TRST, sreda 25. aprila 1956 Leto XII. - Št. 99 (3337) *U7T(»STVC): UU MONTECCHI št. 6, II. nad. — TELEFON 93-8»« IN 94-638 — poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA št. 2» — Tel. MALI OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 400, vnaprej: četrtletna 1100, polletna 2100, ce.oletna 4100 lir. - FLRJ: Uvod iu, rawc'i Višine »Podruž- GORICA: Ul. S. Pellico l-II.. Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ- Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna zOZ-Trat - širini i stolpca: trgovski 80, fin-ančno-upravn! 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din. Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB. 1 - Z - 375 - Izdala Založništvo tržaškega ti a .4 A tJSKA K N PRIMORSKI DNEVNIK Cena 20 lir Poštnina plačana v gotovini Tel. 94-638. 93*808, 37*338 ce.oletna 4100 lir. - FLRJ: Izvod 10, mesečno 210 din. f**0ROŽI7EV V OSPREDJU MED VČERAJŠNJIMI RAZGOVORI V LONDONU razgovor Harolda ZBulganinom, Hruščevom in Stassena Gromikom ^uščev izjavlja, da bodo novi sovjetski predlogi o razorožitvi spravili zahodne r*ave v zadrego - Delo komisij za medsebojne trgovinske in kulturne odnose >°diteiuPo’ ,24- — Sovjetska Ita Bu'ganin in Hruščev Hj m razgovoru z Edenom tosla--!,11111® Streetu odšla v k or«j. . gornico na kosilo P^niku Morrisonu, tbjavu- Eoreign Officea, ki >Sig0vo vest o dopoldanskem javi K ?a Dowbing Stree-l a so bili na dnev- redu ““ anei raz8°vorov proble-Se, na? es*9'sovietske trgovi-■ ar je sledila diskusi- )• o k,..,' - - t Problem101*1 'zmenjavah in 'anske eit'U razorožitve. Z bri-strani so se udeležili 'bgo Ni ,vorov (‘ran.«--,' Poleg ministrskega !a tr»n, ■ Edena, minister Wyatn'n° Thorneycroft, lord •jtiij m?a. Pečata Butler, zu-'tjiiik lnister Selwvn Llo.vd, •talni Norman Brook, litep S. ,aibik v Foreign OL Jtlet>cKi 'r*Patrick, britanski Jfoter fniK v Moskvi Wi)liam iitea odseka Foreign Milost- r- sovjetskih 'bosti Pa so bili na raz- dišče Poleg Bulganina Uk. *.V« m inie + zs*' b-,,1* US 'ajlov. Minister za kulturo tl mir,!-’, bamestnik zunanje-bik ,‘fa Gromiko, namest-hso jr, ? ,za zunanjo trgo-*lužbe T,?bikin, šef tiskovne zadeve *vr( *ev, šef odseka za Jerofjajev in dru. zunanjem c«.,s ’Ja brft^, ,to plenarno sejo - tting ?. državni minister kulti b kuft,7er sovjetski minister !*ll s„-‘° Mihajlov nadalje- losti fX°je *l *zboljš ""a drž; božajo #i«, razgovore o mož-anja izmenjav med lavama. V tem pogle-v londonskih do- eačenih krogih mne- ?v°t o u taia upanje za do->t°Vor uU^urnih odnosih; ta (L O’ .določeval izmenjaje -Sacij. turistov, infor-ttiii-! “Biov ter otvoritev >ic H r?!abje angleško-sovjet- izmenjav pa ? jo !1 »delovni skupini«, jier , avljata britanski mi-Sa,. rg°vine Thorne.vcroft ?h,,estnik sovjetskega mi-i :*zUnanjo trgovino Ku- 6ola ki sta danes dopol “to, Ure po začetku raz- %tt|; ba liowning Streetu ministr-ter v odšla \ ter' tam na- rezidenco Predsednika Sfl U tolmača W J.fade, te Jt* diskusijo. Ani«-V Pri predsedniku i* S Bi i Morrisonu je bilo i kakiK ganina in Hruščeva iAsltc povabljencev; z L“Siini strani so bili med h! itovi.^den, Lloyd, Butler **« v 11' bamistri,'večji del bi ■!» > puristične «vlade v Al. n,- bltskellom na čelu. >la e (» trski predsednik K . > Irau razni liberalni po-i !°tdslt 'udi nekateri čla. jee zbornice. Ob koncu id1 j , "Ulganin spregovoril -« Jhkt r 'udi nekateri čla. »lil aS*6 »K i,u _______ I 1 še vrnil v Veliko l»tUd l h,bo i A izrazil upanje, da t^Ki. —O „„-,11 Volilrn , Po h; »ui-’-lnih besed ter pri ?‘«h ">•10, bt ^rJe.bt liiltbiif':.kosilu sta Bulganin A V bialo pred 14. uro jj Jta, i,jetbo dvorano parla-CJtsiji Jer sta prisostvovala li'!ab S. bekaterih interpe- b| ite«;,Eden h l®Vil v-______0, bjAUnp? vPrašanja. Nekate-v0Lt>Ove 1 80 ga vprašali, naj hA 0 dosedanjih razgo- V bo j6n je odgovoril, da bnAori e i^jov, dokler se vAosla^^btjujuj0- Cu ua 'uj, bci želeli, se bo lah. 1( “r v rezultatih teh razgo-je i r*amen,u debatira-*di tt 'e, buristični poslanec V de tr°ss vprašal, če se t“li o j-, , angleško-sovjetski doslej vsaj zmanj-'II- Vj?tbost vojne na Bliž- V 'E» n te Eden odgovori, disltu-t^bo vrednosti vsa- 11 a!Je ie treba poča-diskusija konca«. je odgovarjal Londonu Andrej Gromiko. Razgovor, ki je trajal približno eno uro, je bil v neki ločeni sobi hotela. Stassena je povabil v sobo sovjetski veleposlanik v Londonu Malik. Novinarji so skozi steklena vrata videli, da je bil razgovor precej živahen in zdelo se je, da je Hruščev, ki s sovjetske strani vodi razgovore, medtem ko se je Bulganin le od časa do časa oglasil. Okrog 1400 povabljencev je povzročilo na sprejemu v hotelu Claridge tolikšno gnečo, kot je na diplomatskih sprejemih ne pomnijo. Med drugimi povabljenci je bil tudi Charlie Chaplin z ženo, ki so ga povabili v manjšo dvorano na razgovor s sovjetskima voditeljema. Hruščev je rekel Chaplinu, da ga smatra za največjega živečega umetnika ter ga je povabil v Sovjetsko zvezo. Chaplin je odgovoril, da bi zelo rad obiskal Sovjetsko zvezo, čina mu bo mogoče. Po razgovoru s Chaplinom je prišlo do omenjenega sestanka s