« V* V M J. W } 205 S.Second Ave. Chisholm, Uinn. J.T1-\J (.- MARC 14 N Tih« nedelja 15 P Matronija 16 T Julij 17 S Patrik + 18 b Ciril 19 P Sv. Jožef + 1 20 S Kutbert 21 N Cvetna nedelja 22 P Katarina Sved. 23 T Viktorijan 24 S Gabrijel 25 Č Vel. četrtek 26 P Vel. petek S fi 27 S Vel. Bobota + 28 N Velikanoč 29 P Jona LOVENEC PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian Organizations) NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. STEV. (NO.) 53. CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 18. MARCA — THURSDAY, MARCH 18, 1937 LETNIK (VOL.) XLVI. • V V Predsednik delavske federacije, Wm. Green, povdaril, da potrebuje vrhovno sodišče novih ljudi, ki bodo znali razlagati ustavo v modernem duhu. — Sedanji sodniki so se preveč osamili in oddaljili od ostalega sveta in ne poznajo razmer. Washington, D. C. — Senat-ski juridični odbor je v torek nadaljeval svoje zasliševanja prič glede predsednikovega predloga o izpremembi vrhovnega sodišča. Kot glavna priča je nastopil ta dan predsednik ameriške delavske federacije, Wm. Green, ki se je odločno izrazil v imenu svoje organizacije, da stoodstotno podpira Eooseveltov predlog, namreč, da se postavi v vrhovno sodišče 6 novih sodnikov, kot edina pot, da se doseže socijal-na in gospodarska preobnova dežele. Green je povdaril, da je neobhodno potrebno, da pride v vrhovno sodišče "nova kri." namreč novi ljudje, ki poznajo potrebe in razmere današnjih dni in ki bodo znali tudi času primerno razlagati POZIV GOVERNER J A Governer Murphy povdarja, da se mora zakon spoštovati. Detroit, Mich. — Z napetostjo se je pričakovalo v torek, kaj bo ukrenil governer Murphy glede stavkarjev v Chryslerjevih tovarnah, proti katerim je izdalo sodišče ukaz, da morajo poslopja zapustiti. Governer se je namreč izrazil, da se mora upoštevati zakon, kakor tudi odloki sodišča. Ugibati se je pričelo zato, ali ne misli governer sam pritisniti na stavkarje, da izpraznijo tovarne. Ta nastop bi bil vse drugačen, kakor pa ustavo, je bil v slučaju stavke v Gene-Ustava, je dejal, je spisana v ral Motors, in se zato zdi ne- tako širokogrudnem duhu, da je primerna za vse čase in dovoljuje, da se dežela v redu razvija, samo pravi duh se mora videti v njej in pa možje, ki jo razlagajo, namreč vrhovni sodniki, morajo poznati današnje razmere. Nasprotno pa, je povdaril Green, so se sedanji sodniki tako osamili in se oddaljili od življenja ostalega sveta in od milijonov, ki so zaposleni v delavnicah, tovarnah in rudnikih, da jim je nemogoče zapopasti in razumeti socijalne in ekonomske probleme, kateri so tako življenjskega pomena za te delavce. Izrazil se je dalje Green, da se ne zavzema za izpremembo v vrh. sodišču iz' kakega izrecno posebnega nagiba, marveč edino le iz tega vzroka, da se ta ustanova stalno pre-urejuje in da se dotekajo vanjo nove moči, katere poznajo izpremenjene razmere, ker so bile v stalnem stiku z ljudmi. Na ta način bi vrhovno sodišče tudi bilo zmožno, ohraniti si verjeten. ODBILI NAČRT ZA PORAVNAVO Chicago, 111. — Stavkujoči vozniki avto taksijev so v ponedeljek po svojem zastopniku ogorčena zavrnili načrt za poravnavo stavke, ki ga je stavil dan prej predsednik Yellow Cab družbe. Predlagal je namreč, naj bi stavkarji iz vsake deseterih garaž v mestu izvolili po dva zastopnika, in teh 20 zastopnikov bi nato vodilo pogajanja z družbo. Stavkarji pravijo, da bi se naravnost prodali družbi, ako bi ta načrt sprejeli, kajti s tem bi bil izjalovljen cilj stavke, ki je ta, da družba prizna unijo in se z njo pogaja. — Vodstvo obeh družb,Yellow in Checker, objavlja, da se dan za dnem več mož prijavlja za delo. Možno je to, kajti, kakor se je ugotovilo, družbe očividno sprejemajo v službo stavkoka-že iz drugih mest. Nekateri vozniki namreč ne vedo za PROTINAZU-SKI^ SHOD Ogromen odziv na shod, sklican od Judov. — 41-- New York, N. Y. _ Okrog 20,000 oseb je v ponedeljek zvečer napolnilo Madison Square Garden, ko se je tamkaj sklical protinazijski shod, in brezobzirno ostre besede so padale na račun Hitlerja in nazijev sploh. Zborovanje so organizirali Judje in voditelji pravijo, da se je priglasilo 278,000 oseb, ki so si skušale rezervirati prostore. Med glavnimi govorniki je bil gen. Johnson, znan kot bivši načelnik NRA, dalje delavski voditelj John Lewis, newyorški župan La Guardia, in drugi. -o- IZLOČITI SKUŠAJO KOMUNISTE IZ ŠOL Milwaukee, Wis. — V tukajšnjem mestnem odboru je neki alderman predložil resolucijo, po kateri se imajo iz javnih predavanj, ki jih prirejajo tukajšnje šole, izključiti komunistični govorniki. Povdarja se, da se komunisti teh 'javnih forumov" kaj radi poslužujejo, ker na ta način lahko dosežejo širšo javnost. Neki komunist je nedavno na taki prireditvi propagiral za nasilno odpravo ustave. -o- VELIKI DOHODKI IZ DAVKOV Iz vseh davčnih uradov sirom Amerike prihajajo poročilo o izredno dobro uspeli ko-lekti dohodninskih davkov, za katere poravnavo je bil v ponedeljek zadnji dan. Povdarja se, da bržkone že od leta 1929 naprej ni dobila vlada toliko dohodkov iz teh davkov kakor letos. najvažnejša središča v mestu; svoje spoštovanje, ki ga uživa tako neki voznik ni vedel, ka-med narodom. ko bi našel La Salle kolodvor; Odločitve sedanjih vrhovnih neki drugi je šel vprašat na ZA IZKLJUČITEV CIO UNIJ New York, ,N. Y. — Ekseku-tivni odbor državne delavske federacije je imel pretekli ponedeljek skoraj dve uri dolgo debato o tem, da se iz federacije izključijo vse tiste unije, ki so se priključile Lewisovi organizaciji CIO. Ta korak je nedavno priporočal predsednik federacije, Wm. Green. Odbor je odložil odločitev glede tega do svoje prihodnje seje, ki se bo vršila ta četrtek. KRIŽEMSVETA — Bukarešta, Rumunija. — Mati kralja Karla, kraljica Marija, je resno zbolela na in-fluenci, kateri so se pridružile razne druge komplikacije. Sprva so se razširile govorice, da je bila zastrupljena, toda zdravniki so to zanikali. — London, Anglija. — Zračno ministerstvo