ŠTEV. 15 PtuL H. opriki m7 Glasilo SZDL ptujskega okraja — Uprava in umtoištvo PtuJ, Lackova ulica 8 — Telefon l«6, NB Ptuj žtev. 643-T-206 — Ure- juje uredniški odbor — Odgovonii urednik Anton Baunian — Rokopisov ne vračamo — Tisika Mariborjslca niskama — Cena 10 din — Letna naročnina 600 din. polletna 250 dinarjev Tp dni jp predložila >^M 1 p k a r- n a« v Ptuju Komisiji za rovizijo investicijskih propremov pri OCO Ptuj Jnvt'st.icijski program v zveri 7. nameravano rekonstrukcijo svo- jega obrata. Po tem programu se predvideva proizvodnja novega artikiR na ba- zi kazeina, ki bo slu7Jl kol. osnova za proizvodnjo najrazličnejših predmetov za ijiroko potro.šnjo. V zadnjem dfRpdctju .se iz- vršila pri proizvodnji mleka v mifMinc proizvode prevismeritev. V dobi med obema svetovnima voj- nama se jc mleko predelovalo predvsem v raznf; sire. Sir je bil takrat priljubljena nedomestna hrana za me&o. Ker pa .se jo raz- merje med cenom mesa in pa sira v zadnjem desetletju močno spre- menilo v korist mesa, se je ra- zumljivo zmanjšalo povpraševanje po .sirih. Pri manjšem povpraše- vanju po siru se je večalo povpra- ševanje pa surovem maslu, ž^aradi tega so mlekarne posvečale večjo pozomost predeJavi mleka v su- rovo maslo. Da pa počene surovo maslo so pričele m,lekarne izdeto- vati kazein, ki je postranski pro- izvod pri predelavi mleka v suro- maslo. Pred nekaj leti jo bil kazein v naši državi še uvozni artikel. Za- radi popreje navedene preusmeri- tve pri predelavi nileka pa so se večale razpoložljive zalocje kazei- na. da je i/ uvoznega postal iz\^o- zni artikel. Po razpoložljivih podatkih na- .stajn v merilu našo države višek kazeina od 400 do 500 ton letno, od tega samo \ Sloveniji kakih 150 tor.. Plasma teh viškov je mogoč aH z znp.tnim znižanjem cene, kar bi, ker je. kakor že rečeno, kazetn postranski proizvod pri predelavi mleka v surovo msslo, pom.enilo istočasni dvig cene itak /.e komaj dostopnemu surovemu maslu, ali pa s suij\encioniranim izvozom, kar pa bi-emeni družbena sredstva. Po predloženfnn investicijskem programu je ^Mlekarna«; v Ptuju iskala in tudi našla tako re.sitev ovrednotenja kazeina. ki vsestran- .sko zadovoljuje. Temu podjetju se je namreč: kot prvc?nu v Jugo- slaviji po.srečilo pridobiti si re- ceptnro za predelavo kazeina v proisTVod, ki bo povsem nadomestil d.o .sedaj uwzni »rtikel, ki prihaja i>a tržišče \tod imenom galelit. Pri tem. j'; treba predvsem ugotoviti, da se podjetje s pridobljeno re- cepturo ni zadovoljilo, marveč je že pred predložitvijo invc'-.tic\j- .skega programa ta recept ob ;celo primitivnih pomožnih sredstvih tudi preizkusilo. Upoštevaje ra;'po!ož!jive pripo- močke 7.^ poizkusno predelavo — za to namenjeni stroji .so trenutno .šele izbrani, ne pa niti še dokonč- no kupljeni — se je poizkusna proizvodnja nad vsa pričakovanja posrečila. Tovarna gumbov v Za- grebu jo že iz v >''Mlekarni'r? v Ptu- ju proizvedene mase izdelala ne- kaj giimbov, ki povzročajo pravo senzacijo v strokovnih krogih in ki dokazujejo, da S45 v investicij- skem programu iznešeni podatki točni. S predelavo kazeina v galelitu slični proizv(Xi v .«Mlekarni^: v Ptuju bo po primernih cenah ovTednotena vsa proiz\-odnja ka- zeina v ptujski ■-Mlekarni-;, poleg tega pa še skoraj celoten prese- žek kazeina od o.sta!ih mlc|arn Slovenije in deloma tudi .Hrvaške. Razen tega ho odpadla potrebn po nvoz\i geielila. za kar izdajamo sedaj 1.35.000.000 — deviznih di- narjev lei.no. Ker je le zelo redka investicija odnosno rekonstrukcija tako zelo rentabilna, kakor je po predlože- nem plaboratu izdelava galelitu slične mase v )>Mlekarni« v Ptuju, se lahko tega projekta res vese- limo. Ko bo proizvodnja stekla, kar lahko pričakujemo v najbsiljšem primeru oh koncu leta, se odpira v Ptuju možnost zgraditi novo ali pa dopolniti že obstoječo indu- strijsko dejavnost za predelavo te nove .surovine v predmete široke potrošnje, s čemer bi se odprli novi viri dohodkov. J. Z. S trnkcm ob Dravi Na pobudo šolskega odlx>ra in upravitelja šole v Markovcih je bil .sklican v nedeljo, 7. apriia, Sc^si^- nek gospodarjev ali bolje rečeno oskrbovalcev šoloobveznih otrok, ki morajo zaradi težkih družin- skih socialnih razmer služiti kot pastirji pn sorodnikih, znancih ali tujih ljudeh. Vabilu so se prizadeti odzvali, le redki niso razumeli po- trebe tega sestanka. Tovariš upravitelj je imenova- nim prečitai in pojasnil okrožnico, ki jo je poslal svet za varstvo rnatere in otroka pri občin.skem ljudskem odboru v Ptuju vsem družinam, v katerih žive taki otroci, da bi z njeno vsebino se- znanil tudi navzoče oskrbovalce z območja boriske in gorišniške občine. Okrožnica daje namreč družinah! zelo lepa navodila, kako naj ravnajo s temi otroci, da bodo pri njih občutili vso toplino dru- žinski; vzgoje. Oskrbovalci so nato iznesli te- žave, ki jih imajo z zaupanimi jim učenci. Večina jih namreč v do- n-;ač! hiši iz razHčnih, deloma tudi razumljivih, čeprav ne upravičlji- vih vzrokov ni imela prave vzgoje. Izkazalo se je, da oskrbovalci v veliki večini skrbijo za vzgojo in šolski napredek teh otrok. Verjet- no pa bodo še bolj. ker so spo- irnali, da S':> zanje zanima tudi Ijjdska oblast, ki posveča veliko skrb vzgoj' mladega rodu. Obenem so bile pozvane na se- stanek tudi matere oziroma red- niki partizanskih sirot. Z njimi se jo razpravljalo o šolskih uspe- hih in usmeritvi v poklic onih, ki bodo letos dovršili šolsko obvez- nost. Navzoč jc bil tudi član kra- jevnega odbora ZB. V nedeljo, dne 14. aprila, je pri- šel med rojake v Markovcih tov. Franc S i m o n i č . .sekretar okraj- nega komiteja v Celju, in pripove- doval o svojih vtisih s potovanja po Kitajski. Poslušalci so mu sle- dili z vso pozornostjo. s«»j zna pripovedovati tako zanimivo, da .so zaživeie pred njimi kitajske pokrajine .s svojimi marljivimi in dobrimi ljudmi, kot bi sami poto- vali po njih. Končno je biks še govora o tek- movanju za večji hektarski donos in o ukrepih in pomoči oblasti za dvig kmetijske proizvodnje in z njo življenjskega standarda de- lovnih ljudi. čc V soboto je imela Okrajna (rgo%-iiii5ka xbomica v Ptujo peti redni lelni občni zbor, katerega so se udeležili poleg 79 delegatov generalni sekretar Tr govske zbornice LRS tov. ing. Vehovar, direktor Investicijske banke tov. R-suio Pušenjak in predsednik in tajnik Okrajne trgovske zbornice iz Maribora, predsednik OLO lov. Jci : Tr?.mšek, sekretar OO SZDL Miro Bradic in drugi gostje. Iz pm-^>čiia predsednika Okrajf' ne trgovske zbornice tov. To- rnažiča posnemamo, da je trgov- ska im-eža v preta^Msm lettt po- večala blagovni ]irometa za 8 % in znatno vp>iivala na ustalje- nost cen na tržiščih ptujskega okraja z izkonščanjein povečana proizvodnje predmetov za širo- ko potrošnjo, povečanega uvoza ži\-il, teh)\ičnih, tekstilnih in drugih predmetov, prožnejšega prilagojevanja izvoznih koefi- cientov in premij notranjim in zunanjim cenam ter pravočas- nega oskrbovanja trgovine z obratnimi sredst-".!. Znaten porast v blagoxmem prometu so dose&le trgovine ptujskega okraja pri tehnič-nih in kemijskih predmetih (lunetna gnojila, papir), sadju, zelenjavi in živini. Sto enainSestdeset poslovnih enot obsegajoča trgovska mreža je preozka za kulturno postrežbo številnega prebivalstva ptujske- ga okraja. Higienično in teh- n.^eno bolj slabo opremljeni lo- kali so večinoma v zasebnih 7^radbnh in jih ni moč preure- diti. Sanitarna inšpekcija je ugotovila, da so zla^i podežel- ske trgovine KZ potrebne te- meljite preureditve. Ptujska ob- čina so je zavezala, da bo vse dohodke iz dobička KZ upora- bila za adaptacije trgovskih lo- kalov in gradnjo .skladišr;. Za- radi pomanjkanja lokalov, Id bi «xlgovarjaI:i sodobni, kultumi trgovini, ni moč poi^t^čati trgov- ske mreže glede na potrebe prebivalstva. Zato bi morali LO pri gradnji stanovanjsld.h blo- kov misliti tudi na gradnjo trgovskih lokalov. Trgovrija i-nreža v ptujskesn okraju bi potrebovala primerna skladišča pri KZ m v večjih gospodarskih središčih za od- kupljene poljske pridelke. Zbor- nica je v ta i-iamen že predvi- dela potrebna investicijska sred- stva. Vendar pa je generalni sekretar zbornice LRS tov. inž. Vehovar opozoril delegate, da morajo biti pri gradnji ^rečjih skladLsč zaradi rentabilnosti zelo previdni. Trgovske poslovne enofe so imele v preteklem letu 35 mili- jonov 675.000 dinarjev lastnih in 45 milijonov 517.000 dinarjev najetih investicijskih sredstev. Za gradnjo skladišč, preuredi- tev lokalov in razširitve trgov- ske mreže na drobno bi po pcrt- letnem perspektivnem načr1.u trgovska mreža potrebovala 2-50 milijonov investicij letno. Ker bo letos ustvarila 7."i milijonov dinarjev lastnih sredstev, bo morala nad dve tretjini inve- sticij kriti z najetjem kreditov iz zveznih skladov. Na občnem zboru .';o izvolili nov 11-članski upravni odbor s predsednikom tov. Ivanom To- ir^ažičem na čelu. Ptuisko letališče vabi m zlet modelarjev 25 inaia v letošnjem letu obetajo letal- ski modelarji iz Piuja in iz raznih krajev ptujskega okraja tepe uspe ■ he. Del teh bomo lahko videli 25. maja t.l. na >Dan mlados-i« na zletu modelarjev iz ptui.