Stassenom. Tiskovna konferenca Bulganina in Hruščeva. ki je bila najavljena za jutri popoldne, je preložena in bo v petek zjutraj. «Teže je diskutirati z vami laburisti kot s konservativno vlado«, je izjavil včeraj zvečer Hruščev ob koncu precej burne diskusije z voditelji laburistične stranke po banketu, ki ga je njemu in Bul-ganinu v čast priredil izvršni odbor laburistične stranke v poslanski zbornici. Hruščev je pričel svoj včerajšnji govor tako, da je najprej podal zelo živo sliko o napredku, ki ga je dosegla Sovjetska zveza na gospodarskem in socialnem področju. Ko je začel pozneje govoriti o političnih vprašanjih, je dejal, da predstavlja zopetna oborožitev Nemčije hudo napako zahodnih držav in da podžiga duha maščevanja onstran Rena. Potem je Hruščev tudi dejal, da lahko Sovjetska zveza še laže kot Zahod naveže z Nemčijo trdne trgovinske zveze, ki lahko privedejo do drugih stikov. »Nikakor nas ne kritizirajte, je dostavil, če bomo podpisali pogodbo s tisto Nemčijo, ki jo vi oborožujete proti nam«. Ko je potem govoril o problemu razorožitve, je Hruščev zelo jasno povedal: 1. da smatra za neizvedljiv zahodni načrt o nadzorstvu in kontroli in mogoče vsako obliko kontrole; 2. da bo Sovjetska zveza v najkrajšem času postavila nove predloge za razorožitev. Kar zadeva načrte za nadzorstvo in kontrolo, je Hruščev brez ovinkov povedal, da je vedno mogoče odtegniti določeno količino razcepljivih snovi mednarodni kontroli. Potem je z nezaupanjem govoril o ameriškem načrtu za razorožitev, o Eisenhowerjevem načrtu za medsebojno letalsko nadzorstvo pa je dejal, da je neumen. Ko je nekdo z medklicem Hruščeva prekinil, je ta odgovoril: «Prav nič nam ne ugaja, da nam kdo brska po naši spalnici, pa tudi ne po našem vrtu«. Nato pa je dejal; «Na področju razorožitve bomo naredili v bližnji bodočnosti nove važne korake, ki bodo spravili zahodne države v težak položaj, prav gotovo zelo težak. Zahodne velesile so stavile predloge v upanju, da jih bomo odbili, čim jih pa sprejmejo, pa one te svoje načrte odtegnejo«. Ko je potem govoril o sedanjih angle-ško-sovjetskih razgovorih, je Hruščev dejal, da je zadovoljen z njihovim potekom. «Z obeh strani, je rekel, žele mir«. Govor Hruščeva je okrog 40 laburističnih voditeljev zelo pazljivo poslušalo. Nekoliko so bili presenečeni, ko jih je Hruščev spomnil tudi na Muenchen. Hruščev je na vso moč zagovarjal sovjetsko politiko leta 1938, 1939 in 1940 ter nemško-sovjetski pakt. V odgovor na neki medklic je svoje mnenje takole pojasnil: «V času Muenchena smo bili povezani s francosko-sovjet-sko pogodbo. Francija je tudi mobilizirala, vendar se ni zganila. Muenchen, je nadaljeval Hruščev, nam je dokazal, da bi se zahodne velesile izognile intervenciji in bi nam kar prepustile nalogo, da sami o-pravimo s Hitlerjem. Tedanja sovjetska politika pa je morala za vsako ceno pridobiti na času«. Hammarskjoeld v Amanu AMAN, 24. — Glavni tajnik OZN Hammarskjoeld je prišel danes popoldne iz Damaska v Aman. O razgovorih, ki jih je imel Hammarskjoeld s sirskimi vo- ditelji v Damasku, je sirsko zunanje ministrstvo objavilo sledeče poročilo: «Sirska vlada je pristala na obveznost o prenehanju sovražnosti pod pridržkom, da se nasprotna stran obveže, da bo spoštovala resolucijo Varnostnega sveta.« Poročilo pravi dalje, da bo glavni tajnik OZN obrazložil stališče sirske vlade drugi prizadeti strani, ter dodaja. da «so med razgovori v sirski prestolnici govorili tudi o predlogih generala Burnsa za zmanjšanje napetosti na področju Galilejskega jezera«. Iz Jeruzalema pa javljajo, da je sovjetski poslanik Abramov imel danes razgovor z izraelskim zunanjim ministrom Šaretom. Razgovor je zahteval Abramov, ki je baje dal pojasnila Šaretu, ki je včeraj v parlamentu kritiziral sovjetsko izjavo o Srednjem vzhodu. 25. april* RIM, 24. — Predsedstvo vlade je odredilo, naj se jutri, na obletnico osvoboditve na vsa javna poslopja razobesijo zastave in naj bodo poslopja razsvetljena. V Rimu bodo obletnico proslavili v vojašnici «Na-zario Sauroii ob udeležbi podtajnika v obrambnem ministrstvu Bovettija. Ob tej priliki bodo izročili več svetinj za partizanske zasluge. Danes so že prispele v Rim, kjer so jim izkazali vojaško čast, zastave raznih polkov med katerimi tudi zastava korpusa prostovoljcev svobode. Lange na Mrionih BEOGRAD. 