je v ponedeljek predložilo nižji zbornici v o-dobritev načrt, pa katerem ima država tekom prihodnjih 12 mesecev porabiti nad 412 milijonov dolarjev za nove bojne aeroplane. — Madrid, Španija. — Ar-tilerija nacijonalistične armade je v ponedeljek izvršila ka-nonado na osrednji del mesta, ki je bila najbolj ljuta, kar jih je še doživelo mesto tekom sedanje vojne. Proti večeru so nato aeroplani metali bombe 'na mesto. -o- STAVKE RASTEJO KOT GOBE PO DEŽJU Chicago, 111. — Celi ducat novih stavk je izbruhnilo pretekli ponedeljek v tukajšnjem mestu. Po večini pa so delodajalci kar na hitro pristali na zahteve po zvišanju plač in so ^e stavke tudi na miren način poravnale. Najbolj svojevrstna stavka pa je bila brez dvoma tista, ki je bila napovedana mestnemu zdravstvenemu departments Zastavkalo je ŠPANIJA JI DELA SKRBI Možnost, da bo postala Španija nekaka kolonija Italije in Nemčije, vznemirja Francijo. Pariz, Francija. — Dočim so doslej le levičarski, socialistični in komunistični listi pozivali vlado in ljudstvo, naj Francija aktivno poseže v špansko vojno in pošlje pomoč španski vladi, so pa zadnje dni pričeli kazati taka nagnjenja celo desničarji in konservativci. V nov strah je namreč spravila Francijo misel, kaj se utegne zgoditi, ako v Španiji zmagajo nacijonalisti. Francozom po večini bi ne bilo dosti ležeče na tem, katera stranka zmaga v Španiji, ako bi bila to v resnici le španska civilna vojna, kakoršna je bila v svojem početku. Kar je Francijo pričelo vznemirjati, je to, kar se kaže, da ste priskočili na pomoč nacionalistom Nemčija in Italija z izdatnim številom vojaštva. To se sklepa iz poročil španske vlade, ki trdijo, da sO bili v zadnjih bitkah med ujetniki skoraj izključno sami italijanski vojaki. Ako s pomočjo obeh fašističnih držav general Franco zmaga, se ti dve državi gotovo ne boste dali izlepa odpraviti iz Španije, in tako bo dobila Francija novo sovražnico ob španski meji, kjer se je doslej čutila varno. Ta možnost zdaj vznemirja Francoze. Iz Jugoslavije Nevaren požar v Kamni gorici, ki bi lahko postal usoden za celo vas. — Na Velikih Blokah so neznani zlikovci iz politične strasti podrli evharistični križ. — Smrtna kosa. — Nezgode, novice in drugo. namreč sedem žensk, ki prodajajo mestu svoje materino mleko za take dojenčke, katerih lastne matere ne morejo prehranjevati. Zahtevajo, da se jim zviša cena za mleko od sedanjih štirih centov za unčo na 10 centov. sodnikov, ki so pobijali drugega za drugim zakone za pre-obnovo socijalnega življenja, pa so pokazale, da kongresu ne preostaja drugega, kakor da sprejme ali predsednikov predlog, ali pa odredi glasovanje za kak novi amendment k ustavi, ki bo vzel vrhovnim sodnikom njih oblast. Ta amendment pa vsaj točasno ni potreben in delavstvo je naklonjeno, da se najprej preizkusi od predsednika prelagana metoda. Med tem pa se v senatu še vedno vršijo pogajanja za kompromis. Kakor znano, je več takih senatorjev, ki drugače drže s predsednikom, točas no nasprotnih njegovemu pred logu, češ, da bi ne dosegel svojega cilja, in bi bil amendment k ustavi edino primerna pot. Da se ugodi tem, je Roosevel-tova administracija pri volji,da policijo, kje je kolodvor. Northwestern LE- l AVTOMOBILOM V KARNO Chicago, 111. — Precej na široko je lekarnar Fred Kogan, na Chicago ave. in Oakley blvd., odprl oči, ko je pretekli ponedeljek dobil tako čuden obisk. Neki moški je namreč kar s celim avtomobilom prijadral v njegovo prodajalno. Še prej je ta avtomobilist pre-dirjal skozi rdečo luč, se nato zadel v neki drugi avto, žakre-nil proti hodniku in jo nato ubral skozi vrata v lekarno. Avtomobilista, 45 letnega Fred Capadanno, 2737 No. Kilbourn ave., je vzela v varstvo policija. jf^JM/JMftW, Za Cleveland in okolico bo velik shod katoliškega tiska v nedelio, 21. marca 1937 v VELIKI DVORANI NARODNEGA DOMA na St. Clair Ave. ob 2:30 popoldne. Shod otvori in vodi Rev. Milan Slaje iz Loraina. Govorili bodo: Velik ogenj na Gorenjskem Kamna Gorica, 20. febr. — Zadnjo soboto zvečer je vašča-ne okolu 10 ure prestrašil glas gasilnega roga, ki je oznanjal, da gori. Goreti je začelo gospodarsko poslopje pred komaj dobrim mesecem umrle posestnice Fani Prevc. Ogenj se je širil z vso naglico in zelo ogrožal blizu stoječe hiše. Nad 3000 kg sena in 150 kg slame, poleg velike zaloge drv, hoste in voz je dajalo požrešnemu ognju dovolj snovi, da se je razbohotil v vsej svoji grozoti. Kako visoko so švigali plameni in kakšen ognjen žar je bil, nam najbolj jasno priča dejstvo, da se je vse to videlo čez tri sto metrov visoko gričevje v eno uro oddaljeno vas Mošnje, iz katere so kot prvi prihiteli na pomoč gasilci brez vsakega obvestila in prošnje za pomoč, v veri, da je v ognju gotovo vsa vas. Sreča v nesreči je bila, da je bila noč skoraj popolnoma brez vetra in da je bilo po strehah še nekoliko snega. Kako so morali delati takoj v začetku domači, se najbolj jasno vidi iz tega, da blizu stoječe hiše še skoraj osmojene niso nič. -o- Sovražniki križa Bloke, 19. febr. — Ko so se preteklo soboto vračali šolarji domov na Velike Bloke, in so prišli že nekako blizu kapelice, ki je nedaleč od vasi, zapazijo vsi začudeni, da na bloškem hribu ni več evha-rističnega križa. Postavili so ta križ predlanskim in sicer enega prvih. Takrat je bila ob blagoslovitvi zelo lepa slovesnost, kateri so prisostvovali skoro vsi domači vaščani, pa tudi mnogo drugih ljudi. Zdaj je ta križ, kakor oni na Javor-ščici spodžagan, in sicer tako, tistih, pričal o prehudi zlobi ki so to zakrivili. -o- Ogroženo delavstvo Jesenice, v febr. — Odkar je centralistična gospodarska politika ubila Trbovlje in trboveljsko delavstvo, se Slovenci vedno bolj oziramo na Jesenice. V zadnjem času pa poročajo, da je tudi to delavstvo vedno bolj ogroženo, vodijo se namreč pogajanja za novo železniško kolektivno pogodbo. Upanje na sporazum pa je zelo majhno, kajti že objavljeni minimalni mezdni sistem predvideva le 2.50 Din. — na uro'. Če