavnosti. Veliko se piše, v mislih nimam Savinjskih novic, da smo lovci ubijalci, vsi problemi, ki se nanašajo na potepuške pse, posledično letijo na nas. Vsi kažejo na lovce, vendar bi tukaj morale svojo vlogo odigrati tudi inšpekcijske službe. Res pa je, da je sodelovanje med lovci in pristojnimi službami slabo. Menim, da bi lahko Savinjske novice bolj opozarjale na tozadevne probleme. Res pa je, da tudi mi ne znamo pravi čas poklicati novinarjev in probleme predstaviti tudi z vidika lovske etike. V vsakem Leopold Zgojznik, predsednik PGD Mozirje “Lokalni časopis je vsekakor potreben” Prostovoljno gasilsko društvo Mozirje je bilo ustanovljeno leta 1887, združuje pa okoli 200 aktivnih gasilcev. Delujejo na območju Mozirja in okoliških vasi, v katerih imajo tudi svoje desetine in gasilska orodja za najnujnejše ukrepanje. Predsednik društva je Leopold Zgojznik. “Gasilstvo je v Zgornji Savinjski dolini dobro razvito. Mnogo je dejavnosti, ki jih gasilskadruštvaizva-jajo in o katerih je vredno pisati tudi v lokalnem časopisu. S tem se bralci seznanjajo z našim delom in tudi sami ugotovijo, kako je pomembno. Morda bi bilo lahko teh objav v Savinjskih novicah še več, saj se pri nas in tudi ostalih gasilskih društvih vedno kaj dogaja. Drugače smatram, da je lokalni časopis vsekakor potreben, saj iz njega, kolikor ga pač spremljam, izvem marsikaj, kar me zanima.” primeru pa je časopis potreben, dosedanje pisanje o našem delu je bilo korektno in kottakšno koristno. Radioklub Mozirje S51DSW ’’Viden utrip Zgornje Savinjske doline” Radioklub Mozirje je društvo, ki združuje ljubitelje radijskih zvez, elektronike in tudi računalništva na področju Zgornje Savinjske in Zadrečke doline. Osnovna dejavnost kluba je vzpostavljati radijske zveze po vsem svetu. Začetki delovanja segajo v daljnje leto 1968 - torej radioklub letos praznuje visok jubilej. V teh letih so se aktivno vključevali v življenje na vseh področjih, obenem pa so sodelovali v raznih humanitarnih nalogah in pomagali ob nesrečah. V septembru so ob tridesetletnici organizirali klubski piknik, kjerso najbolj zaslužnim članom podelili priznanja in pripravili tekmovanje za jubilejno diplomo Radiokluba Mozirje. Na pomoč so priskočili tudi organizatorjem cvetlične povorke, ki je bila ob 20-letnici Mozirskega gaja... Miro Prašnikar, predsednik radiokluba: »Časopis, kot so Savinjske novice, je za našo dolino zelo pomemben, saj je v njih viden celo- ten utrip Zgornje Savinjske dohne. Redno jih prebiram, najboljši se mi zdi humor ter Cvetke in koprive.« Viktor Kovač, predsednik Kulturnega društva Gornji Grad “O Savinjskih novicah imam pozitivno mnenje” “Gornjegrajsko kulturno društvo je eno starejših tozadevnih v Zgornji Savinjski dolini. Predvsem je razpoznavno preko gledališke dejavnosti, v zadnjih letih se lepo razvija likovno poslanstvo - razstave uveljavljenih in nekoliko manj znanih slikarjev. 0 časopisu Savinjske novice imam pozitivno mnenje, navsezadnje je edini lokalni časopis, za katerega lahko rečem, da je resnično priso- ten. Nekoliko me moti objavljanje novic in dogodkov z zamikom, kot se temu reče. Morali bi biti bolj aktualni, predvsem pa kritični. Zadeve v Zgornji Savinjski dolini niso tako rožnate, kot se zdi ob prebiranju Novic. Vendar je to stvar uredniške politike, v katero se nimam namena vmešavati. Kar se društva tiče, potem moram poudariti zelo dobro sodelovanje. Seveda je sodelovanje precej odvisno od novinarjev, dejstvo je, da Kotnik in Mavrič, slednji je tudi umetniški vodja našega društva, vedno poskrbita, daje delo celovito in objektivno predstavljeno javnosti. Takšnega sodelovanja si želimo tudi v prihodnje, Savinjskim novicam pa seveda ob njihovem jubileju priznanje in iskrene čestitke.” Po štirih letih rubrike Zeleni Franček Kaj se je res nabralo že toliko let, kar se vsakih štirinajst dni za eno popoldne prelevim v Zelenega Frančka, se posvetim kakšni okoljski temi in napišem članek za Savinjske novice? Sama ne vem, kdaj so minila. Zakaj sem začela pisati? Zato, ker je toliko okoljskih problemov, pa časopisi, televizija in radio vse premalo pišejo in govore o njih. Zato, ker se širom sveta nabira toliko znanja in izkušenj, kako živeti v soglasju z naravo okrog sebe, da je nujno to povedati tudi vam, prebivalcem naše doline. Zato, ker delujejo številna združenja in gibanja za življenje v skladu z naravo. Zato, da ne bomo čez deset in več let rekli: Škoda, tega pa nismo vedeli. Moj namen je posredovati informacije, kaj se zanimivega in pomembnega dogaja na okoljskem področju. Kakšni so bili vaši odzivi? Nič ni bolj prijetno, kot če te kdo pohvali: Dobro si napisala. Veliko pozitivnih odzivov se je nabralo v teh štirih letih, pa tudi nekaj kritičnih. Vsako mnenje