Leto XVHm št 186 Ljubljana, četrtek lj. avgusta 1936 Cena 2 Din opravuiatvo. i-jucjijuaa, amailjeva ulica a. — TeletoD St. $122, 3123. 3124, 3125, S126C Inseratnl oddeleit: Ljubljana, Selen-ourgova tli. — Tei. 3392, 3492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica St. II. — Telefon št. 2455, Podružnica Celje: Kocenova ulica St L — Telefon St. 190. ttačunl pn pošt. eek. zavodih: Ljubljana št 11.842, Praga čislo 78.180, Wiet) 3t 105.241. preobrat Polagoma se odkriva prava vsebina grške senzacije in polagoma postaja jasno, za kaj gre pri tem političnem dogodim, ki ga v prvem trenutku niti ni bilo lahko opredeliti. Dočim je bilo po prvih vesteh pričakovat t, da gre samo za izredne odredbe zoper komunistično opasnost, pa za srečno izveden afront zoper opozicijske stranke, se sedaj čim dalje bolj razkriva, da je bil prevrat, ki ga je izvedla Metaxasova vlada, mnogo dalekosežnejšega pomena, zasnovam z načrti, ki pomenijo bistveno več nego samo poostrene ukrepe zoper nevarnost z levice in zoper opozicionalno večino v parlamentu. Ne more biti več dvoma o tem, da namerava Metaxas velikopotezno akcijo, ki naj na veliko preosnuje osnove političnega življenja ter udejst-vovanja v Grčiji ter naj položi temelje novemu političnemu redu. Zakaj enun-ciacije vladnih predstavite1.jev ter vladnega tiska pričajo, da so tu na delu sile, ki želijo pos+aviti avtoritaren režim, ki nameravajo eliminirati politične stranke ter namesto njih organizirati državo po korporacijskem sistemu, torej p0 vzoru fašističnih režimov. Ako bo vlada generala Metaxasa vztrajala na tej poti, ki jo nakazujejo in napovedujejo njene dosedanje izjave ter njeni eksponenti, tedaj ni mogoče dvomiti, da je bil prevrat na Grškem brez primere važnejši dogodek nego je bilo sklepati po prvih vesteh. Grška se s tem podaja na pot velikih eksperimentov v svoji notranji politiki, eksperimentov, ki so kočljivi že v mirneje razpoloženih severnih ter kontinentalnih državah, a tem bolj resni tam, kjer gre za temperamentne južnjake s tradicijo najsrditejših strankarsko-političnih borb in vko-reninjenih strankarskih opredelitev. 2e s temi stavki smo karakterizirali, da postavitev novega' reda, ki naj stvori osnovo za avtoritaren režim bolj ali manj fašističnega značaja, za Grčijo nikakor ni majhna in ne lahko izvedljiva stvar, marveč da je nasprotno računati s tem, da se situacija pač ne bo razvijala enostavno samo po pravcu, zamišljenem v majhnem krogu ljudi, marveč da bodo imele direktive Metaxasove vlade opravka z zelo velikimi, trajnimi in močnimi ovirami. Ne bo napak, ako že obenem opozorimo, da prihaja Metaxasov pokret v dobi, ko postaja v Evropi ozračje čim dalje bolj soparno, ko se čim dalje bolj ostrijo nasprotstva, potekajoča iz različnih političnih perspektiv, to se pravi, v glavnem iz nasprotstva med fašističnim in demokratičnim političnim taborom. To nasprotstvo se je v zadnjih letih tako poostrilo, da tvori rastočo nevarnost za evropski mir, kakor se je na vso moč očitno pokazalo o priliki španske državljanske vojne. Prevrati, kakor je bil najnovejši na Grškem, pač v nekem smislu niso več notranja zadeva posameznih držav, marveč postajajo obči evropski problem v oni meri, v kolikor ■povzročajo notranja trenja, odpor drugače orientiranih političnih krogov in množic in v kolikor morejo iz tega izvirajoče notranje razprtije in njih odmevi drugod vabiti inozemske politične interesente na intervencijo. Španski vzgled je svarilen memento in gorje Evropi, ako ga bo preslišala. Tem bolj, ko so zunanje politične okolnosti v Grčiji še posebno kočljive. Kot sosedje Grčije, kot balkanska in mediteranska država, imamo največji interes na tem, da se take komplikacije ne razvijejo, pa da se notranji prevrat na Grškem izvede do kraja na miren način, brez perturbaeij in brez opasnih komplikacij. Ako smo že sedaj opozorili na skrajne možnosti, nismo seveda pri tem predli, da nikakor se ni gotovo, ali bo gospod Metaxas zares krenil na fašistično pat. Mnogim poznavalcem prilik se zdi, a se reči, da bi bil dosegel dosedaj r politiki večje uspehe in da bi si bil ustvaril v narodu močnejšo zasSombo. Tudi pri zadnjih volitvah, ki so dale poglavitne množice venizelistom, populistom ter od teh odcepljeni koaliciji Kondilis — Theotokis, Metaxas ni dosegel uspehe. Ni razloga za domneve, da bi morala biti Metaxasova politika sedaj uspešnejša, ko se hoče c1 -ti s parolami fašističnega nacionalizma. Sedanji Metaxasovi eksponenti se s posebno vnemo obračajo zoper politične stranke, ki niso bile sposobne, da se pomirijo ter se strnejo v koalicijo, ki bi bila sposobna za konstruktivno delo. Ta očitek je gotovo upravičen in vsekakor je res, da je srdita razprtost v grški politični areni prinesla državi škodo ter pokopala marsikako optimistično nado. Toda prav tako je res, da to nezadovoljstvo še ne sme biti vzvod, ki bi okrenil zaupanje naroda v smer današnjega predsednika vlade. Bolj bi bilo pričakovati, da nastopijo novi faktorji, toda ti se dosedaj še niso predstavili. Medtem pa postaja odpor obstoječih političnih strank vedno močnejši. Tudi naša zastava zmagovita Leon štukelj prejel srebrno kolajno - Naše Sokolice so se plaši' rale na četrto mesto - Vilfan v semifinalu na 1©0 metrov Berlin, 12. avgusta. Kakor smo že včeraj poročali, je sokolska vrsta, ki se je borila na olimpiadi s 13 drugimi narodi, zasedla v težkih okoliščinah in v zelo hudi konkurenci šesto mesto. Končno stanje telovadbe je bilo naslednje: 1. Nemčija 757.430, 2. Švica 654.802, 3. Finska 638.468, 4. Češkoslovaška 625.763, 5. Italija 615.133, 6. Jugoslavija 598.366. Hudec — Štukelj Kakor je bilo pričakovati, se jc Štukelj odlično držal pri vajah na krogih. Med njim in Cekoslovakom Hudcem se je razvila ostra borba za prvo mesto Drugi za prvo in drugo mesto sploh niso prišli v poštev. Hudec znan mojster na krogih je tudi dosegel prvo mesto in s tem zlato kolajno, Štukelj pa je naši državi priboril srebrno kolajno. Danes dopoldne se je pričelo v Dietrich-Eckardt Biihne tekmovanje v ženski telovadbi, katerega se je udeležilo 8 vrst. Pri ženski telovadbi gre samo za ocenitev posameznih vrst, ne pa. kakor pri moških, tudi za ocenitev na posameznih orodjih. Tekmovanja so se udeležili • Jugoslavija, Češkoslovaška, Poljska Nemčija Madžarska, Anglija. Italija in Amerika. V naši vrsti je namesto Verščeve nastopila Anica Kržan ova. Naša vrsta je bila zelo borbena. Posebno se je računalo na odličen uspeh Hribarjeve, ki je na vseh domačih tekmah odnesla prvo mesto. Ta pa je imela precej smole, tako da je dobila od vseh najslabšo oceno in ker poslednji dve za končno klasifikacijo ne štejeta, je tudi ona izpadla. Točno ob 8. so ob zvokih fanfar nastopile narodno=ti. vendar se je spored od kra- ja le počasi razvijal in naša vrsta je prišla k prvemu orodju šele ob pol 10. Pričelo se je z obveznimi vajami na bradlji. V sodniškem zboru smo imeli štiri zastopnice Slapničarjevo. Možinovo. Skalarjevo in Trdinovo. Gledališče je bilo tudi danes nabito polno in ženska telovadba je vzbudila prav toliko pozornosti kakor moška. Seveda so bili pred odrom zbrani vsi naši iz sokolske olimpijske vrste in so nene-homa bodrili naše članice k vztrajnosti in pogumu. Nekaj pred pol 3. uro je naša vrsta odpravila vse obvezne in poljubne vaje na orodju. Popoldne je nastopila le še 7. dvema prostima vajama. Za telovadbo so bile razpisane po ena prosta in obvezna vaja na bradlji, na gredi in na konju. V posameznih kvalifikacijah na orodju so naše dosegle: Kmma klasifikacija bradlja gred. konj. obvez. polj. obvez. polj. obvez. polj. Kržan 5.75 11.5." 8.90 13 8.15 12.35 Djordjevič 7.55 11.25 7.70 10.40 8.15 13.45 Hribarjeva 7.75 13.15 7.75 12.60 7.55 11.90 G arupenko 7.55. 13.40 8.35 12.55 8.25 11.95 Radivojevič 7.70 13.50 9.95 13.25 7.45 12.55 Rajkovič 7.05 13.15 6.50 12.50 8.25 12.65 R upnik 8.10 14.25 8.95 11.40 8.50 12.90 Pusti šek 7.45 12.95 8.55 12.50 7.65 12.65 Vsa vrsta: 59.50 103.20 66 65 98,20 63.95 100.50 Pri popoldanskem telovadnem nastopu, kjer so Članice nastopile z dvema prostima vajama, ki so si ju poljubno izbrale, so naše nastopile s prvo vajo brez orodja z drugo pa s palicama. Naša vrsta je dosegla s prvo vajo 56.73, z drugo pa 56.13 točke. Pri popoldanskih vajah so nadalje dosegle Anglija 52.50 in 44.43. Čehoslovašska 57.34 in 56.38. Poljska 52.63 in 48.80. Italija 53.70 in 39.19, Amerika 54.20 in 43.28, Nemčija 56.51 in 52.38 ter Madžarska 67.64 in 56.75 točke 1. Nemčija 506.50, 2. Čehoslovaška 503.60, 3. Madžarska 499, 4. Jugoslavija 483.36. Jugoslaviji slede po vrsti Poljska, Amerika, Italija in Anglija. Wilfan v medteku 100 m hrbtno Prva dopoldanska točka v plavalnem stadionu so bili predteki na 100 m hrbtno gospodje. V drugem predteku je nastopil tadi naš Wilfan in se plasiral na tretje mesto v odličnem času. ki je le za desetinko sekunde slabši od njegovega rekorda. V medteke 90 se plasirali iz vsakega predte-ka prvi trije in po času najboljši četrti. Olimpijski rekord na tej progi je 1:08.2, svetovni pa 1:04.8- Olimpijski rekord i® bil že v prvem predtefcu izboljšan po prvi dvojici. 1. predtek: 1. Kiefer (USA) 1:06 nov olimpijski rekord, 2. KiJokava (Japon.) 1:07.2, 3. Schwarz (Nemč.) 1:10, 4. Gombos (Madž) 1:12.7; 2. predtek: 1. Drysdale (USA) 1:09.2, 2. Schlach (Nemč.) l:10.t Vrsta Sokolic na olimpiadi. Od leve proti desni: vodnica Šepa, tekmovalke Djordjeviceva, Pustiškova, Rupnikova, Keržanova, Verščeva, Radivojeviceva, Hribarjeva, Rajkovičeva in Gorupenkova General Gamelin v Varšavi Prisrčen sprejem šefa francoskega generalnega štaba v poljskem glavnem mestu Varšava, 12. avgusta, o. Opoldne je prispel v Varšavo šef francoskega generalnega štaba in podpredsednik vrhovnega vojnega sveta general Gamelin. Na postaji ga je sprejel maršal Rvdz Smiiglv v družbi francoskega poslanika v Varšavi Noela in zastopnikov poljskega vojnega in zunanjega ministrstva. Pred postajo se je zbrala velika množica ljudi, ki je navdušeno manifestirala za Francijo in franco-sko-poljsko zvezo. Oba generala sta se po poizdravu objela. Kot sosedje in zavezniki želimo Grčiji, da bi sedanji politični prehod preživela čim mirneje ter brez komp'ikacii ter da bi prešla na normalni dnevni red čimprej. Popoldne se je general Gamelin prvič sestal z vrhovnim inšpektorjem poljske vojske. To je prvič po obisku maršala Fo-cha leta 1923. da se je zastopnik francoske vojske sestal z voditeljem poljske vojske. General Gamelin bo obiskal voja-ška in industrijska središča v okolici Varšave, nato pa bo odpotoval tudi v Krakov, da se pokloni na grobu maršala Pilsudskega. Obisk generala Gamelina v Varšavi in imenovanje Ribbentropa za izrednega nemškega poslanika v Londonu sta izzvala v diplomatskih krogih veliko zanimanje. Pri tem naglašajo. da pomenita oba dogodka dve diametralno nasprotni politični potezi. V prvem primeru gre za to. da se Poljska ! pridobi za tabor antifa Matičnih držav v drugem pa za ojačenje borbe fašističnih držav proti ostali Evropi. 3. Wi1!an (.Tugo«lavila) 1:11.7 4. Scheffer (Hol.) 1:13.6; 3. predtek- 1. Kojima Uap.) 1:09.7, 2. Van de Weghe (USA) 1:10.6, 3. Christiansen (Filrpini) 1:11.5, 4. Simon (Nemč.) 1:117; 4. predtek: 1. Besford (Angl.) 1:12, 2. Keer (Kanada) 1:12.7. 3. Borg (Šved ) 1-152; 5. predtek: 1. Yo?hida (.lap.) 1:10. 2. Oiiver 'Avstral.) 1:10.2, 3. Metman (Hol.) 1:13.7- V nadaljnje tekmovanje se je pole? vseh prvih treh plasiral še kot četrti najboljši Simon (Nemč.) Predteki 4x10$ m dame V tej točki je bila favorit holandska štafeta, ki ima tudi svetovni rekord s ča-om 4:32.8. dočim je olimpijski reikord 4:3S. 1. predtek: 1. Amerika 4:40. 2. Anglija 4:40 2. 3. Kanada 4M0.7, 4. Madžarska, 5. Avstrija. 2. predtek: 1. Holandska 4:30.1. (nov svetovni in olimpijski rekord). 2. Nemčija 4:40.5, S. Pa neka 4:46 2, 4. Japonska 4:50. 403 123 gospodje prosto V plavacviu na 400 m gospodje prosto se je v finalu razvila ostra borba med Ameriko .in Japonsko, ki jo je Amerilka odločila v svojo korist Rezultati: 1) Me:'«:ca (USA 4:44.5 (nov Olimpijski rekord). 2) Uto (Japonska) 4:45.6. 3) Mak no (Japonsko) 4:4S.l. 4) (Fa_ na.gan (Amerika) 4:52-7. 5) Negamii (Japonska) 4:53-6 6) Tonis (Francija) 4:53.8, 7) Leiwert (Anglija) 5:006. 100 m hrbtno dame Na 100 m hrbtno dame sta se vršila dva predteka ki sta dala naslednje rezultate: 1.) predtek: 1) Senff (Nizozemska) 1:17.9, 2) Moferidge (Amerika) 1:19.1, 3) Bruun- Izbaja vsak dan, razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: LJubljana, Knafljeva ulica 6. Telefon 3122, 3123, 3124, 3125. 3126. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon št 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1. Telefon št 65. Rokopisi se ne vračajo. strom (Danska) 1:19.7, 4) Ha-r-dmg (Anglija) 1:19 A 2. predtek: 1) Maastenbroek (Niizozenr slka) 1:19-1, 2) Frampton (Amalija) 1:19.6, 3) Bnidces (Amerika) 1:20:9. 4) Kerkmee. sfter (Nizozemska) 1:21-3. Ra-zven K.erkmeesterjeve psidejo vse mjenovame v finale. Osmerci Prvi predtek osmercev se je končal s tem izidom: 1. USA 6:00.8, 2. Anglija 6:02.1, 3. Francija 6:11.6, 4. Japonska 6:12.3, 5. češkoslovaška 6:28.6. Drugi predtek: 1. Madžarska 6:07.6. 2. Italija 6:09.1, 3. Kanada 6.14.3, 4. Avstralija 6:21.9, 5. Brazilija 6:33.2. Ostali rezultati Danes je padla odločitev v skokih z deske za dame. Kakor pri moških ao tudi tukaj vsa tri prva mesta zasedle Američanke. Zmagala je šele 131etna Margie Gestrdng, 2. Rawls, 3. Pojnton HiH (vse USA), 4. DaumerLang (Nemč.), 5. Jensch-Jordan (Nemč.), 6. Osawa (Japonska). V vvaterpolu Je Francija premagala Avstrijo 4:2 (1:2), Belgija pa Anglijo 6:2 (3:1). V rokometu je Avstrija porazila Madžarsko 11:7, Nemčija pa gvšoo 16:6. Av-s trija jn Nemčija pdrdeta v finale. V hokeju Je Indija premagala Francijo 10:0 in se plasirala v finale, kjer bo igTala v petek proti zmagovalcu tekme Namčija-Holamdska. Vodni skoki moških V dopolnilo našega včerajšnjega poro. čila glede poljubnih skokov z desk navajamo še rezultate prve desetarioe v poljubnih skokih: Degener (USA) 88.71, Dreen« (USA) 88.15, Wayne (USA) 87.0, Esser (Nemč.) 75.68, Mahraun (Nemč.) 75.12, Shibahara (Japon) 74-90, Wehs (Nemč.) T4J53, Kojanaigi (Japon) 69.78, LejteertJ (ČSR) 68.92, Ziherl (Jug.) 07.70. Vrsta Sokolov na olimpiadi. Od leve proti desni: vodnik dr. Murnik, tekmoval« Pristov, Gregorka, Vadnav, Primožič, Grilec, Forte, Merzlikin ln Štufeelj Gdansk še vedno razburja poljsko javnost Zanimivi glasovi poljskega tiska Varšava, 12. avgusta v. Pozornost poljskih političnih krogov glede dogodkov v Gdair skem še vedno ne popušča. Vladno časopisje sicer na mig od zgoraj molči ko grob, zato pa je v opozicionalnem in periodičnem tisku gdansko vprašanje še vedno na ta-petu. Posebno pažnjo političnih krogov sta v zadnjem času izzvala dva članka iz povsem nasprotnih si političnih tal>orov. Tako je list »Pion«. ki stoji zelo blizu vlade, objavil nadvse značilna razmišljanja o gdanskem problemu. Tam črtamo med drugim: Najbližja etapa političnih ciljev, ki jih goji tretji rajh, je sedaj Gdansk, ki je že definitivno proglasil svoio neodvisnost od Društva narodov. Na čelu te akcije stoji nadonalno-socialietična stranka in Nemčija jo seveda podpira. Toda Gdansk ni nemško mesto. Od Gdinje do Tater odmeva protest poljskega prebivalstva proti dogodkom v Gdansku. Te protestne manifestacije so toliko bolj značilne, ker je prav te dni odkrila poljska policija na poljskem ozemlju številne nemške organizacije, katerih člani položili prisego zvestobe Adolfu Hitlerju. Organ skrajnega levičarskega krila socialistične stranke *Wiadomoeci Robotnicze« pa zahteva od ooljske vlade, da brezkompromisno brani gdaneki statirt in nikaikor ne dopusti, da bi Nemci svobodno gospodarili s tem mestom, ki ni samo njih zadeva. Trgovinski sporaznm med Italijo in Francijo Rim. 12. avgusta, k. Zunanji minister Ciano in francoski poslanik v Rimu de Chaanbrun sta ssnoči podpisala več spora-zumov, ki se tičejo obnove in ureditve trgovinskega in plačilnega prometa med obema državama. Sporazumi so začasnega značaja in stopijo v veljavo 15. t. m. nemudoma pa se bedo pričela nova trgovinska pogajanja za sklenitev nove redne trgovinske pogodbe, ki bo po doseženih sporazumih podpisana še pred 1. oktobrom. Včeraj sklenjeni in podpisani sporazumi določajo, da bo?ta obe državi avtonomno jn do najvišje mogoče mere dovolili uvoz in pri tem upoštevali razvoj položaja na valutnih in deviznih tržiščih. Italijanski uvozniki bodo smeli uvažati blago iz Francije seveda šele z dovoljenjem pristojnega zavoda za zunanjo trgovino, ki jim bo izdajal tako zvari? licence za uvoz blaga, veljavne do 30 septembra. V Francijo bodo uvažali predvsem vino in je francoska vlada pristala na carinske tarife, kakor so veljale do 30. septembra preteklega leta. Vsa plačila se bodo morala izvršiti pri uradu za kompenzacije ki je bjl ustanovljen pri trgovinski zbornici v Parizu ' ter pri italijanskem zavodu za zunanjo I trgovino. S posebnim sporazumom je bila določena likvidacija zaostalih trgovinskih terjatev v Franciji in Italiji. Te terjatve s? imajo Likvidirati na podlagi kompenzacij. Likvidacija francoskih terjatev v Italiji se bo izvršila postopno. Določeno je bilo, da ima odpasti 10 odstotkov vseh plafiil francoskih uvoznikov za blago, uvoženo iz Italije od 14. Julija 1936. dalje, na amortizacijo teh italijanskih dolgov. Povratek princa Umberta v Italijo Salzburg, 12. avgusta, d. Italijanski prestolonaslednik Umberto Je po tridnevnem bivanju v Salzburgu odpotoval včeraj popoldne v Innsbruck, odkoder Je po kratkem postanku nadaljeval .svojo pot preko Brennerja v Italijo. Pred podpisom angleško-egiptske pogodbe Aleksandrija, 12. agvusta. AA. Danes so parafirali angleško-egiptsko pogodbo. Angleška delegacija bo odporovala z vrhovnim komisarjem v Egiptu Lampeonom v I.ondon 15. avgusta, egiptska delegacija pa 17. avgusta Pogodba bo podpisana v Londonu. Kralj Edvard v Novem gradu Vsa dalmatinska obala opazuje, odkod bi ce pojavila kraljevska jahta, vse ugiba, kasn pride kralj Sušak, 12. avgusta, o. Vso Dalmacijo in Hrvatsko