se tak osnutek uveljavi, bo delavstvo prikrajšano za približno 15% sedanjih temeljnih mezd, pozneje pa bi lahko neovirano naraslo na 50% prikrajšanja. -o- Smrtna kosa V ljubljanski bolnici je umrl Andrej Kušlan, župni upravitelj v Spodnjem Logu pri Kočevju. Nekaj tednov poprej so mu odrezali nogo, sedaj pa je podlegel težki bolezni. Rojen je bil v Planini pri Rakeku leta 1895, bil skoro vso svetovno vojno pri vojakih, nakar je šel študirat bogoslovje in bil 1 1922 posvečen v duhovnika. Služboval je v Horjulu, Sodra-žici, Semiču, Na Blokah in v Trebelnem, nazadnje pa v Spodnjem Logu. -o- Zlata poroka V Veliki Nedelji sta obhajala zlato poroko zakonca Franc in Marija Hojžar. Slavnostne palice sta odklonila, ker jih še ne rabita; sta še oba čila in zdrava, pač pa imata obljubljene za biserno poroko. -o- Konje kradejo Drzno tatvino so nedavno da ga ni mogoče več porabiti.! izvršili trije Avstrijci v bližini Rev. dr. Hugo Bren, O. F. M. iz Lemonta. Rt. Rev. Mons. Vitus Hribar, župnik v Collinwoodu. Mr. John Jerich, urednik Am. Slovenca iz Chicage. Rev. Joseph Shuster, angleški govor za mladino. Mrs. Albina Novak, urednica "Zarje". Rev. Matija Jager, pri sv. Vidu. podpre njih zahtevo po amendments al/o bodo oni istočasno podpirali sedanji predlog. Drugi nagovori in diskusija. Takoj po programu najnovejše slike iz starega kraja, ki jih bo kazal Mr. Anton Grdina. Vstopnina (pri vratih) 10c za odrasle za shod in slike. Otroci prosti. Vsi Slovenci iz Clevelanda in okolice se vabijo k obilni udeležbi. Obvestite še druge rojake in rojakinje ter jih pripeljite s seboj na shod. SKLICATELJI. m/m/mmimmimiMmjmjL Kolikor se more dognati, se je ta žalosten dogodek izvršil v četrtek zvečer, ko je pri nas precej hudo melo. Za zlikov-ce zares prav primeren čas! Videli pa so neke tri, bolj belo oblečene osebe, ki so bile zvečer na tem hribu. Pa tudi psom se stvar ni prav nič do-padla, ker so zelo lajali zvečer proti hribu. Zdi se, da je politika zraven in da ima le ona svoje prste vmes. Med ljudmi se mnogo šušlja. Zadosti pobalinsko pa je, če se politična strast prenese na versko polje. Zelo značilno je tudi to dejstvo, da je evharistični križ na Javorščici padel kot maščevanje za občinske volitve. Kakor se Ravenjci pripravljajo, da bodo postavili še lepši križ na Javorščico, tako niti najmanj ne dvomimo, da tudi Blo-čani tega bogoskrunstva ne bodo potrpeli in da bodo po stavili evharistični križ zopet na svoj prostor, da bo glasno Koprivne na koroški meji. Posestnika Antona Hrobasta iz Črne, ki je vozil drva iz gozda so zvabili v gostilno ter ga zapletli v pogovor o konjskih kupčijah. Medtem ko ga je eden v gostilni napajal z žganjem, sta druga dva izpregla pred gostilno najlepšega konja, vrednega skoro štiri tisoča ter pobegnila z njim proti meji. K sreči so ju obmejni stražniki zasačili in konja vrnili zopet lastniku. -o Pijana tatova Posestnikova sinova neki Maks G. in Ivan V. sta se odpravila proti Jablancam in s pomočjo vetrihov prišla v klet posestnika Maksa Dimnika. Napolnila sta spdček katerega sta prinesla s seboj z dobro kapljico in se pri tem tako na-pila, da sta pijana obležala pod sodi in zaspala, kjer ju je dru^o jutro našel lastnik in ju oddal orožnikom. Amerikanski Slovenec Prvi in najstarejši slovenski Ust v Ameriki. Ustanovljen leta 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 Naročnina: ..$5.00 .. 2.50 _ 1.50 Za celo leto---------- Za pol leta------ Za četrt leta_____________ Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto____$6-00 Za pol leta------3.00 Za četrt leta______1-75 Posamezna številka-----3c Th« first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday %nd the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: _$5.00 _ 2.50 _ 1.50 For one year For half a year----- For three months -------------- Chicago, Canada and Europe: For one year_____$6.00 ]> Napisal: Edgar Rice Burroughs /V-'* IKM \ \ JU Jo li bila resnica, ali samo privid, lepra v svojem začudenju ni mogel takoj uganit'- Preveč so bili njegovi živci utrujeni vsled boja da bi takoj spoznal remico. Toda, res ji- bilo, rešitev jc prihajala in siccr je- bil rešitelj njegov najpriljubljenejši slon, kateremu »e je priljubil, še kot otrok. Kljub težkemu položaju v katerem se je nahajal, si Tarzan .ni mogel kaj, da bi se ne spomnil na svoja otroška leta, ko je tolikokrat sedel na hrbtu prijaznega slona T an tor j a, ki, se mu je bil med vsemi najbolj priljubil in kateri ga je rešil še iz tolikih nevarnosti. Vedno sta drug drugega rada imela. S'tolikim navdušenjem ga že davno ni pozdravil kot sedaj, ko mu je z dvignjeno desnico klical naproti: "Tan-to! Tan t or!" in veliki slon Tantor je v odgovor visoko dvignil svoj rilec ter mahal z ušesi. Tedaj je Tarzan spoznal, da mu je prišel njegov Tantor v pomoč zoper težaven boj proti divjemu slonu. Toda, tudi podivjani slon Gudah je slišal prihajajočega slona Tantorja in ga spoznal za svojega velikega sovražnika, zato je v njem še bolj gorela jeza, da zdrobi in potepta v prah vse opice iii, Tarzana, potem se vrže šc na novo-došlega, sovražnika in tudi z njim obračuna, da bo pomnil za vedno. ZAKON ZA SOCUALNO VARNOST . SE IZVRŠUJE Prvi čeki iz socijalno-varnost-jcev. njh skladov so se nedavno odposlali iz Washingtona v 21. držav. To je bil začetek največjega programa za socijalno oskrbo, ki je bil kedaj započet v tej deželi. Social Security Law prizadeva miljone delavcev — od predilnic v New England u do dre-vosekov v Severozapadu. Dotika se proračuna stotisočih delodajalcev. Vsaka država tJnije prihaja v poštev. Biljoni dolarjev bodo iz vseh koncev in krajev dežele pritakali v shrambe federalne zakladnice v Wasbingtonu Za nekoliko let bodo biljoni dolarjev začeli odtakati. iz zakladnice v žepe milj ono v delavcev sitom dežele. POMOČ POTREBNIM STARCEM Zakon za socijalno varnost rešuje vprašanje pomoči potrebnim starcem na dva načina: skoraj nič sovražnikov. Zato pa tudi ne beže, "kadar