je zelo dobrodošlo. Želela bi pa poudariti, da v rubriki zastopam le svoje osebno mnenje, ki temelji na poznavanju številnih virov: knjig, revij ter dogajanj v Sloveniji in širše po svetu. Ves čas poudarjam pomemben princip: Vsak naj sam premisli, kaj lahko stori za okolje. In naj takoj začne tudi delati v tej smeri. Ne čakajmo na druge: na državo, na ustanove ali uradnike v daljni Ljubljani, na občino, na komunalno podjetje. Veliko lahko storimo sami. Samo začeti je treba. In še nekaj: Če vas kakšna stvar v zvezi z okoljem hudo moti, ne bodite tiho. Pismeno obvestite pristojne službe in inšpekcije, pošljite prispevek v pisma bralcev, ki jih ima vsak časopis. Globoko upam, da je tudi tale rubrika doprinesla nekaj k pospešenemu urejanju področja zbiranja odpadkov, ki je preizkusni kamen naše civilizacije. Če se bomo naučili pametno gospodariti z odpadki, bomo še dolgo na tem planetu. Marija Sodja Kladnik - Zeleni Franček Roman KVAS s. p. Na trgu 27, Mozirje 3330 Mozirje Ni RJ N (7 N Vabimo vas k nakupu vseh vrst zlatega nakita. NOVO ■ UDOMI RUKffN /£\ Sonjo BezovšeL, s.p. \V\n Attemsov trg 35, 3342 Gornji Grad Tel. 063/843-406 c e n j e n e STR fl MK E OBVESCFinO. dr iriHno nn ZALOGI.- - OTROŠI *E TRE TIIRKE - TERnO JOPE - že n5K 0 KO H F E K C1J 0. Nabijeni! Prelepi stari časi Kakorkoli obračam, mi kar nekako ne gre od rok! Pisanje o takšnih jubilejih, kot so razne 30-letnice, ni enostavna zadeva. Res je to čudovita obletnica Savinjskih novic, ampak pred 30 leti pravega avtomobilizma še ni bilo. Da se ne razumemo narobe, saj vem, da je v tem trenutku nekaj bralcev skočilo v zrak: prepričan sem, da tudi ta skupina razburjenih bralcev ne ve za marsikatero zanimivost, ki jo navajam v nadaljevanju. Avtomobil izhaja iz latinskih besed autos in mobilis, skrajšano avto. Definicija pravi, da je avto cestno prometno vozilo, opremljeno z motorjem in štirimi ali več kolesi, za prevoz potnikov in blaga. Predhodnik današnjega avtomobila je bilo v letu 1769 vozilo na parni pogon. Zasluge za nadaljnji razvoj avtomobila pa ima več oseb: Marcus, Daimler, Maybach, Benz. Če še nisem preveč zatežil in še berete članek, gremo dalje! Šasija je osnovni, nosilni del avtomobila, na katero je vpet Ottov ali Dieslov motor, ki šasijo spravlja v gibanje. Poskusi so se vršili tudi na Wanklovih motorjih, v zadnjem času pa preizkušajo tudi dvotaktne motorje in seveda celo električni pogon... Motor predstavlja pogonsko enoto vozila. Preko kardanske gredi in menjalnika in preko diferenciala poganja zadnji ali prednji kolesi ali pa celo vsa štiri. Motorjev je več tipov in so razviti na najrazličnejše načine. Cilj pa je vsem enak: čim večja moč in čim manjša poraba goriva, torej na kratko - čim boljši izkoristek. Volan s povezavo do sprednjih ali celo vseh štirih koles skrbi za pravilno in želeno smer gibanja, tako da vozilo ne konča v prvem jarku. Avtomobili so osebni ali tovorni in tako omogočajo prevoz potnikov in tovora. Na naših makadamskih cestah so se pred tridesetimi leti vozili predvsem “fičoti”, kaj dražjega bi se že težko našlo. Majhni avtomobili so v tistem času zadovoljevali osnovne potrebe po gibljivosti in so v bistvu predstavljali “luksus”. V dandanašnjem času pa avtomobil ni več luk-sus temveč zgolj potreba. Hkrati s prehodom iz luksusa v potrebo se je avtomobil razvil v tehnično čudo, opremljeno s sodobnimi sistemi, ki so bili v začetku 70-tih let zgolj utopija. Servo volan, ABS, zračne vreče, naprave proti zdrsavanju koles in kontrole gibanja avtomobila v ovinku so dodatki, ki jih danes dobimo že v nižjem avtomobilskem cenovnem razredu. Zgolj za razmišljanje nam ostaja vprašanje: kaj bo čez 30 let?! Igor Pečnik Pokrovitelji 30-letnice Savinjskih novic so: Mizarstvo %pvač, do.o. Ljubija 55, 3330 Mozirje TeC:063/833-681 ^imoFOfTN N^TVgovina^ Savinjska cesta 1,3331 Nazarje; tel: 833-620 Banka Celje, MGA Nazarje, Glin K&M Nazarje, Glin Žagarstvo Nazarje, Zadruga Mozirje, Savinja Mozirje, PUP Velenje, Davidov liram Nazarje, RSL Levec, Kovinoplastika Benda Sp. Rečica, Zavarovalnica Maribor, Igea Nazarje, GG Nazarje, Telekom Slovenije, Leskom Nazarje, Eikroj Mozirje Silvo Forštner, predsednik DU Šmartno “Novice bi lahko bile bolj aktualne“ Društvo upokojencev Šmartno ob Dreti organizira najrazličnejša zdravstvena predavanja, enkrat mesečno jih obišče medicinska sestra, ki članom meri pritisk ter svetuje. Mesečno se sestajajo na sejah v prostorih KS, dobro sodelujejo z ostalimi društvi v kraju. tudi organizacija izletov, ki se jih člani zelo radi udeležujejo. Njihova velika želja je pevski zbor, vendar zaradi pomanjkanjafinančnih sredstev sedaj še ni uresničljiva. Silvo Forštner, predsednik Društva upokojencev Šmartno ob Dreti: »Naročnik Savinjskih novic sem že od samega začetka. Pri nas doma jih preberemo vsi, saj obravnavajo problematiko domačega kraja, kar ne moremo zaslediti v drugih časopisih. Novice bi lahko bile bolj kritične in aktualne, saj je v njih pogosto zaslediti članke o dogodkih, ki v danem trenutku že niso aktualni. Gospodarstvo naše Zgornje Savinjske doline bi lahko bolj podrobno analizirali, tudi pisma bralcev bi lahko razširili, saj je veliko težav, ki nas pestijo.