Primorje jc zajel val nestrpnega pričakovanja. Povsod si prizadevajo, da bi bil: čim bolje pripravljeni za morebitni nenadni prihod angleškega vladarja. V Cri-kvcnici, Selcah, Bakru, Starem gradu, na Visu, v Dubrovniku in drugod neprestano pričakujejo kraljevsko jahto, vendar nihče ne ve, kam bo krenila s svojim visokim potnikom. Po nekaterih vesteh namerava angle'ki kralj v bližnjih dneh oditi na lov na srne, ki bi ga priredili na Kozjaku in "Velebitu. Zato naj bi jahta »Nahlin« priplula pred Stari grad. V Selcah se mudi naš poslanik v Londonu dr. Slavko Grujič in v garaži njegove vile so opazili tri velike luksuzne avtomobile, ki baje čakajo na kralja Edvarda in njegovo spremstvo, da ju popeljejo na Plitvička jezera. Tudi na Visu je zavladala vznemirjenost zaradi napovedi, da bo morda kralj prispel tja. Na Visu so pokopani angleški mornarji, ki so padli pred dobrim stoletjem v bojih proti Napoleonovi vojski. Morda bo kralj prišel na njihov grob. Tudi v Biogradu ga čakajo. Z avtomobilom naj bi se peljal pod Velebitski kanal in nato krenil preko Ben-kovca k slapom Krke. V Biograd je včeraj prispelo več Angležev, kar je dalo povod raznim govoricam in skrivnim željam, da bi se jahta »Nahlin« vsidrala tudi v enem izmed malih zalivov pod Biogradom na mora. Na Sušaku se je davi bogve na kakšno pobudo razširila govorica, da bo vladar odpotoval v Italijo. Poleg jahte »Nahlin« so na Rabu opazili le enega rušilca, drugi je baje že včeraj zjutraj odplul proti Brindi-siju. Posebno v Dubrovniku se intenzivno pripravljajo za sprejem angleškega vladarja. V bližnjih dneh imata priti v Dubrovnik tudi Kentski vojvoda in njegova soproga, danes pa je prispela v Dubrovnik bližnja sorodnica angleškega vladarja lady Maunt-beton. Vsekakor nihče ne ve, kam bo vodila pot malo luksuzno jahto in menda tega ne vedo niti pomorščaki na jahti sami, saj je tudi prvega dne vladar sam določil smer plovbe. Angleški kralj je poslednjo noč prebil pred Rabom. Zvečer je ponovno odšel v mesto in se šetal po glavnih ulicah. Ljudje so ga znova burno pozdravljali. Ko se je zopet vrnil na ladjo je prišlo v Rab kak- šnih 80 mornarjev z jahte in rušilca »Craf-tona«. Razšli so se po mestu in nakupili al sadja in raznih drobnih reči. Bili »o prosti eno uro, nakar so se vrnili na ladji. Na jahti je bila snoči intimna zabava. Z obale so ljudje opazili razsvetljena okna in čuli so tudi radijsko godbo. Jahta je ostala v luki do davi ob 6., ko se je znova odpravila na pot proti jugu. Ob 8.30 je zavila v kanal med Karlobagom in Pagom, ob 10. pa je počasi plula mimo Novega grada proti Obrovcu. Okrog poldneva je bila »Nahlin« pred Vinjercem, kjer je krenila v jugovzhodno smer. Sušak, 12. avgusta, o. Davi ob 5.30 je prispel iz Dalmacije parnik »Prestolonaslednik Peter«. Na Rabu se je izkrcalo več tujih in domačih novinarjev. Vso noč so z daljnogledi med potjo iskali po morju zaželjeno kraljevsko jahto. Imeli so srečo. Davi ob 2.30 so jo opazili pred Rabom. Poleg nje je bil zasidran rušilec »Crafton«, zaradi česar so se novinarji, pa tudi večje število potnikov izkrcali na Rabu. Bili so baš na obali, ko so se na jahti že pripravljali na nadaljnjo pot. Novi grad, 12. avgusta AA. Opoldne se je Nj. Vel. kralj Edvard VIII. nenadoma pojavil pred Novim gradom. Davi okrog 6. je jahta »Nahlin« dvignila sidro v pristanišču blizu Raba in krenila proti Karlobagu. Nato je plula po Planinskem kanalu, nakar je po 8. uri zavila zavila proti Novem gradu. Kraljeva iahta je nato plula mimo Ob-rovca in prispela ob 11. že v bližino Vi-njevca. malo pred poldnevom pa se je vsidrala v zalivu Modrice pri Selini pod Ve-lebitom. Tu se je kralj vkrcal v motorni čoln in v spremstvu treh dam enega oficirja in dveh mornarjev Sel skozi tesni prehod, ki deli Planinski kanal od novigrajske-ga morja. Čoln ie krenil naravnost proti Novemu gradu. Mestece je bilo vse v zastavah in prebivalstvo je priredilo angle' škemu kralju navdušene manifestacije. Kraljevi Čoln je nato odplul do ustja reke 7.r-manje in vozil mimo naselbine Maslinice. Tudi tu je prebivalstvo priredilo angleškemu kralju prisrčne manifestacije in ga navdušeno pozdravljalo. Angleški vojni minister v Benetkah Benetke, 12. avgusta. AA. Semkaj je prispel angleški vojni minister Duff Coopei*. Nove železnice v Bosni Važne železniške proge za zvezo Bosne z Beogradom Beograd, 12. avgusta AA. Kakor znano, je vlada 9. julija sprejela veliko uredbo o gradnji novih železnic. Po tej uredbi eo razen prog, ki jih že grade, določene še tri velike proge. Ena teh prog bi vodila po sredi nage dr* žave. Proga to normalna in bo prvovrstna. Sla bo od Banjaluke Čez Doboj, Tuzlo, Valjev« in Cačak do Kra'jeT&. Prometni minister je danes podpisal sklep o organizaciji sekcij, ki bodo opravile trasi nanje in sestavile elaborate za gradnjo te proge. Te terenske sekcije so dobile z odlokom še posebne naloge. Tako bo banjaluška sekcija proučila z^e-zo proge Banjaluka—Kraljevo z glavno progo Beograd—Zagreb pri Slavonskem bro-dn Na ta način bo ta proga pomenila normalizirane ozke proge od Bosanskega B ro- da do Dervente ter njeno »družitev po dolini reke Ukrine do nove proge. Naloga tuzlanske sekcije bo da sestavi načrte za iveso glavne proge Žagreb—Beograd od Sremske Rače čez Bijellno po dolini reke Drine do nove proge. . Valjevska sekcija je dobila nalogo, da prouči tretjo zvezo teh dveh prog, ki bi bila v resnici normalizacija sedanje oake proge Šabac—Banja KofiljaCa. Razen te velike proge je določena gradnja posebno važne, pa tudi tehnično zelo težke proge od Raške čez Novi Pazar in Rožaj do Mioče na Limu, Prometni minister je danes podpisal tudi odlok, da se za gradnjo te proge ustanovita dve sekciji. Prav tako bodo še v teku meseca sestavljene tudi sekcije za trasiranje tistih novih prog, ki jih določa uredba od 9. julija t. L Postavljanje spomenikov kralju Aleksandru Beograd, 12. avgusta. AA. Prosvetno ministrstvo, odsek za umetnost in književnost., opozarja odbore za postavitev spomenika kralju Aleksandru I. Uedinitelju na vsem ozemlju Jugoslavije, da so po okrožnici notranjega ministrstva št. 1131 od 26.6. 11936 dolt/.ni poslati ministrstvu prosvete, odseku za umetnost in književnost v predhodno odobritev načrt oziroma lik, ali v skrajnem slučaju samo fotografijo lika, ne pa zahtevati dovoljenje za postavitev že izklesanega ali vlitega spomenika in s tem postaviti državne oblasti pred gotovo dejstvo. Na ta način &o odbori izpostavljajo nevarnosti, da jim zapade denar, ki so ga zbrali med ljudstvom, ker bo ministrstvo prisiljeno, da že vlite in postavljene slabe spomenike prepove in odstrani. Vprašanje samostojnega Pok. zavoda za Dalmacijo Split, 11. avgusta, o. Snooi se je vršil v prostorih Zveze bančnih uradnikov sestanek zastopnikov te zveze z direktorjem ljubljanskega Pokojninskega zavoda za privatne nameščence dr. Vrančičem. Direktor dr. Vrančič je poročal O finančnem stanju Pokojninskega zavoda v Ljubljani in o rezultatih ankete, ki se je vršila zadnje dni v trgovsko-industrijski zbornici v Splitu glede na to ali bi bilo oportuno ustanoviti samostojen pokojninski zavod 7a Dalmacijo. Dr. Vrančič je naglasih da ima ljubljanski Pokojninski zavod le 2.200 članov iz Dalmacije in zetske banovine. letni yrocm. hladi vas& kožo..... „ . prašek: VELIKI OAVOT din 8.**" Spričo prevelikih upravnih stroškov bi samostojni zavod za Dalmacijo s tako malim številom članov pač ne mogel uspevati. V ostalem pa je Pokojninski zavod v Ljubljani kreditiral Dalmaciji mnogo več kakor bi ji to po razmerju njenega članstva v zavodu pripadalo. Turistične ekskurzije iz Poljske In Francije Zagreb, 11. avgusta, o. Veliki krakovski Mst »Ililustrovani K uri ar Polski« je organiziral ekskurzijo Poljakov po Jadranu. Jutri popoldne se pripelje v Zagreb t dvema posebnima vlakoma 450 poljskih turistov. Med njimi je posebno mnogo novinarjev. V Zagrebu jim priredi svečan sprejem. Banjaluka, 11. avgusta, o. Včeraj dopoldne je prispeila z avtobusi v Banja! uko večja skupina francoskih pilanrincev. Turisti so potovali takoj dalje proti Jajcu in Saraje- vu Uredba o sanaciji imovinskih občin Beograd, 10. avgusta. AA. Mini&tretvo za gozdove in rudnike je sestavilo načrt uredbe o sanaciji imovinskih občin in ga poslalo gospodarsko-finančnemu odboru ministrov v proučitev in izjavo. Uredba bo v najkrajšem času uveljavljena, Z uredbo bo med drugim urejeno tudi vprašanje izplačila neprejetih prejemkov osebja imovinskih občin. Iz prometne službe Beograd. 12. avgusta o v železniški službi je bil premeščen svetnik Boris Mosukov iz Subotice k strojnemu oddelku železniške direkcije v Ljubljani. V 10. položaino skupino so napredovali: pomožni vlakovodja Jožef Požun, telegrafist Anton Bonač, prometnik Fran Grbec, strojevodji Anton Ju-govec in Vincenc Reeelj, za blagajnika Štefan Blaž. za prometnika Janez šušteršič, za ofieiala Gabrijel Janko, za telegrafista Karel Kašman za prometnika Pran Pence, za blagajnika Rudolf Bari in Stane Kra3e-vec, za pomožnega vlakovodjo Anton Batič- Uvoz nase koruze v Francijo Pariz, 12. avgusta. w. Senat je soglasno odobril od zbornice že sprejeti predlog zakona. ki pooblašča vlado, da se pogaja z Jugoslavijo zaradi uvoza koruze. Beležke Peter Živkovič v Dalmaciji Predsednik JNS g. Peter Živkovič potu- Je te dni po Dalmaciji Posetil je Split, tjer je imel v Jugoslovanski čitalnici konferenco s prijatelji Konferenci je predsedoval predsednik splitskega sreskega odbora JiNS, magister Bonneti. Poleg predsed-sednika 2ivkoviča sta govorila še senator dr. Uroš Desnica in dr. Brana Radica. Iz Splita je odpotoval predsednik žlvkovid ▼ Šibenik, kjer je razpravljal s tamošnjimi pripadniki JNS. Iz Šibenika potuje Živkovič v Dubrovnik, kjer se bo sestal z lokalnimi predstavniki stranke. „Tajne organizacije JRZ"! Glavni organ JRZ »Samouprava« objavlja dolg članek svojega zagrebškega dopisnika. v katerem se pritožuje radi teror« ja od spodaj, ki preprečuje sleherni razmah JRZ med Hrvati. Teror je po zatrjevanju dopisnika tako hud. da se morajo baje pristaši JRZ organizirati v tajnih organizacijah. »Akoravno izvajajo člani JRZ kakor tudi kraljevska vlada med Hrvati politiko, ki je daleč od vsakega terorja in nasilja in polna prizanesljivosti, vendar to gotovim elementom med Hrvati še vedno ni dovolj. Posledice te akcije temnih elementov se občutijo celo v samem Zagrebu. Vodstvo »hrvatskega narodnega pokreta« k vsemu temu molči. In tako prihajajo stalno v Zagreb neštevilne pritožbe o najstrašnejšem terorju, ki ga izvajajo po deželi nad pristaši JRZ. Znano je, da današnja vlada uporablja napram »hrvatskemu pokretu« na najbolj liberalen način pozitivne zakone in da oblasti gredo ljudem iz te skupine na roke kolikor le morejo. Logično in pošteno bi bilo, da bi ljudje iz »hrvatskega narodnega pokreta« pravilno cenili to veliko in širokogrudno korektnost vlade in JRZ ter jo kvitirati z enako mero. Ako se zato ne morejo odločiti iz kakih posebnih simpatij napram JRZ, potem naj računajo vsaj z demokratsko solidarnostjo in svojimi lastnimi interesi. S takim terorjem bodo dosegli samo to, da bodo prisilili v fašistični tabor vse jugoslovenske elemente med Hrvati. Jugoslovenskih ljudi med Hrvati je dosti več kakor se splošno misli. Vprašanje je samo, kam se bodo usmerili. Z nasilnimi metodami in terorjem bodo avtomatično potisnjeni v vrste onih, ki že danes propovedujejo, da je treba odgovoriti na teror s terorjem. V savski banovini je danes naravnost smešna anomalija, da morajo tajno delovati organizacije priznane, legalne, demokratske in lojalne stranke, ki je celo na vladi. To pa zaradi tega, da se izognejo terorju nad svojimi člani in prijatelji. To stanje se ne bo moglo več dolgo držati in mora s tem računati tako vodstvo »hrvatskega narodnega pokreta«, kakor tudi Beograd.« K tej jadikovanki nI treba ničesar pristaviti Dokler je gospoda iz »Samouprave« upala, da bo na Hrvatskem kaj posla, je bilo vse v redu. Sedaj, ko se je pokazalo, da ni žive duše, ki bi tam hotela prostovoljno v JRZ, je »Samouprava« postala glasna. Dober dovtip je njen apel na »demokratsko solidarnost«, še boljši pa pripovedka o tajnih organizacijah JRZ. Kdo se ne smeje? Ustanovitev Topalovičeve Socialistične stranke V torek dopoldan je vložil v ministrstvu notranjih del znani voditelj jugoslovenskih •ocialistov, dr. 2ivko Topolovič, prijavo o organiziranju Jugoslovenske socialistične stranke. Prijavo je podpisala cela vrsta socialističnih prvakov iz cele države. Ofici-elni naslov nove stranke bo »Socialistična zajednica delovnega naroda«. „Obzorova" polemika Nekoliko pozno pa vendarle odgovarja zagrebški >Obaor« na konstatacije našega so-botnega Uvodnika. Prav zanimivo je čita4i, kako se otepa uničujoče kritike velikega Strossmayerja, kateri smo mi dodali argumentov in dokazov iz novejše dobe, da pokažemo, kako prav je imel Strossmayer. >Obzor« se ne da. Proti Strossmarerju in proti našim dokazom trdi, da je branil in da brani Stroesmayerjevo idejo in da tudi danes vse »voje mo&i zastavlja, da bi priboril Hrvatom enakopravnost v duhu Stross. mayerjevega jugoslovenstva! Zato menda intrigira proti vsakemu iskrenemu jugoslo-venskemu pokretu in na svoj način prote-žira separatistično stremljenje in je danej zaščitnik tudi frankovcev o katerih trdi, da so ga stalno v preteklosti preganjali. Da bi sete nekoliko opral, operira z izmišljotinami o JNS, o kateri med drugim pravi, da je trdila, da ima in da mora imeti monopol na oblast za čuvanje državnega in narodnega edinstva. Seveda JNS nikoli kaj takega ni trdila. Izmislil si je tudi da gg. Banjanin in dr. Kramer napovedujeta, da more samo dober Slovenec biti tudi dober Jugosloven, kar v svojih logičnih posledicah znači. da je najboljši Jugosloven tisti, ki je največji separatist. Toliko pismen in inteligenten bi >Obzor« že moral biti, da bi vedel, da gg-Banjanin in dr. Kramer trdita ravno narobe; da samo dober Jugosloven more lili tudi dober Slovenec dober Hrvat in dober Srb. Le trdno jugoslovensko prepričanje namreč daje Slovencu, Hrvatu in Srbu sigurnost, da v okviru jugoslovenske ideologije razvijajo vee politične, kulturne in gospodarske dobrine svojega narodnega okolja »Obzorove« simpatije eo danes sicer na strani prijateljev g. dr. Korošca, kar je gotovo zanimivo, če se spomnimo, kako je senator dr. Majstrovič označil atmosfero, v kateri diha zagrebški starina. Ali to dejstvo ne bi smelo liti 5e razlog, da »Obzor« fal-zificira dejansko stanje v Sloveniji ln slovenskim naprednjakom, ki so po ogromni večini jugoslovensko orientirani, pripisuje kot taktiko, kar je njihovo 6veto prepričanje. Ako bi slovenski naprednjaki bili »Obzorove s morale, potem bi se danes nahajali na drugi poziciji in >Obzor< naj nam le verjame, da je bilo zato dosti priložnosti >Obzorovat trditev, da je on pravi Jugosloven, nacionalni ljudje pa lažni Jugoslove-ni, je sigurno v njegovi lastni redakciji izzvala živahno veselost, enako kakor kadar častiti starina obsoja diktaturo, za katero je niegov šef tako pridno vršil službo svetoval, ca v Vrhovnem zakonoda-nem svetu •.. Ali ste že naročeni ^ na ponedeljsko „Jutro" Odločilni boji za posest Madrida Nadaljnja usoda Madrida Je odvisna od uspeha proti-ofenzive vladnih čet na severni fronti Madrid, 12. avgusta. Državljanska vojna v Španiji traja že 62 dni, še nikoli v teh dneh pa poročila h onega bi drugega, tabora niso bila toliko protislovna kakor prav danes. Madridski radio je gladko postavil na glavo trditve uporniške radijske i*>sta~ je, da je vojska generala Mole severno od Madrida izvojevala veliko zmago. Nasprotno je zatrjeval radio Madrid, da je glavno mesto že izven vsake nevarnosti, kar se tiče morebitnega prelx>ja fronte na Sierri Guadarrami Bitka v tem gorovju so še nadaljuje. Vladne čete so odbile najhujše napade nasprotnikov. Na mnogih krajih so se uporniške čete razbežalo v popolni des-organiziranosti. Vladna protiofenziva na Guadarrami Henday, 12. avgusta, o. Tudi danes popoldne še ni bilo znano, kako je potekla poslednja bitka na Guadarrami. Vse kaže, da je bilo poveljstvo vladne vojske poučeno o namerah upornikov. Zato so se v gorovju vladne čete v zadnjih dneh močno utrdile. Ko so bili odbiti prvi napadi, je vladna vojska na več krajih severno Madrida prešla v protiofenzivo. Glavna svrha te akcije je končni obračun s severno uporniško vojsko, ker hoče vlada za vsako ceno preprečiti obkolitev Madrida, Ta nevarnost bo definitivno odstranjena šele po odločilnem porazu severne uporniške vojske. Od te protiofenzive je odvisen zato tudi ves nadaljnji potek državljanske vojnO. V prihodnjih 48 urah ima pasti ta važna odločitev. Leonski prelaz je še vedno v po6C8ta upornikov. Ko bo padel, bo vojska generala Mole več ali manj že brez imoči in bo Madrid rešen sleherne nevarnosti Presenetljiv napad uporniških letal Burgos, 12. avgusta, o. Tukajšnja radijska postaja je razglasila, da so izvršili uporniki hud letalski napad na postojanke vladne vojske na Guadarrami 18 letal je prodrlo prav nad rove in strelske jarke vladnih čet ter jih bombardiralo. Vladne protiletalske baterije jih niso spočetka obstreljevale, ker si častniki menda niso bili na jasnem, ali pripadajo letala upornikom ali vladni vojski. V strelskih jarkih je nastala panika. Šele, ko so uporniška letala pričela obstreljevati vladne postojanke, so se oglasili obrambni topovi, toda uporniška letala so svojo nalogo že opravila. Zanimivo je, da radijska postaja sama trdi. da so to letala, ki so jih Italijani poslali v Maroko, odkoder so prepeljala več manjših oddelkov vojaštva v Španijo, nato pa bila odposlana na sever. Ogorčeni boji okrog San Sebastiana Iran, 12. avgusta, o. Ofenziva severne Ujporiiafike vojske pod poveljstvom generala Mole proti San Sebastianu in Irunu se je tudi včeraj nadaljevala z vso ogorčenostjo, vendar pa do večera še ni bilo mogoče niti napovedati, kdo bo zmagal. Ves sta se sovražnika močno obstreljevala s topovi, ne da bi bil dosežen kak odločiflfln uspeh. Vojska generala Mole hoče za vsako ceno priti do morja; da pa bo premagala branitelj« Iruna