se jim bliža kaka žival ali človek. Neki lovec je profesorju pripovedoval, da je nekoč med I pingvini, ki niso pobegnili, odložil svojo puško, da bi bolj natančno lahko opazoval te čudne polarne ptiče. Kar ostr-mel je, ko je videl, kako so se pingvini začeli zanimati za puško in kukati skozi cev. Nato se kar niso dali odgnati od puške. Ko je nazadnje vendarle pomeril nanje in sprožil, jih to ni prav nič zbegalo ali spla-šilo. Profesor Buytendijk meni, da bi te skušnje morale hiti merodajne pri vsaki dresuri. VODA NA JEDILNIH LISTIH Turki so že od nekdaj radi NEZAPOSLENOSTNO ZAVAROVANJE Zavarovanje proti nezaposlenosti je bržkone najbolj poglavitno poglavje zakona za socijalno varnost (Social Security Law). Velja za vso deželo in se že izvršuje. Začenši od 1. januarja 1937 se od vseh delodajalcev ki zaposlujejo osem ali več delavcev, pobira davek od 1% na Najprej, poskuša olajšati ts koj težave onih, ki so sedaj 65 ali več let stari. Ceni se, da imamo v Združenih državah več kot 7,000,000 oseb, ki imajo več ko 65 let in da približno polovic? istih je gospodarsko odvisna Vsaka država, ki odgovarja federalnim predpisom, bo od federalne vlade dobivala znesek, ki odgovarja polovici njenih stroškov za pomoč starcem. Federalna vlada bo torej prispevala državam polovico vsakega dolarja potrošenega v to svrho, ne ho pa prispevala več kot $15 na mese^ za nikakega posameznika. Drugi del programa gleda v bodočnost in ima svrho zavarovati pred potrebami starosti one, ki nimajo še 65 let, tako da bodo mlajši delavci dobivali gotov dohodek, čim dosežejo starost 65 let. Začenši od 1. januarja tega leta se pobira dovek od kakih RAZNOTEROSTI ZLATO V PURANU V kanadskem mestu Ross-landu živi neki priseljeni Avstrijec po imenu Henry Ma-ger, ki se je v novem svetu prikopal od pomočnika do poslovodje velike klavnice. Obenem je lastnik velike rejniee puranov, ki mu donaša lepe dobičke, kajti pečeni purani morajo Nedavno je Mager rezal za klanega purana, pa je v n.]e govern želodcu v svoje veliko začudenje odkril dve zlati zrni. Bili sta sicer majhni vendar pa zlati in Mager j za njiju dobil od nekega draguljarja 54 centov. Vest o zlatu v puranovem želodcu je zbudila po Kanadi senzacijo in biti posebno okrog božiča in v sedaj nameravajo podrobneje pustnem času stalno na mizi I preiskati tla, in na katerih vsake anglosaške družine. stoji Magrova farma. imeli dobro pitno vodo. Baje so imeli nekateri izmed Turkov včasih tako dober okus za vodo, da so že po okusu lahko presodili, iz katerega studenca je ta voda. Še dandanes imajo Turki in tudi Grki dobro pit-vodo nenavadno radi. V marsikateri grški gostilni naleti človek na jedilnem listu med naštetimi pijačami na izraz "steklenica Sama." Človek ne ve, kakšna imenitna pijača je to in jo naroči. Ko jo pokusi. pa spozna, da je naročil navadno pitno vodo: Dandanes imajo na Grškem že marsikje napeljano vodovode iz gora. Včasih oa teh vodovodov ni bilo, vsled česar je bilo težje za vodo. Tako so potem v gostilnah prodajali pitno vodo v steklenicah z označbo Na Turškem je v domačih voz velikih bremen, oz. dose-gostilnah večkrat na jedilnem I go kake razmeroma važne hi- ' trosti prevoznega gibanja in ki more proizvajati na njem listu besedica "Eyi Su," kar pomeni "dobra pitna voda." To vodo moraš v gostilnah plačati, kakor moraš plačati vodo v grških gostilnah, kadar jo dobiš v steklenici z označbo kakor n. pr. "Sarisa." Mnogo-kje prodajajo vodo v zaprtih steklenicah, ki so na zunaj podobne steklenicam z najfinejšim vinom. Na Turškem imajo celo trgovine, v katerih ne prodajo nobene druge stvari, kakor samo čisto vodo. -o- KAJ JE ŽELEZNICA Takole pravi nemško sodišče v neki razsodbi, kaj da je že leznica: "Železnica je podjetje, usmerjeno v ponavljajoče se gibanje oseb ali reči po precej pomembnih delih prostor- pri obratu podjetja s to svojo lastnostjo v zvezi s prirodnimi silami, l^i tudi povzročajo prevozno gibanje, (kakor para, ?!ektrika, živalsko ali človeško delovanje mišic, pri sposobni ravnini proge tudi že lastna teža prevoznih posod in njih vsebina itd.), kak razmeroma mogočen (kakršne so že prili--ke, ki jih je doseči, koristen ali tudi za človeško življenje .uni-čuioč in človeško zdravje ogrožajoč) učinek." Zdaj vemo! nin na kovinski podlagi, ki s studenca, iz katerega je ta vo- svojo vztrajnostjo, zgrajenost-da bila. jo in gladkočo omogoča pre- NOV KOMET Observatorij llarwardovega vseučilišča poroča, da so njegovi astronomi odkrili novo zvezdo repatico. Novi komet pada v zvezdni sestav psa ter ic manjšega obsega. vse izplačane mezde. Davek se /26,000,000 delavcev in njihovih kasneje poviša na 2% in bo od 1. 1949 naprej znašal 3%. Posamezne države Imajo pravico vzakoniti svoje lastne postave za zavarovanja proti nezaposlenosti. Ako njihove postave odgovarjajo minimalnim zahtevam federalnega zakona, bodo te države mogle pridržavati devet desetink davkov na mezdah za svoje lastne nezaposlence. Dose-daj je osem držav vzakonilo svoje lastne postave v tem pogledu in slični zakonski predlogi so na dnevnem redu v drugih državah. Ceni se, da bo nezaposlenost-no-zavarovalni zakon pokrival 17 miljonov delavcev. Mogoče je, 'da poedine države storijo še boljše kot federalni zakon. Ta le vključuje poljedelskih delavcev, hišne služinčadi in nastavljencev verskih, dobrodelnih in prosvetnih organizacij. Newyorški ne-zaposlenostno-zavarovalni zakon pa sedaj vključuje vsa podjetja, ki zaposlujejo štiri ali več delav- delodajalcev. Davčni odstotek znaša začetkoma 1% in bo končno znašal 3%; od 1. 1942 naprej bodo začenjala plačila vpraviče-nim posameznikom. Po tem načrtu bo najmanjša pokojnina znašala $10 in najvišja $85. Visokost zneska bo odvisna od dolgosti zavarovalne dobe. Najvišjega zneska bodo deležni oni delavci, ki so še mladi in so ravnokar začeli zaslužiti. Na drugi strani, ako je kdo tekom desetih let po 1. 