-^kega okraja na ptujskem leta-isču, ko 60 f!i:ečana otvoritev letošnje le- talske sezone in ko bo tekmova- nje modelov za ekipno in posa- inczno prvenstvo. Že v začetku leta se je prija- vilo v letalsko modelarski krožek v Ptuju lepo število deklic in deč- kov, pionirk in pionirjev iz nižje gimnazijo in osnovnih šol v Ptuju, rstanovljeni so tudi krožki v Or- možu, Desterniku. Polenšaku. Že- talah. Kidričevem, na Kogu, Haj- dini. Vidmu in Majšperku. Veliko zanimanje 7A modelarstvo je tudi v šolah v Juršincih, Grajeni, Go- rišnici in na Bregu pri Ptuju, kjer bodo formirali krožek in pričeli z delom. Skrb za razvoj in razširitev le- talskega modelarsnva je osnovna naloga starejšiii letalcev-modelar- j.-^v. Društva prijateljev mladine, učiteljic in učiteljev, ki vodijo modelarske krožke na raznih šo- lah. Razveseljiva je ugotovitev, da je vedno več prosvetnih delavcev pripravljenih sodelovati v mode- larskih krožkih, kjer pa že obsta- jajo, so .se resno oprijeli dela. Vse kaže. da bodo sčasoma modelarski krožki enako delavni kot so lut- karski, glasbeni, telesnovzgojni in ostali krožki. Med k.rožki, ki se lahko posta- vijo z uspehi, je potrebno omeniti modelarski krožek v Ormožu pod vodstvom prizadevne učiteljice tov. Marte lzlakarjeii'e. Ko bf)do v Omožu rešili najtežji problem — preureditev neizkoriščenih kletnih prostorov za mlečno kuhinjo in prostor za ročno delo — bo nji- hovo delo še lažjo in uspešnejše. Prebivalci Oi-moža so doslej pri- spevali v ta namet; 50,000 din, iz- datno pomoč pa pričakujejo tudi od občine, Acroklub Ptuj jim je prispeval dve lepi stropni luči, da bo lahko delalo okrog 50 modelar- jev, od teh lepo število deklic, tudi pozno popoldne in ob temačnih dneh. Dobro se razvija tudi letos usta- novljeni m.odelarski krožek v nižji gimnaziji v Majšperku, ki ga vodi tov. Bogo Šepec. Z enako vnemo kot v omenjenih krožkih pa se pripravljajo na ziet modelarjev na ptujskem letališču 25. maja 1.1. tudi modelarji iz krožkov na Po- lerišaku, Ilajdini. Kogu, Desterni- ku in Vidmu Izdelujejo modele vseh vrst in tipov. Voditelji krožkov javljajo, da je med modelarji v/, vseh delov okraja veliko zanimanje za zlet 25. maja t. L, ko bo šole prost -ian. Upajmo, da hodo tudi letos zmagali starejši modelarji, ki so dosegli lani ekipno in posamezno prvenstvo v kategoriji modelov A-2 in v ostalih kategorijah na tekmovanjih z modelarji iz okra- jev Maribor, Celje, Slovenj Gradec in Murska Sobota. Dne 12. ?naja t. 1. bo v Ljubljani tekmovanje modelarjev in upamo, da se bodo naši tudi tam odrezali. Ptu.fski letalci in modelarji iz ptujskega okraja si želijo, da bi prišlo 25. maja 1.1. na ptujsko letališče čimveč odraslih in mla- dine, da bi prisostvovali slavnost- ni otvoritvi letošnje letalske sezo- ve ter tekmovanju nad 200 mode- lov in da bi se obenem prepričali, da daje naše letalstvo in modelar- stvo najlepšo priložnost za vse- stransko vzgojo in razvedrilo naši mladini, ki jo vedno rada na ze- leni poljani ob vec-jih letalih in svojih lepih modelih. Jože Klarič DRUŠTVOM FRI.IATFI .FKV ML.ADINE IN PIONIRSKIM ODREDOM Okrajna zveza prijateljev mladine — komisija za pionirje — obvešča pionirske odrede, da je bilo v nedeljo, 14. t. m., .ša- hovsko tekmovan.ie za prvenstvo v občini Ptuj. Čakamo .*e na izid občinskih tekmovanj v Or- možu, Sredi.sču, I^ju in' dru- god, da bomo potem lahko iz- vedli okrajno tekmovanje 28. aprila. Obenem sporočamo v-sem pio- nirskim odredom, da =.ta repu- bliška zveza prijateljev mladine in republi-ška šahovska zveza razpiirali tudi republiško pio- nirsko .šahovsko pn-^en-stvo za posameznike — za pionirje v nižje (7—10 let) in v viSji .sku- pini (11 do 15 let). Na občinskem šahovskem tek- movanju lahko sedaj dobite naj- boljše šahiste F)osameznike, kn .se bodo Dotem pomerili na okrajnem tekmovanju. Zmago- valci okrajev bodo tekmovali verjetno \' juliju v Rimskih Toplicah. Ocenjevalne komisije naj takoj po izvršenih občin- skih tekmovanjih javijo okraj- nemu ZPM zmagovalna mo- .■itva in zmagovalce posameaaii- ke. V ptuj.^kem okraju je .^e ved- no 20 pionirskih odredov, kJ ni.so pK>slali izpolnjene anketne pole. Pošljite jih tudi v nega- tivnem primeru. Okrajna komi.sija in tudi re- publiška ZPM morajo imeti to- čen pregled .stanja v na.sih pio- nirskih odredih. Preberite 7. štev. Biltena ZPM, ki ste ga prejeli te dni. V njem boste našli v.=e potrebne informacije za praznovanja, ki so pred na- mi. Opozarjamo tudi na veliko tekmovanje pionirski.h odredov od 15. aprila do 25. maja. Cas prijave je sair.o še do 20. apri- la. Razpisane so lepe nagrade. Prepričani smo. oa odredi v ptujske:-!-; okraju ne ixKio na iadnjem mestu! stran 2 PTUJSKI TEDNIK PTUJ, 19. APRILA 1957 SPORED OSeiNSKE PROSLAVE 1. MAJA v torek, 30. aprila: ob pol 19. uri 2*>c«- organizacij in društev (z zasta- vami) pred občinskim ljudskim odborom; ob 19. uri odhod z godbo na čelu na Panoramo, kjer bo kres z ognjemetom. V sredo, 1. maja: ob 8. uri zbiranje udeležencev povorke pri Mladiki; ob 9. uri zače>te4c po\'orke; ob pol 11. uri slavnostno zborovanje na Titovem^ trgn. GOSTILNA »BRACIC« 2EJLI DALJE OBRATOVATI VHtovuo sodišče v Ljubljani je zavrnilo tožbo GostUne Bračič l^j, Berjakova ulica, zoper Okr. ljudski odbor Ptuj v 2:vezi prepo- vedi uporabe prostorov, naprav in opreme za opravljanje gostinskih storitev. Gkjstilna Bračič Ptuj se še lahko pritoži na Zvezno vrhov- no sodišče. Občinski ljudski odbor f^tuj je z odločbo prepovedal Gostilni Bra- čič Ptuj uporabljati prostore, na- prave in opremo za opravljanje gostinskih storitev, ker je sani- tarna inšpekcija ugotovila, da pro- sfori in naprave te gostilne ne odgovarjajo tehnični zaščiti dela in zaščiti zdravja potrošnikov. Zo- per občinsko odločbo se je gostil- Tia Bračič pritožila na Okrajni ljudski odbor Ptuj, ki pa je njeno pritožbo zavrnil Končno je prišla /adeva pred Vrhovno sodišče v Ljubljani zaradi tožbe, ki jo je gostilna Bračič vložila na to so- dišče zoper odločbo Okrajnega ljudskega odbora Ptuj z uteme- ljitvijo, da je Okrajni ljudski od- bor Ptuj prekoračil svojo pristoj- nost in s predlogom, da se odloč- ba OLO Ptuj odpravi. Vrhovno sodišče v Ljubljani je zavrnilo tožbo Gostilne Bračič, ker je prvo odločbo izdal pristojni organ, to je občinski ljudski od- bor Ptuj na podlagi ugotovitev Sanitarne inšpekcije Ptuj. V kolikor pa se Gostilna Bračič opira na to, da bi ji bila morata Sanitarna inšpekcija za odpravo pomanjkljivosti dati rok in da je v opustitvi take odločbe kršen za- kon, ba lahko to svoje stališče branila v pritožbi na Zvezno vr- hovno sodišče v Beogradu. ALI \TESTE ...? ... da so pričeli ptujski slašči- čarji (privatniki) že prodajati sla- doled v teh lepo toplih aprilskih dnevih in zato priporočamo vsem mamicam, katerih otroci še niso bili prehlajeni to zimo (ker je bila precej mila), da takoj kupijo svo- jim otrokom sladoled, kolikor ga še niso, da bodo videle, če njihovi otroci znajo kašljati. ... da so cesto ptujski pometači zjutraj ob pometanju kot mlinarji zaviti v oblak prahu, ki ga vrtine-^ nese v zrak ali pa v odprte mesni- ce bV: druge lokale kot so gostil- ne T ovine in slaščičarne. Če pa shičajno katera gospodinja zrači svoje stanovanje, prah pobeli tla in pohištvo. ... da daje dramska sekcija Svobode zadnje čase premiere ve- dno na zunanjih odrih, ne pa pred ptujskim občinstvom. Slaba igra ali pomanjkljiva scena? ZOPET KESRECA v SPUHLJI V torek, 9. aprila t. 1. je prišlo v Spuhlji v bhžini hišne števil- ke 43 do piometne nesreče. Ob t«!j priložnosti je biila poškodo- vana 70-:etna Ljudmila Vajsba- her iz Spuhlje. Prepeljana je bila v bolnico, kjor je umrU 15. aprila verjetno na posledicami poškodb. Iz Bori a je pripeljal 9. aprila t. 1. sikozi Spuhljo tovorni avto- mobil E 6106, ki ga jc upravljal Drago Colič iz Ptuja. Vozilo je irr*eio brzino okrog 50 km na uro. Na ovinku pri gasilskem domu je to vozilo srečalo neki osebni avtomobil. Zaradi nagle- ga umikanja ga je zaneslo čez rob asfaltnega cestišča in ga je Po nekaj metrih drsenja uspelo ustaviti. Med drsenjem je vozilo zadelo blizu stoječo Ljudmf.o Viijsbaher in jo zbilo nad 4 metre daleč v jarek ob ograji pred hišo št. 43, kjer jc obležala nezavestna. Sla je pra- vilno Tx> desni s'tran: ceste in se pred vozilom umaknila do jar- ka, a kljub temu jo je avto za- grabil. Ponesrečenko so taikoj prepeljali v ptujsko bolnišnico, kjer je čez teden dni podlegla. Tudi ta nesreča je dragoceno opozorilo vozačem motornih vo- zil na previdno vožnjo na ovin- kih zlasti z natovorjenim vozi- lom. S KRAMPOM PO GLAVI V soboto, 20. t m., se bo zago- varjal pred ptujskim sodiščem L. B. iz Placarja, ki je obtožen, da je udaril 10. januarja t. 1. z vi- nogradniškim krampom na svo- jem domu Ivana Lužnika in mu prizadejal nad levim očesom, na čelu in nosu poškodbe. Oba sta bila nekoliko vinjena, zato je tudi prišlo med njima do prepira in pretepa. RAZPRAVA O AVTO NESRECI V STOJNCIH Januarja letos je prišlo v Stonj- cih do avtomobilske nesreče, ki jo je povzročil J. F., avtovozač iz Maribora. 