in San Sebastiana, ki so se v zadnjih 14 dneh močno utrdili v gričevju južno obeh mest. bo rabila vsekakor nove sveže čete in še mnogo strel ji va. Vpra Sanje Je, ali bodo oja. čenja prispela na fronto Se ob pravem časa. Poročilo vladnih čet pravi, da so se r pokrajdni Iruna umaknile vladne čete j® strateških vzrokov. Vladno letalstvo močno bombardira uporniške postojanke med Ar ca 1 o in Fikontem. V RenteriJfr vlada začasen mir. V krogih ljudske fronte pri-čakujejo, da bodo uporniki izvedli danes energično akcijo proti San Sebastianu. Mesto je zadnja dva dni brez vode. Davi so slišali v Hcndayu streljanje iz pušk ia grmenje topov velikega kalibra. Poraz vladnih miličnikov pri Badajozu London, 12. avgusta. AA. Reuterjev urad poroča iz Lizbone o uničenju kolone, ki so jo poslali iz Madrida v pomoč miličnikom pri Badajozu, naslednje podrobnosti. Kolono je pričakoval oddelek vojske polkovnika Castejona, sestavljen iz enot tujske legije in domačih čet. Po kratki borbi so uporniki obkolili vladno kolono. Polkovnika, ki ji jc poveljeval, so ujeli, ostale pa so pobili m razpršili. Samo del vladnih čet se je rešil. Na bojišču so vladne čete pustile 250 mrtvih, veliko število oklopnih avtomobilov, orožja in municije. Ce so ta poročila resnična je treba računati, da bodo uporniki v najkrajšem časn^ zavzeli Badajoz. Madrid, 12. avgusta, o. Vlada je naglo poslala iz Madrida v pomoč civilni milici ~>red Badajozom večje oddelke odpo-čitega vojaštva, ki so naleteli na nasprotnike prav pred mestom. Razvila se je nova siln^ bitka. Vladna letala so danes hi>-do bombardirala tudi Granado. Po vesteh z aragonske fronte bo vladno čete zasedle tri manjše vasi blizu Saragos-se, vendar pa se uporniki branijo % vso odločnostjo. Badajoz padel S francoske meje, 12. avgusta g- Uporrd* ki so na vseh frontah prešli v napad proti postojankam vladnih čet. Generalna ofenziva se razteza od severa do juga Španija* Kot pni uspeh beležijo uporniki zavzetje* Badajoza. Oddelek vladnih čet, ki je prišel? iz Madrida ter skušal braniti mesto, je bf£ napaden od močnih oddelkov uporniških!, čet ter popolnoma uničen. Vladne čete 90t imele nad 250 mrtvih, ostali del je pobegnil: proti Madridu. Boji severno od Gibraltarja Gibraltar, 12. avgusta, o. Iz Maroka sap doslej prepeljali v Španijo Okrog tisoč vojakov s tovornimi avtomobili, ki so jih takoj poslali proti Linei, ker je vladna vojska predrla v ne.posredno bližino mesta. Pred mestom se Je razvila ogorčena bitka, o katere poteku pa še ni njkakilj podrobnostL Dva generala ustreljena Barcelona, 12. avgusta. AA- Davi so Hzvršili smrtno obsodbo nad generaloma Godetom in Burrelom. Ustrelili eo Jih y trdnjavi Mont-Juico. Trije znani Športniki žrtve bratomorne vojne Dunaj, 12. avgusta, o. Državljanska, vojna v Španiji je zahtevala svoje žrtve tudi med znanimi španskimi športniki. Neki madžarski nogometni trener ja sporočil svojemu prijatelju na Dunaju, da so delavski miličniki ubili znanega vratarja Zamqro, ker je bdi osumljen, da j.e v zvezi z uporniki. Enaka usoda je veterinarskega nadzornika g- Josipa Sadnikarja na Šutni ustavil dvorni avtomobil. Iz njega je izstopil Nj.- Vel. kralj Peter H. v spremstvu polkovnika g. Kokalja. Nj. Vel. kralj Peter si je ogledal znamenito zbirko starin, ki jo hrani g. inšpektor Sadnikar in ki že dolgo slovi kot naš največji zasebni muzej. Mladega kralja so posebno zanimali mehanični predmeti, zbirka najrazličnejšega orožja in pa pestri dokumenti naše zgodovine. G. inšpektor Sadnikar je mlademu vladarju sprcti tolmačil izvor in pomen vsakega posameznega predmeta. Nj. Vel. kralj Peter IL se je zadržal v Sadnika.rjevem •muzeju skoro dve uri. Ob odhodu pa :mru je hišna gospodinja ga. Štefanija iSadnikarjeva poklonila šopek cvetja z domačega vrta. Nj. Vel. kralj Peter II. se je ob slovesu tudi vpisal v spominsko knjigo obiskovalcev Sadnikarjeve-ga. muzeja. Vest o prihodu ljubljenega mladega vladarja, ki je to pot prvič po izgubi Dve važni pridobitvi pod Martuljkom Poleg železničarskega počitniškega doma bo še to jesen zrasel tudi nov letoviški hotel Gozd pod Martuljkom, 12. avgusta. V Gozdu pod Martuljkom, v eni najčudovitejših naših gorskih dolin, so železničarji in državni nameščenci v nedeljo dopoldne slavili praznik, ki pomeni važen mejnik v razvoju njihovega stanovsko-soci-alnega dela V prelepem smrekovem in me-cesnovem gaju ob vznožju Špika in Mar-tuljkove skupine so na slovesen način položili temeljna kamna za zgradbo mladin- več ur. Med nevihto je močno grmelo in vihar je bil tako močan, da je podrl več kozolcev in izruval precej drevja. Ze domala usahli studenci so jeli bruhati velike množine vode. Grada ščica, Sora in pritoki so na.glo močno narasli. Okrog poldneva je samo še po malem deževalo. uslužbencev Klebel, nato pa jih je pozdravil predsednik kuratorija železničarskega mladinskega doma Viteškega kralja, pomočnik žel. direktorja inž. Rudolf Kavčič. Posebej je pozdravil načelnika splošnega oddelka generalne direkcije dr. Ivana Kavčiča kot zastopnika prosvetnega ministra, pokrovitelja mladinskega doma, dr. Orla : za bansko upravo, kranjskogorskega župana Bedenika in dekana Čuka, predsednika Zveze nabavljalnih zadrug državnih uslužbencev Miloša Štiblerja in predstavnike vseh strokovnih, gospodarskih in kmetijskih organizacij. Na koncu je zastopniku pokrovitelja izročil spominsko listo, da jo je vzidal v temeljni kamen. Dekan Čuk je po kratkem nagovoru opravil obrede, načelnik dr. Kavčič pa je v imenu pokrovitelja ministra izrekel najis-krenejše čestitke. Pevci »Sloge«, ki so pod vodstvom dirigenta Pečenka z ubranim petjem dali vsej slovesnosti še posebno intimen značaj, so zapeli »Bože pravde«. Ko je rekel nekaj pozdravnih besed še župan Bedenik, je predsednik kuratorija prečital slavnostne ne pozdravne brzojavke Nj. Vel. kralju Petru IL in vladi. Nato je pvzel besedo še g. Miloš Štibler, ki je naglasi!, da se je Zveza na pobudo ljubljanske Naba\'ljalne zadruge odločila, zgraditi pod Martuljkom svoj hotel. Zatem je dekan Čuk blagoslovil v neposredni soseščini še kamen hotela, predsednik Klebel pa je prečital še spominsko listino, ki je bila nato vložena v temelj. svojega dragega očeta obiskal Kamnik se je hitro razširila po mestu. Pred Sadnikarjevo hišo na šutni se je zbrala množica ljudi, zlasti mladine, ki je kralja navdušeno pozdravljala, ko je zapustil hišo. Mladi vladar je ljubeznivo odzdravi j al, stopil v avto in se odpeljal dalje. Bilo je izprva v načrtu, da. si bo mladi vladar ogledal še obrtno razstavo. vendar pa kratko odmerjeni čas izleta tega žal ni dopuščal. skega počitniškega doma in letoviškega hotela, ki bosta Gozdu brez dvoma prinesla novo dobo nazmaha v tujskem prometu. Z dopoldanskimi vlaki se je pripeljala množica gostov iz Ljubljane in od drugod. Na livadi pred upravnim poslopjem, kjer je nastanjena počitniška kolonija železniške dece, so improvizirali skromen oltar-ček. Prvo dobrodošlico je izrekel predsednik Nabavi j alne zadruge železničarskih DVOJNI UŽITEK BONBONI IZDELEK: UNION, ZAGREB Mladinski dom, ki bo pač eden najim-pozantnejših spomenikov, zgrajenih pokojnemu Viteškemu kralja na čast, bo imel prostora za 120 do 140 postelj in bo veljal okrog 800.000 Din; hotel Zveze nabavljalnih zadrug pa bo obsegal do 100 postelj in bo veljal okrog milijona Din. Obe stavbi bosta š« to jesen v grobem stanju pod streho, prihodnje poletje pa bosta izročeni svojemu namenu. Poklonitev žrtvam vojne v Berlina Olimpijska delegacija Jugoslavije se Je s troboiko na četa podaja 7. t m. ▼ sprevoda pred spomenik padlih bojevnikov in pmSh venec. Hranila pozornosti je mnog« Jugoslovenska reprezentanca polaga venec, vojaška godba svira jngosk*vensko lifainm Naši Sokoli v olimpijski vasi na poti k tekmam Velika stavka v Celju »J. Vel. kralj Edvard VIIL na Jadranu: na jahti in na sprehodu Celje, 12. avgusta. fm 4. t. m. se je začelo mendno gibanje med stavtoinskim delavstvom v Celju ki celjskem arezu. Ta dan je b3 v Celju sestanek; zastopnikov delavBtva m detoda-brieor. Od 8 povabljenih stavbenikov so prgfi na sestanek 4. Delavstvo je sahfceva-k>, da stavbeniki podpišejo takoEvam ljob-Ijarukl sporazum. Delodajalci takrat našo bili v načelu proti zahtevi delavstva, krasili bo pa željo, naj se odredi pooovna raa-prava, h kateri naj se povabijo vsi stavbni podjetniki n Celja ter celjskega, laškega, konjiškega in felovenjgraŠkega »reza. Ta sestanek je bil včeraj v poslopju Delavske zbornice v Celju. Od 30 povabljenih stavbnih podjetnikov jih je prišlo 8 in srieer 5 iz Celja. 2 iz celjskega in 1 iz konjiškega sreza. Navzoči so bila tudi zastopniki delavstva, Delavske zbornice, mestne občine celjske in predstojmištva mestne policije. Delodajalci so imeli pred to razpravo sestanek v hotelu »Beli vol«, kjer so formuliraj i samostojen predlog za mesto Celje , in prej omenjene sreze, delojemalci pa so I predlagali sprejetje ljubljanskega sporazu-j ma brez vsake izpremembe. Predlog, ki ga je stavil v imenu delodajalcev stavbenik g. Jezernik. predvideva sledeče mezde: za težake 2."5 do 3.25 Din na uro, s pripombo, da miora imeti po 30 odstotkov težakov pri -vsakem stavbeniku minimalno mezdo 3.25 D5si na uro, ostalih 70 odstotkov pa 2.75 do 3.25 Din, zklorp 4.50 do 5 Din z razdelitvijo po pravkar omenjenem ključu, zidarski vajenci v prvem letu po 2 Din, v drugem letu po 2.50 Din m v tretjem letu po 3 Din na uro. Ker so deloda jalci vzt.nu-jafi na svojem predlogu, so se pogajanja razbila. V gostimi pri »Zelenem travniku« so imeli stavbineyki delavci in pri regulaciji Savinje zaposleni delavci zborovanje, na katerem je bilo po poročilu o pogajanjih sklenjeno, da stopijo vsi stavbinski delavci v Celju in v prej omenjenih srezih z današnjim dnem v stavko. Sklenjeno je bilo, da stopijo obenem tudi vsi pri regulaciji Savinje zaposleni delavci v stavko, ker je podjetje kršilo pred kratkim sklenjeni sporazum. Ti delavci zahtevajo tudi, da podjetnik podpiše ljubljanski sporazum, ki bi jim nudil skoraj iste mezde kakor doslej. Z današnjim dnem so stopili stavbinski delavci v stavko in so zastražili nove gradnje. Stavka tudi 160 delavcev pri regulaciji Savinje. Danes stavka že okrog 300 delavcev,' stavka se bo pa raztegnila na približno 600 delavcev v Celju ter celjskem, laškem, konjiškem in slovenjgra-akem srezu. »3TTTRT5« 4 Četrtek, 13. Vm. 1936. ® H Opozorilo naročnikom inseratov, malih oglasov in drugih reklamnih objav« »Jutro« v nedeljo 16. t. m. zaradi praznika v soboto ne bo izšlo, zato pa bo sobotna številka »Jutra« izšla v nedeljski izdaji, to je na pomnoženih straneh in v veliki nakladi. Ker bo torej sobotno kot nedeljsko »Jutro« dva dni v rokah naših številnih čitateljev, bodo oglasi in druge objave reklamnega in propagandnega značaja nedvomno izčrpale višek »Jutrove« publikacijske sile in dosegle izredne uspehe. Opozarjamo na to naročnike oglasov in malih oglasov fai jih prosimo, da nam svoja naročila za to številko izročijo čim prej, najkasneje pa do jutri opoldne. Le nujne primere bomo sprejemali do 16. are. Oglasni oddelek „Jutra" Itomače vesti ♦ Iz »Službenega lista«. »Službeni list kr. banske uprave dravske banovine« št. 65 z dne 12. t. m. objavlja uredbo o dolžnostih in pravicah administrativnega upravnika v državnem zdravilišču v To-polščici, poslovnik ze poslovanje pri carinskem zavodu, odločbo o oprostitvi Mohorjeve tiskarne v Celju od plačevanja davka, objavo banSke uprave o pobiranju občinskih davščin v občini Pišece, razglas mestnega »vet* občane ljubljanske o razgiaševanju uredb in sklepov mestnega sveta občne narave, naredbo o prometnih omejitvah na območju zdravjJišča Dobrna in objavo pravilnika in tarife javnih skladišč tvrdke Javna skladišča v Ljubljani. • Rezervne oficirje opozarjamo, da imajo odslej šestkrat na leto pravico do polovične voznine (enosmerne) v vseh razredih in vrstah vlakov. Letos so še v veljavi stare legitimacije, kj si jih lahko vsak nabavi pri pododboru. Prihodnje leto pa pridejo v rabo nove žel. legitimacije, ki se bodo začele izdajati ob koncu decembra za dobo petih let. Podrobna pojasnila se dobe v pisarni pododbora v Ljubljani med poslovnimi urami. Okusen štedljiv a poceni Izdelek: Osješke livarne železa In tovarne strojev d. d. - Osijek Samoprodaja za Ljubljano: FRANC GOLOB, železni na - VVolfova ulica. Za Maribor: PINTER & LENARD * Pozor gg. »dravnSti in medicine! I Podpisana uprava je sprejela do danes 32 potnih listov. Zaradi tega pozivamo vse ostale gg. zdravnike in medicince, da nemudoma pošljejo od oblasti vidirane potne liste na upravo, da jim more pravočasno preskrbeti potrebni vizum. Ker je uprava od centralnega odbora prejela do danes le 25 legitimacij, katere bo takoj dostavila zadevnim prijavliencem, se pozivajo vsi ostali gg. zdravniki in medicinci, da nakažejo takoj kvotizacijo po din 150 za osebo ali na Kreditno sanitetno zadrugo v Beogradu, Zeleni venac 3. čekovni račun 58.348 ali pa direktno na podpisano upravo, ker sicer ne dobe legitimacije in drugih važnih informativnih listin. Gospodje, ki so plačali omenjeno vsoto kje drugje, naj takoj urgirajo pri Sanitetni zadrugi. Glede potovanja samega se obveščajo gg. zdravniki in medicinci, da odpelje iz Beograda v petek 11. septembra ob 8. zjutraj specialni vlak v Sofijo, kateremu se bodo priključili posebni vozovi iz notranjosti naše države, ako se 'oo prijavilo za nje najmanj 50 oseb. Iz Sofije same se bo vračal 16. septembra posebni vlak v Beograd, ako ee to prijavilo zanj najmanj 300 udeležencev za III. razr. ali 200 za II. razr. Potni stroški od Beograda do Sofije in nazaj v Beograd znašajo 260 Din za II. razr. in 180 Din za III. raz;*-Osebe, ki žele potovati s posebnim vlakom od Beograda do Sofije in nazaj, morajo to naznaniti do 25. avgusta Jugoslov. kreditni sanitetni zadrugi, Beograd, Zeleni venac 3 in ji poslati zgoraj navedeno potnino po čeku, katerega sprejmejo te dni z legitimacijo. Več v legitimacijah in v informativnih listinah, ki se prejmejo po plačilu kvotizacije. Uprava Slovenskega zdravniškega društva v Ljubljani. * Udeležba na socialnem in pedagoškem tečaju za srednješolske učitelje. Na konkretno vprašanje, kdo se lahko udeleži tega tečaja (od 17. do 20. avgusta t. 1.), sporoča Lanska uprava, da je tečaj namenjen vsem brez izjeme, kj imajo kvalifikacijo za službo na srednjih šolah. Za diplomirane fi*o-zofe, n. pr. ki čakajo na službo, je udeležba v takem tečaju posebno priporočljiva. Samo prireditev v sredo (19. avgusta) je rezervirana za člane Jugosiovenskega profesorskega društva. * Na Krškem polju bodo 16. avgusta velike konjske dirke. Nagrade bodo izplačane takoj v gotovini. Ker ima prireditev na Kr_ škem polju že tradicionalen gospodarski slo. ves, je zanimanje konjerejcev, kakor tudi vsega ljudstva iz okoliša in oddaljenih kra->ev že danes zelo veliko. Po konjskih d;r-kah bodo kolesarske dirke. Prj vsej prireditvi bo sodelovala krška gasilska godba-Zatorej ne zamudite pohiteti v nedeljo na zgodovinsko Krško polje. * Zastonj na morje bodo potovali in bodo užrvaM popolnoma brezplačno oskrbo v najboljših hotelih na Korčuli, v Splitu, v Crikvenici in na Sušaku dobitniki nagrad križanke Jadranske straže, ki se bodo žrebale 17. avgusta. Šest podmladkarjev JS pa bo deležnih 14-dnevnega letovanja na morju z brezplačno vožnjo 30 nagrad je razpisal Krajevni odbor Jadranske straža v Ljubljani za člane JS, ki bodo pravilno rešili križanko, ža katero se dobe tiskovine in potrebni kolki za 15 Din pri vseh ogrankih JS v dravski banovini in po trafikah. Prijatelji JS. ki še niso člani, naj takoj prijavijo svoj pristop, da bodo iahko deležni razpisanih nagrad. * Velika ekskurzija Poljakov na Jadran. V Krakovu je bila organizirana velika ekskurzija poljskih izletnikov na naš Jadran. Na glavni kolodvor v Zagrebu sta prepeljala v sredo popoldne dva posebna vlaka 450 poljskih gostov, ki so bili na postaji pozdravljeni od predstavnikov banske in mestne uprave ter od članov Polj-sko-jugoslovenske lige. Poljskim gostom so potem priredili banket, zvečer pa so odpotovali Poljaki v dveh skupinah v Split, kjer so jim tudi pripravili lep sprejem. * Polovična vožnja za ndeležence svečanosti strelske družine v Kranju. Prometno ministrstvo je odobrilo udeležencem svečanosti strelske družine v Kranju polovično železniško vožnjo. Popust velja pod običajnimi pogoji od 12. do zaključno 18. t. m. * Smrt zaslužnega oficirja. V Skoplju je uimrl poveljnik 21. pešpolka češkoslovaškega polkovnik Štefan Krčmar, rodom iz Vir-ja v okolici Varaždina. Pokojni polkovnik Kr&mar je bil odličen oficir, visoko čislan v tovariških vrstah in priljubljen pri moštvu. Odlično se je udejstvoval pri osvoboditvi Medmurja in Prekmurja. Njegovo truplo so prepeljali v rojstni kraj in bo tam položeno k večnemu počitku v rodbinski grobnici * Priprave za proslavo 100-Ietnice obrtne zadruge v Sisku. Obrtniki v Sisku se vneto pripravljajo na proslavo 100-letnice svoje obrtne zadruge. Ta obrtna zadruga je matica številnih obrtnih zadrug tudi v drugih krajih in se bodo proslave udeležile številne delegacije. Odbor, ki vodi priprave za proslavo, ima zaradi tega dosti dela. * Geološka raziskavanja. Geološki zavod vseučilišča v Utrechtu prireja že več let ekskurzije slušateljev zadnjega semestra v razne države v svrho geoloških raziskovanj. Te ekskurzije vodi prof. Rute® zdaj je ta profesor s svojimi dijaki na delu v okolici Iurotskega in Makarske. * Iz rudarske službe. Za računskega inšpektorja VI. skupine pri rudarskem glavarstvu v Ljubljani je napredoval Ivan Cešmiga, dosedanji računski kontrolor istotam. * Novi predpisi za sportno-turistične pilote. Poveljstvo avijacije v Zemunu je objavilo predpise o letanju b turističnima in športnimi letali. Letanje je dovoljeno samo onim, ki imajo pravilno pilotsko diplomo. Osebe, ki imajo diplomo turističnega pilota, lahko sprejemajo na letala sopotnike, a to samo brez vsakih nagrad in pod pogojem, da so tudi sopotniki že vajeni potovanj z letali. Zračne krstitve smejo kakor vse druge lete za nagrado opravljati Bamo kvalificiram piloti, M imajo še posebno diplomo za zračni promet. Novi predpisi so bili izdani zaradi tega, ker se je že večkrat pripetilo, da so letala vodile tudi nekvalificirane osebe. * Pokret delavcev beograjskih pekarn. Stavka delavcev v beograjskih pekarnah, pri katerih sodeluje 1.200 pomočnikov in delavcev, še traje. Delavci, ki so zelo disciplinirani, naglašajo, da bi mnogi beograjski pekovski mojstri radi podpisali kolektivno pogodbo, a da jim to ovira predsednik njihovega združenja. Ker se pričakuje intervencija ministrstva socialne politike, domnevajo, da bo stavka kmalu končana. V torek opoldne so imeli stavku joči pomočniki im delavci svoj sestanek, na katerem je bilo izvoljeno vodstvo stavke. Tudi na ze imunsko področje se je stavka razširila in dočim se je v raznih beograjskih pekarnah še moglo dobiti svežega kruha, ker so pekli mojstri sami in so pri tem pomagali njihovi rodbinski Sani in vajenci, je bil Zemun brez svežega kruha. * Spor med gostilničarji in pivovarnami je pred dnevi izbruhnil v Beogradu, ker pivovarne niso hotele po zahtevi gostilničarjev znižati cen. Nekaj dni se v Beogradu »ploh ni točilo pivo. Oni dan pa je bila v strogi stavki v dveh velikih lokalih na- Dne 10. avg. so bili izžrebani sledeči večji dobitki : Din 200.000.