« Albin Zamernik, predsednik RD Ljubno “Še zgodovine in humorja” Rajon ribiške družine Ljubno sega od grušoveljskega jezu vse do Logarske doline. Po poplavi leta ‘90 so pričeli z obnovitvijo Kolenčeve struge in jezu, pozneje pa so zgradili ribnike. Začeli so tudi z obnovo ribogojnice v Podvolovljeku. Ob ribiškem domu na Ljubnem so zgradili bazene za vzgojo ameriške postrvi in uvedli turistični ribolov. naloga ribiške družine je ohranjanje okolja, pri tem pa jih podpirajo tudi ostali dejavniki v njihovi okolici. To potrjuje tudi srebrno priznanje občine Ljubno za izgradnjo ribnika. Predsednik ribiške družine Ljubno Albin Zamernik: »Savinjskim novicam želim veliko uspehov pri nadaljnjem delu. Zdijo se mi dober časopis, ki je v našem okolju potreben, saj nam daje informacije iz domačih logov. Mogoče bi lahko dodali kakšno stran pri zgodovini in pri humorju, tudi križanka ne bi smela manjkati v nobeni številki. Premalo se je pisalo o delu ribiške družine Ljubno, vendar sem mnenja, da se ta napaka v bodoče ne bo ponovila.« Za ljubenske ribiče je to bil nov izziv, za Ljubno in okolico pa do-datnaturističnaponudba. Osnovna Vsako leto pripravijo srečanje starejših občanov, ob novem letu pa obiščejo in skromno obdarijo bolne člane na njihovih domovih in v domovih za ostarele. Njihova nalogaje Ana Kamplin, predsednica KD Ljubno “Dodati kaj za najmlajše” Delo kulturnega društva Ljubno ob Savinji je izredno bogato. Vdruštvu deluje kar nekaj sekcij, od katerih se vsaka zase trudi za kakovostno izvajanje svoje dejavnosti, ljudem nudijo kvalitetne prireditve, na katerih se lahko obiskovalci sprostijo in se vrnejo domov duhovno bogatejši. Dobro sodelujejo z ostalimi društvi v kraju ter z osnovno šolo. Moški in ženski pevski zbor sta se letos udeležila pevske revije, srečanja pevskih zborov v Stični ter sodelovala na prireditvah v občini in širše. Dramska sekcija je z veseloigro »Micki je treba moža« polnila dvorane in povsod požela bučen aplavz. Na flosarskem balu je z »Umivelco« predstavila stare običaje povezane s poroko. Ljudski godci so se predstavili na zelo odmevni prireditvi, ki je privabila številne ljubitelje tovrstne umetnosti iz doline in tudi širše. Organizirali so tudi regijsko tekmovanje citrarjev, ki se ga je udeležilo kar 30 tekmovalcev Koroške, Štajerske, Šaleške in Savinjske doline ter Prekmurja. Najboljši v posameznih kategorijah so pokazali svoje znanje na državnem tekmovanju v Grižah. Predsednica KD Ljubno ob Savinji Ana Kamplin: »Savinjske novice so aktualne, prinašajo zanimivosti iz cele doline, mogoče kakšen članek z zamudo. Če bi »Novice« postale tedenski časopis, bi bile novice res novice. Namenjene so vsem starostnim skupinam, mogoče bi lahko dodali rubriko za najmlajše (predšolske - tudi ti so člani družine).« Janez Zamernik, predsednik PGD Luče “Veliko zanimivosti” Prostovoljno gasilsko društvo Luče je bilo ustanovljeno leta 1912. V društvu se zbira okoli 150 članov, od tega okoli 80 aktivnih. Lučki gasilci imajo veliko podporo med prebivalstvom, saj njihovo delo s podpornimi člani podpira skoraj vsaka družina v kraju. Predsednik društva je Janez Zamernik. “V časopisu Savinjske novice se o delu v društvih in gasilstvu kot prostovoljni in humani dejavnosti piše dovolj. Seveda je od vsakega društva odvisno, koliko se v vašem časopisu želi predstavljati. Naše društvo se v zadnjem času v njem večkrat omenja že zaradi izgradnje novega gasilskega doma. Seveda lahko lokalni časopisi veliko pripomorejo k izboljšanju stanja v prostovoljnih dejavnostih. Ljudje Savinjske novice berejo, spremljajo delo posameznega društva, njihove uspehe in težave. Če so z vsem tem dobro seznanjeni, so pripravljeni tudi pomagati. Zato je Zgornjesavinjski časopis pomemben in potreben, saj menim, da ga bralci radi berejo. V njem se najde tudi veliko zanimivosti. Bralci lahko iz vašega časopisa ve- liko izvedo, saj se trudite in predstavljate sveže lokalne novice, ravno tako pašo zanimivi tudi zapisi iz preteklosti, o katerih piše Aleksander Videčnik.” Jure Repenšek, predsednik KD »Jurij« “Hvale vreden časopis” Kulturno društvo »Jurij« Mozirje ohranja tisti del kulture, ki je bila doslej manj prisotna na področju Zgornje Savinjske doline. Organizatorji so zelo obiskanega lutkovnega abonmaja za najmlajše in slikarskega