15. januarja t. 1. je za- peljal tovorni avtomobil v Stonj- cih čez desni rob cestišča. Avto se je s tovorom in sovozačem vred prevrnil v 1 m globok na- sip. Na avtomobilu je nastalo pri- bližno 20.000 din škode. Šofer je bil ob dogodku trezen. Njemu in sovozaču se ni nič zgodilo. O vozačevi krivdi bo 20. t. m. razpravljalo ptujsko sodišče. V ORMOZU JE KRADLA Letos marca je v hotelu v Or- možu prenočevala P. G. iz Zagre- ba in si ob tej priložnosti prila- stila dve rjuhi, bripačo, prevleko za podzglavnik in volneno odejo. last hotelskega F>odjetja, poleg tega pa je odriesla nekaj predme- tov Marija Pavlinič, ki si jih je prej izposodila za kratek čas. 2:agovarjala se bo 22. t. m. pred ptujskim sodiščem. STORILCU IZ CAKOVCA NA SLEDI Iz veže gostišča »Beli križ« v Ptuju je zginilo 15. II. t. 1. moško dvokolo Franca Horvata, vredno okrog 25.000 din. Storilca te tatvine je uspelo odkriti organom LM iz Čakovca, ki so v zvezi z še neko drugo tatvino kolesa napravili hišno pre- iskavo pri T. M. iz Dragoslavca pri Čakovcu in so ob tej priložno- sti ugotovili, da je storilec kradel in razstavljal ukradena kolesa ter prodajal posame/ne dele. Oškodovani Franc Horvat je do- bil moško dvokolo znamke »Ek- stra« nazaj. Prihodnje dni se bo F. M. za- govarjal pred sodiščem. PRETEP V VITOMARCIH PRED SODIŠČEM Lani oktobra je prišlo na ga- silski veselici v prosvetni dvorani v Vitornarcih med vinjenimi fanti do prepira in pretepa, pri kate- rem so morali intervenirati orga- ni LM, da ni prišlo do hujše kr- šitve javnega reda in mira. Nekaj fantov je pri tem posku- šalo preprečiti organe LM pri iz- vrševanju njihove službe. Na- padli so organa LM, ga zbili na tla, ga pretepali in brcali, drugega organa LM pa drugače ogrožali, Mjub temu se jim ni posrečilo preprečiti organov LM pri izvrše- vanju službene dolžnosti. V zvezi s tem dogodkom je obtoženih 6 napadalcev, ki se bo- do v ponedeljek, 29. aprila t. U zagovarjali pred ptujskim sodi- ščem. POSLOV.^NJE KZ DESTERNIK PRED SODISCEM V zvezi s poneverlx) in nevest- nim delom in drugimi kaznivimi dejanji v KZ Destemik se bodo 29. aprila t. 1. pred ptujskim so- diščem zagovarjali J. D. iz Pod- lehnika. Š. Š. iz Sp. Velovlaka in F. V. iz Strmca. Obtožnica jim očita več kazni- vih dejanj. TRGOVAL JE Z LESOM IN PONAREJAL LISTINE V ponedeljek, 29. t. m., se bo pred ptujskim sodiščem zagovarjal P. P. z Brezove gore pri Trakošča- nu, ki mu očita tožilec v obtožni- ci 37 kaznivih dejanj nedovoljene- ga trgovanja z lesom in ponareja- nja listin in žiga, da bi laže in ne- moteno trgoval z lesom. Na raz- pravo je povabljenih 9 prič. KRADEL JE V »DELTI« V PTUJU Pred kazenskim senatom ptuj- skega sod';šča je bil 5. aprila t. 1. Stanislav Potočnik iz Ftuja, obsojen na 3 me^ce zapora, ker je lan: in letos do 22. februarja v tovarni »Delta« v Ptuju po- stopoma Vzel raznega blaga za okrog 16.000 din vrednosti, ki mu je bilo pri preii^avj zaseže- no in vrnjeno podjetju. Tožilec in obsojenec še imata možnost pritožbe. TESTIRANJE ZA POKUCNO SVETOVANJE NA GIMNAZIJAH V PTUJU, CIRKULANAH IN T0MA2U Na gimnazijah v Ptuju, Cirku- lanah In pri Tomažu bodo sode- lavci Zavoda za proučevanje or- ganizacije dela in varnosti pri de- lu LRS tekom aprila in maja t. 1. preizkusili tekom dveh dni učen- ce III. in IV. oddelka z novo test- no baterijo DAT. Preizkus bo služil ugotavljanju psihičnih zmožnosti dijakov in v zvezi s tem potrebam poklicnega svetovanja mladini, ki končuje obvezno šolanje in se odloča za poklic. MLADINA NA HAJDINI ,TE ZASPALA? Mladinski aktiv na Hajdini šteje okrog 80 članov. Če pogledamo njihovo delo v lanskem letu, ni težko ugotoviti, da so res spali in da še sedaj spijo. Lani so uprizo- rili eno samo igro, prej pa nava- dno 4 ali 5 iger. O sestankih pa je bolje, če sploh ne govorimo. Lani sta bila skozi celo leto dva. Letos januarja je bil sklican eden, ki pa ga ni bilo, ker se ga ni udeležil niti predsednik, niti kakšen drug funkcionar. Ali ne bi bilo dobro sklicati mladine iz Hajdine, da bi si izvo- lila delavnejši odbor? -r- OGLAŠUJ V »PTUJSKEM TEDNIKU«! Veter je potisnil proti strehi iskre in vnel suho slamnato streho. Pogorelo je ostrešje, stiskalnico pa so ljudje obvarovali pred uni- čenjem. Škode je okrog 100.000 dinarjev. V MALEM OKICU JE GORELO Pri Andreju Drevenšku v Ma- lem Okiču je izbruhnil pred ne- davnim požar, ki j? uničil gospo- darsko poslopje ter kmečko orod- je in novi voz v skupni vrednosti 300.000 din. Na pomoč so prispeli okoliški ljudje, ki jim je uspolo ogenj omejiti in pogasiti. Po dobljenih podatkih je bil ogenj podtaknjen. V teku je pre- iskava, ki bo dognala podrobnosti slučaja. PODTAKNJEN l^OŽAR V ZAGORCIH Pri Šijanec Mariji v Zagorcih je v nedeljo, 14. t. m., izbruhnil po- žar na gospodarskem poslopju. Zgorelo je celo gospodarsko po- slopje in stanovanjska hiša. Po- slopje je bilo že staro nad 150 let. Živino in vso pohištvo so rešili ljudje, ki so prihiteli takoj na po- moč. Škode je nad 300.000 din, poslopje pa je bilo zavarovano samo za 100.000 din. V Mdevi je preiskava. DU VIDEM JE ZBOROVALO V soboto, 6. aprila t. L, smo čla- ni DU Videm imeli sestanek na osnovni šoli na Selah. Tega se- stanka so se udeležili učitelji iz Vidma, Podlehnika, Leskovca, z Rodnega vrha in Sel. Povabili smo tov. Jančiča, ki nam je predaval o novih smernicah risanja na osemletnih šolah. Svoje trditve je podkrepil s številnimi risbami in imel z učitelji tudi praktične va- je. S predavanjem smo bili zelo zadovoljni, ker so nam sedaj raz- či.ščeni marsikateri nejasni pojmi v zvezi s poukom risanja. Želimo si še srečanj s tov. Jančičem. Ž. Š. NEUŽITNO OLJE V POSLOVALNICI KZ TOMi\2 V SAVCIH Na pritožbo potrošnikov, ki ku- pujejo živila v poslovalnici KZ TomaŽ v Savcih, da se tam pro- daja slabo bučno in sončnično olje Tovarne olja Slovenska Bi- strica, je vzela Tržna inšpekcija iz Ptuja v tej poslovalnici 4 vzor- ce olja in jih poslala Okrajnemu higienskemu zavodu v Maribor v analizo. Kakor je obveščena Tržna in- špekcija OLO Ptuj, so bili vsi trije vzorci bučnega olja neprimerni, ker je bilo olje pokvarjeno in je vonjalo po petrolej« ter je tudi imelo ogaben okus po petroleju. Tako pokvarjeno olje ni užitno za ljudsko prehrano, temveč ga je mogoče uporabiti edino za indu- strijsko predelavo. Vzorec sonč- ničnega olja, še primernega vonja in okusa, je bil na analizi spoznan za primernega in užitnega Kot smo informirani, bo v bo- doče več tozadevne kontrole upo- rabnosti bučnega in sončničnega olja, ker se je pokazalo, da so pritožbe potrošnikov marsikje tu- di upravičene. V kolikor gre za nepravilno ravnanje z oljem v tr- govinah ali v proizvodnji, bodo nepravilnosti odpravljene. Nava- dno se v trgovinah izgovarjajo, da so tako olje dobili iz tovarne in obratno. Neglede na ta ali dru- gi izgovor pove vedno svoje ana- liza. BRODARJI NA VIČAVI Reka Drava je zelo primerna za čolnarjenje. Znašli so se fantje, ki bi radi krepili telo s to korist- no in zdravo športno panogo. Na Vičavi se trudijo z načrti, kako bi prišli do čolnov. Sedmim dobrim delavcem je uspelo izdelati tri zelo lepe plovne objekte. P. A. V Ivanjkovdh so praznovali četrti krajevni praznik Pobuda, ki jo je ljudstvo iti množične organizacije s področ- ja Ivanjkovec dalo pred štirimi leti, da bi vsako leto praiznovali 13. april kot krajevni prassnik, je docela prodrla. Že četrtič so delovni ljudje tega kraja slav- nostno proslavili dan, ki jih spo- minja na največjo, slavno borbo domačih borcev za svobodo proti okupatorju. Štirje mladi borci so se spoprijeli v neenaki