— št. 47.824, Din 80.000.— št. 56.244, 76.546, Din 50.000.— št. 18.429, 78.038, 81.706, pri Zadrnžni hranilnici sledeči dobitki: Din 3.000,— št. 10.857, Din 2.000.— št. 75.654, 95.766, Din 1.000.— št. 5.802, 5.896, 10.890, 17.407, 24.862, 33.096. 46.146, 46.156, 46.157, 62.046, 75.653, ZADRUŽNA HRANILNICA ima svoje prostore y DALMATINOVI ULICI št. 6. I pravljena izjema zaradi tega, ker so praz-| novali poroki v dveh gostilničarskih rodbinah, Na obeh porokah je bilo mnogo svatov in, ko so za nje točili pivo, so seveda tudi žejni Beograjčani prišli na tvoj račun. Zemunski gostilničarji pa že 8 dni ne točijo piva in ta.m v teh dneh ni bilo še nobene izjeme. Gostilničarji hočejo pivovarne na vsak način prisiliti k znižanju cen * Stavka grobarjev v Zagrebu. Odbor zagrebške mestne občine, ki nadzoruje mestno pokopališče, je imel v zadnjih dneh že več sej zaradi grobarjev na Mirogoju. ki so stopili v nekakšno stavko in nočejo ob nedeljah pokopavati mrličev. Ob nedeljah pogrebov ne bo. dokler ne pride do sporazuma. Delavci na Mirogoju so zahtevali nedeljski počitek, zaradi česar naj bi bili ob nedeljah na Mirogoju ustavljeni pogrebi in sploh vsa dela. Občinski odbor je o tem razpravljal, a ni mogel izpolniti zahteve o nedeljskem počitku, ker so taki počitki lafi-ko za vse. samo ne za smrt. Občinski odsek. ki se bavi z upravo pokopališča, je odredil turnuse dela na pokopališču, tako da bi vsak delavec enkrat na teden imel ves dan prosto. Za ta dan počitka pa odsek grobarjem ne misli plačati in tako se grobarska stavka nadaljuje. * Vremenska nesreča na Kosovem. Huda nesreča, je zadela vasi Pridvorioo. Slatino in Vučo v kosovsko-mitroviškem srezu ter vas Lešak v deževskem srezu. Nad temi vasmi se je oni dan zvečer utrgal oblak, celo uro je lilo. vmes pa je padala nena vadno c^ebela in gosta toča. Sreski načel-stvj sta odredili komisijo, ki je obiskala, opustošene kraje ter cenila škodo na preko 600.000 Din. Komisija je predlagala, naj bi se hudo prizadetim posestnikom čimprej poslalo nekaj najmujnejšega živeža. Poleg škode od toče pa ima vas Slatina tudi to nesrečo, da je hudournik, ki je drl skozi njo. odnesel 6 hiš. Po okoliških naselbinah je v hudournikih utonilo precej drobnice in celo nekaj goveje živine. * Številni požari in požigi v Siskn. Sisak si je pridobil žalostno prvenstvo s svojim rekordnim številom požarov. Nedavno so listi pisali o dveh požarih v eni noči. potem o treh požarih v 8 dneh. sedaj pa je ta rekord potolčen. ker je od sobote do ponedeljka zvečer štirikrat. gorelo. Večkrat nastane ogenj po nesreči in to zlasti v poletnem času. ko se pri mlačvi vname Bla-ma, ugotovljeno pa je tudi. da so bili že nekajkrat na delu požigalci. V nekaterih primerih je bil ogenj podtaknjen iz m^ ščevanja, v drugih pa v špekulacijah z zavarovalnino. * Termin za oddajo konkurenčnih osnnt-kov kiparskih in slikarskih del za novi parlament je podaljšan do 1. oktobra 1936. Podaljšanje termina velja enako za vsa dela. DSLU. * Brezplačne nove ilustrirane prospekte razpošilja staršem, dijakom-intere6entom enoletna privatna trgovska šola, znani Chri-stofov učni zavod. Ljubljana, Domobranska 15. Pišite ponje! Šolnina 130 Din. * Udeležite se Putnikovega dnevnega izleta z avtobusom Opatija—Sušak za Din. * Avtoizleti; 5. do 9. sept. na dunajski velesejem, 6. do 8. sept. v Benetke in Pado-vo. Prijave« Izletna pisarna Okorn, Ljubljana, hotel Sion. tel. ?6-45. * Tovarna J0S. REICH sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo * Pri zaprtju in moolicijske šole g. Tkalčeviču v Zemunu in nadzornim organom te šole, dalje Podporni zadrugi drž. polic, nameščencev in upokojencev, osobju polic, straže in uprave policije za častno spremstvo, pevskemu zboru drž. polic, straže in vsem ostalim, ki so nama stali v njegovi težki bo. lezni ob strani, ter vsem. ki so ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Žalujoča 6oproga Marija Hufnagel s sinčkom Viktorčkom- Iz Celja e— Velikodušen dar. Cinkarna dd. v Celju je darovala lO.UOO Din za pomožno akcijo za podpiranje brezposelnih z javnimi deli. Mestna občina ji za ta velikodušni dar izreka najlepšo zahvalo z željo, da bi to darilo našlo posnemalce. e— Smrten padec. V soboto se je smrtno ponesrečil 67-letni delavec Jurij Sošter s Črnega vrha pri Sv. Juriju ob Taboru. Ko je stopal zvečer po ozki stezi nad prepadom v gozdu na Črnem vrhu, mu je spodrsnilo in je strmoglavil v približno 50 m globok prepad. Nesrečnež je bil na mestu mrtev. e— Dva prijatelja tuje lastnine pod ključem. Celjska policija je včeraj aretirala 29-letnega brezposelnega delavca Milana A. iz Pilštanja, ki je pri zaslišanju priznal, da je 1. t. m. ukradel Val ter ju Dergancu iz njegove sobe v Gosposki ulici obleke in nekaj gotovine v skupni vrednosti 1800 Din ter prodal ukradene obleke za 25 Din. Policija je tudi ugotovila, da je A- pred dnevi ukradel šoferju Aubrehtu iz njegovega stanovanja v Miklošičevi ulicj nekaj obleke v vrednosti 500 Din in jo potem prodal za 15 Din. Aretiranca so izročili okrožnemu sodišču. V torek ob 23. je stražnik v Kiavniški ulici ustavil 261etnega brezposelnega delavca Ivana K. iz Podsrede, ko je nesel na hrbtu vrečo krompirja. Delavec je sprva trdil. da je našel vrečo ob zidu cerkve sv. Duha. pozneje je rekel, da mu je nekdo krompir podaril, slednjič pa je priznal, da je krompir izkopal na neki njivi pri okoliški deški narodni šoli. Delavca so oddali v zapore 6reskega sodišča. e— Za 100o Din kolekov je izgubil šofer avtobusa na poti iz Celja do Vranskega. Ker mora škodo povrniti, bo najditelj pač toliko uvideven, da bo koleke s knjigo vred oddal na celjski policiji. Kino Union. Danes ob 16-30 ln 20 30 velefilm »Zavrženci« m zvočni tednik. Iz Maribora Predstojništvo mestne policije ▼ Maribora pozive, v®e lastnike bicaflclov, kateri Se nimajo evidenčnih tablic, da se taikoj zglae-\jo s prometno knjižico odnosno potrdilom na policijskem predstoj. ništvu, soba št. 10/n. Naknadna zaprisega. Mestno poglavarstvo, vojaški oddelek, razglaša, da bo naknadna zaprisega vseh vojnih obveznikov, ki do danes niso bili iz kateregakoli vzroka zapriseženi na zvestobo Nj. Vel. Kralju Petru II., v četrtek 13- t m. ob 11. uri dopoldne v Gambrinovi dvorani. Dva nova groba. V Št. Llju v Slovenskih goricah je umrla gospa Ana Celeerjeva. Pogreb bo jutri ob 9. V Framu je umrla gospa Ana Čebularjeva, poštarica v Cirkov-cah. Pokopali jo bodo jutri ob 15. na Po-brežju. Pokojnima blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! a— Nesreče. Na križišču Aleksandrove ceste in Kopališke ulici je včeraj popoldne za vozni neki mesarski pomočnik s svojim kolesom v bolniško sestro Nikolajo Matekovo, ki jo je podrl na tla. Pri padcu je sestra Matekova zadobila občutne poškodbe na glavi in na levi roki. — 8 letni kočarjev sin Poderzavnšk Peter iz Breznega se je igral na cesti V tem času Je pribrzel mimo neki motocjklist. Deček se je hotel v zadnjem trenotku izogniti, toda motorno kolo ga je prehitelo 'n povozilo. Dečeik je dobil pri tem težje poškodbe in so ga morali nemudoma odpre, miti v mariborsko bolnišnico. — 24 letna delavka švageT Neža iz Slovenj evasi je pomagala pri prevozu peska. Na nekem ovinku se je voz prevrnil in jo je pesek za-;ul. švageTjeva ima težje notranje poškodbe in poškodbe na nogah Ljudje, ki so bili tam v bližini, s" jo odkopall iz peska in jo odpremild .v bolnišnico. a— Beg is življenja. y Suhemdolu si je končal prostovoljno življenje 42ietnj gostilničar in najemnik Jožef GaMe. Našli so ga v skednju obešenega. Galle zapušča ženo ia tri nepreskrbljene otroke. Kaj je gnalo GaL leta v tako žalostno smrt, ni točno znano, verjetno pa je, da je dejanje izvršil T hipu duševne zmedenosti. a — v občinski urad sta nameravala vlomiti. Včeraj ponoči okoli pod 2. je opazil neki vini čar, kako sta dva moška s krampom lomila opeke na zidu občinskega urada v Zgornji Kungoti. Viničar je takoj obvestil orožnike. Ko so pa prišli tjakaj, ni bilo o vlomilcih nobenega sledu. Očividno sta nameravala vlomilca napraviti v zidu luknjo, skozi katero bi se potem splazila ▼ notranjost hiše. a— Opeharjeni prevžitkar. Iz Spodnjega Boča pri Selnici ob Dravi se je včeraj zjutraj podal na živinski s^jom v Maribor vžitkar Ferdinand Škubl. da bi kupil na sejmu mladega junca. Kmalu je našed primerno žival ter se pogodil s prodajalcem, nekim trgovcem z živino, za ceno 3 Din za kg. Dal mu je na roko 400 Din ter se s prodajalcem pogodil, da bosta junca tehtala potem ko se Škubl vrne iz mesta. Ko pa je prišel škubl okoli 12. ure spet na sejmišče in hotel prevzeti kupljenega junca, za katerega je že dobil živinski jx>tni list, je zaman iskal žival in prodajalca. Trgovec z živino je namreč medtem junca prodal nekemu drugemu posestniku, ki je žival že odpeljal. Prodajalec je izginil in ga zasledujejo zaradi goljufije. Iz Zagorja z— Smrt dobre žene. K večnemu počitku eo položilj 741etno posestnico vdovo Marijo Sotenškovo iz Zavin. V nedeljo ponoči jo je zadela kap in zjutraj so jo našli mrtvo. Pred dvema letoma je za kapjo umrl tudi njen mož Jože. Pokojna je bila splošno priljubljena. z_ Nemški športniki v Zagorja. V soboto sta priplula po Savi dva čolna r zastavo kljukastega križa. Vozili so se mladi nemški športniki, ki so potem nadaljevali pot po Savi do Zagreba, od tam pa so se z vlakom odpeljali na Sušak. da bi 6 čodni jadrali ob naši obali. Zglasili so se na občini ter si dali potrditi svoje Izkaznice. z— Igra narave. Na vrtu učitelja g. Alberta Potočnika v Zagorju cveto trobentice. Pri Sv. Urhu nad Savo pa cvete jablana, ki ima poleg cvetja že dozorele sadeže. z— Zagorje brez soli in vode. Kakor lani tudi letos ni mogoče dobiti pri trgoveh soli. Trgovci pravijo, da so pred enim mesecem poslali denar za vagon soli, katere pa še niso prejeli. Vzroke takih nerednosti bo gotovo ugotovila monopolska uprava. Prebivalstvo se tudi pritožuje zaradi pomanjkanja pitne vode. Vode primanjkuje gotovo zaradi tega, ker jo mnogi tratijo brez potrebe. Potrebna bi bila strožja kontrola, a kadar škropijo ceste naj se uporablja za to voda iz potoka in ne iz vodovodnih hidran-tov. Iz Kamnika ka— Predavanje o strupenih plinih ta obrambi pred njimi bo v nedeljo dopoldne v mestnem parku, ka— Novo motorno brizgalno si je nabavilo gasilno društvo v Nevljah Zaradi pogostih požarov v neveljski občini so bili občani prisiljeni k tej žrtvi. Brjzgakia je veljaka 29.000 Din in je ena najmodernejših in najboljših v kamniški gasilski župi. Pri poazkušnji se je v splošno zadovoljstvo sijajno obnesla. Ker je neveOjsfk« gasilski dom komaj 10 minut iz Kamnika, je ta pridobitev tudi v veliko korist Kamniku, zlasti pa prj požarih v večji odda Ijenosti od vode, ko je treba kombinirati več motornih brizgaln. ka— Lep pokal je poklonila kamniška občina za zmagovalca v nogometnem brzoturnirju, ki bo v nedeljo v Kamnika pod (pokrovitea^stvom sreskega načelnška g. Antona Kosija. Sodelovali bodo kihubi »Domžale«, »Disk«, »Mengeš« ta {Kamnik.« Pofcafl je razstavljen v Skalo« trgovini. Naloge in ovire tujskega prometa Septembra bo sklicana velika anketa Ljubljana, 12. avgusta* Zveza za tujski promet v Sloveniji je včeraj na svoji plenarni seji pri udeležbi skoraj vseh svojih odbornikov nad tri ure intenzivno razmofcrivala in razpravljala o pravilnikih za sestavo banovinskega tnj-sko^rometnega sveta dravske banovine in za sestavo krajevnih turističnih odborov v Sloveniji. Obširna in stvarna debata je rodila zelo zanimive rezultate, ki bodo služili za podlago ankete, ki se bo o teh vprašanjih vršila v septembru v Ljubljani. K tej anketi, ki jo bo sklicala baoska uprava, bodo poleg Zveze za tujski promet v Sloveniji pritegnjene še Tujsko-prometna zveza v Maribora, važnejša tujsko-prometna društva in gospodarske zbornice im korpo-racije. Vsestransko so se obravnavale na tej seji tudi razne težkoče in ovire našega tujskega prometa, ki se pojavljajo zadnje čase. Sklenilo se je z vso energijo pritiskati na odločujoče, da se ponovno otvori kredit za nemške tari6te pri nemški Reichsbanki. Sproženi so bili zanimivi predlogi za izboljšanje voznega reda in voznega parka, za omiljenje kontrole potnih listov pri mednarodnih vlakih, za odstranjenje sitnosti, ki se delajo tujim gostom na raznih mestnih mitnicah itd. Seja je potekla v najlepšem soglasju, kljub temu. da so številni člani odbora posegali v debato s prav zanimivimi in stvarnimi predlogi. Sklepi plenuma bodo brez odloga poslani na merodajna mesta, da M čim prej realizirajo. jiiiiiiiijjimiiiii.mi.mauj MiHnniiiMiHimmiinT iiiHiiiiimuiiiiiuinjrmuuuiiiifnilliJirinsiuiJiiijUiiiiillJiliJiiJiJjiiijiiniiiiJmiiii tiijiu iiiiiiiiuiiiiiiJliiiiiirtiiiiutiiiuii i piiij 11 i^iniiirTn 11,111 r. in i r . i n i um ,i ji iiiiiiiin i. nu n i n........ Zdravi, lepi zobje? Najboljše priporočilo: Vzemi SARGOV niiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiilllillilliiilin 'iiiiiiiimiiiiiummniiniiiiiiiiiiiiiiiiiiHiniuiini DOMAČI IZDELEK KALODONT PROTI ZOBNEMU KAMNU m i ti 111 um 1111111 m " "i i' ■ r i n i < l»1LL" MinmitiiiiinrinntiirininniiiimnuiiniiinTi Tako se izvablja denar Nekaj značilnih primerov iz razprave proti Grašku Ljubljana, 12. avgusta. Kakor smo jlavjfld, bo danes razglašena ▼ razpravni dvorani na št. 79. razsodba v Graškovi zadevi. Medtem pa se še lahko malo pohabimo z nekaterimi zanimivostmi, ki smo ^h. slišali na včerajšnji popoldanski razjpravtj med čitanjem sodinih zapiskov o pričevanju številnih oškodovancev. Proti večeru je gneča v nekdanji porotni dvorani nekoliko pojenjala, ko so drug za drugim pridali odhajati podeželski oškodovanci na vlak. Ostali so še ljubljanski, ki so tu in tam prekinjali sicer mirni in včasih že kar monotoni potek razprave. Vsekakor so zanimiva pota in sredstva, kako so izgubili premoženje ljudje, ki so leta in leta tako skrbno zbrila majhne prihranke v spoštljivo hranjene vložne knjižice, in kako je bilo mogoče, da so se v Graškove rake v sorazmerno kratkem razdobju od L 1934. stekale vloge, ki so šle v težke milijone. Saj je sam Grašek v teku razprave skoro ponosno in samo všečno priznal, da je iimel okoli 7 milijonov Din prometa in to ne od realitetne pisarne, ki ni donašala kaj prida. Promet je rastal s prekupčevanjem hranilnih knjižic ljudi, ki so bili v skrbeh za svoje vloge in v veliki stiski za gotovino. Saj so brli med oškodovanci v izključni večini kmetje, delavci služkinje, vpoko;')"nci in obrtniki. Da so se prodaja1« obračali baš na Graška, je bi.l vzrok v tem, ker je ravno Grašek znal na svojevrstne načine razbobnati svoj ^sloves«. Nasilrdnji primeri naj govore o tem. Nekateri oškodovanci so rekli, da so izvedeli za odrešilnega kupca, ki je plačeval zamrale vloge tudi do 100% njih nominalne vrednosti, po časopisju ali kmet-skemu ljudstvu so bile postavljene vabe tudi med razglaševanjem pred cerkvijo, kjer po maši doznavajo za najvažnejše novice tako, kakor jih meščani pobirajo iz časopisja. Pravo posredovalnico pa so otvorili agentje kar na ljubljanskem ko. lodvoru, kjer so kakor detektivi na zločince prežali na očance in ženice, ali nimajo morda kake knjižice v culi ali košari. Take »ribice« so potrepljali po rami in prijeli pod pazduhu, govoreč jim o »rešitelju« Grašku Kdo se ne bi bil razveselil nad takim poslanstvom, da bi lahko nepričakovano prinesel domov obleko za ženo in par čevljev za otroka, ko zavodi niso dajali iz svojih blagajn niti za najnujnejše potrebe! Agent je še podžgal, naj pohite, ker bodo oene knjižicam padle — in riba se je ujela. O Grašku pa so ljudje doznavali le naj. boljše: gospod, ki je bogat in ima hišo na najbolj prometnem prostoru Ljubljana »glažuto« v Kamniku ali pa posestvo na štajerskem. In ko sc prihajali v njegovo pisarno v GIedališki ulici, jim je kazal cel kupček knjižic »Društva sv. Terezije«, ki je gradilo hiralnico s pomočjo Graškovih obrokov. Pokazal jim je tudi seznam knjižic, ki mu jih j« prodal neki župnik in povedal, da je že vsa kupnina plačana. Drugim je kazal knjižico s skoro millijonsko vlogo, ki jo je kupil. Zaupanje je rastlo! Neki župnik z dežele je imel celo toliko zaupanja do njega, da je bil dve leti z njim v kupčijskih zvezah in to je bil zadosten razlog, da je 50 župnikovih faranov zaupalo Grašku svoje knjižice. Nekemu trgovcu, ki ga smatrajo za zelo sposobnega, je Grašek razlagal način svojega trgovanja s hranilnimi knjižicami, ki so desetkrat obrnjene in prodane prinašale do 20% dobička. Trgovca je njegov »sistem« prepričal in Grašek si je z njim pridobil novega zaveznika in pri-poročnika. Vsi ti ljudje, ki so nasedali in doživeli razočaranje, so prepričani, da jih je Grašek zavestno osleparil. Le malo jih je še med njimi, ki ga imajo v boljšem spominu. Vseh 35 eoosumljencev, ki so delali zanj kot njegovi posredovalca in akvizi-terji, je pa seveda strumno izjavilo, da je Grašek