24. — Norveški zunanji minister Lange je prispel nocoj na Brione, kjer ga bo jutri sprejel predsednik republike maršal Tito. Z njim so med drugimi prispeli njegova soproga, načelnik evropskega oddelka v tajništvu za zunanje zadeve Mi-hajlo Javorški, jugoslovanski veleposlanik v Oslu in norveški veleposlanik v Beogradu. GROMCHI ODPOTOVAL NA URADNI OBISK V FRANCIJO Martino v zamudi za Pineaujem z načrti za preureditev NATO Ukrepi v SZ in vzhodnih državah da se zajamči spoštovanje zakonitosti 11 ———f— Ostri napadi na metode Višinskega * Ponovne obtožbe vojaških krogov proti Stalinu • Move aretacije na Poljskem • Govor Lyrankiewicza - ludi položaj Cepičke se je omajal ■ kla Madžarskem zahtevajo odstranitev Rakosija Gronchi.ki ga spremlja Martino, je pred odhodom poudaril važnost obiska za reševanje mednarodnih vprašanj - Saragat o čudni prodaji tiskarne za novi milanski dnevnik „11 Giorno",ki ni brez zveze s Tambronijevim sorodstvom (Od našega dopisnika) RIM, 24. — Predsednik republike Gronchi je danes ob 12,30 odpotoval z vlakom v Francijo v spremstvu zunanjega ministra Martina. Pred*od-hodom je med drugim izjavil, da bo njegov obisk okrepil prijateljske vezi med Francijo in Italijo ter da bo s predsednikom francoske republike in s elani ' francoske vlade skupaj z Martinom proučil ne samo vprašanja boljših odnosov, temveč tudi ((vprašanje evropske integracije in okrepitev atlantske skupnosti, vse v službi miru, in napredka ljudstev vsega sveta«. V izjavi, ki jo je dal dopisniku AFP pa je Gronchi prav tako poudaril, da bo v Parizu pretresal o skupnih metodah reševanja vseli trenutnih velikih vprašanj. Martino nosi s seboj načrt svojega ministrstva za izpopolnitev člena 2. atlantskega pasta, ki ga bo obrazložil v razgovorih s Pineaujem in drugimi funkcionarji francoskega zunanjega ministrstva. On namerava ta načrt predložiti na prihodnjem zasedanju atlantskega sveta, ki bo 4. maja t. 1 Načrt vsebuje predloge, da bi se atlantska skupnost spremenila, tako da je ne bi vezale samo vojaške vezi. Hkrati namerava Martino postaviti kandidaturo Italije v takoimenovani atlantski usta h- Dulles ponavlja željo ZDA po prijateljskih odnosih s SZ Priznal je, da so v SZ nastale temeljite soremembe * Ameriška vlada ne misli povabiti Bulganina in Hruščeva v ZDA d* !« !l8*nio "> b o lVOtor na sedežih, kjer b Je bil m Hruščev sta na-zbornico lordov. v dvorani od-V« V ri,Secte angleški mini- b.4 Vn?.n0ram SO bili ■ tedaj o'uler (Predsednik), v IkJIv« •ciniab, ... , i c „ 1 i n Pl VC\sPrm'!lte trgovinske mo lasuljo •(u --ittini ’ ■” -■' sedel na i »Kg.1!1 vreči volne, sim-‘4»i,"Proti trgovinske mo-• j.‘>h iž njemu pa so na %„5v'lni jebega usnja sede-8V “duhovni lordi« in #»>, ča . nadškofa ter 2« 'V m te,h trgovali že slik" V‘lo -bti«. Vrtita'tr'* 16. uro sta odšla Vs Itn,? tdji v prostore V'*7anrJa na čaj. Ob V0 PaKPus,t'la VVestmin- 'H ^ dge *ei St V‘n,la V delegacije na Vd 3Sedanju podkomi-razorožitev Ha-Vuk. Zajpu11. )e imel danes *U1 fazgovor z mar. N.Vd *an|nom in Hrušče-% 'kith ' bfejemom na čast J. Ua ‘Srirt Vod>teljem v VHflo«.* u..J. ........ Vtobtirgo nad izvoli' Pro'zvodov, pa 4 is">'Je. Ij>t Potrebo po trgo- od Britanija ho .it Razgovora se h , Va‘ 'Ud' 'l ‘»Višnjeva te VVASHINGTON, 24. — Državni tajnik Fostei Dulles je na današnji tiskovni konferenci v glavnem ponovil svoje izjave v včerajšnjem govoru. Dejal je, da so /.DA v hladni vojni, kakor si jo one zamišljajo, dosegle veliko zmago, ki je v tem, da «se Sovjetske zveze ni več tako bati kakor v preteklosti«. »Potrebno je predvsem določiti, kaj se razume za hladno vojno,« je dodal Dulles, ki je nadaljeval: «Ce se razume kot izključno obrambna operacija, ki ima namen zoperstavljati se sovraštvu Rusije in preprečiti temu sle- linsko doktrino, «ko mu je hotela Moskva preprečiti, da bi uvedel režim, posvečen v prvi vrsti blaginji jugoslovanskega ljudstva«. Na druga vprašanja v zvezi s sovjetsko-ameriškimi odnosi je državni tajnik izjavil sledeče: 1. kar se tiče kulturne izmenjave med ZDA in SZ. je ameriška vlada uvedla bolj liberalno politiko kot do sedaj, skrbi pa za to, da bi preprečila, da bi se Sovjetska zveza sklicevala na pobude ZDA, zato da bi vsilila manj močnim državam ukrepe, ki bi ji lahko škodili. 2. Ameriški pravosodni depart- herni dostop v svobodni svet, ma in oddelki za zvezno var-tedaj se lahko reče, da je ta I n0S( proučujejo sedaj vlogo, hladna vojna zgubljena, ioda kl j0 Je ime( sovjetski deie- to ni zamisel, ki jo ZDA imajo o hladni vojni. Za ZDA obstaja predvsem vprašanje odprave možnosti, da bi se hladna vojna spremenila v pravo vojno, brez pridevkov. Te hladne vojne ZDA niso zgubile nasprotno pričakujejo dan ko bodo lahko imele prijateljske odnose z Rusijo.« Zatem je Dulles izjavil, da je bilo v zadnjem času mogoče ugotoviti temeljite spremembe v Sovjetski zvezi. «U-pravičeno ali ne, je dodal Dulles odgovorne in zelo Kompetentne osebe zatrjujejo, da se SZ ni več tako bati, kakor v preteklosti. Ce so stvari takšne, smo mi dosegli veliko zmago.« Na vrsto drugih vprašanj je Dulles izjavil, da do sedaj nobeni znaki ne kažejo namenov sovjetskih voditeljev, da bi zmanjšali pritisk nad satelitskimi državami. ((Toda. je dodal, ta pritisk je ošibel zaradi temeljitih sprememb v sovjetski politiki. Zatem je gat v OZN Soboljev v zvezi s petimi sovjetskimi mornarji ladje iduapse«, ki so se vrnili v SZ, potem ko so zaprosili za politično zatočišče v ZDA. Ce se bo ugotovilo, da vloga Soboljeva ni v skladu z njegovimi diplomatskimi funkcijami, bo državni departma protestiral pri sovjetski vladi. 3. Zatem je Dulles izjavil, da kolikor mu je znano, nima ameriška vlada namena uradno povabiti maršala Bulganina in Hruščeva na obisk v ZDA. Izjavil je tudi, da kolmor mu je znano, nima ameriška vlada na mena povabiti v ZDA niti maršala Zukova. 