246
Listek.
tri končnice bile nekdaj popolnoma pomešane, da se niso nikoli tako konso-lidirale, da bi se jedna bila omejila na to, druga pa na drugo narečje. Tako »mešanje<<: pa ni prav verjetno; če je imel prajezik za isto funkcijo več oblik, ohranila se je jedna v tem, druga pa v onem jeziku. Pri tem se tudi ne sme pozabiti, da je v brizinskih spomenikih več nego deset prvih oseb pl., pa vse se končujejo brezizjemno na m, in zato se ne da misliti, da bi to bile v tem spomeniku samo stsl. oblike (tedaj vpliv cerkovnosl. jezika); temu nasprotuje značaj vsega spomenika; če bi bila slovenščina že takrat imela denašnjo končnico mo, gotovo bi nekaj takih primerov našli v briz. odlomkih. Brizinski spomeniki nam tedaj svedočijo, da je naša slovenščina še v X. stol. imela v i. pl. ni (= m€) zdaj pa ima mo, in tako bi se dalo morda misliti, da se je naš mo razvil iz starejšega mh ', kako, to je seveda drugo vprašanje. — Dobro je pa pojasnil g. pisatelj (str. 19—22) -fo v 3. sgl. in pl. stsl. spomenikov ter se uprl — kakor so to že drugi storili — Brug-manovi razlagi. Tudi on ne misli v tem slučaji na morfologično razliko med t\a in ft>, ter razlaga zadnjo obliko iz prve   fonetičnim potem.   —
Še marsikaj bi se dalo o tem znamenitem poljskem zborniku poročati in opozoriti na to ali ono razpravo, toda to bi presezalo meni tukaj stavljene meje, in zato priporočam samo še jedenkrat ta zbornik slovenskim jezikoslovcem.                                                                                 V. Oblak.
LISTEK.
Biblijografija slovenska. Pod tem naslovom hočemo odslej naznanjati vse nove knjige slovenske, ki se pošiljajo uredništvu našemu; o važnejših izmed njih bodemo o priliki obširneje poročali:
— Jo s. Stritarja zbrani spisi, IV. zvezek, pri Ign. pl. Kleinmavrji in-Fed. Bambergu v Ljubljani 1888, 8., 402 strani. Cena v platno vezani knjigi gld. 3-10, v polusnje elegantno vezani gld.   3"45,  po  pošti   10 kr.  več.
Ta knjiga obseza prizorm spise, in sicer: »Pismo«. — »Oderuh«, podoba iz kmečkega življenja. — »Zapravljivec«. podoba iz kmečkega življenja. — »Najemnina«, podoba iz mestnega življenja. — »Rejenka«, podoba iz kmečkega življenja. — »Iz Bosne«. — »Očetov god«. — »Kosana« — »Klara«, podoba iz življenja velikomestnega. — »Zorko«, podoba iz dijaškega življenja. — »Po velikem požaru«, slika iz življenja domačega. — »Nedolžen!« — »Pravo junaštvo«, podoba iz kmečkega življenja. — »Klasične podobe«: I. Dipgen pri Sokratu. II. Sokrat pri Dijogenu. — »Apostrof«. — »Ljubezen«. — »Živalski pogovori« : I. Konja. II! Penica in kanarček. — »Zimske podobe« : 1. Vrabci ponoči, II. v gozdu.   —
Odveč in prevsakdanje bi bilo, ko bi Stritarja hoteli priporočati Slovencem, vendar pisatelje slovenske danes opozarjamo zlasti na ta zvezek. Duhovit dijalog je v slovenskih prozajičnih spisih jako redka stvar. Kdor se ga hoče učiti, v Stritarjevih prizornih spisih ima prilike za tO na izobilje