poštenjak, ki nikdar ni imel slepar, skih namenov. V ostalem — počakajmo na besedo sodišča! Umor sta priznala Tragična smrt fin. preglednika Strajnška pojasnjena Maribor, 12. avgusta. Umor pokojnega finančnega preglednika Ivana Strajnška v Mejni ulici 32 je sedaj popolnoma razčiščen na podlagi obširnih poročil o zaslišanju zločincev Karla Šterna in Ivana Kolaria in njunega priznanja na orožniški postaji v Triebnu v Avstriji. Iz poročila, ki ga je prejela mariborska policija, je razvidno, da sta se Štern in Kolar že dalj časa pred umorom razgovar-jala o tem, kako odvzeti Strajnšku denar, ki ga je imel shranjenega v svojem stanovanju. Razgovora o tem pa nista vodila sama, temveč je bil v njuni družbi tudi neki 38-letni ključavničarski pomočnik Franc Belak, ki je vedel, da ima Strajnšek pri sebi približno 30.000 Din gotovine. Vsi trije pajdaši so se, kakor izpoveduje Štern, dan pred zločinom (7. julija) sporazumeli, da se sestanejo v magdalenskem parku, kjer bodo skupno izdelali načrt. Belak je še tisti dan pokazal Šternu Strajn-škovo hišo in sobo, kjer je bila omara z denarjem. Dogovorili so se nadalje, da bodo dejanje izvršili v času, ko bo Strajnšek sam doma. Dogovorjeno, storjeno. Naslednji dan sta se Štern in Belak pojavila pred Strajnškovo hišo med 6. in 7. uro zjutraj, ko je Strajnškova žena odšla na trg. Kolarja ni bilo tam, ker je kot nekdanji Strajnškov sosed bil tamkaj dobro znan. V hišo }e stopil Štern, medtem ko je Belak stražil pred hišo. Kolar je tičal tacaš doma. Štern je po vstopu v hišo vprašal Strajnška za stanovanje in za denar. Strajnšek je baje v to privolil in se napotil do omare. Namesto denarja pa je potegnil iz omare sabljo, da bi odgnal iz hiše neprijetnega gosta. Štern je zgrabil Strajnška, mu izvil sabljo iz rok in ga pričel daviti. Davil ga je toliko časa, dokler Strajnšek ni ves onemogel omahnil nezavesten na tla. Potem je ropar planil k omari, odtrgal ključavnico kovčega, v katerem bi se moral nahajati denar, pograbil 4 tisočake in 8 sto-takov, dva zlata prstana in okrog 2 kg starih avstrijskih kovancev. Po izvršenem ro- pu je zaprl stanovanje za seboj in odšel. Zbežal je v bližnji stražunski gozd. Tu je srečal nekega dečka, ki ga je poslal na Ko-larjev dom z naročilom, naj pride v gozd, kjer ga on pričakuje po »izvršeni nalogi«. Čim je Kolar prišel, sta se dogovorila, da pobegneta, ker imata zdaj dovolj denarja in je tudi Strajnšek medtem že najbrže mrtev, ker ga je Štern le preveč davil. Kolar se je nato vrnil domov, se preoblekel v svojo najboljšo obleko in se od tu zopet vrnil k svojemu prijatelju. Potem sta se napotila Štern in Kolar peš do Hoč, kjer sta vstopila v avtobus in se odpeljala proti Zagrebu. V Zagrebu sta se mudila pet dni in prenočevala v nekem hotelu. Z denarjem pok. Strajnška sta si privoščila razpo-šno življenje, zapravila sta malodane vse. V Zagrebu sta ženskam kupila dva zlata prstana in dve dozi za puder. Po petih dneh, ko je ukradeni denar splahnel, sta se vrnila z vlakom do Hoč, odkoder sta jo mahnila peš do avstrijske meje. Pri Sv. Duhu sta prestopila mejo in krenila proti Leobnu. Nista pa imela namena ostati v Avstriji, temveč sta hotela nadaljevati pot čez Nemčijo v Francijo. Ker sta tako Kolar kakor tudi Štern že pod varnimi zapahi, kjer ju čaka zaslužena kazen, je začela policija poizvedovati po tretjem udeležencu grozotnega um<5ra za Francem Belakom, in ga je tudi izsledila danes zjutraj okrog 8. ure, ko je korakal preko državnega mostu. Belak pa trdi, da Šterna sploh ne pozna, pač pa da se je svojčas razgovarjal s Kolarjem o ropu, ki naj bi ga izvršila pri Strajnškovih. Ta načrt sta svoječasno že hotela izvršiti na ta način, da sta pokojnemu Strajnšku telefonirala, da je njegova hčerka močno bolna in da naj pride takoj k njej. Strajnšek je res nasedel telefonskemu pogovoru, vloma pa kljub temu nista mogla izvršiti, ker je ves čas odsotnosti moži ostala doma Strajnškova žena. Belak je pri zasliševanju tudi izjavil, da mu o tem umoru ni ničesar znanega. Policija je po zaslišanju izročila Belaka okrožnemu sodišču. Trije dogodki iz ptujske okolice Nevaren potepuh — Streli divjakov — Z nožem v vrat Ptuj, 12. avgusta. Ptujski policiji se je posrečilo vloviti dolgo iskanega potepina in pojasniti grehe njegove družbe. »Jutro« je poročalo, kako so letos nekoč v aprilu prišli v gostilno Jakoba Vrhovška v Pušencih pri Ormožu brezposelni delavci, bilo jih je menda sedem. Naročili so gostilničarju, naj jim prinese jabolčnika^ ki so ga popili kakih 12 litrov. Ko £0 bili že močno okajeni, je gostilničar zahteval plačilo. Tedaj so začeli razsajati po gostilni, lomili so stole, razbili okna in vso steklenino v kredenci. Gostilničar je moral pobegniti in je utrpel okrog 2000 Din škode. Zločinci so pobegnili v noč... Potem je > Jutro« poročalo, da je bil pretekli teden v Ptuju divjaško napaden stražnik Leopold Pestotnik. Ptujska policija je polovila več oseb. med njimi tudi Martina Remiha. Pri zaslišanju je priznal, da je on v družbi Blaža Severja iz Mengša, Ivana Solna iz Rajhenburga. Karla Gor-lerja in še treh neznanih potepuhov razsa- jal v Vrhovškovi gostilni r Pušencih. Re-imaha so zdaj izročili ptujskemu sodišču, ostale lovijo orožniki. V ponedeljek zvečer se je spet primeril divjaška napad v ptujski okolica. 56-letna kmetica Marija Kukoeva s Turškega vrha in njena 27-letna oroožena hčerka Julijana Kokotova sta se z majhnim fantkom v razgali z dela domov. Na cesti sta srečali kakih 10 fantov, ki jih nista poznali. Fantje so bili precej vinjeni in so začeli streljati. En strel je zadel Marijo Kuikčevo v levo nogo, trije streli pa so zadeli Julijano v vrat, v prsno stran in v roko. K sreči poškodbe niso smrtne. Mater in hčerko so prepeljali v ptujsko bolnišnico; surove strelce, ki so po napadu izginili v temi, pa iščejo orožniki. V prijaznem Šent-Vidu, kjer se je v ponedeljek odigrala tragedija trgovca šošteri-ča. so vaščani doživeli nov razburljiv dogodek. Pred tednom je prišel v vas 45-letni | dežnikar in brusač .Filip Cep, ki je po rodu iz Avstrije, pristojen pa na Dravsko polje. Alkohol je moža telesno in duševno že precej razruval Tudi pretekli torek je vinjeni Cen začel na cesti napa rj ljudi. Občina ga je zato hotela odpraviti iz vasi. Občinski tajnik se je podal na dvorišče, kjer je imel brusač spravljen svoj voziček s konjem vred. Našel je tam brusača in njegovo priležnieo v prepiru. Ko je tajnik od Čepa zahteval dokumente, je pijanec začel besneti. Tajnik je moral po orožnike, a čim so se ti prikazali na dvorišSo, je Cep potegnil nož in si bliskovito prerekal vrat. V mlaki krvi je obležal na slami. Reševalni avto iz Ptuja je prihitel po Čepa in ga prepeljal v bolnišnico. Gospodarstvo Ostani dolžan, potem pa dobiš posojilo K posojilu 25 milijonov Din, ki ga je Suzor dal Beogradu Pred 14 dnevi smo poročali, da je Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu odobril na seji dne 24. julija beograjski občini posojiilo v višini 23 milijonov Din po izredno ugodnili pogojih, in siiceT na 30 let s samo bu/o obrezani. Pni tej pritoki smo opozorili, da je treba pri dodeljevanju takih posojil upoštevati, od kje se stekajo denarna sredstva, ki jih Suzor nalaga v posojila- Treba- je vzeti kot osnovo prispevke za nezgodno zavarovanje, kajti dolgoročna posojila daje Suzor iz razpoložljive gotovine kapitalnega kritja in varnostnih rezerv nezgodnega zavarovanja. Ugotovili smo, da so v letu 1^35 znašali nezgodni prispevki pri beograjskem uradu 8.3 milijona Din. pri ljubljanskem pa 9-0 milijona Diin in je torej ljubljanski urad glede dohodkov nezgodnega zavarovanja najmočnejši izmed vseh okrožnih uradov v naši državi. Prav zaradi tega bi imela Slovenija pravico do prav tako velikega, če ne še večjega posojila, nego okoliš beograjskega okrožnega urada- Imeti pn bi morala celo prednost, ker so doslei občine v Sloveniji dobile od državnih denarnih zavodov le rameroma malo posojil- Pni Suzorju odloča o posojilih samoupravni organ, tako zvano ravnateljstvo, od katerega bi lahko pričakovali več pravičnosti pri razdelitvi razpoložljivih sredstev na posamezne pokrajine odnosno cfc'0'Vše okrožnih uradov. Ljubljana se je, kakor znano, poC-drugio leto trudila, da bi dobila posojilo za mobilizacijo Mestne hranilnice in je po dolgotrajnem prizadevanju končno dobila odobren je za poso jilo 30 mili jonov pri Državni hipotekami banki, toda pod težjimi pogoji, kakor veljajo za posojlo Suzorja beograjski občini., kajti Ljubljano bo staiV) posojilo pri Državni hipotekami bankii 7% ori razmeroma kraik m odplačilnem roku 15 let medtem ko dobi Beograd cd Suzorja 25 mrli ion^v po 6% in kaT na 30 let. Ljubljanska občina irrna sicer že posojiilo od Suzorja. itoda le v visi™ 5 milijonov. za to posojilo na lfiora. kakor ie^ to razvidno iz oboinskegi proračuna.. p1ao"d vsem pa bi billa amortizacijska kvota, ki bremeni ljubljanski pro- J račun, mnogo manjša- Včerajšnji »Slovenec« skuša postopanje ravnateljstva Suzorja nekako opnaivuoe-va-ti. Pravi, da je bilo letos na razpolago za posojila občinam 50 milijonov Drin. Za razdelitev tega zneska je bil vzet kijuc po razmerju, v katerem so posamezne pokrajine udeležene na kapitalnem kritju rent in pokojninskega sklada uradraštva. Po tem ključu odpade na Slovenijo 16% ali 8 milijonov Din. V okviru teh posojil je dobila dosilej Ljubljana 5 milijonov, Tržič 1-5 milijona Dm, Bled 360.000 Din, sku_ pa j torej 6.85 milijona Din, Ljubljana pa naj bi še dobila naknadno posodilo 1-5 miMjona Din. Upravičenost velike,gla posojila Beogradu pa utemeljuje »SSovenec« na ta način, da dolguje beograjska občina beograjskemu okrožnemu uradu 12 miMjonov Dm na prispevkih in bo občina dobila efektivno -izplačanih samo 13 mii'i'iloreov, ker bo osrednji urad znesek 12 milijonov Din posojila porabil za plačilo zaostankov beograjske občine- S tako utemeljitvijo se nikakor ne mOre-mo strinjati. Če je beograjska obema na prispevkih že dolžna 12 milijonov Din, po" iem sploh nima pravice do kakega posojrla, saj ie s tem zaostankom kvoto za posojilo že davno prekoračila, kajti če znaša kvota za Okoliš ljubi ianskega okrožnega urada samo 8 milijonov, tedlaij znaša za okoliš beograjskega urada vsekakor manj nego 8 milijonov. Če druge občine v državn v redu plačujejo okrožnim uradom bollm-ške in nezgodne prispevke za delavstvo, bo menda dana možnosit, da se k temu pri-siii tudi beograjska občina.. Občino, ki ne plačuje v redu prispevkov Suzor vendar np sme po vrhu še nagraditi s tem, da jn odobri p^ojilo. ki ie n Rimam trikrat večje, neno bi znašalo po kvoti. Tako postopanje. ki daie po*uho nerednim in slabim ptačnnkom. je tudi n* škodo plačilni modi OstaPe občine bodo morale rr. tega izvajalti konsekvence: če bodo hotele dobiti posorilo ne bodo smele v redu plačevati orisnevkov za svoje delavstvo, ker le potem la.hk^ računa in na večje ceneno posoi, lo pri Suzorju. Skratka: ostani dolžan, potem pa dobiš posojilo! Italijanski predlogi za obnovitev trgovinskih odnošajev Že včeraj smo .poročali, da je italijanska vlada izročila 29- junija našemu poslaništvu v Kiiniu mao. v kateri predlaga, da bi se čim prej andemil proviizorij za vzpos.avitev trgovinskih odnošajev z našo državo. Znano je, da snsai&ra Italija sitare trgovinske pogodbe z državami, ki so se udeležile sankcij, za raz veselje van je. Po italijanskih predlogih bi ta trgovinski provizoruj trajal itako dolgo, dokler ne bi prišlo do sklenitve nove itrgovinslke pogodbe, odnosno dlokler Icailija z večjim izvozom v Jugoslavijo ne da bi odplačala svojega starega dolga, ki znaša okrog četnt milijarde Din. Začasno bi se trgovinski promet za četrto letošnje četrtletje uredil na osnovi izvoza in uvoza v zadnjem četrtletju 1934, pni tem pa bi moral birtii jugoslovenski uvoz italijanskega blaga mnogo večji, tako da bi se ta višek uporabil za odplačilo starega dolga, ki ,ie mastail iz trgovinskega prometa do ukinjenja sankcij- Po mnenju merodajnih krogov v Beogradu bi lahko računali v času pravi zori ja na mesečni izvoz v Italijo v vrednosti 30 milijonov Din med tem ko bi moral znašalti naš uvoz dz Ifcafliije okrog 60 milijonov. Tako bi nam v petiih mesecih Italija v blagovnih dajatvah odplačala 150 milijonov Din, za ostalih 100 milijonov pa bi naša država oddala naročila itarii jonski čmdustriji. Seveda pa ie treba pni tem upoštevali težkoče ki bi se pojavile zaradi tega, ker Italija ni pripravljena v okviru tega sporazuma dobavi jati nam take polfabrikate, za katere si mora sirovtine nabavljati pro. iti plačilu v devizah. Pred vsem torej ne bi mogiu uvažati bomba/ne preje, ki je prej tvorila pretežni dei našega uvoza. Za uvoz iz itail'1'je bi prisiu v poštev v glavnem naslednji predmeti: avtomobili, riž, južno sadje, volnene in bombažne tkanine, i motna svila, elektrotehnični predmeti itd. Pogoji za obnovitev trgovinskih odnošajev z iiadijo so torej za nas praiv težki-Treba pa je upoštevati, da ima tudi ItaKja vellik interes nia tem, izrvažati svoje izdelke in -tudi italijanski uvozniki že težko čakajo. da bodo lahko pri nas kupovali les, živino, jajca, fižol itd. __ Seveda bodo gornja vprašanja še predmet pogajanj, pni katerih bo morala tudi Italija v interesu svojega izvoza še popuščali. Pravkar poročajo, da je bil med Francijo in Italijo dosežen sporazumu ki glede starih štailijamskih doltjov vsebuje mnogo milejše pogoje in se bo le 10®/o plačil za uvoz tolijanskega blaga v Francijo porabilo za odplačilo Starih dolgov. _ Kakor poročajo iz Italije, je tzvaanje uvoznega režima za les na podla&i licenc odloženo do 1- oiktobra 1935. ko bodo izvršene vse priprave za organizacijo in razdelitev lesnih kontingentov. Ta »ceneni sistem bo veljal tudi za Avstrijo. Predstavniki avstrijskega ilesnega sveita. so za-radi: tega že imeli 7. t. m. v Benetfeh konferenco s predstavniki linterfederailne-ga komiteja, ki bo izdaiail licenčna dov>benia-V kros*ih avstriisfaih lesnih izvo®niW se boje da bo po nov*-m sistemu mtežkočen avstrijski izvoz v Italijo. Gospodarske vesti = Podaljšan rok za izkoriščanje prefe-renčnega kontingenta za naše vino v Češkoslovaški. Češkoslovaška nam je, kakor znano, odobrila za čas sankcij preferenčni kontingent za 200 vagonov našega vina. Ker se sezona za izvoz našega vina v Češkoslovaško prične šele v avgustu, smo mogli izkoristiti doslej le polovico tega kontingenta. Veljavnost ugodnosti pa je potekla 1. avgusta, to je 15 dni po končanih sankcijah. Sedaj poročajo iz Beograda, da nam je Češkoslovaška rok za izkoriščanje preostalega kontingenta podaljšala do 31. oktobra t. L .. . = Od leta 1881 niso imeli v Ameriki tako slabe koruzne letine kakor letos- Ameriški poljedelski urad je te dni objavil novo cenitev letine v Zedinjenih državah, ki je zlasti zanimiva glede koruze. Poljedelski urad ceni, da bo zaradi suše, ki je uničila ogromne površine koruznih posevkov, znašal letošnji pridelek le 1439 milijonov bušljev nasproti 2203 milijonom buš-ljev v lanskem letu, ko letina prav tako ni bila obilna. To bo najslabša koruzna letina v zadnjih 55 letih od leta 1881. Zaradi pomanjkanja krmil bodo morali v Ameriki precej živine prisilno zaklati in bodo cene mesu pozneje gotovo narasle. Pridelek pšenice, ki se je v normalnih letih gibal na višini okrog 800 do 900 milijonov bušljev, se letos ceni na 633 milijonov (lani 603). Tudi ovsa bo le 772 milijonov buš-i ljev (lani 1195), ječmena 145 milijonov bušljev (lani 292) in rži 27 milijonov bušljev (lani 58). Prav tako bo znatno slabši pridelek lanenega semena, ki bo znašal le 6.3 milijona bušljev (lani 14.9) ter pridelek sadja, zelenjave in krompirja. = Nova tvornica za kvas. Tvrdka Voj-novič & Oorrup., tovarna vijakov in kisika v Ljubljani, bo na Viču uredila tvornaoo kvasa in je zaprosila za oblastveno odobritev. Poslopje, v ka/terem se bodo postavili stroji, že staji ob strugi Gradaščice in bo stroje gnala že obstoječa vodna turbina. Bansika uprava je o tem načrtu razpisala komisijski ogled, kn bo 31. t m. na kraju samem. = Poravnalno postopanje je uvedemo^ o imovini Kanala Zupanca, trgovca z mešanim bliaigom. Trbovlje — Loke šrtev. 270 (poravnalni upravnik dr. Josip Flego, odv. v Laškem; poravnalni narok pri »reškem sodišču v Laškem 3. oiktobra ob 9-, prijavni rok do 26. septembra). = Znižanje glavnice. Mariborska industrija svile, d- d.. Ljubljana, sklicuje za 2. september v Mariboru na sedežu tvrdke Kari Thoma redni občni zbor, ki bo med drugim sklepail o prenosu družbinega sedeža iz Ljubljane v Maribor in o znižanju dekliške glavnice- Sedan znaša delniška glavnica 5 milijonov Din. Družba je bila ustanovljena leta 1922. leta 1933. pa ie vodstvo podjetja prešlo od koncem« svile Bujfailifci na češko finančno skupino odnosno na tkalnico »vile Kar] Thoma v Lan-škrounu na Češkem 12- avgusta Na ljubljanski bopzi so oficieflrt tečaji deviz ostali skoro brez sprememb, le London je bd za malenkost čvsstetjšL V pru vtunem idtningu so se trgoval avstrijski šilingi nespremenjeno po 8-55, angleški funta pa ootirajo 238 — 238.50. V zagrebškem privatnem Jddringu je bad promet v avstrijskih šilingih po 8.45, v angleških funtih po 238 in v grških bonih po 30. Nemški klirinški čeki so se v LjubHaoi trgovali po 13-63, v Beogradu po 13.5161 in v Zagjrebu po 13.53 odnosno za konec avgusta po L3.50-Kilirinške nakaznice v lirah so bale v Beogradu zaključene po 322. Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda (trgovala po 365 (v Beogradu po 364.25). V osfta&iih državnih vrednotah ni bilo zaključkov. Devize Ljubljana. Amsterdam 2967.43 — 2982.03. Ber iin 175191 — 1768-78, Brusdi 735-61 — 740 67, Curih 1434.22 _ 1431.29, London 218-91 — 230.96. Newvork 4333.22 — 1431.29, London 218.91 — 220.96, Nevvvork 4333-22 — 4369.53, Pariz 287.73 — 289.17, Praga 180.47 — 18158. Curih. Beograd 7. Pariz 20.2025. London 1=5-4075. Newvoric 306-75, Bruselj 51 7125. Mulan 24.15, Amsterdam 2083350. Berlin 123-35, Dunaj 57, Stockbolm 79.45. Osio 77-45. Kobenhavm 68.80, Pra-ga 12.68, Varšava 57.60. Budimpešta 61, Atene 2.90, Bukarešta 2-50. Efekti Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 364 — 365.50. 