1936 zaslužil po $150 na mesec tekom 10 let, bo po starosti 65 let začel dobivati po $40 na mesec kot starostno pokojnino. Ako pa zasluži isto še nadaljnih 15 let, predno doseže 65. leto, bo vpravičen do pokojnine od $47.50 na mesec. Druge odredbe socijalno-var-nostnega zakona določajo federalne prispevke za odvisne otroke, za zdravstveno pomoč materam in detetom in ba oskrbo slepcev. ZAKAJ ŽIVALI BEŽE PRED ČLOVEKOM? Pred kakimi 100 leti je Kari Gustav spisal knjigo o psihologiji. V tej knjigi piše tudi, kako se krote divje živali. Pisatelj pravi, da žival . ukrotiti ni nič drugega, kakor pripraviti jo, da v pričo določenega človeka nekako pozabi na svoj naravni nagon. Vsi gojitelji in dreserji divjih zveri so resničnost te trditve že skusili. Žival, ki je zrastla zunaj v naravi, se plaši vsakega človeka, med tem, ko se žival, ki je v ujetništvu, svojega skrbnika in odgojitelja nekako navadi, vsaj v omejeni meri. Kajpada dreserji vedo, da so živali, ki se človeka nikdar ne privadijo. Znan krotilec levov je imel več desetin levov, med katerimi so bili tudi taki, ki jih še čez mnogo let nikdar ni smel po-gladiti. Če se strežaj približa taki živali, žival ali zbeži ali pa začne renčati in postane nevarna. Ta dognanja je opazoval ho-landski učenjak Buytendijk in je dognal tele zanimivosti: Na podlagi svojega opazovanja in na podlagi skušenj starih lovcev se je prepričal, da je v njihovo obrambo beg prirojen • le takim živalim, ki imajo v naravi svoje sovražnike. Ti sovražniki so ali druge živali ali pa človek. Če se torej človek ali žival bliža živali, katera živi zunaj v naravi^, začne bežati. Seveda mora ta bližajoča se nevarnost priti v določeno bližino, ko se žival šele splaši. To razdaljo učenjak znanstveno imenuje "plašno razdaljo." S tem hoče povedati, da se žival, ki je sovražnika že prej zagledala, šele v določeni razdalji docela zave nevarnosti in zbeži. Žival bližajoče se bitje zazna z vidom ali vonjem ali sluhom. Ko se to bitje približa v "plašno razdaljo," žival pobegne. Profesor Buytendijk pravi, da divje živali človeka vedno imajo za sovražnika. Zato pred človekom beži vsaka ži val, kadar se ji je zadosti približal, ako jo kaj drugega ne odvrne od bega. Če pa je živali beg zaprt, se divje živali, zlasti zveri postavijo v bran in same napadajo. To je njihov zadnji poskus, uiti preteči nevarnosti. Tudi tukaj, kadar žival napade človeka, je važno, koliko je ta oddaljen od nje. Ho-1 and ski učenjak imenuje to "napadalno razdaljo." V takem položaju pa so zveri sila nevarne. Če pa se jim lovec nekoliko umakne, da lahko pobegnejo, navadno nehajo napadati in zbeže. Holandski učenjak trdi, da žival sedaj znatno prej zbeži pred človekom, odkar je v rabi strelno j orožje. Zamorci n. pr. so živalim s svojimi sulicami mnogo manj nevarni, kakor pa Ev ropec s svojo moderno puško. To žival v svojem nagonu kma lu spozna in prej beži. Najboljši dokaz, da so plašne le tiste živali, ki imajo zu naj v naravi svoje sovražnike, so pingvini in tjulni, ki niso prav nič plašni in tudi nimajo Metropolitan Life Insurance Company g« & a* «< o Poročilo za leto, zaključujoče 31. decembra 1936 (V soglasju z letnim poročilom, podanim na New York State Insurance Department) ZAVAROVALNINA V TEKU Smrtninska: Navadna zavarovalnina . . . $10,896,871,470.00 Industrijska zavarovalnina . . 7,175,974,709.00 Zavarovalnina v grupah . . . 3,238,129,605.00 Skupaj.........$21,310,975,784.00 $17,238,719.00 Proti nesrečam in bolezni tedensko zavarovanje . Police: Smrtninske (vključno 1,808,476 certifikatov v grupah) . . . 42,990,980 Za zdravje in proti nesreči (vključeno 979,343 certifikatov v grupah) 1,206,808 PREMOŽENJE IN OBVEZNOSTI Premoženje.........$4,494,701,772.24 Obveznosti: Postavna rezerva polic . . . 3,920,990,791.00 Dividende plačljive lastnikom polic v 1937 ............101,581,144.00 Druge obveznosti..........145,705,169.55 Slučajna rezerva..........48,000,000.00 Skupne obveznosti.....$4,216,277,104.55 Prost sklad (preostanek) .... $278,424,667.69 PC 2103 Si CEST EC' trrnrm irar.^-irr rrrr**: SUiniKD TU im fffi, debt SBflEEGi trr. flr ii*i SB BEG UD I TU ffT PROMET V 1936 (LETNE ŠTEVILKE) Nova zavarovalnina izdana: Navadne police......$1,114,803,062.00 Industrijska zavarovalnina . . 1,009,049,516.00 Police v grupah...... 142,020,543.00 Skupno . .v.......$2,265,873,121.00 Obnovljena in povišana.....$709,108,639.00 Plačano dedičem in lastnikom polic: Posmrtnina........$164,916,631.02 Druga plačila lastnikom polic . $346,227,175.39 . Skupna izplačila......$511,143,806.41 PROMET V 1936 (DNEVNA POVPREČNOST) Police izdane in obnovljene dnevno Število zahtev plačanih dnevno . Zavarovalnina izdana, obnovljena ali povišana dnevno ..... Plačila dedičem in lastnikom polic in priključitev rezerve dnevno . . Zvišanje premoženja dnevno . . . 17,284 2,344 $9,818,422.00 $2,450,501.00 $857,753.00 Metropolitan je medsebojna organizacija. Njeno premoženje je za dobrobit nje lastnikov polic in vsak deljiv preostanek se vrne nje lastnikom polic v obliki dividend. 0 $ © * 0 Približno ena petina ljudstva v Zedinjenih državah in v Kanadi je zdaj zavarovana v Metropolitan, mnogi imajo dve ali več polic. METROPOLITAN LIFE INSURANCE COMPANY FREDERICK H. ECKER načelnik odbora NEW YORK LEROY A. LINCOLN predsednik V NEMČIJO IN POTOVANJE PO NEMČIJI Iz domačih tal na tuje... Svoj čas je bilo tako, ko je učenec postal pomočnik je moral iti v svet. Izpopolniti se je moral v svoji stroki, spoznati pa je tudi moral ljudi, njih življenje in običaje. Podobno se godi slovenskemu študentu še danes. V tujino naj gre — če ima sredstev za to, ne vpraša nihče — da bo videl kako se študira in kaj se dela drugje. V počitnicah 1. 