OCENE IN POROČILA – REVIEWS AND REPORTS 131 ki so jih pisci poskušali dokumentirati. Delček spominjanja na vojno med slo- venskimi lovci in njihove spomine so sodelavci uredniškega odbora, ki ga je vodil dr. Marjan Toš, poskušali vtkati v širši diskurz, tudi s pomočjo anali- tičnih in kronoloških historičnih zapi- sov strokovnjakov v prvem delu knjige. Takšen pristop se je potrdil kot najbolj primeren, saj za kaj več niso imeli ne časa in tudi ne referenčnih sodelavcev. Zbornik je šele začetek zapisovanja in trajnega dokumentiranja in z njim so realizirali pobudo predsednika, mag. Lada Bradača iz decembra lani, da bi v letu, ko praznujemo 25-letnico samo- stojnosti, javnosti strnjeno posredovali tudi informacije o aktivni vlogi lovcev in lovske organizacije v tem zgodo- vinsko prelomnem dogodku. Avtorji seveda niso mogli biti znanstveniki, ki bi podrobneje razčlenjevali in znan- stveno proučevali našo vlogo, želeli so zgolj zapisati nekatera dejstva, da se ne bi pozabila. Čas namreč beži, očividci odhajajo in se starajo, s tem pa bledi tu- di spomin. Niso želeli razsojati in tudi niso razsojali ne dogodkov ne pojavov. Skušali so biti verodostojni kronisti in s prispevki vzpodbuditi strokovnjake, da se enkrat v bližnji prihodnosti poglo- bljeno, znanstveno analitično lotijo te tematike. Za takšen znanstveni pristop pa je seveda potreben čas. Pričujoči zbornik je najbrž začetek, ki bo zagotovo doživel nadgradnjo, saj ne- katere zadeve niso – in tudi niso mogle biti – celoviteje predstavljene, na pri- mer seznami udeležencev, ki niso po- polni, saj je podatke posredovalo le 129 LD. Iz njih izhaja, da je bilo v vojno in deloma že v predvojno dogajanje direk- tno in aktivno vključenih okoli 1.800 lovcev. Če pa upoštevamo zanesljive neobdelane terenske podatke, pa oce- njujejo, da je bilo v vojni leta 1991 anga- žiranih preko 5000 slovenskih lovcev. Vsi so častno opravili svojo nalogo in stopili v bran domovini, ko ji je bilo najtežje. In iz lovskih vrst je tudi ena prvih žrtev slovenske osamosvojitvene vojne iz leta 1991, lovec Jernej Molan iz Brežic. Za svoj prispevek lovci niso pričakovali in ne pričakujejo medalj, tudi ne želijo biti heroji, pričakujejo le korektno zgodovinopisno obravnavo in predstavitev njihove vloge v teh za domovino usodnih časih. Marjan Toš DAN PRIMOŽA TRUBARJA IN PETSTOLETNICA LUTROVIH TEZ Počastitev državnega praznika dan Primoža Trubarja 2017. Univerzitetna knjižnica Maribor, 8. 6. 2017 Počastitev dneva Primoža Trubarja je že tretje leto zapored združila Uni- verzitetno knjižnico Maribor in Zvezo kulturnih društev Maribor s projektom Spominjanja prav na praznični dan 8. junij v UKM. Ker je namen državne- ga praznika, s tem pa tudi prireditve, utrjevanje zavedanja o vlogi Primoža Trubarja za slovenski narod in tudi za širši evropski prostor, je cilj priredi- teljev postopoma slediti in razgrinjati večplastnost njegovega dela in pomena. Okrogli mizi in trem razstavam je bil za skupni naslov projekta postavljen navedek iz Trubarjevega nemškega po- svetila h knjigi Ta prvi dejl tiga noviga 132 ČASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE 2017/1 testamenta iz leta 1557 »Pisanje in bra- nje našega jezika je najbolj odvisno od vaje in rabe«. Trubar je v slovenskih ali nemških posvetilih in predgovorih po- jasnjeval svoje premisleke in odločitve, povezane s slovenščino, ko je vizionar- sko in genialno oral ledino pri udejanja- nju slovenščine kot knjižnega jezika, pri čemer ga je gnalo globoko prepričanje, da mora vsak človek brati sveto pismo v njemu razumljivem jeziku. Prav zato je bil odprt za predloge in zamisli tudi drugih in jih je vabil k sodelovanju pri oblikovanju knjižne norme jezika, ki so ga dotlej predvsem govorili. Vendar brez vaje in rabe jezik nima perspekti- ve, torej je na vsakem posamezniku, da svoje ravnanje usmerja k skupni koristi. Prireditev se je začela že sredi dne z delavnico Mojstra Janeza, ki je obisko- valcem demonstriral tisk na obrtniško izdelanem papirju. Delavnica je pote- kala do okrogle mize, na kateri so se zvrstila štiri predavanja, tej je sledilo odprtje razstave v likovnem in knji- žnem razstavišču. Uvedla sta ga dijaka Konservatorija za glasbo in balet Ma- ribor violinistka Sara Mitić in harmo- nikar Julijan Škraban, z otvoritvenim nagovorom pa je prireditev sklenil ča- stni škof Geza Erniša. Razstava tiskov v avli, razstava akademskega slikarja Vojka Pogačarja Alea iacta est! in raz- stava Odmev reformacije v Mariboru bodo na ogled do 2. septembra. Na mestni ravni so