4% agrarne 47 den-, 5%> boni za javna dela 95 den.. 6% begiuške 68 den., 6% da"jm. agrarne 65-50 den-, 7% invest. 83 den.. 7% stabiliz. 82.75 — 84, 7% Drž. hip banka 86 — 86.50. 7e'o Blanr 73 — 73-50. 8% Blair 82-75 — 84; delnice: PlAiB 231 den.. Trboveljska 130 — 135. Se-čeran-a Osijek 120 — 135, Dubrovačka 180 den. Beograd. Vojna škoda 364 — 364.75 f364-25), 4«/« agrarne 48.50 bi. 6% begluške 6889 — 69 <68.75). 7% Blair 73-25 — 73-75, 8°/o Blair 8230 den. (83). Narodna banka _ (6300X PAB 233 — 234 (232). Blagovna tržišča ŽITO •f Chicago, 12. avgusta. Začetni tečaji: pšenica za sept. 109.50, za dec. 109.50, za maj 109.25; koruza: za sept. 105.50, za dec. 94.75, za maj 91.125. -(- Winnipeg, 12. avgusta. Začetni tečaji: pšenica: za okt. 10, za dec. 98.75, za maj 101. -+- Novosaidska blagovna borza <12. t m.) Tendenca mirna. — Pšenica (cene Prizada«): potiska, šlep, 79 kg. 2°/o 127-50 — 128.50; gornjebaška in gornjebanatska. 79 kg. 2% 122.50; baška in banatska, 79 kg, 2% 120-50; sremska in slavonska, 78 kg 3% 11450. Rž: baška nova 105 — 107.50-Ječmen: baški m sremski novi. 64 kg 90 — 9230. Oves: baški, sremski, slavonski 80 — 85- Koruza: baška in banatska 94 — 95 Moka: baška, sremska, slavonska m banatska »Og« in »Ogg« 200 — 210; »2« 180 — 190; »5« 160 — 170; »6« 140 — 150; »7« 120 _ 130: »8« 92.50 — 97.50. Otrobi: baški 71 — 73; banaitski 69 — 71; sremskn 70 — 72. Fižol: baški in sremski beli 147-50 — 152.50. -1- Budimpeštanska terminska borza (13. t. ro.) Tendenca čvrsta. Koruza: za avg. H.95 _ H.98, za sept. 11.85 — 11.88, za maj 10.80 — 10.8L BOMBAŽ -f Llverpool, 11. avgusta. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za okt. 6.32 (prejšnji dan 6.27), za dec. 6.24 (6.19). Newyork, 11. avgusta. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za avg. 11-72 (11-62), za dec. 11.80 (11.71). ŽIVINA 4- Mariborski živinski sejem. Na torkov živinski sejem je bilo prignanih 6 konj, 14 bikov, 130 volov, 440 krav in 15 telet, skupno 605 gilav. Cene živini so bile naslednje za kg žive teže: debeli voli 3.50 — 4.25 Din, poldebetln voli 2.80 — 3.25, plemenski voli 3 db 3-80. biki za klanje 2.80_ 3, klavne krave debele 230 — 2-80. plemenske krave od 230 — 3, krave za klobasarje 1-75 — 2, molzne krave 2.25 — 3, breje krave 2 75 — 3-50, mlada živina 3.25 — 3-65, teleta 3-50 — 4 Din. Prodanih je bilo 392 glav. Radio Točne sporede vseh domačih in inozemskih oddajnih postaj na kratkih, normalnih in dolgih valovih najdete v ilustrirani tedenski reviji za radio gledališče, film »Naš val«. Mesečna naročnina Din 12. Zahtevajte brezplačno in brezobvezno na ogled en izvod. Uprava: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. ★ Petek, 14. avgusta Ljubljana 12: Pestra glasba na ploščah. — 12-45; Poročila, vreme. _ 13; Čas, spored, obvestila. — 14: Vreme, borza. — 18: Za delopust igra radijski orkester. — 1840: Gobe kot rastlinsko ali gozdno meso (ga-Marinka Ratajeva). — 19: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura: Anton Gmajner: Ideje nacionalne revolucije med Slovenci (ob priliki druge okietaice smrti generala Maistra). — 19-50: Zvoki z našega juga (plošče). _ 20.10: Zunanjepolitični pregled (dr. A. Kuhar). — 20.30: Pojdite z nami na Šmarno goro. Pester spored rokopis; Vinko Bitenc, vodstvo; prof. Niko Kuret. _ 22: Čas, vreme, poročila, spored- _22.15; Prenos iz Berlina; poročilo o poteku olimpijskih tekmovanj (g. Ciril šoukal). — 22.30; Angleške plošče- Beograd 17.20; Klavir. — 18.10: Orkester. — 19.50: Plošče. — 20: Prenos iz Zagreba-_ 22: Olimpijska reportaža. — 22-20: Orkester. _ Zagreb -20; Violinski koncert — 20.30; Dueti. — 21: Kitare. _ 21.30; 51*-gerji in pesmi- — 22: Olimpijska reportaža iz Berlina. _ 22.30; Lahka in plesna muzika- — Praga 19.20: Plošče. — 19.50; Zvočna igra. — 21: Komorni koncert. — 22.15: Plošče. — Varšava 19: Lahka godba. — 20.25: Iz Wagnerieve opere »Mojstri pevci«. _ 22.25- Lahka glasba. _ Dunaj 12; Koncert orkestra. — 1520: Mladinski koncert. _ 16.05- Tauber poje na ploščah. _ 16-35: Arije in pesmi. — 17.30: Nabožna glasba. — 17.10- Poročila z olimpiade. — 20.05: Veseloigra. — 22.10: Koncert vojaške godbe. _ 23.06: Nadaljevanje koncerta. — 23 45- Moderni skladatelji (plošče). — Nem. tija 19- Olimpijski dnevi. _ 20: Poročila- — 2010- Večer moderne glasbe. — 22.15: Olimpijska poročila. — 22.45: Lahka in plesna muzika. — 0.50: Plošče. — 1: Nočni koncert. Ganefin pojde v Varšavo Katera bo angleška kraljica ? Kralj Edvard VID. ne bo ostal samec — Princesa Katarina, sestra grškega kralja Jurija, kraljeva nevesta? Sef francoskega gen. štaba, general Mau-rice G a m e 1 i n bo odpotoval v najkrajšem časn v Varšavo, kjer bo izročil Inšpektorju poljske vojske, generalu Rydz-Smiglyju, v znak prijateljstva in priznanja francosko maršalsko palico V zvezi s počitniškim potovanjem kralja Edvarda VHL z jahto »Nahlin« in s pripravami za slavnost njegovega kronanja, se pojavljajo vnovič razne kombinacije o njegovih načrtih za poroko. Koliko stvarnega ozadja je na teh kombinacijah, ne more nihče povedati, vsekako pa pravijo, da je zgodbo o kraljevi želji, da bi ostal večni samec, spraviti v kraljevstvo bajk, kakor pogoste domneve, da je pred leti sklenil morganatičen zakon. Da mladi kralj nikakor ni sovražnik žensk, je najbolje razvidno iz tega, da je videti v njegovi družbi vedno najlepše in najelegantnejše ženske aristokratke, znane umetnice, prominentne Američanke. Med njimi pa je komaj kakšna takšna, ki bi prišla kot njegova bodoča žena v poštev. Tradicija predpisuje kralju, da si 'zbere nevesto iz lastnega stanu. Zato prihajajo v poštev le princese iz priznanih vladarskih družin. Včasih so govorili, da se razumeta zelo dobro s princeso Ingrido, sedanjo dansko prestolonaslednico, in to zvezo je baje zelo podpiral kraljev stric, vojvoda Connaughtski. Toda do te zveze ni prišlo, načrt starega vojvode je padel s poroko Nedostatki „hoilywoodske kure" Kritike angleških zdravnikov — Dieta, ki zapušča trajno škodo — Nov jedilni list za angleške razmere ke. Sok polovice oranže, malo suhorja ali grobega kruha ter čaša čaja ali kave, to je ve« njih zajtrk. Kosilo sestoji k malo V Oxforviu se je vršilo zborovanje angle-Rkih zdravnikov, ki so med dragim razpravljali tudi o modernih metodah za shuj-šanje. Eden izmed zdravnikov je pri tem kritrzrral tudi tako zvano »hollywoodsko kuro«. Izjavil je, da je zdravniška veda spoznala to dieto že davno za napačno in da mora napraviti vsemu živčnemu sistemu trajno škodo. Sploh se poskuša občinstvo z neštetimi recepti, ki jih razume le na pol ali narotve in ki naj bi pomagali do vitke linije. Up,pob je vedno ta. da prinašajo več škode nego koristi. Dr. Mackenna je poudarjal, da žive posebno ženske v bolje situiranih družinah, kar se tiče hrane, popolnoma abnormalno. Žene, ki bi r jtrkovale istočasno in v isti obliki kakor njih možje, so postale že red- solate, sira ali prepečenca, popoldanski čaj je postal prava senca samega sebe. šele večerja je malo obilnejša. Rezultat je ta. da se želodec pri zadnjem obedu obremeni le s 60 do 70 odstotki tega, česar v resnici potrebuje. Posledice so težke motnje. Več zdravnikov je tudi odločno izjavilo zoper odstranitev plasti tolšče z operacijami. Na zadnje so sestavili jedilni načrt., ki upošteva angleški okus- in spoznanja moderne medicine ter tudi zahtevo po vitki liniji. Po tem načrtu bi ženske lahko uživale meso v majhnih količinah, jajca v omejenem obsegu, ovsene ali ržene kosmiče, kmetski kruh. mleko in mlečne izdelke, nmogo zelenjave i. t., d. štirinajst let v ciganski summit « Mati je spoznala svojega sina po dolgi odsotoostl V bližini Olomouca so orožniki prijeli 211etnega cigana- ki n; mel nobenih listin Povedati je zna! le to, da se imenuj Ivan Brotosiki in da ima to i m? po svoji rednci, ciganki. Pred štrinajstimi leti je bil ctrok pri svojih starših v Pragi itn ga je ugrabila neka ciganska tolpa. Odvedla ga je v Ru- sijo. Tu je njegova rednica umrla, pa se je odpravil sam proti češkoslovaški ,da poišče svoje roditelje. Nkoliko dni pozneje se js orožnikom r:a jav:la neka, trgovka, ki je dejala, da soji pred 14 loti ugrabil; sina. Ko so jd. pc^aza1! mladega c'gana, ga je po ne' em znam nju spoznc.'a za svojega otroka. princese Ingride v vodo. Zakaj prav za prav, tega niso mogli nikoli dobro ugotoviti. Ljudje, ki so govorili, da so dobro informiram, so pripovedali, da je baš tisti čas neka Američanka križala pota tedanjega princa Waleškega. Danes imajo izdelovalci domnev, kakor rečeno, spet visoko konjunkturo. Pomorsko potovanje mladega kralja in potovanja evropskih princes v Anglijo jim dajejo gradiva za te domneve. V zvezi z ženskami, ki potujejo z njim na jahti »Nahlin«, bi kakšne domneve te vrste prav za prav ne mogle nastati. Iz objavljenega seznama potnikov na ladji, je razvidno, da pripadajo kraljevi družbi sicer tri znane kra-sotice londonske družbe, toda te so vse poročene s kraljevimi osebnimi prijatelji in vrstniki, ki tudi potujejo na jahti. To so lady Diana Duff-Cooper, žena vojnega ministra, lady Louis Mountbatten, žena kraljevega sorodnika, in lady Brownlow, katere sinu je bil kralj baš te dni za krstnega botra. Prvosednica mize je vsekako najstarejša dama izmed družbe, lady Cu-nardova, vdova ustanovitelja znane brodarske družbe. Preden se je družba odpravila na potovanje, so domnevali, da bo lady Cunardovo spremljala še neka mlada dama, ln ta naj bi bila po vsej verjetnosti princesa Katarina Grška, sestra grškega kralja, ki je bila pravkar prispela v London in jo je | sprejela kraljica-mati Mary. Sedaj vemo, da te visoke mlade dame ni na krovu, vendar pa smatrajo, da ima ta največ šans, da postane angleška kraljica. Razen hčere bivšega nemškega prestolonaslednika, princese Cecilije, je edina nekatoliška princesa Evrope, ki prihaja v poštev za ožjo izbero. Baje bi bila tudi želja kraljice Ma-ry, da bi se bodoča angleška kraljica imenovala Katarina, Toda kralj molči in to, da princese ni na krovu, bi moralo govorice ustaviti. V resnici pa jih še neti vest, da se namerava angleški kralj sestati med potovanjem nekje ob grški obali z grškim kraljem. Zato, da bo ga samo pozdravil, ali zato, da ga bo zaprosil za roko njegove 23-letne, dražestne sestre? Tako ugibajo na Angleškem ln upajo, da ba čas govoric in čakanja kmalu minul in da bo grška princesa, ki jo poznajo v Londonu že iz prejšnjih let, v resnici poleg Edvarda VTH. klečala pred altarjem ln prejela krono ter blagoslov iz rok Kozma Cantuarja, canterburyjskega nadškofa... V Londonu se z vso vnemo pripravljajo na kronanje mladega angleškega kralja. Krona""c 3e bo vršilo prihodnje leto v maju. Na sliki vidimo na desni: krono kralja kot vladarja Anglije, na levi: krono za vladarja Britskega imperija d prinašajo denar Nagrade za pedmladek v francoski republiki „ Prerokinja " — v resnici zlcčinfca 2 Zastrupi j evalka iz zamorske četrti New Torka V New Yorku zbuja veliko ogorčenj« afera neke zamorske lastnice ktnmato-grafa v zamorski detr i Harlemu, 67-!etne Tbecdore Taftove. ženska je pr^d nekoi-ko dnevi priredila gostijo za 150 otrok v starosti šest do des t let. Otrokom so Bervirali čokolado, štirje otroci so se potem zgrudili v strašnih krčih in so jih epravjili v bo"n.;šn6co, kjer so izdihnili. Obdukcija je pokazala- da so b:,li ti Štirje otroci, kater'm je bla Taftova so. rodni ca, zastrup j«} ii s c t rom. Tarftovo eo aretirali in so jo obtoži a, da je s £ trupom umorii:a še tri druge svoje sorodnike, starše sedaj umrlih otrok. Zakaj je to storila, ni mogoče dognati. Med harlemskimi zamorci je uživala praznoverno čaščenje, ki je meji!o na strah. Smatrali so jo za prerokinjo, pri čemer Ijradi ni motilo, da je bila napovedala konec sveta za ča-, ki je že m'nil iin sicer pratekel brez tega konca. Ko so jo Madžarske ose za Kanado Kakor poročajo iz Budimpešte, je ta čas na poti v Kanado poldrug milijon os iz vrste >dirrion sertifer«. Pred časom se je mudila na Madžarskem kanadska študijska komisija pod vodstvom poljedelskega strokovnjaka prof. dr. Mor risa. Ta komisija je ugotovila, da so te vse posebno pripravne za pokončavanje škodljivih žuželk, posebno zloglasnega koloradskega hrošča, ki nestrpno ograža kanadsko poljedelstvo. S privoljenjem madžarskega poljedelskega ministrstva je 200 ljudi v mesecu dni nabralo poldrug milijon teh os, in s cer bub, k[ bodo zlezle na dan šele na kanadskih tleh. Zaprli so jih v sedem zabojev in spravili z letalom v London, od koder bodo z ladjo nadaljevale potovanje v Kanado. pa gnali policisti, se je polastilo zamorcev silno ogorčenje. Na t;soče jih je priteklo, da hi staro coprnico linčali. Polici, sti so se morali umaknti ž njo v njeno hišo in fe braniti množice toliko časa. da so dospeli večji oddelki njih tovarišev, ki so množico potem razgnali. Za to delo je bifo treba nič manj nego 500 policijskih uradmkov. šele potem so aretiramko lahko odvedli. Zunano je. kako se Francija trudi, da bd zadržala nazadovanje sv j'h porodov. V prvi vrsti okušajo tam zmanjšiti un.rljiv st otrok, v drugi v:st.i ra-zpsujrjo nagrade za novorojence. Vsote, ki j:h dajejo za to na razpolago, so prav znatne. Tako prtjme uradnik za svojega prveo;a otroka 660 frankov, delavec 240 frankov, kmet pa nič. Za dva otroka znašli doklada 1650 frankov. za delavce 600 frankov, kmet pa še vedno ne prejone nobenega daru. Za tri otroke znaša dar 2600 oziroma 1320 frankov, kmet pa prejme 120 frankov. Za štiri otroke se te številke zvišajo na 5060, 22"»0 odroma 480 frankov. Ta čas se kaže stremljenje, da bi se te nagrade po eni strani zvišale, po drugi strani pa, da bi se odpravile v tem pogledu razlike med posameznimi stanovi. Posebno kmetsko prebivalstvo naj bi bilo deležno višjih nagrad, saj se nazadovanje prebivalstva kaže v zadnjih letih posebno hudo med kmeti, ki so zašli v si.-h ^nR-tKid.irski položaj. Žarnica za 75.OGO dolarjev V neki bolnišnici v St. Paulu v Minrie-šoti so montirali ogromno rentgensko cev. V višino meri 11, v dolžino 10 m in širino 6 m ter je veljala 75.000 dolarjev. ?.arki, ki jih oddaja ta žarnica , segajo daJeč in imajo veliko prebojnost. Napetost znaša približno 1.200.000 voltov. Aparat je tako velik, da morejo z njim istočasno obravnavati več pacientov. Mana i — čsl. državljani Pred nedavnim si je pridobil, kakor znano, nemški pisatelj Heinrich Mann češkoslovaško državljanstvo, njegova nova domo-; vinska občina je postalo mestece Proseč j na češko-moravski visoki planoti. Sedaj si j je pridobil domovinsko pravico v tem mestecu tudi sin Thomasa Manna, Klaus Mann, a kakor poročajo, se je oglasil z j enako prošnjo tudi Thomas Mann sam. Finske ginuiastke na berlinski olimpiadi Mrzlo angleško podnebje Po zapiskih angleških vremenoslovnih postaj je bil letošnji julij v tej deželi najmra-lejši od 1. 1917. dalje. Zadnji četrtek pa je bil najhladnejši dan avgusta po tistem letu. Srednja julijska temperatura je znašala komaj 21 stopinj Celzija. Čebele so ga opikale do smrti V (Tiirnitzu v Avstriji je neki posestnikov sin zvečer po nerodnosti prekucnil panj. Čebele so navalile nanj in ga s tisoči pikov usmrtile. Pet minut po svoji nerodnosti je bil že mrtev. , * ; - ' "K fl. Novi španski vojni mfnlstetf Za vojnega ministra španske vlade v Madridu je bil imenovan polkovnik Saravia Tudi na olimpiadi se nasprotstva ne pozabljajo Pri počaščerrju zmagovalcev na berlinski olimpijskih igrah 9. t m. je prišlo, kakor sedaj poročajo, do značilnega incidenta. Med drugim se je dvakrat dvignila tndi češkoslovaška zastava na olimpijskem jamboru, obakrat pa se je oglasih eamo pavi el češkoslovaške državne himne. Ataše že-škoslovaškega poslaništva v Berlina, ki Je bfi prideljen češkoslovaškemu ofcnpijskenra komiteju, je po prvem počaščen ju pri nemških oblastih vložil protest in eo mu obljubili, da bodo v drugič zaigrali celotno himno. Navzlic temu pa so tudi v drugič odigrali le prvi deL Ataše je nato v drugič protestiral proti temu očitnemu omalovaževanju češkoslovaške republike- Lep pogled na olimpijsko areno v Berlinu: Finske telovadke stojijo strumno pred svojo zastavo ob sviranju finske nar. himne Mraz ne de dobro žolčnemu mehurju Zdravniki so že pogosto apazSi, da spremljajo vdore hladnega vremena hudi žotSni koiliki. Ker nastajajo K koliki drugače zavoljo dietnih napak aE po razburjenja, eo menili, da morajo biti med hladnimi vali in dietnimi pogreškami kakšne zveze, n. pr. te vrete, da jedo ljudje v mrfitih dneh več in tolsto hrano. Sedaj sta dva dunajska zdravnika dognala, da že mraz sam na sebi ne de žolčnemu mehurju dob.ro. Mra* stiska, kakor znano žilje. in mišičje, na ta način vpliva na mnoge žilne nevroze, tako na angino peetoris. Francoz Bernard je že pred mnogimi leti dognal, da škoduje mraz jetrom. Kdor ima občutljiv žolčni mehur, to storil tedaj dobro, če se čuva vsakeea ostrejšega mraza. Dve leti umetne hrane Neka londonski medicinski List poroča o nenavadnem primeru umetnega prehranjevanja. V južnoafriškem mestu Pieteimarite-burgu je pred dvema letoma neki mladenič dobil spalno bolozen in je spal 28 mesece* nepretrgano. V vsem tem času so ga morali umetno hraniti. Spalno bolezen je sedaj premagaL vendar pa se njegw organizem le težko prilagvodeva spet. naravni brani. S jpcm2& - f 'tetneraJtef} vova. VSAKEMU NI MOGOČE rn V KOPALIŠČE VENDAR MORE VSAK ŽRTVOVATI DIN 100 — (20 DO 25 VELIKIH STE. KLENIC) TER MESEC DNI Pl_ TI MESTO DRUGE VODE NASO ZNAMENITO RADENSKO Z RDEČIMI SRCI! NAMESTO ANEKDOTE Nebi znani dunajsfei profesor medicine je •vpraša nekega kandidata pri izpitih; »Kaj ee mora zgoditi z bolnikom, ki ga je ugriznil stekel pes?« Kandidat je moKaL Profesor, ki ni hotel, da bi mJadi mož kar tako padel, mu je pomagal: »No. že vttn omenim Paeteurjevo ime?