borbi s premočnim sovražnikom in pod- legli, kakor je podleglo v nečlo- veški borbi toliko najboljših sinov našega naroda. Sadove te krvi i^ znoja sedaj uživamo, in zato naši ljudje nikdar ne bodo pozabili njihovih žrtev. Prav je, da se '^ko leto spom- nimo teh najtežjin dni, da ohra- nimo bodočim pokoljenjem doka- ze hrabrosti in nedopovedljivih naporov v borbi naših najboljših za svobodo. V teh dneh pa se prebivalci Ivanjkovec ne spominjajo samo slavnih preteklih dni, ampak je ta dan vsako leto praznik naših de- lovnih uspehov, pregled dela in naporov naših delovnih ljudi, ki se iz leta v leto trudijo, da bi tudi v naše lepe vinorodne kraje pri- nesli čimveč prijetnega, zadovolj- nega življenja in ne samo trdega garanja od jutra do večera. Morda bolj kot kjerkoli drugod, je ta beseda bila v preteklosti simbol trdega in težkega dela v bregovih goric, ki so bili tisočkrat prekopani, poškropljeni in obdela- ni z rokami naših viničarjev. Sa- dove so desetletja pobirali drugI; gospoda iz Avstrije, ki ni govorila v našem jeziku, gospoda iz drugih krajev, ki je prišla v vinograde le v trgatev. Viničarju je po U-gatvi ostala le zemlja, da jo zopet in zopet obdeluje, ne za se, ampak za tujce ... Danes obdeluje svoje vinograde bivši viničar zase in za svoje otro- ke. Na področju Ivanjkovec obsto- jata vinogradniški posestvi — Ivanjkovci in Jeruzalem, ki se razprostirata po vinorodnih gričih od Miklavža do Tomaža. Sadovi njihovega dela so vsepovsod vidni, stari \inogradi vse bolj izginjajo in precejšnje površine zavzemajo novi, moderni žični nasadi. Ti bo- do ob skrbni in sodobni negi dajali kmalu trgatev, ki je ne bo noben tujec pobral. Pa tudi drugače se je lice teh hribov spremenilo: električno omrežje prepleta po- krajino, daje hišicam svetlo luč m kmalu bo elektrika gnala tudi stroje, ki bodo pomagali obdelo- vati ilovnato zemljo. Na vse te uspehe se spominjajo naši ljudje ob praznovanju svoje- ga praznika. Za njih je to praznik veselja in radosti. Zato se tudi vsako leto skrbno pripravijo nanj. I. H. STANOVANJSKI DVOJCEK NA BREGU GOTOV V sredo. 17. IV. 1957, je bil na Bregu pri Majšperku tehnični pre- gled in prevzem stanovanjskega dvojčka Tovarne strojil Majšperk, ki ga je zgradilo gradbeno pod- jetje »Remont« iz Makol. Zgradbo je pregledala 5-članska komisija, ki jo je imenoval OLO Ptuj. PRODAJA NEKATERIH PAR- CEL IZ SKLADA SLP Kmetijsko gospodarstvo Kidri- čevo bo prodalo bivšim viničarjem in drugim interesentom v k. o. Bolfenk, v k. o. Sitež in v k. o. Skrblje nekaj zemljiških parcel SLP, ki jih zaradi manjših povr- šin in velike oddaljenosti od ma- tičnega posestva v Kidričevem ne more smotrno obdelovati niti niso primerne za arondacijo, in bo za izkupiček kupila drugo kmetijsko zemljo, primemo za strnjen vi- nogradniški nasad. Občinski ljudski odbor Lešje je odobril Kmetijskemu gospodar- stvu Kidričevo prodajo nekaterih parcel v navedenih katastralnih občinah pod že navedenimi po- goji. PRIPRAVLJAJO SE NA »DAN MLADOSTI« Dan mladosti bodo v Majšperku praznovali cel teden pred 25. ma- jem t. 1. V tem času bodo šli vsi pionirji osnovne šole in nižje gimnazije iz Majšperka v Sreče na grob Saga- dinovih. Pionirji — šahisti vseh šol občine bodo imeli šahovsko tekmovanje, krožek lutkarjev pa bo priredil lutkovno igrico. V tem času bodo uredili šolsko igrišče. Pionirji — modelarji se bodo ude- ležili zleta modelarjev v Moškanj- ce. Med šolami v občini Lešje bo- do športne igre in tekmovanje v mnogoboju. Na »Dan mladostih bo tudi sprejem cicibanov v pionir- sko organizacijo. Ta bo tudi dolo- čila najboljše člane za delegacijo, ki bo šla 1. maja čestitat kolekti- vom majšperških tovarn. P. Z. VNELA SE JE SLAMNATA STREHA V Gruškovcu pri Francu Kranj- cu je gorelo prejšnjo nedeljo, 7. aprila t. 1. Vnela se je slamnata streha, iz katere je štrlel slab dimnik. Požar je izbruhnil okrog poldne, ko je gospodinja kuhala. Pripomoček za količinsko določanje gnojil Se vedno se dogaja, da kme- tovalci napačno rabijo pred- vsem umetna gnojila. Gnojil ne moremo določati ix> barvi, mar- več po njihovi sestavi in name- nu. Pa tudi vsaka rastlina rabi drugačne količine istih gnojil glede na predsetev in količino hranil, la jih vsebuje zemlja. Praviloma bi morali po vsaki žetvi zemljo analizirati, da bi vedeli, koliko posameznih hra- nil je v zonilji. To lahko sedaj ugotovi vsak kmetovalec, saj deluje laboratorij za analizo zemlje v prostorih okr. zadruž- ne zveze (vhod iz dvorišča) v Ptuju. Pos>lužile se te ugodnosti! Kako potrebno je, da pozna- mo posamezne sestavine hranil v zemlji, ki so glavni vzrok slabe ali dobre žetve, poglejmo v številkah te ugotovitv-^e. Da. te številke pravilno čita- rao, tole pojasnilo. Količina žetve je račimana za 100 q (10.000 kg) ozir. za 10 q UOOO kg) pridelka. Kjer sta navedeni po dve šte\'ilki, n. pr. pesa za krmo. čitajmo 100 q pese in 30 q cime, pri žitaricah je prva številka za zrno, druga številka za slamo ob zeleni ali suhi žetvi. To se pravi, ali krmimo v zelenem stanju ali pa pustimo dozoreli za zrno. Koliko posameznih redilnih snovi 7. navedeno količino skup- ne žetve vzamemo z njive, iz- računamo, če seštejemo količino odvzetih snovi za zrno ali za slamo ali za gomolje in za cimo. Znak N pomeni du.šik, P fos- for, K kalij, Cao pa apno. S sežte\'anjem teh številk do- bimo pav.^alna navodila za gno- jenje naslednji setvi, vidimo pa tudi. katera rastlina odvzame zemlji več aH manj posameznih hranil, da tej s tem hranilom izdatnejše gnojimo. Torej ne vsem rastlinam enako, ker vi- dimo po teh številkah, da rabi vsaka drugo količino posamez- ne vrste hranil. I>odajmo še podatke, ki olaj- .ševalno vplivajo v porabi hranil za posamezno vrsto žetve. Ugo- tovljen je povpreček redilnih sno\-i, ki jih rastlina pusti v zemlji po žetvi. To so koi^inine, zemeljsko steblo in del ostan- kov nad zemljo, ki ostanejo po žetvi v zemlji in nad zemljo ter pridejo v razpadanje — humus, čim jih zaorjemo . Pri sestavljanju bilance od- vzete hrane z žetvijo moramo seveda te snovi, ki jih je rast- lina pustila v zemlji, odšteti, da dobimo dejansko vzete snovi z žetvijo. Ker je letina odvisna še od drugih faktorjev, šte\nla sonč- nih ur, dolžine svetlega dneva pri minimalni temperaturi za proizvajalna proces rastline in količine vode. ki redilne snovi dovoja rastlini, bomo v prihod- nje nadaljevali. Franc Novak Uspelo predatHinje nam je pre- teklo nedeljo pripravila kmetijska zadruga. O sadjarstvu nam je pre- daval priznan in izkušen sadjar in drevesničar tov. Dolinšek iz Kam- nice pri Mariboru. Svoja poljudna izvajanja je podkrepil z raznimi ponazorili in prav gotovo prepri- ča) slehernega navzočega sadjarja o potrebi in učinkovitosti novih zaščitnih sredstev pri uničevanju kaparja, škrlupa in drugih sadnih bolezni in škodljivcev sadnega drevja. Prav prepričevalno pa je tudi poudaril uporabo umetnih gnojil, ker si brez njih ne moremo misliti donosnejšega sadjarstva. Letošnji pionirski šahovski tur- nir je predramil naše male šahi- ste, ik so se spoprijeli v 168 igrah, polnih borbenosti, duhovitosti, ve- seljza, pa seveda tudi razočaranj. Po doseženih uspehih so dolo- čeni za okrajno pionirsko šahov- sko tekmovanje, ki bo 28. aprila v Ptuju, sledeče skupine: Starejši pionirji: 1. Jevšensk Milan, 2. Kropeč Anton, 3. Veliko- nja Anton, 4. Jevšenak Friderik. Mlajši pionirji: 1. Grobelšek Jo- že, 2. Goričan Levko, 3. Dreo Kari, 4. Lupinšek Drago. Pionirke: 1. Pšeničnik Anica, 2. Goričan Otilija, 3. Kodrič Anica, 4. Grobelšek Helena. Vsi se zelo vesele šahovskega srečanja v Ptuju in upajo, da jim bodo prireditelji okrajnega tek- movanja omogočili prevoz v 25 km oddaljeni Ptuj. Pionirji-telovadci se pridno pri- pripravljajo na pionirski mnogo- boj, ki ga priredi dne 5. maja 1.1. ^VD Partizan v Makolah za dru- štvi Majšperk in Makole. V Majšperku pa bodo 25. maja praznovali skupaj z drugimi šola- mi v komuni Dan mladosti in mladinski pevski festival. PTUJ, 19. AFRIU^ 1957 PTUJSKI TEDNIK Stran 5 Andrej Kovač, bibliotekar: Ptuj in okolica v pesmi in povesti (Nadaljevanje) V socialno problennatiko ma- lih ljudi s ptujskega p- pisTLimi zbirkami Studijska knjižnica v Ptuju, Ker je ta gimnazijski čagojpis širil napred- ne in »x>ialne ideje, je bilo s tem v 2:vezi v letu 1934 izklju- čenih s ptujske gimnazije več dijakov, sodelavcev in ustano- viteljev omenjene dijaške revi- je. Ze prvi Potrčevi literarni pri- spevki v »Rasti« so verna shka življenja na dežeU, predvsem v njegovem domačem kraju. Tako beremo med drugim v »Naši grudi« (Rast 1932-33, štev. 1—2) tele vrstice: »Ljudje so pri nas težki kakor naša gruda, garajo od jutra do večera, dnevi jih najdejo in puste na nogah, ka- kor da so zrastli s svojimi ma- limi travniki, njivami in gori- cami. Zemlja, po katei-i so brazdali, je razorala njihove obraze, izsesala roke, priklenila misel nase ...