extempora. Tüdi organizacija predavanj z aktualnimi temami današnjega časa so njihova zamisel. Obujajo stare običaje, ki so že utonili v pozabo: koledovanje, miklavževanje. Plodna tla je v društvu našlo tudi družinsko petje, ki ga KD Jurij organizira ob krajevnem prazniku. V društvu so vključeni tako mladi kot starejši, ki vidijo v tem koristno zapolnjen prosti čas. V zadnjem času je bila ustanovljena tudi vokalna skupina, ki si počasi utira pot v naših krajih. Predsednik društva »Jurij« Jure Repenšek: »Savinjske novice so hvale vreden časopis, vsekakor so v vseh letih izhajanja izpolnile svoje poslanstvo. Njihovo poročanje je zelo objektivno in prisotno na vseh področjih. Vsebinsko je dovolj dober, da lahko vsak bralec najde nekaj zase. Kar pa se tiče humorja, se mi zdi malo plehek. Opaziti je, da Franc Terbovšek, predsednik PGD Radmirje “O gasilstvu premalo” Prostovoljno gasilsko društvo Radmirje je v letošnjem letu slavilo 100-letnicoustanovitve. Vsvojisestaviima219članov, od tega 86 operativcev. Predsednik društva je Franc Terbovšek. narave, ampak bi morali predvsem delati na preventivi. Zato trdim, da lahko lokalni časopis, kot so Savinjske novice, veliko pripomore k še boljšemu poznavanju te dejavnosti. Ta lokalni časopis je zato potreben. Pritrdilno bi se lahko izrazil tudi o tem, ali bralci Novic dovolj izvedo iz vašega časopisa. Mogoče manjka kakšna rubrika na področju gospodarstva, obrti, kakšna raziskava, novi prijemi, kako izboljšati sedanje gospodarsko stanje doline. Še enkrat pa mislim, da nam manjka nekaj tudi s področja gasilstva. Pred leti smo imeli dobro vpeljan poseben kotiček za gasilce, kamor je gasilska zveza redno pošiljala svoje prispevke. Mislim, da je tu nastala vrzel, ki bi jo morali nekako zapolniti. Še enkrat poudarjam, da to ni krivda Savinjskih novic in novinarjev, ampak da predvsem manjka naše pripravljenosti in volje, da bi se pojavljali v tem časopisu. Upam, da se bo ta stvar popravila na bolje.” “O gasilski dejavnosti se premalo piše, kar pa ni krivda samo vas, ki Savinjske novice ustvarjate, ampak je delna krivda tudi naša, saj se za to področje vse premalo angažiramo. Pa ne da bi se moralo pisati samo zaradi gasilcev, marsikaj bi se moralo pisati zaradi naših občanov. Naše naloge niso samo operativne nam vsem v današnjem času primanjkuje humorja. Pohvaliti moram tudi njihov posluh do kulture in obveščanja.« Anton Gračner, predsednik Zgornjesavinjskega društva invalidov “Podrobnosti o dogodkih” Zgornjesavinjsko medobčinsko društvo invalidov Mozirje deluje na območju Zadrečke in Zgornje Savinjske doline in združuje skoraj 800 invalidov, prijateljev in podpornih članov. Ustanovljeno je bilo leta 1971. Skrbi predvsem za socialno področje svojih članov in rekreativno-športno udejstvovanje. Predsednik društva je Anton Gračner: “Zgornjesavinjsko medobčinsko društvo invalidov ob visokem jubileju čestita Savinjskim novicam. V imenu društva se zahvaljujem za obveščanje lokalne javnosti o delu in delovanju našega društva. Želim pa, da bi bilo poročanja o društvenih dejavnostih v Novicah še več, saj obveščanje v vašem časopisu pripomore k boljšemu poznavanju našega dela. Obenem lahko naše člane invalide obveščamo o dejavnostih, ki jih društvo izvaja preko leta. Zato se mi zdi, da je lokalni časopis potreben in koristen. Izvem tudi podrobnosti, ki se dogajajo na področju doline, drugi časopisi pa teh novic ne prinašajo.” Vida Orlovič, predsednica TD Rečica “Najboljše Zadrečke novice” O Turističnem društvu Rečica bi težko še kaj več povedali, kot je že bilo doslej napisanega v Savinjskih novicah. Društvo je namreč izredno dejavno. Poleg raznih prireditev, ki so jih organizirali čez celo leto, so se posvetili društvenim dejavnostim in ureditvi kraja. Izredno pozitivni odmevi, ki so o delu društva prihajali iz cele Slovenije, kažejo na to, da je usmeritev rečiškega društva pravilna - predvsem se to kaže pri odmevih glede br-skanjapo preteklosti, ohranjanja narodnih običajev in navad ter skrb za kakovost vsake prireditve posebej. Žal pa so se v Turističnem društvu Rečica hkrati s tem delom ukvarjali še s finančnimi težavami, ki večinoma članom niso razumljive, nasprotno, dogaja se, da do finančnih težav ne prihaja po krivdi TD, zato jih je tudi izjemno težko rešiti. Zato članom TD pohajajo moči in volja za iskanje rešitev inzanenehne pogovore ter dogovore, ki pa se ne uresničujejo. Dogaja se že, da včasih pomislijo, da ne bi toliko delali in se razdajali, saj se zdi, da je le redkim mar količina in kakovost organiziranih prireditev. Predsednica Iliri,stičnega društva Rečica ob Savinji Vida Orlovič: »So bili časi, ko s Savinjskimi novicami nisem bila zadovoljna. Zadnja leta pa tudi naše prireditve pozorno in sprotno ter kvalitetno predstavijo celi dolini. Najboljšase mi zdi vsekakor stran Za-drečkih novic in njihov pretanjen smisel za humor.