« uSoAnika moramo pasterizirati1- < ms je odrezal kandidat ves vesel. VSAK DAN ENA 2epar — snohodeč (>Everybodys weekly«) ZANE GRET: 45 BETTY ZANE Zgodovinski roman iz ameriške revolucije »Betty, vedeti hočem, zakaa se davž nisi zmenila za Mr. Clarka I« je rekel polkovnik Zane in zviška oprl oči v sestro. V očeh mu je tSedo in okoli ustnic mu je drgeitaj Izraz, kakršnega si drugače te redko videl na palkovnikovem obličtiu. »Ne vem, da hi bilo to še komu mar razen meni,« je hitro odvrnila Bat)ty in vrgla glavo nazaj; v ■očeh se ji je vnela ista iskra kakor bratu. »Ne zameri, da sem drugačnih misli. Tudi drugim je mar. V tej vasioi, kjer vsak vse ve, ne moreš počenjati takih rečd in še pričakovati, da hi minite neopažene. Martinova žena je tudi videla, kako si prezrla Clarka, in sama veš, kakšna klepetulja je. Vse si že brusi jezike o tebi on o Clarku.« »To mi de deveta skrb.« »Meni pa m. Ne želim, da hi si brusili jezike na itvoj rovaš,« je odvrnil polkovnik, ki ga ie potrpljenje minevalo, čeprav je bil drugače najprijetnejši Človek. »Lansko jesen si dovoljevala Clarku. da S3 je zelo očitno potezal zate, in ko je odšel, je vsak lahko videl, da sta bila kar najboljša prijatelja. Zdaj, ko se je vrnil, pa z njim še govoriiti ne maraš. Te- mu Millerru daješ, 'da lazi za teboj. Po modem mnenju Millenja s Clarkom ni moči primerjati, in po prisrčnosti, s katero je davi vse pozdravljalo Clarka, je moči soditi, da je včeina ljudi enakih misli z menoj. A ne misli, da sem prišel Clarku slavo pet Vse to pravim samo zato, ker je Bessiejri, Jacku in vsakomur tvoje ravnanje nerazumljivo. Ljudje te imajo za spogledhivko in menijo, da bi bilo lepše, Če bi se nekoliko bolij kmečko vedla* »Mr. Millerju nisem dovoliHa, da lazi za menoj, kakor se blagovoliš izražati,« je ogorčeno odgovorila Betty. »Trpeti ga ne morem. Vobče se več ne shajam z njim, razen vpričo tebe, Bessieije ali kogar koli drugega. Sam veš, da ne. Ne morem mu ubraniti, da ne bi šel z menoj v cerkev, če hoče.« »Ne, to je res, vendar, ali se tudi v tem ne čutiš krive, da si ga davii tako sladko gledala?« »To je obrekovanje!« je vzkliknila Betty, in jezna rdečica ji je planila v obraz. »Ne tebi ne nikomur ne dovolim, da bi me imenoval spogledljiv-ko. Kakor hitro sem proti kakemu moškemu vjud-na, že pravijo vse te stare device in babnice, da sem spogledljiva. To je nezaslišano!« »Oho, Betty, le nikar se ne razburjaj. Tako se oddaljujeva od vprašanja. Zakaj nisi vljudna proti Clarku?« Ko mu ni odgovorila, je nekaj časa molčal, potem pa nadaljeval: »Ce je s Clarkom kaj narobe kaj takega, da jaz ne vem, a bi moral vedeti — tedajj želim, da na poveš. Osebno mi je fant po godu. Seveda imaš vso pravico, da ga odbiješ. Čeprav niti to ne hi bilo zadosten razlog za tvoae ravnanje. Tu ob megli, Betity, se človekova prava vrednost kaj hitro pokaže. In Clarka ima vsak v trdnjavi rad. Nu, potruditi se hočem, da ti »»zložim svoje stališče. Ne gre za to, ali maraš Clarka ali ga ne maraš — to meni ni nič mar. Samo za tole gre: ako je mož, za kakršnega ga vsi imamo, tedaj je tvoje vedenje takšno, da se moji sestri ne spodobi. Ne trpim, da bi šlo tako dalje. In zdaa bodi konec tega drezanja v grm.« Betty je bila že nekaterikrat videla polkovnika jeznega, vendar še nikoli ne jeznega nanjo. Prav gotovo, da ga je bila razkačila, in ob tej misli ie pozabila svoj lastni srd. Bratov slavospev Clarku ji je bil ogrel srce. Nato se je pa spomnila preteklosti in čuvstva so se ja toli nenadoma spreobrnila, da j« togotno vzkliknila: »Ženskar je. Nikoli mu ni bilo nič do mene. Raz-žalil me je.« Polkovnik Zane je brez nadaljne besede vzel klobuk, vstal in odšel po stopnicah. Betty ni imela namena, da hi rekla to, kar Si je bilo ušlo z jezika, in se je takoj'skesala svojiih prenagljenih besed. Klicala je polkovnika nazaj, a ta Se ni oglasil, niti se ni vrnil »Betty, kai za Boga si pa rekla mojemu možu?« je vzkliknila Mrs. Žanova, ko je stopila v sobo. Vsa zasopSa je Ma, tako nag5o je bfia pritekla » Stojnicah, in na zalem obrazu se je je MCaMla, skrh. »Bled kakor zid jo je ubral proti trdnjavi, ne da bi mi privoščil besedico.« »Samo to sem mu rekla, da me ie Mr. uarke razžalil,« oe mirno odvrnila Betty. »Sveta nebesa, Betty! Kaa si storila!« je vzkliknila Mrs. Zanova. »Ti ne poznaš Eba, kadar je jezen. Zmožen je, da Clarka ubije,« Betkana kri je bdla razburkana, in deaafta ie, da ne bi bito to nič posebno važnega. >Kda-j te je razžafil?« je vprašala sftaretfša žena, gnana od prirojene radovednosti, »Laind, oktobra meseca.« »Pha! Dolgo je trajalo, preden si povedaJa. Ne verjamem ti. Mr. Clarke se mi ne zdi take sorte mož, da bi žalil ženske. Vsa dekleta so lani noPela za nKnjjga o kiču«, ki je izšLa pred nekaj tedni pri znani monakovski založbi Piper. Kritika jo je navdušeno pozdravila kot zelo potreben pojav. Reimann se bori v knjigi e humorjem, ljubeznijo, pogumom in trdnim prepričanjem proti kiču. ki ga skuša vkleniti v pojmovne meje in mu priti do prave podobe. Knjigo je rodila debata, knjiga pa je zopet v kratkem času rodila nebroj debat po nemških listih in revijah.. To pa je najboljše, kar more roditi kak polemični spis. Duhovite eo tudi risbe v knjigi. Reimann priporoča, da položiš knilgo v železniški voz, da jo najde kdorkoli, ker je vsakomur potrebna, da jo prebere. Pravi, da je borcu proti kiču najtežje najti pravega nasprotnika. Oglejmo si nekaj Relmannovih načel o kiču. Beseda kič ni običajen pojem, temveč geslo, moto- To je beseda, ki je dobila svoj pravi pomen v borbi za čiščenje meščanskega okusa in je znamenje znova se probu-jaioče umetniške vesti. Naj že izhaja iz angleške besede sketeb, kar pomeni slabo, poceni sliko, ali pa naj je, kakor meni P.ei-mann, beseda, ki nima korena, katerega bi tnogli jezikoslovno raziskavati. Etimološko torej besedi ne moremo blizu, Čeprav je T>rešla v jezikovni zaklad vseh narodov. t>pada v ono vrsto enozložnic, ki se končujejo na č, ki imajo že zato na sebi nekaj •mesnega: klač, trač, kvač, fuč, puč itd. To je vesela besedna družba, ki ji je skupen onomatopoetični čar. Reimann celo misli, da izvirajo te besede mogoče iz slovanskih ali iz italijanskega jezika. Vsekakor so to besede, ki so prišle iz naroda v knjigo. Zlasti besedo kič že vsakdo pozna; to je pripravna, jasna beseda ki mnogo pove, čeprav takoj ne moremo opredeliti kroga njenega pomena. Omenjene enoizložiidce nam skušajo zmanjkati vrednost kake stvari. Tako je kvač navidezno važno, v resnici pa napihnjeno, puhlo in votlo besedičenje. Pomen teh besed sam na sebi ni prav nič smešen, temveč kar preveč resen. Njihova smesnost je 6amo v napetosti med veliikopotezno gesto pojava in resnično praznoto izraza stvari, ki jo ima v mislih vsaka izmed teh besed. Vsa komičnost se vžiga ob nasprotju med obetom in stvarnostjo, med idealno nalogo in realno bi t nosi jo. Ako prodiramo od realnosti do ideje, spoznamo, da je ideia visoko nad realnostjo; v nas ee nehote zbudi čustvo tragike, ker spoznamo, kako omejeno je človeško stremljenje. Ako pa nasprotno pogledamo z višine ideje na realnost, ki je tako malenkostno majhna, se rodi v nas vzvišeno čustvo 6proščenja, komike in smešnosti. Marsikaj še samo na sebi ni kič. Postane pa kič z uporabo na napačnem mestu. Posebno dobra prijatelja kiča sta kupčija in diletantstvo; zato je toliko kiča zlasti v iuksusu. Miniaturna reprodukcija priznano lepega klasičnega kipa je kič, ako jo uporab, lijamo za obteženje naših pisem; ne v reprodukciji, v napačni uporabi je kič. Orna-ment sam na sebi ni ikič, postane pa, ako ga napačno uporabljamo ali pa če z njim kaj preveč obremenimo. Največ kiča najdemo v stvareh, k5 niso fl^rno mrtev inventar temveč bistveno pripadajo našemu življenju, čeprav samo vsakdanjemu. Kič ima svoje korenine v psihozi mase in tovarniški izdelavi. CJoveik si želi povsod nekaj lepote, tovarne pa mu to željo izpolnjujejo s kičem namesto s pravo Timetnostjo. Zato je toliko kiča v keramiki, pohištvu in tako zvanih ročnih delih. Naj «menimo samo kipe palčkov in srn po vr- Zapiski Popravi! V včerajšnjem članku »Novo znanstveno delo dr. B. škerija« je ostaflo tiskovnih napak. Tako je n. pr. >v 8°« pravilno »v (veliika) 8°,« »ni tudi poslabšanje srca« se glasi »in tudi po* slabšanja srca< »življenjski obseg garancije« je »življenji obseg generacije.« Jacinto Benavente. V Španiji, ki jto pretresajo težkii notranji boji, bo najbrž ne. Opaženo minila današnja 70-letnica največjega sodobnega španskega dramaitiika Jaoin-ta Benavente iz Martineza. Ta predstavi-telii moderne španske drame se je rodiil v Madridu kot sin zdravnika, študiral je nekaj časa pnavo in se kar ziepa pridružil potujočemu cirkusu, ki go je kasneje zameji jal z nelkim potujočim gledališčem. Literarno se je niaijprej predstavil s pesniško zbirko, pozneje j« pisal samo draimaitska dela. izprva pod očitnim vplivom francoske dramatsike literature, nato pa z izrazito osebno noto. S svojim novim dramatskim pojmovanjem je skušal Benavente Oslabiti prevladujoči vpliv tedanjega vodilnega dramatika Joseja Echegareya. kar mu je počasi uspelo, d as i ga je kritika dokaj časa sovražno napadala. V teku ene generacije si je Benavente pridobil edinstveno mesto v novi španski dramatiki, ki se je vse tovih, punčke na divanu milostljive gospe, spominsko »diplomo« na odsluženi rok v vojski, kamor ti je treba prilepiti samo še svoj iz fotografije izrezan obraz in napisati 6voje ime. Vidimo, da smo tedaj kiču že bliže, ako rečemo, da je zmes romantike in goljufije. Ako greš kam na tuje, ee vsemu čudiš, namesto, da bi si kakor Reimann kdaj ogledal fasade poslopij v evojem rodnem mestu in bi ti ne bilo treba hoditi občudovat kič v tujino, ko ga je že doma na vseh straneh dovolj. Tako pa na tujem vse napravi nate vtisik, vse ti gasi žejo po romantiki in občudovanju za vsako ceno. Oglej si rajši domače spomenike, zlasti nagrobne, pa boš našel na marsikaterem pokopališču tudi grob dobrega okusa. Najmanj kiča je še v enostavni beločrni umetnost; grafike, v lesorezu in risbi. Grafika že po svoji osnovi ne more biti kič-Zato pa je tem več kiča v slikarstvu; vse-kar nima nič duše, učinkuje samo zunanje in stremi za efektom. Reimann je mnenja, da eo pastelne barve najprimernejše za kič. Kdor bi imel zavestno namero ustvariti kič, bi tega ne zmogel. Za kič je potreben se poseben t#!ent, sicer nastane samo pa-Todija. Pravi kič zahteva možgan; pravi kič nastane, ako že vnaprej veš, da hočeš ustvariti umetnino, pri tem pa samo zadovoljiš publiko, ki se ji hoče pisanega, nekompli-ciranega. ganljivega, anekdote. Tu je mišljena samo tako zvana publika, ne ljudstvo oz. narod, čigar bistvo je kmeSki stan, kjer je prav malo kiča. Množica vedno zahteva, naj bo umetnost nasprotje življenja, kajti življenje je kislo, umetnost pa naj bo sladka. Tu zadovolji Človeka kič, ki ee izogiba pristnemu, resničnemu življenju in si ustvarja >umetno« življenje. Tako je kič samo nadomestek, su-rogat. Zato pa je med umetnostjo in kičem isto razmerje kakor med resnico in lažjo. Tudi lahka umetnost je umetnost; po Rei-mannovem mnenju jo je celo prav težko ustvarjati. Je umetnost, ker ni v njej nizke namere in ponižujoče volje, ugoditi publiki. Kič je plehek ne lahek. Koliko je kiča v teatru, filmu, radiu in muzilki; najčistejše vrste kič v muziki je pojoča žaga. Za kič veljajo isti zakoni kakor za modo, ki je tudi podvržena okusu publike. Zato je kič vedno nekaj napihnjenega, bombastičnega, izumetničenega, poiskanega, okinčanega, opajajoče afektiranega. Kiča ne najdemo samo v umetnosti, temveč povsod; Slike Mo-ne Lise na varstveni znamki na nogavicah, rdeče lakirani nohti umetne blondinke, ki je iz Evlalije postala Lally. spominski albumi, krožniki na steno obešeni itd. Narava ne pozna kiča, šele človek ga je začel ustvar. jati. SolnČni zahod ni kič. toda 6olčni zahod, na razglednici je največkrat kič. Prava umetnost ni ne glasna ne tiha, je kakor slavčkovo petje ali žuborenje potoka. Kič pa je ali strahotno glasen ali pretirano tih, kriči ali šepeta. Res je, da ima vsak pravico do lepote, ki jo more spoznati samo malokdo; toda naloga prav teh izbrancev je, da vzgajajo publiko za pravo umetnost. Kič ograža umeft-nost in življenje na vseh straneh in v tem je nekaj več kakor samo estetsko vprašanje. Kajti kič je končno nekaj nemoralnega; kakor že rečeno, umetnost je resnica, kič pa laž. Že pred vojno eo imeli v Stuttgartu muzej kiča, v katerem so bile zbrane vse stvari, ki jih odklanja človek z dobrim okusom. Toda muzej ni dosegel svojega pravega namena. Namesto, da bi se publika z gnusom obrnila od kiča. je marsikdo povprašal za ceno »umetnine«, ka ga je zamikala in ki jo je hotel kupiti. Tako težka je vzgoja v vprašanjih umetnosti. F. B. do njega gibala v plitvih vodah zastarele i tradicije- Njegov program je bil: življenjska resničnost, naturalistična vernost podajanja. L. 1898. je Benavente ustanovil ma. driidsko Umetnostno gledališče. Njegovo drama tsko delo je prav obsežno in kaže razne vršite stilov: pisal je kmečlke kome-dijje enalko kot družabno - satirične igre, rokokojske komedije enako kcit pravljice. Najbolij znane njegove drame so: »Jesenska roža«, »V soboto zrvečer«, »La Malque_ rida«. Pri nas ga je prevajali O. Zupančič. Jacinto Benavente je bil 1. 1922. za svoje celotno delo odlikovan z Nobelovo nagrado. Duff Cooper, angleški vojni minister, ki je prispel v Jugoslavijo kot ožjii spremljevalec kralja Edvrardla VIII, je lahiko cme-njen, kar je sicer pni vojnih ministrih preseneCltjiivo, tudii v kulturni kroniki, Ta britski državnik, ki je nedavno vzbudil ogromno pozornost s svojim pametnim zagovorom angkšiko-francoske zveze, je eden tistih politikov, ki ume jo ceniti pomen literature in umetnosti za življenje narodov ln za razvijanje njihovih duhovnih energij. Te s tem, da se je bil oženil s hčerko vojvode Rutlaindiskega, si je ustvaril v domači hiši tisto kulturno ozračje, ki se štiri stoletja odlikuje ta" aristokratski, rod, V katerem se ie vedno kazalo zanmanje čudbvtito sposobnost za razpletanje fabule in nič mnmj čudovito umetnost prikazovanja kanalklteiriev nastopajočih oseb, ki nosijo bogoito razčlen j eno in v krasno celoto povezano dejanje. Čeprav bo sodobnega oitateiljta kdaj pa kdaj utrujal nekolikih preširoko se razlivajoči tok dejanja ali Diokensovia staromodna ljubezen do natančne drobnorisbe; četudi se bo zavedal, da je razvoj razmer celo v konservattvmi Angliji posumi marsikaj v tem Tomntnu Iz realistično posnete življenjske stvarnosti v zgodovino, bo vendar na drugi streemi ta vse senčne strani oškodovan s posebnim oarom in milirto Dickensovesja pripovedovanja- O. Zupančič nsm je že pred vojno poslovenil roman »Oliver T\vist«; temu dejanju na podnočju prevajalstva je sedaij pridružil še veoje: slovenskega »Davida Gopperfielda.« Založnica je izdajo opremila z angleškimi ilustracijami iz Dickenso-ve dobe. Iz poljske književnosti. Po srmflfi Petra Choynowsikegy, pisca »Kovačnrice« (romana o poljski vs+aii 1. 1863), »Hiše v središču mesta« Oiz poljsiko-ruske voij.ne L 1920) in spisa iz življenja poljskih revolucionarjev v Švici »Mladosl!, ljubezen in pustolovstvo«, ije bil izvoljen za člana Pdljsike akademije romanopisec Ferdinand Goetel. Novi akademik iz pisateljskih vrst je eden najorigš-nalnejših poljslkrih novojmih pisateljev. Nje. gov nemara najboljši reman je »Kar.Chat«. Goetdl je spisal tudi potopise lo Indi.jii, E g hrtu i. t. d. — Jean Loren(to"Wiiez ie objavil leni i igo spominov na življenje v pariški poljski koloniji zadnjih štirideset let, Pavel Owerlov pa je v svojem memoarsikem spisu »Onkraj rampe« objavtl mnogo zanimivega nadii va o gledališkem življenju Varšave. Pesnik in romanopisec Cornelij Makuszvski ie v knjigi s čudnim nraisloviem »Izilehi na psu« duhovito obdelal življenje današnje poljske mladine. Češki dramatski igralec Edward Kohont, član dirame Narodnega divadla v pragi, je M -povabljen na gostovanje v Zagrebu in Splitu. S o k o I s f v o Plavalne tekme ljubljanske župe Ljubljana, 12. avgusta. V nedeljo je bila IL župna plavalna tekma, katere se je udeležilo članstvo in naraščaj iz Ljubljanskega Sokola, Sokola I. Tabor, Sokola H., Sokola Moste, Kočevje, Ribnica in Cerknica. Točno ob 8, še preden je posijalo sonce skozi gosto meglo, je vodstvo tekme pozvalo vse prijavljene tekmovalce in tekmovalke pred sodniški zbor. Tvrdka Philips je s pripravo ojačevalca omogočila hitro zbiranje, nagel potek in objavljanje uspehov. Prvi so se javili sodniškemu zboru naraščajniki iz Device Marije v Polju, ki pa niso smeli tekmovati, ker niso bili prijavljeni. Nasprotno je bilo pa tudi dosti bratov in sester, ki so bili prijavljeni, a se niso pojavili na nastop- času 2.26.8, drugi pa so bili naraščajn&i s Tabora v času 2.53.5. h poražene vrste je 1. zaostal za pol proge, česar naslednji trije vkljub veliki volji niso mogli docela popraviti. Tekme so zaključili 3 člani, 1 naraščajnik in 2 naraščajnici, ki so s 3 me-terske (žen. nar. 1 m) deske prav dobro izvedli po 1 obvezno in 2 poljubna skoka. Pri članih je bil I. br. Sega Bojan, pri moš. nar. Janovsky Vladimir, pri žen. nar. pa Keržan Boža. V skupni klasifikaciji društev šteje I. mesto 6 točk, IL 5 itd. ter je I. mesto zavzel Ljublj. Sokol z 89 točkami, H. Sokol I. Tabor s 65 točkami, II. mesto Sokol Ribnica z 12 točkami. Sledijo: Sokol Ljubljana II. s 6 točkami, Cerknica z 2 točkama, Kočevje z 1 točko. nem mestu. Tekme •o se Izvršile v nastopnem redu: Poljubno plavanje: člani 100 m, tekmovalo 8 članov, I. mesto je dosegel br. Šega Bojan, Ljublj. Sokol, v času 1.24.7, II. mesto br. Šega Leopold, Ljublj. Sokol, v času 1.29.1; članice 50 m: tekmovala samo s, Turšič Stana iz Cerknice v času 58.4.0. Moški naraščaj 50 m: plavalo 10 naraščajnikov, I. Pestotnik Pavel, Sokol L Tabor, v času 32.4, II. Janovsky Vladimir, Ljublj. Sokol v času 33.2; od ženskega naraščaja je na 50 m tekmovala le naraščajnica Rogelj Dragica iz Ljublj. Sokola v času 53.1. Prsno plavanje: člani 200 m, 6 članov: I. br. Divjak Danilo iz Ribnice, v času 3.40.0, II. br. Stermecki Evgen, član Sokola I. Tabor, 3.42.0; od članic je na 50 m dosegla I. mesto s. Babinek Marija, Ljublj. Sokol, v času 48.4; od 4 tekmovalcev moš. naraščajo na 100 m je I. mesto zavzel Pirih Miro iz Ljublj. Sokola v času 1.42.0, II. pa Smodiš Janko, Sokol I. Tabor, v času 1.54.2. — 7 naraščajnic je tekmovalo na 50 m: I. Rogelj Dragica, Ljublj. Sokol, 49.2, II. Kovačič Elca, Sokol I. Tabor, 53.1. Za plavanje vznak 50 m so se prijavila 2 člana, 3 naraščajniki in 2 naraščajnici: I. br. Divjak Danilo iz Ribnice, 45.8; naraščajnik Pučko Ivan, Ljublj. Sokol, 46.4, in naraščajnica Rogelj Dragica 56.4. Sledilo je izmensko plavanje članov in moškega naraščaja. Člani so tekmovali 50 X 50 X 100 X 50 poljubno, naraščajniki pa 4 X 50 poljubno. Ljublj. Sokol in Sokol I. Tabor sta postavila po 1 vrsto članov in naraščaja. Pri članih so vse do tretje predaje vodili člani s Tabora, tu pa je prevzel vodstvo Ljublj. Sokol, ki je protivnika naravnost pregazil in dosegel zmago v času 3.16.5; vrsta Sokola I. je zaostala za polnih 9 sek. Tudi pri izmenskem plavanju moškega naraščaja je zmagala vrsta Ljublj. Sokola v Ker je bila ta župna tekma obenem tudi izbirna tekma za medžupno tekmo, žup: Sušak-Reka, Maribor, Celje, Ljubljana, Kranj, Novo mesto, ki bo 15. in 16. t. m. v Rogaški Slatini, so bili po tekmi ob pol 11. objavljeni uspehi ter izbrani tekmovalci in tekmovalke, ki bodo na težki tekmi zastopali ljubljansko župo. Tekmovalce in tekmovalke predočuje gornja slika. — K lepemu uspehu tekem je seveda pripomogla uprava kopališča SK Ilirije, ki je v ta namen brezplačno odstopila krasne kopališke naprave, kar ob tej priliki s hvaležnostjo pripominjamo. Postani In ostani Slan Vodnikove družbe! Spori Športni dan v Kamniku SK Kamnik je priredil nedavno športni dan, ki je zelo lepo uspel. Dopoldne je bil na glavnem trgu tek na približno 2.500 m dolgi progi. Zmagal je rekorder Jože Bru-čan v času 8 : 17. Drugi je bil Kranjc (Primorje) 8 : 19, za njim pa z daljšim presledkom Kamničana Močnik ln Avbelj. Bručan ni Imel prave konkurence. Prvi trije so dobili lepa praktična darila. Plavalni dvoboj Kamnik : Jadran 36 ? 