1935. Po dolgih pripravah se je družinici elektrotehnikov na ljubljanski univerzi posrečilo toliko naberačiti v svoj ekskur-zijski fond, da je poslala skupino študentov pod vodstvom svojega profesorja g. ing. dr. tech. V Koželja na pot. Bilo je to študijsko potovanje, ki naj bi nam vsaj deloma orno gočilo ogled večjih elektrotehničnih naprav, tovaren in po-mebnejših teh. visokih šol ter njih institutov v Nemčiji. Pa ne izključno tehnika, tudi druge stvari so nas mikale, da si jih ogledamo. Dnevno se čita in čuje o različnih ustanovah: socijalnih, prosvetnih, gospodarskih,.....političnih reformah, kulturnem boju, športno tehničnih pripravah za bližajočo se olimpijado, raznih tehničnih napravah itd. Vse to nas zanima in smo zato sklenili dodobra si vse ogledati in zbrati materijal za študij, ker prav gotovo ne škodi, če se kaka dobra sadika presadi tudi na domača tla. Najbrže ne bo prav, če takoj v začetku povem, da smo se v Avstriji vso pot tja grede vozili brez voznih listkov Potni "maršal" jih je Kupoval v Podrožci, pa še precej dolgo, saj smo imeli radi tega četrt ure zamude. Ves rdeč in "razbeljen" je prisopihal v vos. "Dolgo sta mešetarila z bla-gajničarko" ga je podražil profesor. "Opravil sem pa le." "Bog ve, če vse? Malo preveč vam je vroče." "To pa res ni lepo, da ga zdaj dražite. Zakaj pa kdo drug ni šel po listke," se je zanj zavzela takoj kolegica. Se hudo bi se najbrže godilo profesorju, da ni sprevodnik napravil reda. Vlak je bil namreč prenapolnjen in se je vsa naša družba natrpala v hodnik. Sprevodnik je komaj čakal seveda, da bi kje dobil kak prostor. Deloma se je to posrečilo že takoj v Podrožci in nas dober del razmestil po vsem vlaku. V Spitalu so nam priključili električno lokomotivo in tu je dobila cela družba tudi svoj oddelek. V prijetnem razgovoru in petju smo se pripeljali v Schwarzach, kjer nas je iznenadila brzojavka. "Skupina jugoslovanskih, študentov dobi vozne listke v Bre-genzu z vlakom št..... "Ah sedaj nam je jasna četrturna zamuda,", da smo skoraj vsi naenkrat bušnili v maršala. Tudi zagovornici je zmanjkalo tal, •ko je videla, da ima "maršal" mesto listkov objavo. Profesor je pa prišel na račun in dokazal, da se nad študentom nikdar ne vara. Na vsakem spozna kako je opravil svoje delo, pa naj si bo v seminarju ali pa kje drugje. Ubogega Staneta je rešil še le Innsbruck. Brhka Tirolka pri Fechtelwir-tu nam je šele zavezala zlobne jezike. Pri zepelinih Naslednje jutro pa preko Allberga! Fbtoamaterji so lo vili ko ribiči. Tudi naš kino-operater je iztegnil svoj dragocen "meh" in nam takoj zagotovil, da takih posnetkov še ni videl svet, kot jih je on baš ta čas nalovil. Kaj kmalu smo dospeli v Bregenz. Tu so nam zopet zamenjali električno lokomotivo z navadno. Po kratkih formalnostih smo srečno prešli nemško mejo, se za kratek čas ustavili v Lindau in nadaljevali pot v Friedrichshafen. Na kolodvoru nas je pozdravil zastopnik nemškega dija-štva in nam takoj začel razkazovati mesto. Vsa pi*ivlačnost za tujca je seveda osredotoče-la ob obali Bodanskega jezera in cepelinovih delavnicah. Tudi mi smo se kaj kmalu znašli ob obali. Izza jezera so nam pa kazali svoje bele zobe, v lahko megleno kopreno odeti, švicarski vršaci. Popoldne je bilo določeno za ogled cepelinov, njih hangarjev in muzeja. Že takoj tukaj se je izkazalo, da poštenega Kranjca sreča vedno spremlja. Prišli smo namreč baš, ko so se končale zadnje priprave slavnega cepelina v Rio de Janeiro. Primerjava starega z novim, ki bo že prihodnje leto v maju že poletel, nam je nazorno pokazala napredek v teh par letih. Pred tem zadnjim zrakoplovom, so namreč gradili še enega, katerega gradnjo so pa že takoj od po-četka opustili. Tisti čas se je ravno ponesrečila ameriška zračna ladja "Akron." Izkustva so dovedla do večjih ero-di-namičnih sprememb, kalere so upostavili že v zadnji konstrukciji. Imeli smo torej pred seboj ogromno zračno ladjo, pricizno grajeno do zadnjih potankosti po vseh najnovejših izkustvih. Ogrodje ji je vse prevlečeno s prevleko iz bom-baževca in svile, katera pa je impregnirana z zmesjo, ki jo napravi odporno napram vetru, vlagi in ognju. Ta čas, ko smo bili tam, so bila dela osredotočena na notranjost. Gondola ne bi nič več visela pod trupom kot pri starem cepeli-nu, temveč bo skrita v spodnjem delu trupa. Prostora bo za 60 potnikov, ki bodo imeli ločene spalnice, kadilno sobo in dnevno razgledno sobo. Poleg te gondole je še več stranskih za notranje in poslužno osobje. Fotomaterji seveda niso prišli na račun, ker je vsako fotografiranje prepovedano. To pa ne le radi kakih tehničnih skrivnosti, temveč tudi iz gmotnega ozira, ker podjetje samo prodaja fotografije in druge spominke, To je precejšen vir dohodkov, poleg vstopnine največji. Vstopnina pa znaša od I-RM do 30 pf. navzdol. To pa kakor je; če si sam ali v skupini, če si študent ali šolar, še član te ali one organizacije, če inozemec ali domačin, na kratko: bolj če si jim simpatičen, ceneje dobiš vstopnice. Cepelin ima povprečno 5-6000 obiskovalcev dnevno, v nedeljah pa stalno lad 10,000. Čudili smo se kako je to mogoče, pa smo se kmalu prepričali. Ta dan ponedeljek je napravilo v Fride-richshofen izlet 16 ljudskih šol in 9 hitler j evskih organizacij. Pa to je šele mladina. Za odrasle pa seveda nismo mo- list le to odgovornost, da objavi pravilno popravo. ' 9- Vsakdo lahko priglasi ali nominira samega sebe ali kogarkoli drugega fcr nakloni svoje glasove samemu sebi ali komurkoli drugemu. 10. Glasov, ki so enkrat objavljeni v listu se ne more prenesti v korist drugemu kandidatu; lahko pa jih vsak po želji nakloni komurkoli, > dokler niso objavljeni. ! 