« P>rva njegova novela »Kopači« je izšla v Ljubljanskem Zvonu 1933 in obravnava težko življe- nje in trpljenje malih ljudi iz pisateljeve ožje domovine ob Grajeni, saj pravi avtor: »na po- mlad pa so se koče. razmetane po gričih in klancih, prebudile iz svoje revščine ...« (Str. 268). Globoko nas pretrese življenj- ska zgodba viničarja Jure, ki za slabo plačilo vse življenje gara za svojega gospodarja — Nemca s strašno negotovostjo v duši, kaj bo z njim na stare dni, ko ne bo več mogel delati. Tiidi pisateljeva prva daljia povest »Sin«, ki je iajšia pri Vod- nikovi družbi v Ljubljani lota 1937, slika življenje ljudi v do- lini Grajene, ki »je zastajala v globokih tolmunih in izpodje- dala cesta Za potokom se je vleklo mešano drevje s podolga- stimi jasami kočarskih njivic in travnikov«. Potek, ki izvira pri Vurberku. je že od nekdaj pri- vlačeval domačo mladež, kajti ^Grajena ob veliki c-«?ti je pol- na tolmunov. Po korenin ju, ki ga poganjajo jelše, stikajo šo- larji za zadnjimi ribami, ki jih pusti suša«. (Str. 41.) Ljudje .se tod pehajo in mu- čijo na malih krpah zemlje, ho- dijo grabljat listje na Grajen- .ščak ter kopat »mestjanom« go- rice po Ilovnatem vrhu (Mest- nem vrhu). Kako težko je živ- ljenje na malem gruntu, nam pisatelj brer. olepšavanja pri- kaže pri Malekovi družini, ki se le s težavo prebija iz dneva v dan. veasth je Grajena gnala tn milne, eden med njinai je bil znan kot »meniški mlin«. Tudi v na:^ povesti (»bčudujemo v bTižlnj Malekovega posestva Juršev mlin s .^irokim jecom. Mnogo travnikov in njiv oto Grajeni je bilo graščinskih, »zi- danica in gorice na bregu — vse, kolikor jih vidiš — pa so meniške!...« (Str. 22). Pot proti mestu je peljala ob potoku. »Pod klancem so se od- prli ob Grajeni stisnjeni bre- govi; v ozadju je zraslo iz njih sivo grajsko zidovje ...« (str. 24). »Redki ostareli hrasti so šumeli nad potokom in v ravni črti, kakor so .stali, motili ravnino, ki se je širila spKXlaj na obeh straneh Grajene vse tja do me- -sta, kjer je zapiral grad na hri- bu-*; (str. 5). Ze od daleč si lahko videl smočno grajsko zidovje: siva podolgasta stavba, z ozkimi in zakrižanimi hlevskimi okenci — grajske ječe, kjer so podgane in kače žrle ljudi« (str. 30). Tak je bil grad v otroiški domišljiji, tako si ga je predstavljal v naii povesti Malekov Karlek, ki ga je preganjala vest zaradi požiga domačije, ki ga Je povzročil s svojo sestro Faniko. Malekov Karlek, kakor tudi otroci iz dkoH&dh vasi, so obiskovali ljudsko dado pod gradom. >Na šoli je bila narisana podoba škofa. Mati je prebrala pod njo napisane besede: »Kakor se mlado drevesce nagne, tako bo rask) staro drevo; česar se mla- do dete privadi, tega se starček odvadil ne bol* Nekega dne je Karlek romal z materjo tudi na Goro. »Pred njima se je kazalo mesto, raz- svetljeno od medlih plinskih svetilk« (str. 6). Z Gore pa sta zrla na »Polje, Slovenske gori- ce... pod njimi ozka bela črta Drave ... stolp farne cerkve in grad nad mestom ... Vsa rav- nica je bila razkosana v tisočere krpe njivic tn travnikov; motili .so jo samo v pravih likih zara- ščeni gozdovi...« (str. 69, 70). Malekovo hišo obišče smrt, starega gospodarja Zepo pokop- ljejo na Rogoznici, vdova Ma- lecka se ubija z zemljo in otro- ci, dokler se ti ne poroče, eden Slabše, drugi boljše. Povest .se dogaja deloma pred prvo svetovno vojno, ko so se začele tudi v kraju naše zgodbe številne rekvizicije; deloma pa nam slika pisatelj že življenje svoje ožje domovine po letu 1918. Pisatelj Ivan Poirč V soboto, 13. aprila t. U je pre- daval v Ljudski univerzi v Ptuju o Ložiških Srbih Janko Messner iz <>lovcju Predavatelj je koroški Slovenec, ki je več let živel in de- lal kot profesor na ravenski gim- naziji, zdaj pa se je naselil zopet T svoji ožji domovini. Ukvarja se s prosvetnim delom, sodeluje pri radiu in raznih listih, poleg tega pa čeka, da bi se vremena našim milim Korošcem zjasnila, da bi dobili že dolgo obljubljano gimna- zijo, ki bi v njej tudi Messner iT.ogel vzgajati svoje mlade roja- ke. Predavatelj nas je v kramijajo- čem slogu popeljal čez Dunaj, Brno in Prago v Lužico, kamor je potoval kot zastopnik Koroških Slovencev, da bi se na f)ovabilo predsedstva »Domovine«, osrednje prosvetne organizacije v Lužici, udeležil kongresa te kulturne ustanove. V svojili izvajanjih nas je Mes- sner spomnil na nekaj zgodovin- skih dejstev. 2:animiva podobnost med Slovenijo in Lužico je v tem, da so Lužiški Srbi nalik Sloven- cem obdržali od prvotnega ozem- lja — na prelomu med 6. in 7. stoletjem so poselili vmesni pro- stor med Dresdenom in Berlinom — le kakšno tretjino. Obdani od vseh strani, niso uspeli zgraditi lastne državne tvorbe. Njihovo ozemlje se je krčilo, število srb- sko govorečih Lužičanov pa upa- dalo. Načrtno in nasilno raznaro- dovanje z nemške strani, je kaj- pak mnogo pripomoglo k takemu razvoju. Hitler je postavil piko na i: odpravil je vse kulturne institucije in svoboščine, z zapi- ranjem in preseljevanjem ni šte- dil ter dosegel lep rezultat v urad- nem štetju: Lužiških Srbov je — 425. Povojno ljudsko štetje jih je registriralo 140.000. Kako živahno je danes prosvet- no delovanje »Domovine«, ki je bila ustanovljena 1. 1912, lepo ka- že okoHščina, da se je kongresa udeležilo okrog 900 delcgatm' iz obeh Lužic. Naselja Lužiških Sr- bov segajo vse tja do bližine Ber- lina. .Med njimi so tudi tako zani- miva naselja kakor SpreewaJd. ki ga občudujejo zaradi številnih in slikovitih drag — kanalov, ki se jih poslužujejo kot prometnih po- ti. Sorodnost med Koroško in Lu- žicama je precejšnja tudi po tem, ker naselja niso homogena, mar- več mešana, razmerje med Srbi in Nemci v njih pa zelo različno. Dve Lužici sta: Gornja in Dol- nja. Razlike med njima so kar precejšnje. Gornja Lužica, ki se- ga skoraj do češke meje, je tudi v kulturnem oziru pod močnim vplivom Čehov, jezik te pokrajine še spominja na češčino, prebival- ci so katoličani. Na tem ozemlju leži Budišin (nem. Bautzen), pri- kupno mesto, nekaj takega kot naš Maribor. 2e ves čas je kultur- no središče Lužiških Srbov in ima danes dvojezične napise. Gornja Lužica je narodnostno dokaj tr- dna. Dolnja Lužica je drugačna. Tu se močno pozna poljski kulturni vpliv. Tudi jezikovno se dežela naslanja na poljščino. Po veri pa so ti Lužičani pretežno prote- stanti. 20% je v oteh Lužicah katolikov, ostali pa so protestanti. Kočlbus (nem. Kottbus) je najpo- membnejši kraj v Dolnji Lužici. Brez teh skopih podatkov bi težko razumeli položaj, v katerem so Lužiški Srbi. Raztresena in me- šana naselja, dve različni kultur- ni in jezikovni območji, tako sta- nje je v nemajhni meri vzrok, da ni prišlo do politično upravne združitve obeh Lužic v celoto. Tako sta propadli tudi obe glavni zamisli o ureditvi Lužic po drugi svetovni vojni. Ena od teh zamisli je bila, da bi področje Lužic pri- ključili Čehoslovaški. Stari in moč- ni kultumi stiki s Čehi so govo- rili v prid tej rešitvi. Ta povezava je bila tako močna, da so imeli Srbi nekaj č-asa celo svojo gimna- zijo v češkem zamejstvu. Po dru- gi koncepciji naj bi se ustanovila samostojna ali avtonomna velika Lužica, ki bi združevala obe de- želi. Ostalo ie le pri zamisli. Rešitev kočljivega problema je Nemška demokratična republi- ka — kajpada ob odločnem ru- skem kumovanju — iskala in na- šla v drugi smeri. Osrednja vlada v Berlinu sma- tra LužJške Srbe za narodno manjšino, kar tudi v resnici so, saj jih je po številu komaj za dva Maribora. Zakonito je zašči- tila manjšino in uzakonila tudi pospeševanje narodnega življenja. Vlada daje zato pomembna de- narna sredstva, kar je seveda od- ločilno. Tu je predavatelj opozoril na to, da je položaj Lužiških Srbov do- kaj ugodnejši od položaja, v ka- terem so naši rojaki na Koroškem. Tu se mnogo govori in razpravlja za ohranitev slovenskega življa, se pa malo stori. Razumno posto- panje nemških oblasti z manjšino je privedlo do dobrega sožitja med Nemci in Lužiškimi Srbi To je med drugim pokazal tudi kon- greis, ki se ga je udeležil preda- vatelj. Na njem so obravnavali raznotere narodnostne in kulturne probleme, med drugim tudi vpra- šanje sklepanja mešanih zakonov, narodnostna in ideološka borba pa je bila povsem v ozadju. Delo za ohranitev in urejevanje narodnosti je osredotočeno na prosveto in šolstvo. Ker se Luži- čani imenujejo »Serbe«, so tudi Nemci začeli uporabljati nove na- zive »Serben«, »serbisch«, medtem ko je staro poimenovanje »Wen- den« prepovedano, saj je cesto kot podobni vzdevek za Slovence, imelo poniževalni prizvok. Lužiški Srbi imajo tudi svojo politično zastopstvo, v osrednji berlinski skupščini imajo enega poslanca, v pokrajinskih skušči- nah pa sedi po več njihovih za- stopnikov. Srbska šolska mreža je popolna, saj obsega vse vrste ustanov, od vrtca do vseučilišča. Poleg vrtcev •in osnovnih šol imajo Lužičani dve svoji gimnaziji, učitelji.