« — PSC PRAPROTNIK d.o.o. Šaleška 15, 3320 Velenje tel. salon: 063/861-570 delavnica: 063/853-928 r Pooblaščeni prodajalec in serviser vozil ŠKODA JCTAVIR COMBI KUCIfl ,d «.*59.87* SIT dolje od | .272.01* SIT dolje OCTRV1B od 1.996.550 SIT dolje >ICK UP J P6UCIB COMBI Bd 1.1 *9,569 SIT dolje , .403,568 SIT dolje (v cenah je zajet PD) CLICIft SCRVUS - brezplačen servo volan :redno ugodni nakupni pogoji: kredit do 5 let že od T+1,5% dalje leasing do 5 let slovni čas: ponedeljek-petek ■ vulKANIZERstvo IN ZAŠČITA VOZIL \a zalogi imamo gume naslednjih proizvajalcev: GOODYEAR, SAVA, FULDA, MARANGONI, DEBICA, HANKOOK, NOKIAN, SEMPERIT IN OBNOVLJENE Brezplačno: premontiranje novih gum menjava olja ARAL in ELF Nudimo plačilo no več obrokov s popustom pri nekoterih gumah. Jože NOVAK s. p. Okonina 9 ^ Tel.: 063/841-169 > GOSTILNA PENZION RADUHA Luče ob Savinji Tel.: 844-025, 844-111 MARTINOVANJE - Wo«' &ood VEČERJA. Svetnika Martina bomo počastili ob dobri večerji in kapljici, ki ji pripada V PENZIONU RADUHA dne 13.1 J. ob 19.00 uri. 3^ ^^-4- - * OBVEZNE REZERVACIJ E NA TEE. ŠT. 844-025 ALI 844-111. POPRAVILO IN PRODAJA VSEH VRST UR SEIKO, CITIZEN, CASIO, CANDIN0, CONTINENTAL, itd. < 5 o ß 2 S Ü UJ 0- LU _l O o o z 2 o o o z s Lil XI) z 3333,Foršt 32, tel-faks 063/841-084 uran > o > Marija Šerbela-Rupnik s.p. Elektronska pošta: m.serbela-rupnik@siol.net Človek potuje po svetu, da bi našel kar potrebuje in se vrača domov, da to najde. moor o r~ S IGRAČE LEGO, TOMY, FISHER-PRICE, MATEL, BARBIE, BBURAGO, SIKU, PUZZLE, itd. Terezija Burja s.p. Ter 69 3333 Ljubno ob Savinji___ Tel.&faks: 063/834-027, GSM: 041/651-196 * pesek za zidavo, omet, podložni beton.1.600 SIT/m3 * pesek za ostali beton......................1.400 SIT/m3 * gramoz za drenaže..........................1.200 SIT/m3 * tampon 1.....................................800 SIT/m3 * tampon II....................................600 SIT/m3 .......j .j.j Nudimo tudi: - prevoz peska in tampona - priprava dvorišč in cest do asfalta - polaganje robnikov, tlakovcev, tevi ' v : -strojne usluge z rovokopačem, gredarjem, valjarjem Zadruga Mozirje - KPC Ljubija Hura, prišel je čas kolin! Za mnoge je jesen najlepši letni čas. Po eni strani zaradi čudovitih barv, s katerimi se v tem obdobju ponaša narava, po drugi strani pa zaradi najrazličnejših plodov, s katerimi postreže. In nenazadnje - jesen je tudi čas, ko se začno koline in z njimi vred številne dobrote, ki imajo še vedno nepogrešljivo mesto na pravem domačem jedilniku. V Zadrugi Mozirje, zlasti v njihovem kmetijsko preskrbovalnem centru v Ljubiji, so se na letošnji čas kolin temeljito pripravili in pravočasno nabavili ves material, ki ga potrebujete v ta namen. Naj naštejemo le nekaj najbolj bistvenih izdelkov: svinjski mehurji, svinjska čreva, umetni koti za svinjske želodce, goveji koti, umetna čreva zasalame, salamurin... Verjetno je odveč, da bi naštevali še ostale podrobnosti, vsekakor pa vas opozarjajo na ugodno ponudbo ročnih (zanje imajo tudi rezervne dele) in električnih mesoreznic, polnilk za salame, PVC posod za meso in dež za mast. Poleg najrazličnejših PVC posod za uporabo v kmetijstvu opozarjajo še na pestro izbiro nerjavečih posod za vino in voščenega platna za namizne prte. Jesen je tudi čas za sajenje sadik sadnega drevja. V KPC-ju v Ljubiji imajo na zalogi sadike praktično vseh vrst: jablane, hruške, češnje, slive... Zagotovo bo kdo izmed vas letošnjo j esen izkoristil za različna gradbena dela. KPC v Ljubiji je pravi naslov za vaše potrebe, saj vam v tem času poleg ostalega gradbenega materiala nudijo modularno opeko po akcijskih cenah, ugodna je ponudba Glinovih oken in balkonskih vrat, na zalogi imajo tudi vhodna in sobna vrata in kot običajno vam v Zadrugi nudijo celovito paleto izolacijskega, vodovod- nega in toplovodnega materiala, vključno s cisternami za olje, ter barv in lakov. Za lažjo odločitev o nakupu naj vam predstavimo še ugodne pogoje obročnega odplačevanja: s čeki na 1 +4 obroke brez obresti, na zadružno kartico na 1+3 obroke brez obresti, nudijo pa vam tudi možnost bančnih kreditov. AKCIJA! *mešalec za beton 43-990 * samokolnica LIY 6.100 V KPC Ljubija vas pričakujejo vsak dan od 7. do 18. ure, ob sobotah od 7 do 12. ure. O podrobnostih iz njihove ponudbe se lahko pozanimate po telefonu 831-040 ali 831-871. Vašega obiska bodo veseli, kupljeno blago pa vam bodo na vašo željo dostavili na dom. PR ATTEMSOV TRG 17, GORNJI GRAD; TEL:063/843-577 TRGOVINA JASMIN Z NAJVEČJO IZBIRO JEANSA V DOLINI - VELIKA IZBIRA DOMAČEGA I\ UVOŽENEGA TEKSTILA - JEANS ZNAMKE: CASUCCI, LEVPS, POLICE, TIFFANY