11. V slučaju, da pri zaključku kampanje dobita dva kandidata z > najvišjem šlevilem glasov enako število, dobita oba enako nagrado. J 12. V kakem morebitnem sporu med kandidati in agitatorji v tej J, kampanji ima končno in zadnjo razsodbo Uprava lista. ( 0 DNEVU KATOLIŠKEGA TISKA V SHER0YGANU Veleč. g. pater Bernard Ambrožič pojasnuje razmere in položaj med katoliškim in protiverskim tiskom. — Kdor bere te druge liste, katoliške pa ne, se igra samo s strupom in bo prej ali slej zastrupljen. (Konec) Nasprotni agitatorji zopet na delu Predsednik shoda preč. g. župnik Ruda Potočnik je nato predstavil občinstvu glavnega slovenskega govornika preč. g. patra Bernarda Ambrožiča, urednika "Ave Maria" iz Lemonta, kateri je nastopil burno pozdravljen od strani občinstva. Govornik je najprvo zahvalil preč. g. predsednika shoda, da je vse tako lepo pripravil za shod. Izrazil je veselje nad tako številno udeležbo na shodu in posebej je še pozdravil tako veliko in številno skupino mladine, ki je prišla na pretvezami, ker v njih je strup in kdor se igra s .strupom, se zastrupi. Njegovemu lepemu govoru sc vsi dolgotrajno pritrjevali. Predsednik shoda domači preč. g. župnik Ruda Potočnik je izrazil ponos naselbine nad tem vrlim marljivim mladeničem bo-goslovcem, Fra. Cirilom Šircelj-nom, kateri bo ako vse posreči 23. maja letos pel novo mašo pri izvajal: "Namen tega shoda je, da obrazloži, mladini v tej našel- sv. Cirilu in Metodu, bini razliko med svetnim in katoliškim tiskim. Obenem pa da pokaže, kako velike važnosti je vse, da naročajo in čitajo katoliške Žene vedno v prvih vrslah za katoliški tisk. Mrs. Prisland opozori navzoče, liste, ki so potrebni duhovnemu da. je mladi bogoslovec tudi do-ži vi j en ju ljudi, kakor voda rast-ber pisatelj. Nedavno tega je s lini. Dobro razumem okoliščine in težave, v katerih se mlajši nahajajo vsled katoliškega tranira-nja. Vi ste po največ pohajali v katol. farno šolo in ste tu pre- ponosom brala krasen spis Fra. Cirila o škofu Baragi v Extension Magazinu. Čast lemontski šoli, ki vzgaja toliko obetajoče moze Nato je govorila v imenu žen , , . . , , stva in SŽZ. Mrs. Marie Pris- jeh zadostno vzgojo m naobrazbo dsednica SŽZ. Poznana za tiste case. Ponovim za tiste ^ case. Ne .more pa samo ta doba ^ ^ ^ gama in vam dati zadostnega temelja za vse vaše življenje. Mnogi ste po- TJARTT.NT IZGON STAVKARTEV z njo Slov. Ženska Zveza se z ta shod. Dalje je govoril o važ- tem pohajali' vije šole> kjer se™ srcem ^ ph°*' nosti shodov za katoliški tisk. I r'vno toliko ^ mladino ka. Zeli mnogo uspeha. Dalje je go-Velika udeležba na tem shodu je tPoličanstva ia morale, kakor m0-|vonla ^ ° vlof porok, da se tudi vrli Sheboygan- ža ]uni Tani vaSa vera ni bi.,ne pri širjenju katoliškega tiska Povedala je s ponosom, da so bi le žene vedno v prvih vrstah in čani zanimajo za katoliški tisk ]a Je mnogokrat prezirana, am- Imejte boljše obede Priranite čas, vitamine, okus Lastujte novo 1937 AVTOMATIČNO plinska peč S pomočjo plinskih bomb, izstreljenih skozi okna v Fansteel tovarno v No. Cliicagi, jI policija izgnala sedeče stavkarje iz poslopja. ko časopisje bero in naročajo, nike in goste iz drugih naselbin, potem je naša prva in velika nakar je ob 4:50 popoldne shod dolžnost, da storimo vse kar mo-i z molitvijo zaključil. remo, da bo čimveč naših ljudi) Tako se je vršil shod za katc bralo in prejemalo katoliške lis- liški tisk tudi v Sheboyganu na Oglejte si moderno avtomatično plinsko peč! Radujte se nad okusnimi obedi AVTOMATIČNO kuhanimi! Nehajte z ugibanjem! Nehajte z izrednim ku-. hinjskim delom! UGODEN POPUST NA VAŠO STARO PEG LAHEK NAČRT ZA MESEČNA ODPLAČILA 'glavne agitatorice v vseh kam- in se s tem pridružujejo drugim ;pak ceJo zasmehoVana. Potem naselbinam m nočejo biti zad-igte graduirali iz višjih g0I in, ^ . A. nji. Dalje je govornik povedal kmalu ste u!avali sami v življe_ j panjah katol. tiska. Ce tudi zrna-več zanimivih dogodbic, ki jih je ; -u sveta> kjer ste kmalu spo. gujejo v kampanjah možje kot doživel na agitaciji za list "Ave znali( da ste vi Ie en del, en ko. popularni kandidatje ah te, da bo tako med njimi prevl* dovalo katoliško mišljenje —-------agitaciji za list "Ave mali> da ste vi le en ^ en ko. popuiarni Kanaiaatje an zene so, Marija". Mnogo naših ljudi je bi- legček y stroju vsega gloveStva. * Jim pribore zmago Zene solo primoranih pustiti liste radi jPostali ste možje in žene, vaše delčke m ven-depresije. Zdaj so časi malo bolj znanje je napredovalo. Toda ši, se zopet naročajo. Toda tudi kmalu ste gotovo zapahi, da ste nasprotni agitatorji so na delu, bili prezrti in to je v srcu in du-da bi jih dobili v svoje mreže. ŠL Vaše grce in duša je postala Treba je iti /Za njimi, da jih pozabljena odkar ste graduirah drugi ne dobe za svoj tisk. |jz osnovne šole. In ker vzgoja Dalje je govornik govoril vob- srca in duše ne more biti izroče-če o tisku in o razmerah med na višji katol. šoli, ker kot take katoliškim tiskom in nasprotnim nimamo tu, se moramo zateči k tiskom. Slab tisk je primerjal nadomestilu, ki je Cerkev in k? povodnji. Videl je pred par te- katol. tisk. Samo ta dva faktor-dni, ko se je nahajal na misi- ja ti moreta dati, kar sa je zane-jonih in agitaciji v Pennsylva- marilo. ni ji, kako so pri Pittsburghu ' Hočem se omejiti samo na ka ljudje dovažali in nosili zemljo toliški tisk. Omenil sem že, da v žakljih in z njimi delali jezove ste bili zastrupljeni od raznega in stene ob tokovih deroče vode, čtiva in okoliščin, ker vaša kato-da bi zaustavili najhujšo popla- liška vzgoja ni popolna. Vi ne vo. Kakor to, tako sili in grozi z morete razsojati v zadevah nana-uničenjem tudi slabi tisk med šajočih se na religijo. Vi čitate v jya*aj" torej poglavitne delavke in veči na zmagovalcev se ima ženam zahvaliti za zmago. Kakor doslej, je dejala govornica, tako pa pokažimo žene še tudi zanaprej in delajmo z vso silo za dober tisk med nami. Obljubila je tudi, da bodo žene njene organizacije ostale vedno delavne z?, katoliški tisk. Njenim krepkim in jedrnatim besedam so vsi na udušeno pritrjevali. : Nasprotno časopisje [ naredilo že dcvolj škode. Nato je bil predstavljen občin stvu Mr. John Udovich, kot dolgoletni zastopnik "Am. Slovenca", kateri je živahno pozdravljen nastopil in je med drugim iz- TO IN ono zelo lep in pomenljiv način, ka: in bo ostalo vsem v najlepšem spo-prepričanje. !minu in bo gotovo tudi obrodilo Zato le v vsako hišo katoliški najlepši sad. časopis, predvsem katoliški dnevnik in katoliška miselnost se bo širila med nami. Ko se pa ta širi, se pa širi polje za naša katoliška