šče z okrog 150 gojenci in filozofski od- delek na univerzi v Leipzigu; na- rodopisni institut premore 36.000 knjig. Posebno pomembna za Srbe pa je radijska postaja v Gorlitzu, ki posveča dnevno 8 ur svojega programa Lužiškim Srbom. Da pa ne bi bilo diskriminacije, prenaša program tudi močna berlinska po- staja. Imajo tudi Državni ansam- bel za ljudsko umetnost, ki šteje kakih 150 stalno nameščenih lju- di. Knjigarne in založbe pridno delajo: tiskajo in izdajajo knjige in časopise v obeh jezikih^ v jezi- ku Gornje in EX)lnje Lužice, Podoba je, da to ljudstvo ni več nebogljena narodna manjšina, marveč, da se začenja oblikovati v narod. Le žilavo delo od konca vojne je moglo ustvariti v krat- kem času tako povoljne prilike. Predavatelj je pojasnil, da so bili leta 1945 vsega štirje ljudje, ki so zasukali rokave in začeli orati le- dino. Ta je bila trda, saj mladi rod ni znal več jezika svojih star- šev. Ustvariti je bilo treba najprej rod mladih učiteljev in vzgojite- ljev. Šlo je. Danes je razvoj že tako napre- doval, da se tudi nemška mladina loteva učenja srbščine. Ta pojav je nredavatelj raz'ožil z gospodar- skimi razlogi. Za primer je nave- del novo indu.strijsko področje Črna pumpa, ki leži na enem naj- večjih premogovnih področij Sred- nje Evrope in ima dnevni kop. Mladi Nemci, ki prihajajo sem za- radi dobrega zaslužka, se kajpak trudijo, da bi se naučili jezika svojih srbskih tov.^^.rišev. Pripomo- ček za to je tudi že na trgu: nemška slovnica srbskega jezika. O sožitju pa priča tudi to, da so časopisi delno dvojezični, ne le srbski, marveč celo nemški. Tiska imajo Lužiški Srbi razme- roma mnogo: dva dnevnika, mla- dinsko časopisje je pestro, peda- goški tisk, mesečnik za Nemce, ki služi za most med narodoma. Predavatelj je pokazal poslušal- cem prediodični tisk, pa tudi ne- kaj lepih knjig, ki so take, da bi z njimi lahko ponašal vsak narod. Lužiški Srbi imajo danes zopet lepo število prosvetnih delavcev, med katerimi so tudi taki, ki so znani že daleč naokrog: Jm"ij Wi- nar, slikar Mirčin Novak, pisatelj Jurij Brezan. List Iz kronike Središče (Nadaljevanje) GROFOVI VOJAKI PLENIJO IN ROPAJO Središčani so redne davke vedno v redu plačevali. Z vse- mi močmi pa so se branili dajati izredne davščine in dajatve. V tem primeru je graščak poslal iz Ormoža svoje vojake, ki so več dni zapK>redoena po trgu raz- sajali, ropali, rubili in plenili. Tržani pa so se pritožili dežel- nemu glavarju in zahtevali od- škodnino. 1647: »Ta (grof Štefan Adam Pethe) je 4. decembra 1647 po- slal vse svoje vojake v trg Sre- dišče in ti so bili tu tri dni in napravili škodo, kakor sledi: Gregorju Borku so izpili vino in mu odvzeli enega petelina. Nato so mu roke zvezali na hrbtu, ga pretepli in zaprli. — Gregorju Kramarja so hoteli vzeti grudo soli, zato jim je moral dati precej denarja.« Drugim tržanom so pobrali kruh, svinjsko meso, kokoši, gosi, sir, slanino, maslo in de- nar, kolikor so ga našli. Takoj naslednjega dne je od- šel središki župan Štefan Kosec v Ormož in se pritožil pri gra- ščaku. Toda tudi on je bil zelo »leix>« sprejet. »Štefan Adam Pethen ga je dal p« turško vkovati v železje, naslednjega dne pa ga je on sam tako neusmiljeno pre- tepal s palit-o, da se je zgrudil na tla. Nato je ukazal hlapcem, naj ga vržejo čez neko klop. S šestimi palicami so ga neusmi- ljeno mlatili in mučili. Brez dvoma bi bil tedaj izdihnil, ako bi ga ne bil Bog čudežno ohra- nil pri življenju. Tudi sam jc že menil, da mu je smrt čisto bli- zu, kajti zaprosil je za spoved- nika in ležal tam kot mrtev in se ni mogel več premakniti. Grof seveda ni uslišal njegove proš- nje, temveč ga je dal vreči v smrdljivo luknjo za tatove. Za- radi udarcev in trpljenja v ječi bo ostal vse življenje ubog po- habljenec.« Sele po treh dneh je neusmi- ljeni graščak izpustil na pol ži- vega župana iz zapora. Ta se je seveda pritožil na deželnega glavarja v Gradec in zahteval 300 cekinov odškod- nine. 1648: V arhivu trške občine se je še leta 1880 hra*iilo slo- vensko tožilno pismo, v kate- rem se Središčani pritožujejo nad ormoškim graščakom. To izredno zanimivo listino je pri- občil zgodovinar Matej Sleko- vec v Kresu leta 1882. Odlomek iz niega se glasi: »Dostakrat smo se mi siro- make purgare sreanskoga varosa pertoshili ij pomochi iskali per suetlim orsage (deželnem glavar- ju) de bi mogli en mir imeti keker druge mesta no druge varoshe v Staierie imaiio, dosta smo tosba popisanih naprei dali, koliko smo po nashem rihtnem Gospone pete (=■:; grof Pethe) adame marhe (živine) pogubile, kako nas ie sam robil uozU (= imel v ječi) skouane u shelese po turškim sakone Ij ... takai she uarossa nasoga sreanskoga rihtara ni kriuoga ni dusnoga g. Štefana Kosca, ueliki rasboi inu gwalt uchinil... ... Takoi sche mo je bilo na- rucheno (grofu Pethe) de bi en ordentlih extract uen suoiga vrbariuma dati on pak sato or- sasko (deželno) sapoued nistar nemara, semuch ie posemtoga supet gwalt uchinil ka ie na nasehemo brodo due ladie skusi suoie catane (konjenike) pustil odpelati... ... negoue catane bili u na- shem varoshe en cieli tieden, dali smo iem slepo (= zlepo) dosta piti ij iesti, i toga niso sa dobro imali semuch so sami ras- biali v nashem varoshe kure louili ij strelaii na sromoto ij takai she kradli kar so mogli, pili silo po kerzmah a nistar platili.« Imena pritožnikov: Marco La- kuš, Jacob Prepelez, Juan Vv^or- kho (Borko), Thomass Sagorez, Juan Lessiak, Peter Duth. KRATKOTRAJNA PORAVNAVA Dolgotrajnim sporom in tož- bam sledi leta 1654 poravnava. Ob tej priložnosti sta se obe stranki zedinili v vseh spornih zadevah in izdali obširno listino, kjer je v 17 točkah določeno bodoče razmerje med trgom in njegovim zemljiškim gospodom. Točno so bile določene vse da- jatve, trškega župana potrdi vsako leto graščak, in sicer ene- ga od dveh, ki ju predlagajo Središčani. (Konec prihodnjič) AA^^AAAAA.^AAAAAAAA^AAAAAA/^^AA^AAAAAAAAAA-V^; Mali narod je zopet zaživel — krepko in plodno. Za zaključek nas je predavatelj Messner popeljal še po močno razdejanem Dresdenu ter pokazal zbirko lepih reprodukcij. Rudolf Čeh Da bo v tem letu več „sreče*' Franc Fideršek (ZGODBA o DREJCU IN NJEGOVI VERI) Drejč je reven kmetic, kakor večina njegovih sosedov v pa- sivnem predelu Haloz. Slabe le- tine in vremenske neprilike zadn,1ih let so ga .še bolj potla- čile. Pogosto razmišlja o vzro- kih v.seh teh neprilik, toda do dna tem vzrokom ni mogel ni- koli. Taka razmišljanja je na- vadno zaključeval z ugotovit- vijo, da so ljudje preveč pozab- ljali na nekdanjo vero in stare c^ičaje, zato jim je tudi sreča v gospodarjenju obrnila hrbet. NEKOČ V STARIH CASIH ... Zakaj nekoč so imeli ljudje mnogo trdnejšo vero v nadna- ravne sile, ki odločajo o dobri in slabi letini. Zato je tudi vin- ska tila obrodila, da so včasih bile zidanice premajhne za ves pridelek- Žitarice so bolje obro- dile, da je bilo skozi vse leto dovolj kruha, če pa tega ni bilo, si lahko zamenjal s Poljancem vino in sadje za žito. »Oh,« je ob takih spominih zavzdihnil, y takrat se je dalo živeti, takrat je bilo vse boljše kot danes.« Res so stari ljudje vedeli pove- dati tudi o takih časih, ko so morali razdirati slamnate strehe in iskati pšenična zrna za seme. SliSal je tudi zgodbo o kmetu, ki je za en sam kolač kruha prodal njivo, in zgodbo o strašni živinski kugi, da je moral de- želni glavar iz Gradca poslati voj&'ko, ki je na okuženem pod- ročju pobila vso živino, tudi še zdravo, da so tako bolezen ome- jili in zatrli. Toda te posamezne zgodbe .