29 Lanski dvoboj med obema kluboma je končal v razmerju 148 : 141 v korist Jadrana. V letošnjem srečanju je sodelovalo na obeh straneh manjše število plavačev, kar je izraženo tudi v skromnem razmerju točk. Zaradi mrzle vode je odpadlo tekmovanje v damskih disciplinah. 100 m prosto: 1. Houdek Ivo (Kamnik) 1:14.5, 2. Bedina Slavko (Jadran) 1:20.2, 3. Sadnikar Meto (K), 4. Nahtigal (J). 100 m prsno: 1. Houdek Igor 1:28.3, 2. Mesner (J), 3. Bevc (K), 4. Horvat (J). Skoki: 1. Jeločnik (Jadran) 36.70, 2. Pogačnik (Kamnik), 3. Lo borec (J), 4. Le-vičnik (K). 50 m prosto: 1. Houdek Ivo (K) 31.3, 2. Jeločnik (J), 3. Sadnikar M. (K), 4. Lav-renčič (J). Štafeta 3X100 tn meSano: 1, Jadran 4:43.2, 2. Kamnik 5:15.1, Stafeta 4 X 50 m prosto: 1. KaranBc 2:14.4, 2. Jadran 2:16.8. SodniJSkl ztoor Je obe štafeti diskvalificiral. Waterpok> Kamnik : Jadran 8 : O (1 s O). Kamničani so bili v večji premoči, kakor pa Je izraženo v rezultatu. Pri Kamniku je ugajal napad, zlasti brata Houdeka, pri Jadmmt pa je Ul najboljSi vratar. Nogometna tekma Kamnih : Konten 8:2 (1 s 1). V ležerni ln le mestoma napeti borbi so Kamničani navladali ljubljanske goste. Sodil je dobro g. Jenko lz LJubljane. Nastop težkoatletov Je zvečer privabil na glavni trg lepo Število publike, ki Je z zanimanjem sledila posameznim borbam v boksu ln rokoborbL ZARADI TEŽKE STOLICE, pokaže uporaba naravne FRANZ - JOSEFOVE grenMce, užite zjutraj tn zvečer po četrt čaže, dobre uspehe. Tudi občutljivejše pači jentke uživajo rade FRANZ - JOSEFOVO vodo, ker se že ▼ kratkem času pokaže prijeten uCinek. ™ OjL rsf. S. k. Turnir SK Reka. Za proslavo svojega 10-letnega uspešnega delovanja si je "Reka postavila obširen program, katerega otvori nogometna sekcija. Turnirja, ki bo odigran. 15. in 16. t on, se udeleže poleg Jiubilanta še tale moštva: Svoboda, Mars, Jadran- Imena moštev so najboljše jamstvo, da bo prišla publika na svoj račun. Motoklub Ilirija priredi v soboto na pru-nšk ob 10.30 mednarodno motociklistično dirko na Ljubelj. Dirka se vrši ob vsakem vremenu. Skupno je prijavffjenih 53 dirkačev. Darila za dirko so razstavljena pri tvrdki Jos. Roji na na Aleksandrovi cesti. Informacije pri tajništvu kluba. Miklošičeva 15 tel. 2066. SK Litija priredi v soboto 15. t m-sportni dan o sledečim sporedom: ob 9. pri-četek lalikoatletskega tekmovanja; teik 100 m 6en„ ^koki sen., tek 3000 m sen., disk sen. tek 1Q0 m jun. C, disk jun. C, tek 1000 m jun. C. štafeta 400ikrat 300krat 200krat 100 m. Prijave je poslati do 15. t m. na naslov SK Litija brez prijavnine. Prvi trije tekmovalci pri vsaki disciplini prejmejo diplome. Tekmovanje se vrši po pravilih in pravilnikih JLAS na igrišču SK Litije. Popoldne nogometne tekme A in B moštva. Prireditev se vrši pod poikroviteljstvom vodje predilnice g. Dontha. SK LJUBLJANA. Prvi redni občni zbor kluba bo v četrtek, 27. avgusta t L Začetek ob 20., kraj bo naknadno objavljen. Dnevni red po pravilih. JESENSKI LIPSKI ¥ELESEJH 11 od 30. avgusta do 3. septembra 60% popusta na nemških državnih železnicah; po železnicah drugih držav znatne olajšave. Vse Informacije daje častni zastopnik: Ing. G. Tonnles — Ljubljana fjTŠeva c. 33, Telefon 2762, in Zvanični biro LajpciSkog Sajma, Beograd, Knez MIhajlova 33. Jt & dlfS fc€t P 7 d — JI c man v sllicah. o 54. Copyright >Pantheon« & »Jutro«. H n 111 n irm MoIly Je odšla s Hektorjem, da poizve, čemu je tako lajal na križišču »B« ceste. Nezavestnega Tomija je pregledal zdravnik in ugotovil, da je padel z višine. jJLHJLOJonnn Tomy se je pričel počasi zavedati. Cul je neko pridušeno govorjenje. Počasi je odprl oči in pogledal okoli sebe. Zavedel se je, da ima najlepšo priliko kaj več zvedeti o delovanju in naklepih zločinske družbe. Vedel pa je, da tvega najhujše, če opazijo, da prisluškuje. Zato je zopet zamižal in ležal kakor mrtev. CENE MALIM OGLASOM Po 60 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki Iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi In ienltve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davita ea vsak oglas tn enkratno pristojbino Din 6.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši zneseli za enkratno objavo oglasa Din 20.—» Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka ca vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—^ Ponudbam na šifre ne prilagajte znamki Oglasnega oddelka »Jutra« odgovor, priložite Le, če zahtevate od ■ v znamkah Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer ae zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tičoča se maHIi oglasov, je naslavljati na: Oglasni ©ddelek „Jutra", Ljubljana. Važno za naročnike malih oglasov V nedeljo 16. t. m. »Jutro« ne bo izšlo, marveč bo sobotna številka »Jutra« izšla kot nedeljska številka »Jutra«. Oglase za to številko »Jutra« sprejemamo do jutri opoldne. n Jutro" 1 Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 6 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Dekle &»1io, pošteno, ki zna opravljati gospodinjska dela ter zna kuhati, dobi mesto v družini dveh oseb. Nastop takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Snažna Ln zanesljiva«. 38356-1 Frizerko prvovrstno, z znanjem striženja los, sprejmem. Oferte is zahtevo plače na salon Narinžok, Ljubljana. 18330-1 Pisarniško moč t trgovsko šolo, lahko začetnica dobra računari-ca S perfektnvm znanjem nMnške in slovenske korespondence sprejmem 1. ok-tob.-a na deželo. Prednost imajo revnih staršev in z dežele. Vsa oskrba v hiši plača po dogovoru. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod Šifro »Kontori stanja ,102«» 18395-1 Damsko frizerko perfektno v železni in vodni ondulaciji z nastopom od 15. avgusta naprej, aprejmo Gjud Aleksander. Ljubljana, KongTesni trg. 16380-1 Frizerko spretno takoj sprejmem. Salon »Higiena«, Ptuj, Prešernova ulica. 38367-1 Korespondentko ki obvlada poleg domačih jezikov nemščino in francoščino ali angleščino sprejme industrijsko podjetje. Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja in zahtevki glede plače naj se pošljejo na ogl. odd. Jutra pod šifro »Zmožna ko-respondentinja«. 18368-1 Šiviljo 7.a krznarsko obrt sprejmem. Bizjak Kongresni trg 8. takoj Filip 16348-1 Inteligentno resno gospodično okoli 30 let, za vodstvo penziona. veSčo kuhanja, vsega gospodinjstva ln nekoliko pisarniških poslov, sprejmem Samo z dobrimi priporočili. Ponud.be pod K—8762 na InterrekLam. Zagreb Masa-rvkova 38. 18361-1 Restavracijskega kuharja mlajšo moč iščem. Ponudbe s prepisi spričeval na podr. Jutra Maribor pod ^Trezen delavec«. 18400-1 ti. Th. flot man: MIha Klapouh In njegovi orifatelji 110 Tedaj je Tom v svojem zamorskem jeziku zaklical potniku, naj takoj pristane, in letalo se je spustilo tik pred šejkovo hišo. Ko je Ben Abu zaslišal motor, je brž prihitel naproti in se presenečeno nasmehnil. Ali za njim je stal še nekdo, in ta ni potnikov prav nič prijazno gledal! Pošteno dekle za vsa dela sprejmem takoj. Otroci. Mesečno Din 100.- Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »5ola — Sflv. dolina. 183M-1 Postre žilico sprejmem. Sever, Grubar-jevo nabrežje 14/11. 18405-1 2 samostojna kleparja starejša takoj sprejmem. Maks Ussar Maribor. Gregorčičeva nI. 17. 18397-1 (Daienei (de) Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Vajenca za kleparstvo in vodovodne instalacije sprejmem. Gradišar Franc, Vegova til. štv. 6 Ljubljana. 18375-14 Pr&ditt§§ Beseda 1 Din, davek S Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Gig kresen, prvovrsten, res eleganten z sedežem, še nov z konjsko opremo prod3 zdravnik. Naslov v vseh posl. Jutra. 18275-6 Pohištvo Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši nesek 17 Din. Prodam spalnico, jedilnico ln salon preobleke za radiatorje, pre grinjalo za otomano, prte in prtičke oz. oljnate slike in va>ze tudi avto »Adler« 4 sedežna limuzina. Vsak dan od 10—%-lS in od 4—7 ure. Tržaška cesta vila VI as ta Golob. 183S&-13 Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Kolesa kupite najbolje pri A. Adamič & Co. Ljubljana. Igriška ul. 3. Zaloga dirkalnih koles in pribora. 18845-111 Tricikel v dobrem stanju, nosilnost 200 kg. prodam za Din 1400. Ogleda se ga pri čevljarju. Celovška c. 43. 183JM lil Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova ."> Din Najmanjši znesek 17 Din Šivalni stroj posTezljiv. ugodno prodam. Ogleda se ga lahko pri tvrdki Ivan Jax in sin. Ljubljana. Gosposve^ska C. 2. 1ČS50-2O Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali lajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek "7 Din Prikolico za motor, malo rabljeno, ngodno prodam. Naslov v vseih posj. Jutra 1SSO?-7 Gume 34 x 7 rabljene a še uporabne, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobn-., 1S301-7 g mgo&iiošti Rrseda 1 Din 1avck 3 Din za Sifrn ali lajanj,- naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din Vsakovrstno zlato uuimj* no nafvišjih .i»nah OERNE - jnvelir L'nhliana Wolfova ulica 3 Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Hranilne vloge vseh hranilnic in posojilnic vnovčujem po najvišji oeni in proti takojšnji gotovini. Rudolf Zore Ljubljana, Gledališka 12. Telefon 38-10. — Priložite znamke. 203-16 Hranilne knjižice Ljubljanske kreditne. Zadružne gospodarske banke, Zadmžne zveze in Prve hrvatske štedionice. kupimo takoj. Ponudbe na -?rnž-nico Jutra Maribor pod »Promptno«. 17987-16 Bančno kom. zavod Maribor, Aleksandrova 40. Izvršuje najbolje nakup ln prodajo HRANILNIH VLOG vseh denarnih zavodov Za odgovor Din 3 znamk 17678 16 Hranilne vloge vrednostne papirje kupuje in prodaja najbolje Al. Planinšek 3.». bančnih kredit, poslov, Ljubljana, Beethovnova ul. štev. 14/1. 17356-16 Hranilne vloge Kmetske posojilnice ljubljanske, večje ali manjše zneske, in Obrtne banke proda ali zamenja za knjižice Vzajemne posojilnice ali Mestne hranilnice — Ag. bančnih in kreditnih poslov — Ljubljana, Beethovnova ulica 14/1. 18386-16 Posojilo Din 20.000.- v knjižici Mestne hran. ljublj. dobite za dobo 1 leta brezobrestno na dobro vknjižbo. Rudolf Zore. Ljubljana Gledal. 12. 18306-16 Trgovino kratke, pletene in modne robe v najstrožjem zagrebškem središču. dobro-idočo. prodamo nujno zaradi smrtnega slučaja z vso zalogo robe in inventarjem povprek za 4o.OOO dinarjev. Nizka najemnina. Sigurna eksistenca mlademu trgovcu. Poslovnica Pavlekovič. Zagreb. Ilira 1*4. 18370-19 Beseda 1 Din. davek S Din za šifro ali dajanj* naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din Žago moderno UTejeno, ob stalni vodi. mlin s stanovanjem in lepo nadstropno hišo s posestvom, ob banovinski cesti ter blizu Drave, pripravno za splavanje prodam v bližini Maribora. Ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod >Lesn.i in-■lufrtrio«. 1S238-20 Vilo v Celju na lepem in prometnem položaju, pripravno za gostilno prodam po ugodni ceni. Vprašati pri Simonovi?,. Pnntovčak 53. 189&V30 ■ I-1 ul 54 Bežigrad 18382-21 Dvosob. stanovanje s pritiklinami oddam *a september. Ogleda »e od 10—12 in od- ?—4 F^insii sova 5. I 183»:-21 Dijafcesobe Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Dva dijaka sprejmem na stanovanje ln hrano. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nižješol-ca«. 18303-23 Profesor sprejme dijaka nižjih razredov na stanovanje z vso oskrbo, skrbnim nadzorstvom rn pomočjo pri učenju. Klavir, nemška kon-verzacija. vila z vrtom. Informacije daje slaščičarna Novotny, Gosposvetska 2. 18372-22 Sobo odda Beseda 1 Din. davek S Din za šifro ali dajanje naslova 6 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Sobo solnčno, s separiranim vhodom, oddam stalnemu gospodu lo. avgusta. Ogledati Knaflieva ul. 13/11. 1831833 lali 2 sobi zelo lepi, sončni in parke-tirano z ali brez oskrbe od dam. Cesta v Rožno dolino 3. 18371-23 Opremljeno sobo lepo, v eentru 'Kidam boljšemu gospodu. Gledališka nI. IS. visoko pritličje 1» vo. 18404-25 Lepo sobo separirano, solnčno s souporabo kopalnice oddam po zmerni ceni. Nalov v vseh posl. Jutra. 18402-23 Informacije Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro sli dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Grafolog, hirosof N. Sadlucki v Mariboru Sprejema dnevno: 9—IS; 14—10. Naslov: Maribor, Hotel Zamorc. soba 36. 18399-31 HOTHMMi Lahka LETNA 0 BLAČ1LA b nret, kaša 1 i s t e r i. t. d. v odlični izdelavi si nabavite najceneje pr PRESKERJU, SV PETRA C. 14. Telefon 205?» - Suha drva, Jrj^ premog, karbopakete 0 « dobite pri I. POGAČNIK Bohoričeva ul. št. 5. Vzorec posTje zaston »RADIOSAN«, Zagreb, Dukljaninova 1. Pranje komhlneja Iz umetne svile je predstavljalo dosedaj problem, ker je umetna svila občutljiva tkanina. Ona se v pranju često skrči in menja barvo. TA PROBLEM REŠUJE INSERIRAJ V „JUTRU4' aU eUskrt-truH SJ43t> duh [147 fiotil. Da ob koncu sezone popolnoma Izprazni zalogo konfekcije razprodaja damske poletne obleke . od 58.— naprej športne triko in cefirbluze od 38.— naprej Športna krila.....od 48.— naprej Za jesenske dneve priporoča veliko zalogo dežnih plaščev, hubertusov in trenčkoatov po jako znižanih cenah tvrdka F. L Goričar, Ljubljana Sv. Petra cesta 29 čudežno sredstvo za pranje brez luga in mila, s katerim se umetna svila izborno pere. Texfl pere znatno hitreje in se peni mnogo bolje, da celo v trdi vodi. TEXIL je idealno sredstvo za pranje finih tkanin brez luga in mila. Dobiva se povsod! Originalni zavojček Din 2.50 Glavna prodaja za Jugoslavijo: Hinko Mayer in drug, Zagreb. Hišo z gospodarskim poslopjem v industrijskem kraju, pripravno za vsako obrt, proda POGACAR — Kamnik, Drav. ban. Lepo sobo veliko z lepim razgledom nasproti banske uprave. oddam. Naslov v vseh posl. Jutra. 18395-23 Opremljeno sobo oddam. Poljanska c. Itž. 18403-23 Vsaka beseda 2 Din; 1nvek 3 Din. za šifro ali lajanje naslova 5 Din. aairo.mjš' znesek 20 Din Za zdravnikovo hčerko fino, simpatično. 30 let staro za enkrat ,V'.0fi0 Din. se išče moža z gotovo eksistenco. Pisma v nemščini pod -Moja feP-a akade-miker« na Hinkn SAX. Maribor. i836o-35 raeiffl ZAHVALA -.A Za številno počastitev nenadomestljivega izpolnjujemo svojo dolžnost, ko izrekamo posebno zahvalo gospodom kopalcem na Ježici za njih trud pri reševanju, prečastitemu g. p. Bogdanu, razredniku g. Tavčarju, sošolcem, našim dobrim sosedom v Lepodvorski ulici, vsem prijateljem in znancem, ter končno vsem tistim, ki ste nam ustmeno ali pismeno izrazili svoje sočustvovanje. Sv. maša zadušnica se bo brala v petek, t. j. 14. avgusta ob pol sedmi uri v farni cerkvi v šiški. Ljubljana, 12. avgusta 1936. Žalujoči oče IVAN BRUMEC vlakovodja v p. in sorodstvo. Reseda 1 Din. davek 3 Din ra šifro ali dajanjf naslova 5 Din Najmanjši zne-sek 17 Din Kletno stanovanje parketirano v vili ugodno takoj oddam. Gerbičeva ul. 10. 16:577-31 Enosob. stanovanje takoj oddam. Kobaridska KSILOLITNI za ■m. trgovske lokale, šole, bolnice itd-, za kuhinje, kopalnice je edino primeren. 2e pred 35 leti se je uveljavil. Izvršuje ga »MATERIAL« LJUBLJANA, Tvrševa 36, tel. 27-16 f Naša ljuba mamica, sestra in svakinja, gospa ANICA ČEBULAH, roj. GOLDSCHNIG POGODBENA POSTABICA V CDtKOVCAH je danes mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne bo v petek, dne 14 .t. m. ob 15. uri iz mrtvašnice na Pobrežju na Magdalensko pokopališče. FRAM, 12. avgusta 1936. DRAGO, MILAN, sinova in ostali sorodniki. a pri dnevni uporabi odličnega KALODEBMA-PUDRA za lice ne trpite od sonca, niti od vetra. Nanešeni puder je komaj mogoče opaziti na koži. Lahko se ga dobi v vseh mogočih vrstah barv po potrebi teinta. Parfumiranje pudra je diskretno. Dama, ki uporablja KALODERMA-PUDER, ne izgleda, da je »napudrana«, a koža ima vendar baržunast izgled. Vonj pudra pa navdušuje vsako damo! Za poletne mesece priporočamo barvo BRCNE CLAIRE. ki prekriva vse znake na licih Naznanjamo žalostno vest, da nas je nenadoma za vedno zapustila naša nepozabna sestra, svakinja in teta ANA CELCER Pogreb se bo vršil dne 14. t. m. v petek ob 9. uri dopoldne iz hiše žalosti, gostilna Sfiligoj na domače pokopališče. • St. K j v Slov. goricah, Schwanberg, Graz, 12. avgusta 1936. ŽALUJOČI OSTALI. Urejuje Davorin Bavijen. — iadaja a toaoccti »Jutra« Adott ftlhnflrar. — Za Narodno tekamo d. d. kot tiskarnarta Frane Jezertek. — Za taaecatm del Je MoJi Novak* — Sm U Uot>Uan>