4. Dulles je zatem minimiziral izjave Hru- ding group«, pri čemer računa na podporo Francije. Istočasno pa objavlja tu-rinska «La Slampa« razgovor svojega dopisnika Vittoria Goresija z zunanjim ministrom Pineaujem, ki je med drugim izjavil, da bo tudi on predložil na atlantskem zasedanju načrt za izpopolnitev mednarodnega gospodarskega sodelovanja, ki pa gre preko okvira atlantskega pakta in ki bi se moral zaradi tega izvajati s pomočjo OZN. Dejal je dalje, da še ne more povedati, ali bo v to sodelovanje vključena tudi ZSSR in vzhodnoevropske države, ker morajo načrt prej proučiti Martino in drugi ministri. Glede zedinjenja Nemčije je dejal, da se strinja s predlogom, da prednost razorožitve pred zedinjenjem ni potrebna, kakor po drugi strani ni nujna prednost zedinjenja pred razorožitvijo. Po njegovem mnenju je potrebno zboljšati odnošaje z Vzhodom, hkrati pa ohraniti zavezništva in pri tem omenil .protista-linsko politiko v vzhodnoevropskih državah. Pineau je tudi zanikal povezavo med delovanjem zapadnih komunističnih strank z njihovim: odnosi z ZSSR, ker gre po eni strani za mednarodno vprašanje, po drugi pa za notranjepolitično. Ce se vzporedijo Martinovi načrti s Pineaujevimi, je očitno, da je italijanska zunanja politika tudi tokrat v zamudi za francosko. Medtem ko se je palača Chigi dokopala komaj do bledega predloga za izvajanje člena 2. NATO, gredo Pinenujeve pobude mnogo dalje. celo izven območja NATO. Pineaujev predlog pomeni praktično premestitev razprave o mednarodnem sodelovanju iz okvira NATO pred Združene narode, kar bi imelo za posledico, da do razpravljanja o izvajanju čl. 2 sploh ne bi takoj prišlo. Na ta način bi se Francija — in druge gospodarsko slabe države —■ izognila bremenom, ki bi jih morala brez dvoma prevzeti z izvedbo člena 2. Čeprav podrobnosti Pineaujeve-ga načrta še niso znane, je že sam predlog sam po sebi dokaz, da ima Francija mnogo bolj elastične pojme o zahodnem zavezništvu in da so ti pojmi naprednejši celo od Gronchijevih, kaj šele od rimskega zunanjega ministrstva. Predsednik francoske vlade Mollet, ki je v posebni izjavi v zvezi z Gronchijevim obiskom italijanskim novinarjem izrazil »upanje, da bodo pariški razgovori plodni«, namerava v kratkem obiskati Moskvo. Govori se, da bo tudi sovjetskim voditeljem predložen Pineaujev načrt o gospodarskem sodelovanju toda le če ga bodo članice NATO c-dobrile. Ce pa bo prevladala 4. maja v Turinu ozka Martinova koncepcija, se Molletov načrt ne bo uresničil, kar vsekakor ne bo koristilo hitrejšemu napredku mednarodnega sodelovanja. Kako bo načrt sprejel Foster Dulles, pa je seveda drugo vprašanje. Takoj po Gronchijevem odhodu je ANSA objavila sporočilo, da je «v teh dneh predsednik republike obvestil Segnija o koristnosti proučevanja ustavne discipline za primer, da bi prišlo do začasne ovire pri izvrševanju — kot predvideva ustava — po njegovem mnenju moral predsednik senata Merzagora nadomestiti Gronchija med njegovo odsotnostjo pa čeprav samo za štiri dni. Ni brez pomena, da so načelniki siku-pin posameznih strank v senatu pred kratkim na seji sklenili, da bodo spoštovali prestiž senata. Za sedaj pa se je povečala le "erjetnost, da bo v prihodrios'ti Merzagora v svojem vztrajanju o nadomestitvi predsednika republike vendarle uspel. Krščanska demokracija se kot stranka v zadevo ni vmešala: zato nastaja vprašanje ali ni liberalni voditelj Malagodi vso stvar sprožil, da bi Mer-zagoro pridobil za svojo stranko. Na današnji neji vlade so odobrili zakonski načrt glede ocenjevanja in izpitov v srednjih šolah. Razpravljali so dalje o radijski ustanovi RAI. ki bi ji demokristjani hoteli zamenjati dosedanjega ravnatelja ing. Gualo z glavnim urednikom svojega glasila «11 Popolo«. čemur pa se upira podpredsednik vlade Saragat, ki bi hotel imeti na tako važ^ nem mestu svojega človeka. Zvedelo «e je, da je Saragat na seji sprožil kočljivo vprašanje prodaje tiskarne bivšega fašističnega «Popolo dTtalia« v Milanu novemu velikemu milanskemu dnevniku «11 Giorno«. katerega tretja številka je izšla danes in ki grozi, da bo s svojimi vsakodnevnimi 16 stranmi za nespremenjeno ceno 25 lir, o-grozil obstoj dosedanjim velikim dnevnikom kot >o »Cor-riere della Sera« «La Stam-pa» in drugi. Saragat je baje omenil neke nepravilnosti v zvezi s prodajo- Finančni minister Andreotti je dejal, da je že prej socialdemokrat Tre-melloni odobril prodajo in da je »sorodstvo Tambronijeve žene z lastnikom lista Del Duco smatrati za zgolj slučajno dejstvo«. Vlada je danes odobrila tudi «Colombov načrt« za kmetijstvo, ki predvideva uporabo 250 milijard lir v sedmih letih. Za letos so določili 10 milijard, 33 za prihodnji dve leti, za bodoča štiri leta pa po 30 milijard letno. Za finansiranje ustanov agrarne reforme bodo uporabili 200 milijard, 30 milijard pa za izvajanje dopolnilnih zakonov. A. P. Grška vlada zavrnila ostavko Teotokisa ATENE, 24. — Grška vlada, ki se je danes sestala pod predsedstvom Karamanlisa, je soglasno sklenila zavrniti o-stavko zunanjega ministra Teotokisa. ki so ga v zadnjih dneh ostro napadali zlasti cerkveni krogi na Cipru. O-čitali so mu, da ni dokazal dovolj odločnosti do Velike Britanije • glede vprašanja Cipra. Pred sejo vlade je Kara-manlis sprejel voditelje grške pravoslavne cerkve, katerim je izjavil, da je tudi on prav tako kakor Teotokis nasprotoval, da bi ciprsko vprašanje med Grki in Turki je bilo več ranjenih in nastalo je več požarov. Danes zjutraj so skupine Turkov zažgale 6 grških trgovin v turškem delu mesta. Danes opoldne je oddelek angleških padalcev obkolil grške dele mesta. Vsi moški so morali iz hiš in so jih nato fotografirali ter jim posneli prstne odtise. MOSKVA. 