<«> se mu nekako izgubile ob spominih na lepe stare čase, o katerih je slišal toliko jMipo- vedovati in jih je ttKii .sam okusil v svoji mladosti pred prvo .svetovno vojno. Teh lepih časov si je tako želel nazaj. NOVOLETNE MUHE 2:ato je sklenil, da .se bo stro- go zopet oprijel starih običajev v upanju, da si tako pričara nazaj j?rečo v kmetovanju, ki ga je iz leta v leto vse bolj za- puščala. Začel je kar z novim letom. Ce namreč zjutraj na dan Novega leta, ko si še tešč, najdeš muho in jo uničiš, po- tem boš skoad vse leto dobro gospodaril in boš vsako stvar pravočasno in srečno opraviL Takoj, ko se je zdanilo, je začel stikati p>o stropu v sobi in za očmelimi trami ter ulovil dvoje odrevenelih muh. Toda ? tem se še ni zadovoljil. Ko je nato šel v hlev pokladat živini, je tudi tana dr^al po stropu, prepreže- nim s staro pajčevlno, in iztak- nil par muh. Zakaj vsaka ix>- končana muha mu je ta dan pomenila večjo garancijo uspe- ha v nastopajočem letu. Da je s tem nehote jM-eprečil razvoj precejŠTijemu roju muh, najbrž niti ni vedel. METUL.I IN ČEBELE Prve dni v februarju, ko je toplo sonce že oznanjalo rano pomlad in brisalo s površine bregov z-adnje snežne krpe, se je Drejč odpravljal v vinograd, da prične z rezjo. Med E>otjo žsagleda rumenega metulja, ki je p>oplesaval nad travnikom. Ma- homa ix)zabi na svojo leseno počasno hojo in se zaix>di za metuljem kot 7-letni paglavec. S klobukom v roki divje maha po zraku, dokler ga ne zadene, da omamljenca živalica omahne na tla. Ves zasopihan in žare- čega obraza ga zagrabi in med prsti zmečka ter si rumene prste obriše v predpasnik, zadovoljen nad uspehom. Ce bi ga vprašal, zakaj počenja to neumnost, ti bo prepričljivo pojasnil: če ujameš prvega metulja, ki ga tisto leto zagledaš. potem boš sigurno ujel roj čebel, ki so kdo ve kateremu čebelarju po- begnile. Za ceno čebeljega roja pa se splača malo poskočiti za metuljem, ali ne? Vendar se mu vsako leto lov za metuljem ne posreči. Star čebelni panj pa ima vedno pripravljen, zakaj v s\'ojem življenju je prestregel že več rojev p>obeglih čebel, — po zaslugi ujetega prvega me- tulja, kakcor trdi; le da potem nima pri Čebelah sreče, ker mu vedno čez zimo pomrejo. KUKAVICA IN DENAR Prve dni aprila ima Drejč zopet svojevrstne skrbi. Denar- nico z vsem drobižem, ki ga pri hiši premorejo, nosi vedno s se- boj, dasiravno jo običajno hrani v žepu nedeljske suknje. Ce namreč prvič v letu slišiš kuka- vico in imaš v žepu denar, po- tem ti skozi vse leto denarja ne bo primanjkovalo. Včasih ga je sicer že izplačalo, da je zjutraj, ko je vstal, moral na hitro k običajni potrebi in kot nalašč je ravno tedaj zaslišal kukavico- 2^to letos iz previdnosti tudi to pot jemlje s sabo denarnico, ker se od usode noče pustiti preva- rati. Letos mu nagaja tudi koledar, ker je že čas za pripravo zem- lje in setev koruze; toda šele nedelje okrog velike noči poka- žejo, katera setev koruze bo najuspešnejša, zgodnja, srednja ali pozna? Zato bo pustil zem- ljo do tega časa lepo počivati. Poleg tega še veruje v vrsto raznih stvari. Tako trdi, da je boljše, če v začetku leta prej vidiš pišče kot žrebe, da je boljše, če prej vidiš živo kačo kot ubito in podobno. Za ne- katere stvari niti sam ne ve, zakaj služijo in kako srečo pri- našajo; ve pač, da je boljše, če prej vidiš to kot pa ono. ZBIRANJE 2EGNOV Sedaj ob velikonočnem času tudi nima dosti Časa za delo na polju, ko je pa v tem času tako bogata žetev vsemogočnih žeg- nov, katere ne sme zamuditi ali nanje pozabiti. Kako naj n. pr. zamudi blagoslov ognja, ko pa je treba s tlečo gobo pokaditi okrog vseh poslopij, da jih tako zavaruje pred požarom; ali soM, ki jo strese v vodnjak, da skozi poletje ne usahne voda. Kdor je v hribih doma, ve, kako težko je ob suši nositi ali voziti vodo od kje daleč. Zakaj si je torej ne bi ob pravem času za- gotovil v domačem vodnjaku? Ob florjanovem bo še jajčne lupine metal, preko strehe, da tako zavaruje poslopje tudi pred strela Pooblaščencu DOZ pa bo povedal kot vsako leto, da ga bosta pred ognjem varovala bog in sveti Ferjan, zato i>oslopij ne bo dal zavarovati. Ako si človek pridobi Drej- čevo zaupanje, mu prav rad pokaže svoje skladišče žegnov, s katerimi ima napolnjen cel predal v omarL Tam vidiš vodo in vino raznih žegnov in letni- kov v steklenicah vsemogočih oblik, razne soh, kosti, rože in podobno. Za vsako stvar ti tudi podrobno pojasni, zakaj in proti čemu se uporablja, kake zle stvari lahko s tem preženeš in za katere bolezni pomagajo. Ob vsem tem te začudi, ko opaziš na omari ličen zabojček z oznako Rdečega križa. Na vprašujoč pogled ti hčerka, ki je ob očetovem razkazovanju žegnov tako sramežljivo mol- čala — pojasni, da je ona od- bomica Rdečega križa in je bila v tečaju za dajanje prve po- moči Sedaj odgovarja v naselju za prvo pomoč, v zat>ojčku pa ima obveze in najnujnejša zdra- vila, saj se pogosto k njej ljudje zatekajo po pomoč. Ko je med- tem Drejč odšel nekam iz izbe, ker ga očitno ta razgovor ni zanimalo — še zaupljivo pri- stavi: »Ne mislite si preveč slabo o nas, veste, naš stari je malo nor in ga najbrž ne bo ni- koli srečala pamet. Mi otroci pa drugače mislimo.« Siraa i PTUJSKI TEOr^IK PTUJ, 19. APRILA 1957 ZOPET PORAZ ».AI.t'MINT,IA« BRr:Z!CL : ALUMINIJ 4:0 V nedeljo, 14. aprila, je moštvo Aluminija igralo na domačem igri- šču proti mcwtv-:i iz Brežic ter izgutrilo z rezultatom 4:0. Gost.7e so zmagali zasluženo. Posebno uspešen je b>l desni kri- lec, najzanesJjivej.^i pa ^atar, pri don>ačiniti pa .se je odlikoval po- žrtvovalni levi kril«^ Knez,. Sodil je pred okrog ,300 gledalci DrvaČič iz Murske Sobote, dobro. Maks Metličar PORAZ v DRAVE« V CELJ^J Nogometna ekipa Drave .je v nedeljo gostovala v Celju in od- igrala prvenstveno tekmo proti ekipi Celja. Začetni uriaret; so imeli doma- čini, ki so po nesoglasju ožje obrambe Drave ■/ laJikoto dosegli prvi go?. Nato je imela Drnva ne- kaj možnosti za dosego gola. toda jih ni znala izkoristiti. V nasled- njih minutah Je prešlo do ostrega spopada med domačin> igralcem ožje obrambe in desnim, krilom Hercegom. 5>odnik je Hercega iz- ključil od, na'ialjnje igr."^. Tako je Dra\a igrala dalje z deset''mi igralci in kljub temu ni popu.-rti- la. Večkrat je ne\'arno prodiraJa proti vratom domačinov, \apad Drave je uspel po Širecu izenačiti. Rezultat se do konca polčasa ni .spremenil. V dnjgem delu je igra v začetku bila enakovredna, toda po poškodbi Erhatiča in Bfzjaka je mo,štvo Drave nadaljevalo sa- mo z osmimi igralci, ker sta oba po.š.kodov3na if .statirala na krilih. Domače moštvo z lahkoto pre- hajalo na .^ran IVave in. .skoraj ve.5 drugi polčas oblegalo ^rrata Drax"e. Obramte l^rave je vae na- pade prepreč'!!«, n8j\-eč zashjttj ps. ima \Tatar. čeprav je ntoral nekaj minut pred koncem kapitulirati. Kljub porazu je v vodstvu ma- riborsko-celjske nogometne lige še vedno Drava z 20-tirni točkami in z golrazliko 48:31 pred Kovi- narjem iz Maribora, ki ima prav tako 20 točk, toda slabšo gol- razliko V nedeljo gostuje v Ptujti ekipa Fužinarja iz Raven na Koroškem, tekma bo zelo zanimiva, z3to v nedeljo vsi na stadion ŠD Drave. V Ptuju je gostovala mladinska ekipa Maribora ter odigrala prven- stveno nogometno tekmo z rr dino Drave. Domači mladinci n' dorasli gostom in so izgubili z vi- sokim reziiltatom 9:1 (4:0). SPOR17I.K PRIREDITVE V ČAST DIVEVA ŽELEZNIČARJEV r:na najagilnpjših strelskih dru- žin v ptujskom okraju je v po- častitev dTievn železničarjev or- ganizirala nagradno tekmovanje žpleznjčarjpv v .streljanju z zrač- no puško. Tekmovfinia se jc ude- ležilo ^0 železničarjev. Prvo n>e- sto je zasedel I^vra Štefan, ki je dosegel 132 krogov od 150 mož- nih. Drugo in tretje mesto si de- lita Vrtič Peter in Rasi Ivan s 131 krogi. Tekmovalci so bili nagra- jeni skupno z 10.000 dinarji. V soboto popoldne je Strelska družina Železničar organizirala mpddruštveno tekmovanj.-^ v stre- ljanju z zračno puško. Tekmova- nja so sf udekjžlle v-se družine i/. Ptuja, razen strelskih družin OLO in, Remonta. Borbe za prvo mesto so bile hude, .saj so nastopili naj- boljši strelci Ptuja. Prvo mesto jp osvojila ekip« iz Kidričevega. Sled! Strelska družina Železničar, .ŠD Breg. kar je zelo lep uspeh mlade okipe, nato ŠD Drava, Ple- tarna. Delta, Petovia itd. V posam.rznem plasmanu je ne- pričakovano osvojila prvo mesto članica Strelsko družine Delta. Ceglar Maruša s 159 krogi. Sledi Pal Janko (Turnišce) s 138 krogi. Rasi Ivan (železničar) s 137 krogi itd. Šahovska sekcija Železničar je izvedla medsebojni šahovski brzo- tumir v počastitev dneva žele- zničarjev. Turnirja se je udeležilo deset članov. Prvo mesto je za- sedel Rudolf Edo. s 7 točkami, sledi čurtn Alfonz. Koželj. Vertič itd. CJrganizacija tekmovanja je bila zelo dobra. ROKOMET V nedeljo sta. v Mariboru po- merili s%-oje moči pianirski ekipi BRANIK : DRAVA 11:7 Igra je bila v pol.ni enako- tTedua, napaka gostov pa v tem, da vsi igralci stalno igrajo na igralca Valanta, da bi igrali in .streljali na gol vsi. Morda so zaradi tega zapravili zmago? DRAVA : BRANIK 10:5 Druga predpoldanska prven- stvena tekma je bilo si-ečanjc ženskih ekšp. Že po pr\ih mi- nutah so odlično raz43o]ožene Betolin, Kragelj in Murko po- \ edle svojo ekipo v vodstvo in do polčasa doseglo 6 golov. V tem delu je bila obramlia Drave nekoliko nesiguma, saj so do- volile Branikovi igraiid Herce- govi doseči 4 gole. V driigem delu jc obrambna vrsta Cvetko O.. Toplak, Cvetko S. dobro opra\'ila svojo nalogo. Tudi vratarka Debenakcva je bila uspešna. KOVINAR : DRAVA 12:10 JV>poldno sta se na igriš Se pomnite tovariši . ,. Scrgcj itpih: Kako smo tiskali prvomajsko številko. 