TUDI ZA MOČNEJŠE : ženske št. SO - 52 moške št. 60 - 62 ODPRTO VSAK DELAVNIK: DOPOLDNE od 8 do 12 ure POPOLDNE od 15 do 18 ure ______________SOBOTA: DOPOLDNE od 8 do 12 ure | CE ZELIS BITI FIN OBIŠČI TRGOVINO JASMIN !! TRGOVINA JASMIN ©©TRAFFIC ■ AVTO I ŠOLA s.p. Rosenstein ^ aattx iota. nrk^fTnTr' Jk. Tel: 832 937 MOZIRJE JpSL. GSM: 041 698 252 i TEČAJI VSAK MESEC NAJHITREJE DO VOZNIŠKEGA DOVOLJENJA Z RAVNO PRAVO MERO TRPLJENJA Tečaji CPP za vse kategorije A, B, C, E, vključno kolo z motorjem se pričnejo: GD Mozirje:torek, 3.11. ob 9.00 in 17.00 uri ZA DIJAKE IN ŠTUDENTE POPUST! PLAČILO S ČEKI NA VEČ OBROKOV! IZPIT ZA TRAKTOR VARNO DELO S TRAKTORJEM Tečaj se prične 9.11. ob 15 uri (za traktorje) Na podlagi tega tečaja in izpita "B" kategorije, ki ga že imate, pridobite izpit za traktor. Prijave sprejemamo na avto šoli Ttaffic v Gasilskem domu v Mozirju. ___________________Vabljeni!_________________ OPIDSKIH PRIPOMOČKOV IN SONČNIH OČAL B -TE RN I Ks . p . e,tel.832-240 đsr (Sb^ (ib^ 'V*’ teh sončnih fesensicih dneh, vom v s-8 3 § SPIX ATIPLES d.o.o. ŽAGA - KOPUŠAR Zg. Pobrežje 25 Pričeli smo z jesenskim odkupom bukove in smrekove hlodovine, informacije o ceni in plačilnih pogojih dobite na tel.& fax: 833-520 mob: 0609-624-771 r> tel PRI Nfi * IZOLACIJ * 28 RAZU * UOKVIRJ * PRI NAS Marjan BENDA Loke 33, Mozirje . 833-010, NMT 0609/643-842 LS DOBITE: SKO STEKLO VSEH VRST (lastna izdelava) ČNIH VZORCEV STEKEL ANJE SLIK KUPLJENO STEKLO VAM MONTIRAMO IUDI NA DOMU Oddajamo apartmaje in prenočišča / v bližini Mozirskega gaja OBVESTILO Vse politične stranke in ostale organizatorje volilne kampanje obveščamo, da bomo v skladu s prakso zadnjih let tudi pred letošnjimi lokalnimi volitvami izdali POSEBNO PREDVOLILNO ŠTEVILKO SAVINJSKIH NOVIC« V nakladi 5.000 izvodov bo izšla v sredo, 18. novembra 1998, in jo bodo prejela vsa gospodinjstva v Zgornji Savinjski dolini. Ne zamudite najbolj učinkovite možnosti za predstavitev vaših kandidatov! Ko v najtežjih trenutkih v življenju potrebujete pomoč, smo Vam na voljo dan in noč..... Zdaj tudi v srcu Zgornje Savinjske doline ROPOTAR y Semftetm Poslovalnica Pečica ob Savinji 70 ZeL 701-433 041/613-269 041/748-904 “DeCouttC cab: SLAVJE V ČAST BOGA DIONIZA V GRŠKI MITOL. SESTAVIL: METOD ROSC NAJBOLJŠI SLOVENSKI KOLESAR (MARTIN) DRUGO IME ZA CARIGRAD ARHITEKT SAARINEN DOMAČA PERNATA ŽIVAL ODLIČEN ŠPANSKI NOGOMETAŠ (FERNANDO) VSEVEDNA ŽENSKA PRIPADNIK ATREJEVEGA RODU V GRŠKI MITOLOGIJI GRŠA BOGINJA USODE BRAZILSKO VELEMESTO PAULO ZEVSOVA MATI V GRŠKI MITOLOGIJI PEVEC RESNIK TANKI SKUPKI VLAKEN (množina) TOMISLAV NERALIĆ PIJAČA IZ GROZDJA MATE PARLOV BAKRENA ROČKA ZA KAVO DANSKO MESTO NA VZHODU OBALI JUTLANDSKEGA POLOTOKA WE N PRIIMEK BIVŠEGA FRANCOSKEGA DRKAČA FORMULE 1 FINSKI SMUČARSKI SKAKALEC (JARI) JAPONSKI PISATELJ (AKIN ARI, 1734-1809) MIŠI PODOBEN PRHUTAR PODATKOVNA ZBIRKA LUKA V JUŽNI ITALIJI OB JADRANSKEM MORJU FIATOV AVTOMOBIL STARO-ŽIDOVSKI KRALJ IME TV REALIZATORJA VODNIKA SRBSKO MOŠKO IME KUGA 20. STOLETJA AMERIŠKI PEVEC (FRANKIE) PALESTINSKI VODJA (JASER) IME ATLETINJE STRAŠEK VZDRŽAN ČLOVEK, PUŠĆAVNIK KRAJ PRI LJUBLJANI SKUPEK PODOBNIH CELIC ŽIVIH BITIJ AZIJSKA DRŽAVA JUNAŠKA PRIPOVEDNA PESEM PEVKA UKRADEN SAVINJSKE NOVICE KRATICA POŠTNE BANKE SLOVENIJE JEKLENA VRV ZA UTRDITEV JAMBOROV OSEBNI ZAIMEK VZDEVEK RADKA POLIČA MESTO NAJUGU MAKEDONIJE PRIPADNIK SKANDINAV. NARODA MURSKA SOBOTA PAPEŠKI NOVEC, KOVAN OD 15. DO 19. STOLETJA BIVŠI PORTUGALSKI ATLET (FERNANDO) LIKOVNA OPREMA PRIZORIŠČA V GLEDALIŠČU ALI FILMU GORA V JULIJCIH fTME in PRIIMEK: NASLOV (ulica, kraj): mm ATRID: Pripadnik Atrejevega rodu AVALON: Ameriški pevec (Frankie) HIERRO: Španski nogometaš (Fernando) PUIKKONEN: Finski smučarski skakalec (Jari) UEDA: Japonski pisatelj (Akinari) Rešitev prejšnje križanke: osnova, Kosmas, TL, alk, Nazarje, opanol, ČT, srebro, Vanek, kašča, komika, VN, izrodek, O'Connor, Damm, ksiloza, Ol, Porkkala, trn, arni, naborek, ski, zdravilo, Tanja, Ivanov, anali, Jalen. OBVESTILO REŠEVALCEM: Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami križanke iz 21. številke smo izžrebali naslednje dobitnike: 1. nagrada (3 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica): Ivan Pozinek, Logarska dolina 12, Solčava; 2. nagrada (2 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica): Darinka Umek, Zadrečka 31, Nazarje; 3 nagrada (1 kg vrhunske mešanice Tropic kave+Tropic kartica): Ivanka Miklavc, Tlaka 24, Gornji Grad; 4. nagrada (1 kg vrhunske mešanice Tropic kave+Tropic kartica): Marija Prodnik, Solčava 10b. Čestitamo! Rešeno križanko iz 22. številke izrežite iz časopisa in jo do petka, 6. novembra 1998, pošljite na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje s pripisom »nagradna križanka«. Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami bomo izžrebali pet nagrad: 1. nagrada: monografija Krajinski park Logarska dolina Solčavsko, 2. nagrada: polletna naročnina na Savinjske novice, 3. 5. nagrada: Almanah Zgornje Savinjske doline '98. Agrarna skupnost PETELINJEK Gornji Grad išče izvajalca za sečnjo in spravilo lesa ter gojitvena dela v svojih gozdovih za 1.1999. Načrtovana gojitvena dela: sajenje cca 3000 sadik iglavcev in listavcev, količenje, zaščita s premazi, žetev in nega mladja. Načrtovana sanitarna in redna sečnja: cca 800 m3 iglavcev in listavcev. Zainteresirane izvajalce prosimo, da pošljejo svoje pisne ponudbe na naslov: Agrarna skupnost PETELINJEK, 3342 Gornji Grad. Informacije: Maks Mermal, Spodnji trg 20, Gornji Grad; tel. 063/843-079. Morda ste iskali prav to. .. TRGOVINA IN MIZARSTVO LUKAČ, SP. REČICA j Vratna krila Lesne Sl. Gradec po tovarniških cenah, proizvodnja kvalitet-1 I nih smrekovih podbojev, vhodnih vrat, okna po naročilu...Možnost plačila I I na več čekov, gotovinski popusti. Tel. 831-848. I ANTENE IN RTV SERVIS | I Nudimo antenske meritve in montažo sistemov. Vrtljivi sistemi in dekod-1 I erji, popravilo TV Gorenje ter vgradnja teletekstov, Prašnikars.p., 845-194.1 j RTV SERVIS PURNAT i Hitro in kvalitetno popravilo vseh znamk televizorjev in radio aparatov, i j Purnat Zdenko, tel. 843424. ŠIVILJSTVO “MONROE”, Nataša Forštner s.p. J Šivanje kostimov, maturantskih oblek, bluz... in preoblačenje gumbov.! I Ugodne cene! Prešernova 7, Mozirje, tel. 831-747. I MIZARSTVO KRZNAR BRANKO I Odkupujemo hlodovino in žagan les slabše kvalitete za proizvodnjo palet. I I Tel. 843-462. | I POGREBNE STORITVE ANUBIS | I Nudimo kompletne pogrebne storitve po konkurenčni ceni. Alojz Štiglic, I i Radmirje, tel. 841-029, mobitel 0609-654-651. i ROLETE ■ aluminijaste, plastične, lesene, žaluzije, lamelne zavese, platnene roloje . in tesnjenje oken, nudimo. Tel. 061/722-645. AVTOUSLUGA LIVK NAZARJE ■ Avtokleparstvo,avtoličarstvo,avtovlekainpooblaščenservisZavarovalnice ■ I Triglav d.d., Ljubljana -PREDNOST JE V ZAUPANJU. Za opravljene storitve I I vam priznavamo enoletno garancijo. Tel. 834-034, mob. 041/684-377. I MAKE - UP I I Tečaji ličenja in ličenje za posebne priložnosti. Tel. 063/844-447, 061/ | i 1337-337. j DELNICE INVENSTICIJSKIH SKLADOV I Cinkarne, Telekoma in druge odkupim. Tel. 063/483-970 ali 041/745-1 635. NEPREMIČNINE ' Za nakup nepremičnin nudimo ugodni aranžman leasinga. Informacije [ I President d.o.o. PE ŽALEC, Šlandrov trg 5, tel. 063/716-883. I VREDNOSTNI PAPIRJI I Posojila na zastavljene vrednostne papirje (delnice, čeki), ODKUP DELN-1 I IC - President d.o.o, PE ŽALEC, Šlandrov trg 5, tel. 063/716-883. I GOSTIŠČE TROBEJ-FILAČ in SLOVAN-FILAČ | I Nudimo vam:hrano po naročilu, malice, turistični menu, svečane obroke, I i skupinske obroke, ohcet po domače, pizze, sladolede, sadne kupe, slad-1 j oledne napitke, živo glasbo (priložnostno), prenočišča, polpenzione. ! I Sprejemamo rezervacije za silvestrovanje in novoletni ples. Gornji Grad, I I tel. 843-006, Vransko, tel. 72 5430. I TRGOVINA IN SERVIS ZAGOŽEN I I Šivalni stroji, gasilni aparati plinske naprave, del. zaščita, gumbi, pribor | I za šivanje. Odprto od 8.-18. ure, sobota od 8. -12. ure. Tel. 831-109. I TESNENJE OKEN IN VRAT i Najsodobnejšauvožena tesnila- prihranek pri ogrevanju 30%. Prepreču-1 jejo prepih, prah in hrup. Garancija 10 let. V ceno vračunano tudi popravi-. ■ lo oken - lažje zapiranje. Nudimo montažo rolet, polaganje lesenih ob- J I log, popravilo in montaža pohištva. Tel. 831-041. I_____________________________________________________I SVdTOČniki zvinjikih novic imajo 15°/o popusta jaxi ■^akvalak in malik otflaiik Prodam dobro ohranjeno kosilnico BOS. Tel. 832-588, po 7h zvečer. Prodam R 4 GTL, vozen, neregistriran, simbolična cena. Tel. 834-033. Prodam električni klavir, Yamaha PSR 4600. Tel. 831-042. Ugodno vam v Mozirju prezimimo počitniško prikolico. Tel. 832-535, zvečer. Prodam Ford Fiesta 1,1 letnik 1987, dobro ohranjen, metalna barva. Tel. 832-615. Ford Tranzit, 1.89, reg. do 8/99, povišan, 5 vrat, dobro ohranjen. Tel. 063/720-406. Prodam kolo za otroka 3-4 leta, dobro ohranjen. Tel. 846-053-Prodam peč na petrolej in avtoradio SHARP, tel. 845-243. Prodam Jugo 45, dobro ohranjen, po ugodni ceni. Tel. 843-699-Kmetijo kupim. Tel. 0609/641-331 ali 063/743-496._________________________ Poceni prodam nerabljeno malo zamrzovalno skrinjo, inf. po 20. uri. Tel. 833-546. Prodam jabolka za ozimnico, I. vrsta, II. vrsta in sladki jabolčnik. Tel. 831-079, po 19. uri. Prodam uležan konjski gnoj in silažne bale. Tel. 841-670. Prodam motorno žago Husquarna, zelo dobro ohranjeno. Tel. 831-623. Prodam šivalni stroj Necchi z odrezom, efka motor. Tel. 833-068, po 18. uri. Kupim novejši Sipov obračalnik, pajek 3,40 m. Tel. 831-091. Prodam trajno žarečo peč, kavč, omare -dobro ohranjeno. Tel. 061/715-715-Sod hrastov z vratci 600 1, prodam. Tel. 061/159-22-34, 063/832-625.