24. — Vrhovni sovjet ZSSR javlja, da ;o 7. aprila sprejeli dekret, ki u-stanavlja poseben odsek v oddelku državnega pravdni-štva, ki bo imel nalogo nadzorovati varnostne organe. Glavni državni pravdnik ima široko oblast za nadzorovanje sodišč in vsega sovjetskega sodnega sistema in lahko posreduje, če ugotovi, da so sodniki kršili zakonitost. V Moskvi z veliko pozornostjo sledijo kritiki, ki so jo začele pravne publikacije proti metodam, ki jih je uporabljal Višinski na procesih med velikimi stalimkimi čistkami. Revija ((Sovjetska država in zakonodaja« obsoja metode sadnih organov, «ki so se izrekali za popolno krivdo na podlagi samih osebnih izpovedi obtožencev«. «Stalin je odgovoren za poraze in hude izgube, ki jih je utrpela naša vojska v drugi svetovni vojni.« Tako piše mesečni organ vojnega ministrstva SZ «Vojaški glasnik«. Revija navaja nato nekatera dejstva iz dobe pred nemškim napadom, ki so bila v novejšem času že dovolj osvetljena. nato pa zavrača teorijo o «aktivni obrambi«, ki se je porodila v sovjetski vojaški zgodovinski literaturi zlasti pod vplivom Stalinove knjige «0 veliki domovinski vojni«. S to «aktivno obrambo« so se hoteli opravičevati vsi porazi in umiki, pa tudi vsa nepripravljenost čet za borbo. List . navaja potem kot vzrok porazov tudi prepozno mobilizacijo sovjetske industrije. Nadalje revija kritizira verzije nekaterih piscev, da se je s protiofenzivo pri Stalingradu računalo, ' takoj ko je sovražnik vdrl k Donu. Na ta način naj bi bil' prika- zan kot umesten in logičen umik do Stalingrada. V nedeljski «Pravdi» je bilo zopet omenjeno ime Ry-kova, ne da bi inu bil pristavljen pridevek izdajalec ali kaj podobnega. Rykov je bil usmrčen v velikih predvojnih čistkah L 1938. Ime Rykova se je v «Pravdi» pojavilo v zvezi s 86. obletnico Leninovega rojstva in s publikacijo nekaterih dokumentov, ki jih je napisal Lenin. Drugi od teh dveh dokumentov je pismo, ki ga je poslal Lenin Ožinskemu 1. 1922. ko je bil ta podkomisar za poljedelstvo. V pismu svetuje Lenin, da se ni treba bati obtožiti napake in nesposobnost krajevnih voditeljev in navajati za vzgled sposobne. Razen tega čestita Ožinskemu zaradi nekega njegovega članka v «Pravdi». Lenin je poslal prepis tega pisma tudi Steklo-vu, Rvkovu in Curupi. Ozip-ski je bil tudi usmrčen za časa epuracij v , 1. 1936 do 1938. Kakor Trocki se , je O-žinski protivil miru v Brest-Litovsku. Potem je postal voditelj opozicijske skupine »demokratični centralizem«, pozneje pa je bil podkomisar za poljedelstvo. Rykov je bil eden izmed vodij med revolucijo. Kot prvi ljudski komisar za notranje zadeve je zapustil Leninovo vlado s skupino »desnih boljševikov«, toda 1. 1921 je zopet postal najožji Leninov »odelavec in med njegovo boleznijo ga je tudi nadomeščal na čelu sveta ljudskih komisarjev. Ko so ga po Leninovi smrti izvolili za predsednika vlade, je ostal na tem mestu do 1. 1930. Tedaj ga je zamenjal Molotov in odtlej so ga stalno obtoževali odklonov.’ Toda šele 1, 1937 nemilih dilav lin Wll'ietskt‘lia ministra »v. —.,..................... • , . ... "iitev delegacije za Dulles izjavil, da je bil mar-V zasedanju v > šal Tito tisti, ki je uničil »ta- . Londonu, češ da raz-1 funkcije predsednika republi-polaga Sovjetska zveza s ter-j ke ter da se predsedstvo vla- monUKlearnim orožjem, ki se Usmerja po radiu in ki lahko dose/e kateri koli cilj na zemeljski obli. Dodal je, da po poročilih sovjetskega radia ni Hruščev izjavil drugega, nego da SZ ni v zastanku pn izdelovanju naprav, ki se usmerjajo po radiu. ue pripravlja to vprašanje proučiti«. To pomeni, da sta Gronchi in Segni na sestanku pred odhodom vendarle pretresala vprašanje Gronchi-jeve nadomestitve med njegovim bivanjem v Franciji, ki ga je sprožil Malagodi, ko je ponovno zahteval, naj bi NEW YORK, 24. — Jugoslovanska delegacija na zasedanju gospodarskega in socialnega sveta OZN je predlagala. naj se industrializacija nerazvitih držav postavi kot posebna točka na dnevni red prihodnjega zasedanja glavne skupščine. Ta predlog je naletel na podporo v gospodarskem in socialnem svetu. Voditelj jugoslovanske delegacije dr. Jože Brilej je v obrazložitvi predloga poudaril, da je poteklo že pet let, odkar je glavna skupščina povabila ECOSOC, naj da konkreten predlog za čim hitrejši razvoj zaostalih držav. Postavitev tega vprašanja na dnevni red bo omogočila, da se prouči tudi finančno vprašanje v zvezi s programom za industrializacijo malih držav. Po njegovem