10.15 Kar radi poslušate (pisan glasbeni spo- red). 11.15 Oddaja za Beneške Slovence. 31.33 I.ahka glasba (skladbe W. .Matteza, r. Lei;ag3iina in F. Scliuberta). 12.00 Po- govor s poslušalci. 12.10 Opoldanski glasbeni spored. 13.00 Napoved časa, po- ročila, vremenska napoved, pregled dnev- nega sporeda in obvestila. 13.15 Zabav- na glasba, vmes reklame. 13.30 2a našo vas. 14.00—16.00 Naši poslušalci česti- tajo in pozdravljajo — -iines ob 15.UO— 15.15 Napoved časa, poročila, vremenska napoved io obvestila. 16. Topovskt streli t zs\iTO (reportaža). 16.30 Glasbeni mo- zaik. 17.30 Radijska igra — Fran Ži- žek: Goldoni. 18.30 Melodije m dobro voljo. 19.00 Zabavna glasba, \Tne% rs- klame. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Mato od tu in malo od tam (jabavm glar.bena oddaja). 21.00 Carl Orff: Car- niina burana. 22.00 Napoved čaja, po- ročila, vremenska napoved in pregled sporeda za naslednji dan. 22.15 V plt^s- nera ritnii (igrajo: plesni orkfstcr Er\v;n LeUn, trio in kvar**t Frantn-ka KoCiha. ansan*!a Karel Kraaitgartiver ir. Karel Ve!e>.ii, kvintet Georgs Sheari.ng iii or- kester Xavier Cngat, poie Catajcn Ca-stil- tC). 22.53—23.00 Porcčila. 22.15- 23,09 UXV program? Nočni komorni koncert Leoflardo vinci: Sonata št. i za flavto jb klavir: Samre! Barber: Sonata klavir 00. 26; OHvter Mrssisen; Tema z varia- cijami. 23.00—24.00 Oddaja ra tniino — na vala 327,1 m (prenos iz Zagreba). Nas!<^p dveh Piujčanov pri Radiu Lubfjcjia Za tekmovanje p>evcev-ama- terjev, ki ga je razpisala uprava Radia Ljubljana pod geslom ■Pokaži, kaj zna.š-s sta .se med drugimi prijavila tudi dva F>t.uj- čana, in sicer tov. Anton Hlupič, baritoni;it, in tov. Katica 2uran« sopranistka, oba člana solistič- ne pevske sekcije DPD Svoboda, Ptuj, ki jo vodi prof. Franjo L.uže\'ič. Pri oddaji v nedeljo, 14. t. m., sta imenovana nastopila in za- pela: A. Hlupič predpisano pe- sem Zorka Prelovca -Ti si urce zamlidila<^, po lastni izbiri pa pesem dr. B. Ipavca: »Ciganka Marija-. Tovarišica Katica 2u- ran predpisane pesmi »Rožma- rin« A. Volariča, ki jo je naj- bolj želela peti, /.aradi pvomanj- kanja časa pri oddaji ni mogla peti, pela pa je pesem F. Cho- pina: »Zal", pa pri njej ni prišla do izraza pevkina gla- sovna kvaliteta, kot jo poznamo iz pesmi »Rožmarin*. Tovariš Anton Hlupič je di>- scgel pri prvi oddaji med na- stopajočimi moškimi tekmovalci I. mesto in s tem tudi denarno nagrado. Obema solistoma, ki neumor- no nastopata na koncertih, pro- .slavah in akademijah »Svobode« Ptuj, kakor tudi njunemu uči- telju prof. Franju Luževiču ob do.seženemu uspehu čestitamo! OBVESTILO Po členu 83 Uredbe o dohod- nini (Uradni list FLRJ, št. 18/56) obveščamo vse davčne zavezance y. oiMnočja občine Ptuj. ki imajo dohodke cxi obrti, saniostojnih poklicev in premoženja, da bo davčna' komisija za ugotavljanje davč-' ni.h osnov za leto 1956 oziroma' za leto 1957 za pavšaliste zase-' dala na Občinskem ljudskem' odbom Ptuj v sejni dvorani v J dneh od 22. do vključno 24. aprila 15J57, vsakoki-at od 7. do 12. ure in od 15. do 19. ure, in .sicer po sledečem redu: 22. aprila 1957: •: \IA PRAVILNO »Zd . . ■ ia-nez, daj, posodi mi sto dinarjev. ^*Ne, dragi moj, dolgovi kva- rijo prijateljstvo, pa ne bi hote!, da bi bilo najino prijateljstvo pokvarjeno zaradi teh sto di- narjev.« »Prav imaš, posodi mi pet tisoč dinarjev.« V TRGOVINI »Ta dežni plašč je iz tako izvrstnega materiala, da sploh ne boste vedeli, da dežuje. »Kako pa naj potem vem, kdaj bo nehalo deževati.« OSTAL .TE SAMEC Oru ^V vsem svojem življenju nisem spregovoril nepremišljene besede.« Ona: »In kam te jc to pri- vedlo?« On: -»Ostal sem samec!« Ivan Kukovec, Drskc sse je vsekal s sekiro v Jr^ o r r.aa; Martin Sok, Polenšak 23, jc padel s kolesom in si poškodoval levo nogo; Franc Kopfeo, Oemošc, jo pa- del in si poškodoval levo nogo; Terezijo Novak, Vintarovci 27, je udaril nekdo s krampom v bok; Simonu Bagrovcu, Zakl 39, je kra- va poškodovala nogo; Terezija Brunčič, Črmlja 3, je padla in si poškodovala levo nogo; Janez Mlakar. Ptuj, si je z nožem po- škodoval levo roko; Janez Mlakar, Kidričevo 84, je padel in si poško- doval glavo; Ljudmilo Vajsbaher, Spuhlja, je poškodoval tovorni avto; poškodbam je podlegla; Franca Toplaka, Grajenščak 93, je na cesti udaril z drogom po glavi sosed; Marjan Ribič, Ptuj, otrok, je padel na cesti in si po- škodoval obraz; Terezija First, otrok, Vodranci 58, si je pri igri poškodovala nogo. Zdravnikom, medicinskemu in strežnemu osebju ptujske bolniš- nice za vso pomoč pri zdravljenju s strani imenovanih prisrčna hv»- rECH>\ IN A Z .'^TANl FAKTUR- MM BLAGOM »ZVEZDA« PTUJ nudi ksra.:itetrLo koniei^^cijo; moške oblek«^. fantovske oble- ke, balonskih plašče, naj- n3:oderne.7ših krojev in kvali- tetne izdelave, športisc in ža- metne 5»kn.if> ter ptfc^I.TJiTBO. \ seh vrst blaga v BaJDovc^ih T/crlch. Izkoristita možnost nakupe s potrošniškim p<>8o,Hlom.. V.^^m s\'ojim odjemalcem že- lun.o piijeino pi^aznovanjc 1. maja. RIBIŠKO DRII^TVO PTl'.? sklicuje sestanek mtereeentov za ribe lov i TnreŽ4> (sera, kr>- :>ak) v Dravi za ponedeljek, dne 72; aprila t. l^, 9, uri dopol- dne \- pikami RibLškega dztj- .«t.va zaradi dogovora glede po- gojev za. izvrševiamje ribolova. Vabljeni vsi interesenti. Odbor RAZPIS Razpirf mest za .^tudij solo petja pri solistični sekciji DPD Svobode Ptuj. Ra2:pisujemo sledeča mesta za študij solo petja. Moški: I. tenor, II. tenor in n. bas; Ženske: ,Sopran in alt. Vabimo pevce-ajnaterje, ki i>e :>.elijo izpopolniti v solo petju in ki želijo nastopati kot solii^ti pri koncertih, prr^lavah in akade- mijah kakor tudi pri Bpe^'oig^ah STObodt* Ptuj. naj sdi preselitve*, moralo bi pa biti zaradi službovanja v Ma- riboru-. ORIATA 16. \ m. je bila pomotoma nd- ne.-^en?. :r pisarne KZ Ptuj črna aktovka. Prosimo dotičncga, ki je aktovko odnesel, da jo do 22. t. m. odloži v trgovini KZ P^uj, ker ie zanj brez ^rednosti. Ptuj SHRIURNO ZAPOSLITEV v pipami želi upokojena urad- nica. Naslov v upravi lista. TRAKTORIST išče skižbo. Na- slov v upravi. /MH M,A Ob n- v ■ i-. ■-^-ani smrti naštiga p-.redragega oče,ta KARIA BERNH.\RDA se i>risrčna zahvaljujemo vsem. ki so ga spremljali na njego^^i zadnji poti, z nami sočustvovali in nam izrazi3r: oesebno sožalje. Za- li v »Ij^ijemp Se vsem daro- valcem vencev in cvei;ja. Posebno se zflhvaljujemo terenskemu odboru SZDL Vičava-Ores.je, tov. Jožetu Vrbnjaku za poslo\'Tine be- sede ot> odprtem g'robu, godbi DPD »Svoboda« Ptuj, malemu pevskemu zboru, ter v«©m, ki 60 na kakršen- koli nafrsn počastih njegov spomin. 2lalujoča družina: BERNHARDOVA •n ostalo sorodstvo. OKRA.TNO GLEDALIŠČE PTCJ V soborto, dne 20. IV. 1957. ob 20. uri. J. B. Priestlev: »Ne- varni ovinek«, izven. V nedeljo, dne 21. IV. 1957, ob 15. uri F. Rpger: »3-rl«, zad- njič. V tMTefc. dne 23. IV. 1957. ob 20. uri J. B, Priestley: »Ne- varni •vinek«, red A. V četrtek, dne 25. IV. 1957, ob vami -ovinek«, izven. 16. uri J. B. Priestlev: »Ne- varni ovinek«, red LMS II. MODROVAN.IE Jan^: >Je dobro znamenje, če raaiSca za kom teče?- šliTopil s sodo, si je ta opomogel. Vse so je pojasnilo, seveda prav nič ugodno za Normana. Bil je ob službo. Toda ko je žalosten odhajal skozi glasbeni oddelek, se je zaljubil, brž ko je ugledal lepo prodajalko Sally. Končno je službo le dobil nazaj. Takrat sta bila s Sally že prijatelja. Slučajno je zvedel, da name- rava trgovino oropati neka tol- pa, ki jo je vodil Sallyn obo- ževalec. Kljub temu, da so ga ujeli, zvezali, hoteli uspavati in obesiti ter da so ujeli tudi Sallv, se mu je posrečilo uiti in jih sramotTio razkrinKati. Slavljen, ljubljen in pijan od sreče, ker ga jo direktor pobastii z mnogo obetajočo pohvalo, mu je odprl vrata — v prazen rov dvigala. Globoko iz črne teme je, odre- venel od strahu, zaslišal le še refren, ki ga je že tolikokrat preganjal: »Marš iz službe!« Vendar mu je po vseh nesrečah in težavah ostala še njegova ljubljena Sally.