društva in naše katoliške organizacije. Od tega, če se po domovih in družinah širi in jači katoliško prepričanje nazadnje vse katoliške ustanove pridobe. In če pri tem veliko pomaga ka toliško časopisje, potem bi m' katoličani zelo nespametno ravnali, če ne bi posvetili posebno pozornost širjenju katoliškemu časopisju. Zato ponovno kličem: vsi dp lajmo, da po naših naselbinah ljudstvo in treba je velikega na- časopisi nekaj kar napada kato- pora, da se zajezuje slabo in nje gove lastnosti. Navedel je tudi slučaje iz Rusije, kjer so komunisti takoj, ko so prišli do moči obrnili vso pozornost tisku, dobro vedoč, da je tisk najučinkovitejša sila, ki jima bo pomagala pri pustošenju med narodom. Pomnožili so svoj tisk v taki množini, da so z njim poplavili vse. Nato so šli še v druge dežele in tudi tam na isti način s tiskom skušajo doseči svoje namene. Nato je primerjal, kako veliko moč v cirkulaciji repre-zentira nasprotni tisk, napram katoliškemu. In tu bi morali postati katoličani pozorni, da bi vse svoje sile obrnili za pojačenje 9Vojega tiska. Slab tisk je, kakor povodenj in na nas katoličanih jc, da skušamo to povodenj zajeziti. Ta povodenj ogroža tudi našo mladino. Najprvo jo na razne načine spravijo nasprotniki v svojo jednoto, kjer se koti vse protiversko delovanje proti kato-lF;tvu, nato jo pa pitajo z kvar-1 ji vini tiskom. Začno jim pošiljati svoj mladinski list in svoje Glasilo, ki ima mnogo škodljivega proti veri in to mladno kvari. Ako ameriški Slovenci ne bomo še pravočasno spregledali in to zaustavili, bo ta i;ovodenj slabega tiska naredila ogromno škodo, ki jo bo le težko popraviti. Njegovim besedam so navzoči navdušeno pritrjevali. I Nasprotni tisk ra8 zapelja... Predsednik shoda je k pomenljivemu govoru izrazil par komentarjev, s katerimi je tudi ta dokazal kako resnično je potrebno za nas katoličane da omejujemo vsepovsod slab tisk. Na to je predstavil občinstvu Fratra Cirila Šicerljna, bogosloven iz Le* rionta, ki je prišel nalašč za ta slučaj, da jo spregovoril mladini v angleščini. Navzoči so ga pozdravili z burnim ploskanjem kot sina lastne naselbine. Fra. Sir celj jc govoril v angleščini in je liško cerkev na pol in prikrito. "Najprvo naj vam vsem izrazim kot zastopnik lista "Amer. iskrene in prisrčne Dokler je to napad, mu ne bomo .. . , 1 . ... blovenec verovali, kadar pa jej zavit-in | drave> Vsem naročnikom prikrit nas pa zapelja, da je pisa-;,-!.' r H O H C W A B A S n ■ 6 t>. O, Č j COMPANY NESREČEN SVATBENI SPREVOD V Miškovcu se je primerila nekim svatom neljuba r5č. Na poti v cerkev so se splašili konji voza, v katerem sta sedela nevesta, ženin in kumi. Konji so zdirjali in vrgli, voznika s kozla, nato sta padla z voza še nevesta in ženin ter njih spremljevalci. Vsi so hudo ranjeni in so morali oditi v bolnišnico namesto pred oltar in na gostijo. -o-- RESNICA BODE V OČI V nekem šanghajskem kinematografu je prišlo do burnih demonstracij. Predvajali so sovjetski film, ki prikazuje abesinsko vojno v jako ohlapni verziji. Na ta film je nekdo opozoril častnike in mornarje italijanske vojne ladje "Le- panto," ki so korporativno odšli v kino, povzročili paniko, uničili film in demolirali poslopje. V tej zmešnjavi jo bilo tudi oddanih pet revolVer-skih strelov, vendar ni bil nihče resno ranjen. NAZNANILO IN PRIPOROČILO Vsem našim naročnikom v So. Chicagi in okolici sporočamo, da je sprejela zastopništvo za naš list Mrs. Agnes Mahov-lich, katera je pooblaščena sprejemati naročnino za naš list, oglase in vse kar je v zvezi z našim podjetjem. Vsem rojakom, jo prav toplo priporočamo, da ji gredo na roko in ji pomagajo širiti dober katoliški tisk med naše ljudi. Uprava "Amer. Slovenca." DENARNE \ POŠILJAT VE | odpravljamo v Jugoslavijo, Ita- « lijo in vse druge dele sveta po dnevnem kurzu. Včeraj so bile cene: Dinarji: Za $ 2.55................... 100 Din Za $ 5.00.................... 200 Din Za $ 7.25.................... 300 Din Za $ 9.50.................... 400 Din Za $11.70.................... 500 Din Za $23.00....................1000 Din Za $45.00.........<..........2000 Din Lire: Za $ 3.50.......................... 50 lir Za $ 6.40..........................100 lir Za $29.00..........................500 lir Za izplačila v dolarjih: Za $ 5.00 pošljite..........$ 5.75 Za $10.00 pošljite..........$10.85 Za $15.00 pošljite..........$16.00 Za $25.00 pošljite..........$26.00 Za $40.00 pošljite..........$41.25 Za $50.00 pošljite..........$51.50 Ker se kurz večkrat spreminja so cene podvržene spremembi. » Pri večjih svotah poseben popust. , Vsa pisma in pošiljatve naslovi-] te na: -JOHN JERICH (V pisarni Am. Slovenca) ! 1849 West Cermak Road, CHICAGO, ILL. »»»»»»»»»»o««««**«***' TISOČ ŽRTEV ZIME V TRANS JORDAN I JI Iz Amana poročajo, da je vso Transjordanijo zajel mraz, kakor ga ne pomnijo. Doslej je zmrznilo že okoli tisoč lju- ..................—i.... --o- Oglasi v "Amer. Slovencu" majo vsikdar uspeh! 23 LET IZKUŠNJE Pregleduje oči in predpisuje očal» OR. JOHN J. SMETANA OPTOMETRIST 1801 So. Ashland Avenue TeL Canal 0523 Uradne ure vsak dan od 9. zjutraj 1o 8:30- zvečer. ^ 00<>0-000-0-0<><>0<>0000000-0-0000000-0000000000000000000<> Jacob Gerend Furniture Co. Priporočamo naš pogrebni zavod. Dobite nas podnevi in ponoči Imamo tudi vsakovrstno pohištvo po zmernih cenah. 701-708 North 8th Street, Telefon: 85 — Sheboygan, Wis. Res. 4080-W Iqooooooooooooooooooooooooooocoooo^ooooooooooooooooo LEPŠEGA KRAJA NI... Knjiga "GORENJSKA" vsebuje nad 310 fetrani. Ilustrirana z številnimi slikami gorenjskih mest, trgov in vasi, ter številnih znamenitih planinskih in drugih krajev, ki krase lepo Gorenjsko. Naročite si jo radi sebe, da vidite svoj domači kraj v slikah, pa tudi radi svoje mladine, da vidi vaš rojstni kraj. Knjiga stane s poštnino ................................................................... Naroča se od: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois i lepo Gorenjsko. Na- $1.50