mnenju se vprašanje industrializacije nerazvitih držav ne more ločiti od vprašanja ustanovitve posebnega sklada Združenih narodov za gospodarski razvoj zaostalih držav. Maršal Bulganin in Hruščev na nekem sprejemu v Londonu. Mollet poudarja željo Francije da mirno rešuje vsa sporna vprašanja m——m—-m—mmmmmmmmim—m—mmmmm—mmmmimm—mmm— Itiirgibn o*itro ol»Nuja vojno v At/.iru in ponuja svoje posredovanje - Maroška vlada ustanovila zunanje ministrstvo PARIZ, 24. — Francoski ministrski predsednik Mollet je danes skupini sovjetskih novinarjev, ki so sedaj na obisku v Parizu, izjavil, da namerava Francija ostati zvesta atlantski in evropnki skupnosti in da hoče sporazumno s svojimi zavezniki neutrudno iskati mirno rešitev vseh spornih vprašanj na svetu. Izrekel je zatem zaupanje v pogajanja, ki «edina omogočajo, da se dosežejo konkretni rezultati«, ter je zatem poudaril napore Francije za združitev Nemčije in za razorožitev in je pripomnil. da bo o teh vprašanjih in nedvomno tudi o drugih govoril e sovjetskimi voditelji, ko bo obiskal SZ. V začetku svojih izjav je Mollet govoril o raznih u-spehih Francije v zadnjih letih, zlasti na socialnem področju in je zatem dejal, da je med najvažnejšimi vprašanji. ki sedaj živo zanimajo francosko javnost. Severna A-... , frika. Pri tem je omenil spo- spravili pred Varnostni svet. razum 0 neodvisnosti in med Cerkveni voditelji pa so predlagali, naj bi Teotokisa zamenjali z osebo, ki bo bolj izkušena in ki bo ((imela več borbenega duha«. V Nikoziji je po včerajšnjih spopadih med Grki in Turki danes zelo napeto. Britanske oblasti so einoči uvedle policijsko uro v vsem mestu in predmestjih. Danes so ta ukrep ukinili v turskem delu mesta in v predmestjih, medtem ko še vedno velja v grških delih mesta. Pri včerajšnjih spopadih sebojni odvisnosti, ki ga je Francija sklenila s Tunizijo in z Marokom, ter je glede Alžira dejal, da gre tu za določitev ((bratske koeksistence dveh narodov, ki sta enako vezana na to deželo ter sta eden in drugi številčno važna«. Zatem je poudaril: »Zelo resno vam pravim, da po stališču, ki ga zavzemajo glede alžirske drame, spoznava Francija evoje prave prijatelje« Pod naslovom «Burgiba za- vzema stališče glede Alžira« objavlja današnji «Figaro» izjave tunizijskega voditelja posebnemu dopisniku tega lista. »Hotel bi, da bi Francozi razumeli, pravi Burgiba, da se v tem trenutku 9 milijonov ljudi bori, da se reši iz poniževalnega poiožaja, v katerem živijo že eno stoletje. Smoter, za katerega se borijo, je pridobitev njih človeškega dostojanstva. Vojna v Alziru je škandal za svobodni ivet. Francija priznava, da ni mogoča vojaška rešitev v Alžiru. Kaj torej čaka s pogajanji?« Izjavil je zatem, da misli ponuditi svoje posredovanje za prenehanje vojne v Alžjru in je nato kritiziral nedavne Molletove izjave. ((Predsednik francoske vlade, pravi Bur|i-ba, obljublja svooodne volitve. toda hkrati postavlja trditev, da je Alžir francoski. To je protislovje, Jasno je, da bi svobodne volitve dale ogromno večino odporniškemu gibanju. Prva točka programa fronte za narodno o-svoboditev pa je priznanje Alžira kot države. Ali hoče morda Mollet reči, da te ne bo upošteval rezultat volitev? Ce bi bilo tako, bi se vojna takoj zopet nadaljevala.« Burgiba je zatem izjavil, da za Tunizijce ni mogoče, »da ne bi pomagali alžirskim bratom«. »Mi seveda nimamo namena napovedati vojno Franciji, toda ne bi se mogel upreti želji tistih Tunizijcev. ki bi se hoteli boriti kot prostovoljci v Alžiru« Na koncu je Burgiba izjavil, da mu ni mogoče, pomagati francoskim četam pri zatiranju prekupčevanja z orožjem, ki je namenjeno Alžiru. Medtem pošilju francoska vlada nova ojačenja v Alzir. Danes se je v Marseilleu vkrcalo na ladje drugih 2000 francoskih vojakov. V zadnjih 24 urah <0 francoske čete izvršile več akcij na raznih področjih in se spopadle s skupinami upornikov Tudi u-porniki so izvedli številne napade na francoske čete in šie-vilna sabotažna dejanja. Po vesteh raznih agencij pa so skupine upornikov napadle nekatere vasi v dolini Gebel Soumman, kjer so prebivalci izrekli lojalnost Franciji ter zahtevali orožje, da bi borili proti pripadnikom osvobodilnega gibanja. Ni znan potek akcije, ker agencije poročajo le, da so »uporniki poklali 70 oseb«. Maroška vlada, ki se je včeraj sestala pod predsedstvom Ben Jusefa, pa je sklenila u-stanoviti ministrstvo za zunanje zadeve, ki je ‘edaj potrebno, ker sta Francija in Španija priznali neodvisnost Maroka. Vlada je tudi razpravljala o načrtu zakona o amnestiji, ki naj razveljavi ali zmanjša kazni, ki so jih naložila španska ali maroška sodišča na španskem področju. Na seji je sultan Ben Ju-sef pozval vse ministre, naj v enem mesecu pripravijo konkretne predloge v okviru svojih področij za sestavo petletnega načrta o obnovi dežele, da se uvede politika polne zaposlitve. so ga epurirali in usmrtili istočasno z Buharinom, Kre-stinskim, Rosenholtzom in drugimi. Varšavski radio je javil, da je bil bivši pomočnik ministra za javno varnost Roman Romkowski aretiran. Poleg njega je bil aretiran tudi bivši voditelj v ministrstvu za javno varnpst Anatolij Sej-gin. Oba sta obtožena, da »sta odgovorna za kršitev zakona« in da sta «odvzela določenemu številu nedolžnih oseb svobodo« kakor tudi, da «sta izvajala nedovoljene metode pri zasliševanjih v sekcijah ministrstva za javno varnost, ki so jima bile podrejene«. Napoveduje se tudi amnestija, ki je bo deležno okoli 30 tisoč oseb. Poljski ministrski predsednik Cyrankiewicz je danes v parlamentu med drugim izjavil: «Hočemo, naj bi parlament postal to, kar ustava določa: vrhovni zakonodajni organ, ki nadzoruje delovanje vseh državnih organov.