dogodek zazna- li mediji, kar je vplivalo tudi na obisk, mestnim oblastem pa državni praznik še ni prebudil iniciative. Okrogla miza je opozorila tudi na letošnjo petstoletnico reformacije: kar dve predavanji od štirih sta povezali Trubarja in Lutra. Najprej je Fanika Krajnc-Vrečko ponazorila Lutrov in Trubarjev odnos do prevajanja. Če- prav gnana od skupnega hotenja, naj vsak vernik bere sveto pismo v sebi razumljivem jeziku, je zaznala razli- ke, izhajajoče tudi iz njunih različnih značajev. Lutrova znamenita poslanica o prevajanju iz leta 1530, ki je utemelji- tev njegovih jezikovnih načel, razpira temeljno vprašanje, s katerim se sooči vsak prevajalec: ali naj prevaja po du- hu ali po črki. Srečko Reher je v pre- davanju Podoba reformatorja Martina Lutra v reviji Znamenje zaobjel štiri desetletja izhajanja revije in poudaril drugačen pogled njenih sodelavcev na Lutra in slovenske protestante, ki so se odvrnili od siceršnjega katoliškega po- gleda nanje in jih niso več označevali za krivoverce in odgovorne za razkol v kr- ščanski cerkvi. Aleš Maver je v preda- vanju Slovenci in bogoslužni jezik segel v čas pokristjanjevanja in opozoril, da sta šele Ciril in Metod vpeljala uporabo ljudskega jezika pri bogoslužju, sicer pa je poudaril, da je pri nas v sodobnem katoliškem bogoslužju prevladujoča slovenščina, medtem ko je latinšči- ne manj kot v evangeličanski severni Nemčiji. Slovenščina kot sakralni jezik je tudi znamenje narodove suverenosti, ki je bila s pokristjanjevanjem ogrože- na. Žiga Oman se je v predavanju »Več slovenskih kmetov je želelo slovenskega pridigarja« – o jeziku reformacije na Dravskem polju osredinil na jezik re- formacijskega gibanja v Mariboru in njegovi okolici, ki ga ne smemo pojmo- vati v modernem smislu kot znamenje narodne oziroma etnične identitete. Ločevanje med prebivalci namreč ni potekalo po narodni oziroma etnični pripadnosti, ampak po veroizpovedi in pripadnosti drugim skupinam. Okrog- lo mizo je povezovala Majda Potrata. OCENE IN POROČILA – REVIEWS AND REPORTS 133 V zloženki k razstavama je o svojem pogledu na Trubarja in slovensko re- formacijo spregovoril Vojko Pogačar, o njegovi razstavi pa kustos Mario Ber- dič. Razstava Kocka je padla se s po- polnoma novimi likovnimi rešitvami navezuje na Pogačnikov obsežen pro- jekt spominskega parka Jurija Dalma- tina v Krškem. Iz javnega spomenika, ki upodablja tri najpomembnejše refor- matorje, je v razstavo vključil le na po- lovico pomanjšano Trubarjevo silhueto v pleksiju, k ogledu portretnih grafik in akvarelov ter s stropa viseče kocke s portreti pa vstopimo skozi razrezano zaveso iz prosojne plastične folije, na kateri so upodobljeni reformatorji. Razstavo Odmev reformacije v Ma- riboru sta pripravili Majda Potrata in Silva Belšak ob pomoči drugih sode- lavk in sodelavcev UKM, zlasti Vlaste Stavbar. Izbrano razstavljeno gradivo se omejuje na Maribor, saj prikazuje pojav reformacije v mestu, njen razvoj in konec v 16. stoletju, nato pa upodobi- tev reformacije ter utemeljitelja sloven- skega knjižnega jezika in sodelavcev v literaturi in različnih znanstvenih in strokovnih panogah. Merilo, po ka- terem se je ravnala izbira, je Maribor kot kraj rojstva ali delovanja izbranega avtorja, vendar tudi kot sedež institu- cije, ki je spodbudila nastanek del ali dogodkov. Najobsežnejši je prav prikaz proučevanja protestantizma/refor- macije v zgodovini, literarni zgodovi- ni, jezikoslovju, teologiji … Ta del se končuje s poglavitnimi objavami dveh osrednjih mariborskih trubarologov, in sicer Jožeta Rajhmana in Fanike Krajnc-Vrečko. Ob pogledu na izbrane naslove je upravičeno vprašanje, ali se zavedamo pomena njunega dela. Raz- stavljene pa so še monografije o Mar- tinu Lutru, ki jih hrani UKM. S tem se tudi razstava vključuje v počastitev Lutrovega leta. Splet okoliščin je omogočil, da se bodo razstave zadržale v razstaviščih UKM skoraj tri mesece in tako si jih bodo lahko ogledali redni obiskovalci UKM. S tem in s povabilom referentom k objavi predavanj v ČZN bodo udeja- njena pričakovanja in prizadevanja ko- ordinatorjev projekta: Vlaste Stavbar, Majde Potrata in Francija Pivca. Če se ob koncu vprašamo, kako za- živi v nas navedek iz Trubarja, lahko rečemo: brez Trubarjevega zavedanja, da šele raba jeziku zagotavlja njegov »stati«, tudi njegovega »obstati« ne bi bilo. In to dragoceno spoznanje je sr- čika vseh tistih sodobnih prizadevanj, ki zagovarjajo polno funkcionalnost slovenščine in se zato upirajo globali- zacijskim jezikovnim težnjam. Majda Potrata