__________ Pujske od 30-110 kg prodam. Tel. 702- 194. Prodam otroški avtosedež, voziček, stajico, nahrbtnik. Tel. 834-083. Prodam bikca limzino, starega 8 tednov, kravo simentalko, brejo 8 mesecev. Tel. 845-269. Prodam Opel Kadet 1.3 solza, 1. 87, bencin, 107000 km, 2. lastnik, garažiran, reg. do 10/99. Tel. 832-970. Prodam kombiniran otroški voziček (velika kolesa, dve strehi, torba), rabljen 8 mesecev. Tel. 833-792. Voznik B, C in E kategorije išče delo. Tel. 841-702. Prodam R 19 BT, 9/96, 30000 km, z do-datno opremo, kot nov. Tel. 843-268 (Re-penšek). Stanovanjsko hišo 360 m2 na parceli 1100 m2 primerno tudi za turistično dejavnost. Tel. 063/843-468 med 20. in 22h. Kravo za pleme, po izbiri, s poreklom, prodam. Tel. 8464)20. Prodam game boy s štirimi disketami. Po 3. uri. Tel. 832-408. Prodam poljski fiat, dobro ohranjen, reg. do 7/99- Cena po dogovoru, tel. 845-367. Volno domačo - spredeno, bele in sive barve, prodam. Tel. 832-656, popoldan. Hišo v Gornjem Gradu, 163 m 2 prodam za cca I6O.OOO DEM. Tel. 061/14-22-330. Prodam brejo kravo in bikca starega 5 tednov. Tel. 831-817. Hi-fi stolp, vrhunski razred, vse funkcije, ugodno prodam. Tel. 0609/616-052. Inštruiram osnovno in srednjo šolo. Tel. 833-688._____________________________ Prodam svinje težke za koline. Tel. 841- 345;_________________________________ Prodam še mlado klavno kravo in kupim plemensko ali zamenjam. Valent Vider, Solčava, tel. 846-176. Polzela 3313 POLZELA Polzela 131 TEL&FAX 720-770 TEL 720-343 KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 23. številki S N ime in priimek naslov NAROČ. ŠT. i i i r ULTRA, d.0.0. NAZARJE Trgovine Ultra so vam v teh hladnih dneh pripravile cene, ki grejejo. V naslednjih 14 dneh boste lahko kupovali naslednje artikle, katerim smo znižali cene: Grofovska salama Celjskih mesnin Rol šunka dimljena vak. pak... Sir Ementalec pakiran v kosih Olje Sončni cvet Pšenična krmilna moka Mlinotest Pralni prašek Persil 3,6 kg Pralni prašek Ava 3,5 kg .... Detergent Pril 0,5 I.... Pivo Kaiser 0,5 I steklenica Vino belo namizno 11....... 525,00 SIT/kom 399,00 SIT/kg 899,00 SIT/kg 1.299,00 SIT/kg 199,90 SIT/I 99,90 SIT/kom 17,00 SIT/kg 799,90 SIT 749,90 SIT 229,00 SIT 105,00 SIT 149,00 SIT Penzion Kozorog vam pripravlja Martinovanje, okusna hrana tega lokala bo tokrat še pestrejša. Na telefonski številki 831 -022 ali kar osebno pri nas ; lahko izveste kakšen menu vam pripravljamo, odločitev, da nas obiščete bo lažja. VABLJENI! ( JFRfZEfiSTVO AfCJCA\ Afe 3. Afcz,iz/e Tei. 332-030 Vabimo Vas v naš frizerski salon. Savinjskim novicam/ pa iskreno čestitamo ob visokem jubileju. NTER LJUBLJANA dd Poslovna enota Nazarje, Savinjska c. 1, (nasproti gasilskega doma), tel.: 063/832-011 SUPER PONUDBA - radiator Korado 600x1200 UI=63fLSIT .........................15.152 SIT - armatura za tuš z konzolo Armal I©=SSQ_SIT .........................15.291 SIT - cisterna za olje 2000I.....42.740 SIT - parket I. klasa j2?T5^SIT ..........................2.042 SIT/m2 DOBITE TUDI - nagrobni pesek..........698,00 SIT 25/1 - nagrobne vaze Vse za centralno, vodovod in gradnjo VAB l_ J EEISII! V zimskem času nov delovni čas: pon. - pet. od 7.00 do 17.00 ure; sobota od 7.00 do 13.00 Celje - skladišče Slavnostna akademija v počastitev 30-letnice Savinjskih novic Nazarje - Delavski dom, 6. november 199$, ob 18. uri V programu bodo sodelovali: - Tatjana Bezovšek in Jožef Remšak, člana Amaterskega gledališča gornjegrajskega z recitalom pesmi Toneta Pavčka - učenci Glasbene šole Nazarje - dekliški pevski zbor z Ljubnega pod vodstvom Anite Lakner - citrar Tone Mlačnik iz Luč - harmonikar Uroš Točaj iz Mozirja - kvartet Planika (člani prihajajo iz različnih krajev Zgornje Savinjske doline) Program bo povezovala Vlasta Poličnik. Na prireditvi bomo podelili priznanja zaslužnim za razvoj Savinjskih novic. Vljudno vabljeni! AVTO ZUNTER Pooblaščeni prodajalec in serviser vozil BBEPD LANCIA * ZNIŽANE OBRESTNE MERE TOM + 4,5% # STARO ZA NOVO ^BRAVO-BRAVA-MAREA BONUS 100.000 SIT Pri nakupu kateregakoli novega avtomobila Vam podarimo enoletno BREZPLAČNO SERVISIRANJE ^ AVTO ŽUNTER ,s.p., Okonina 18 ® (063) 841 173 19. novembra se prične 1. stopnja plesnih vaj v OŠ Rečica ob Savinji. Vabimo vse« ki že obiskujejo plesno šolo* medse pa sprejmemo čudi nove kandidate. Vpisujemo: - ŠOLSKE (nižja stopnja) - ŠOLSKE (višja stopnja) HIP HOP Informacije in prijave na telefonsko številko: 0609/647-240 OSREDNJA KNJ. CELJE