« Kritiziral je zatem dejstvo, da je skupščina do sedaj vedno samo odobrila vladne de-ktete, in je nato zahteval, naj bi dekreti bili samo izjema, zakoni, ki jih odobri skupščina, pa opravilo. Za skupščino je zahteval možnost, da dobi vse potrebne informacije in da se poslužuje virov, do katerih ima pravico. «Vlada, je dejal Cyrankiewicz, bo odslej bdela še posebno nad okrepitvijo zakonitosti na vseh področjih.« Zatem je Cyrankiewicz govoril o ukrepih na področju policije in sodstva ter je poudaril, da so varnostne organe zmanjšali in reorganizirali. da so njih vodstvo poverili kolektivnemu organizmu, ki je odbor za varnostne zadeve, in da sedaj proučujejo sistem, ki naj zagotovi strogo spoštovanje pravic človeka, Dodal je. da predstavljajo ti ukrepi opozorilo za vse, ki bi v bodoče skušali kršiti zakonitost in pravice državljanov, ki jih jim jamči ustava. Cyrankiewicz je izjavil tudi, da je rehabilitacija krivično obsojenih že v teku, in je pripomnil, da vsak, ki ima vzroke za to, lahko zahteva svojo rehabilitacijo, ter da bodo sodišča napravila vse, kar morejo, oa mu vrnejo čast in državljanske pravice in če bo to mogoče, da krivično obsojeni dobijo odškodnino za povzročeno zlo. «Smo na pragu novega in zgodovinskega procesa demokratizacije političnega in gospodarskega življenja Poljske, je dalje poudaril Cyrankie-wicz in je dodal, da Poljska kot soseda Nemčije priznava važnost rešitve nemškega vprašanja s pomočjo zmanjšanja oborožitve in koeksistence. «Lahko se reče, je nadaljeval, da se je dosegla znatna ublažitev napetosti. Ta položaj je zelo važen za Poljsko, ki želi imeti prijateljske odnose z drugimi državami. Razdobje hladne vojne je negativno vplivalo na odnose med Veliko Britanijo in Poljsko, ki upa, da sc bodo tudi njeni odnosi z ZDA ugodno razvijali.* Iz Prage pa javljajo, da je češkoslovaški minister za o-brambo Cepička baje zahteval, naj bi ga razrešili vseh funkcij, to je tudi funkcije ministrskega podpredsednika. V zadnjih tednih je začel tisk proti njemu veliko kampanjo in mu očita, da je bil med glavnimi zagovorniki kulta osebnosti v CSR. List »Obrana Lidu« objavlja danes članek. v katerem pravi med drugim: »Zdrav veter kritike, ki nekaj dni piha v naši državi. nalaga voditeljem stranke in vlade dolžnost, da čim-prej jasno in odločno obrazložijo položaj. Toda ta Veter kritike ne bo morda škodoval ugledu države in pripeljal do politične in gospodarske dezor-ganizacije v državi? Taka nevarnost bi obstajala, če se ne bi ozirali na glas ljudstva, ker je nesmiselno lagati samim sebi s ponavljan jem, da je v CSR vse v najboljšem redu. Odgovoriti je treba na kritike, na vse kritike, tudi na tiste, ki so strogo usmerjene proti nekaterim našim voditeljem. In ni se bati, da bi njih ugled trpel, ker so ga že zgubili, če so napravili napake«. Na Madžarskem pa se na sestankih aktivistov ostro obsoja delovanje Rakosija. «Sza-haa Nep« poroča o sestankih partijskih celic po vsej državi, na katerih Rakosi najde le redke zagovornike. Govor-ntki mu očitajo, da je odgovoren za usmrtitev Rajka in da je eliminiral Nagyja, čigar ideje so bile zelo blizu idejam, ki sta jih obrazložila Hruščev in Mikojan na 20. kongresu SZ. Enake obtiožbe se izrekajo proti bivšemu o-brambnemu ministru Farkašu in bivšem : ministru za gospodarstvu Geru. BEOGRAD. 24- — Jugoslovansko dramsko gledališče j» sprejelo ponudbo dunajskega Burgtheatra, da po turneji po Sovjetski zvezi gostuje na Dunaju. Jugoslovansko dramsko gledališče bo 23. junija gostovalo na Dunaju z Drži-čevim »Dundo Maroje«. VREME VČERAJ Najvišja temperatura 19,2, najnižja 9,7. ob 17. uri 18. zračni tlak 1003,3 stanoviten, veter 18 km. Vlaga 47 odst., nebo 3 desetine pooblačeno, morje lahno razgibano, temperat, morja 10.7. \V7 , : te »S/M-. i DO VČERAJ PREDLOŽENE TRI KANDIDATNE LISTE Znak Neodvisne socialistične liste bo oa glasovalci na tretjem mesto Na županstvu v Dolini vložena trObčinska demokratična lista* - Ju tri uradni začetek volilne kampanje - Včerajšnja volilna zborovanja Včeraj dopoldne je bil na tajništvu tržaške občine vložen seznam kandidatov Neodvisne socialistične liste za bližnje občinske volitve. Neodvisna socialistična lista je bila vložena za listo KP in PLI. tako da bo na glasovnici znak Neodvisne socialistične liste na tretjem mestu. Objavljamo imena 30 kandidatov NSL: 1. DEKLEVA dr. Jože, od vetnik; 2. PETRONIO Borto-lo, pomorščak; 3. UL1ENI Gio-vanni, pekovski delavec; 4. STOKA Franc, ribič; 5. STE PANCICH vd. Filippi France-sca, delavka; 6. RENKO ing. Stanislav, novinar; 7. BATIČ Viljem, uradnik; 8. CEBOHIN I.ojzka-Grozdana, uradnica; 3. CAC Ivan delavec; 10. DRAS SICH Carlo, delavec; 11. FRA NOVIC Konstantin, delavec 12. GREGORIČ Anton, uradnik; 13. KOSOVEL dr. Jože profesor; 14. KOŠUTA Egidij, železničar; 15. KRAJNER vd KOCJANCIC Valerija, gospodinja; 16. MAGAJNA Radoslav, delavec; 17. MESESNEL Silvan, uradnik; 18. NOVAK Ivan, delavec; 19. PEČAR Sergij, uradnik; 20. SANCIN Mo-dest, gled. igralec; 21. SANCIN Savino, kmet; 22. SKORJA Rudolf, delavec; 23. SIRK Ladislav, delavec; 24. SORTA Giordano, delavec; 25. STA-* VAR Jurij, tiskar; 26. STUBEL Danilo, uradnik; 27. TOMASI Nives, prodajalka; 28. UDOVIČ por. GEC Angela, delavka; 29. VITEZ Srečko, tiskarski delavec; 30. ŽERJAL Angel, uradnik. Na županstvu v Dolini pa je bila včeraj vložena «Občin-ska demokratična lista« za dolinsko občino, ki vsebuje imena 16 kandidatov: 1. BERDON Bogdan - Lak-tiošče iDomjo); 2. BONETA Antonio - Boršt; 3. KURET Sergij - Ricmanje; 4. KURET Severin - Boršt; 5. KURET Sil-vestrer - Ricmanje; 6. ZU-LJAN Just - Ricmanje; 7. HRVAT Uldrik - Boršt, 8. LO-VRIHA Dušan - Dolina; 9. OTA Josip - Boliunec; 10. PANGERC Josip - Kroglje; 11. PRASELJ Bruno - Dolina; 12. PURGER Aleksander - Mač-kovlje; 13. SANCIN Josip -Dolina; 14. SVAB Ludvik -Dolina; 15. VALENTIČ Josip - Domjo; 16. ŽERJAL Josip -Boljunec. Vsi se še spominjamo volilne propagande preteklih volitev. Stranke in gibanja io mobilizirala svoje pristaše za čim bolj «učinkovito» volilno propagando. Na stotine oseb je lepilo plakate po vseh hišnih pročeljih, ponekod do četrtega nadstropja. Mestno središče je bilo najbolj prizadeto. Tu so ((propagandisti« izkoristili vsak košček zidu, drogove električne razsvetljave, na katere eo izobesili volilne znake posameznih strank, čez ulice, od ene hiše do druge, so bili postavljeni veliki transparenti z volilnimi gesli. Volilna zborovanja pa so postala prizorišče zmerjanja, pretepov in nedostojnega vedenja skupin plačanih jkvadristov, ki so se zaganjali v zborovalce opozicijskih strank in so jim skušali nasilno preprečiti volilna zborovanja. Za papirnato rdpagando so stranke pora-le na stotine milijonov lir. Sele po končanih volitvah se je prebivalstvo oddahnilo. Pred nekaj meseci pa je zavladal v mestu ponoven strah pred »volilno kampanjo«. Na srečo pa je izšel letos nov zakon, ki ureja mirno in do- stojno volilno propagando. Prepovedano je lepljenje plakatov po zidovih, prepovedana pretirana zvočna propaganda, stranke so se sporazumele, da si ne bodo motile volilnih zborovanj. Ustanovljen je bil odbor za volilno premirje, ki dobro deluje in stranke njegove sklepe spoštujejo. Sicer pa se bo volilna propaganda uradno začela šele jutri. Toda tudi za vse dni do volitev je določeno, da se mora volilna propaganda vršiti mirno in spodobno. Za lepljenje volilnih plakatov občina gradi posebne o-glasne deske. Na teh deskah bo dovolj prostora za vse stranke. Da ne bi prišlo do prepirov ali pa do nasilstev. bodo na teh deskah označeni prostori za vsako posamezno stranko oziroma kandidatno listo po številčnem vrstnem redu. Stranka, ki je prva predložila občini kandidatno listo in ki bo imela na glasovnici številko 1, bo lahko lepila svoje plakate samo na mestu, označenem 3 številko 1;. stranka s kandidatno listo štev. 2. na mestu, označenem s številko 2 itd. Za razne stranke, gibanja in organizacije, ki niso predložile svojih kandidatnih list in ki se hočejo posredno ali neposredno udeležiti volilne propagande, bo občina določila posebna o-glasna mesta. Tudi za propagando za izvolitev pokrajinskih svetovalcev bodo postavljene posebne oglasne deske. Na ta način ne bo nobena stranka, velika ali majhna, prikrajšana- Mesto pa bo veliko pridobilo na čistoči, redu in miru. Poleg tega pa odbor za volilno premirje določa trge in druga mesta za volilna zborovanja posameznih strank. Zvedelo se je. da bo SDZ predložila listo z imeni 20 kandidatov. Nosilec liste bo ponovno Bartolijev prijatelj dr. Agneletto. Jutri ob 19. uri se bo sestal odbor za volilno premirje in razpravljal o vprašanjih volilne propagande. Tudi včeraj je bilo nekaj volilnih zborovanj. KP je i-mela svoje glavno zborovanje na Trgu Garibaldi, kjer sta govorila Marija Bernetij v slovenščini in dr. Sajovitz v italijanščini. Bernetičeva je obrazložila pomen letošnjih volitev, volilni program KP m ostro kritizirala krščansko demokracijo in njene prijatelje. ki so do sedaj tako slabo upravljali cbčino. Velik del svojega govora je posvetila pomenu volitev za pokrajinski svet. Poleg tega je tudi napadla dosedanje indipen-dentistične svetovalce, ki se niso v občinskem svetu zanimali za Slovence in dr. Agne-letta. ki se je pridružil demokristjanom. V Miljah pa je govoril Vidali in poudaril volilne spletke demokristjanov, ki so vpisali v volilne sezname 22.000 prišlekov. Na Opčinah pa je govoril ezulom dosedanji demokrist-janski občinski odbornik dr. Rinaldini. Hvalil je na vse pretege demokristjansko občinsko upravo, da skrbi za denar davkoplačevalcev in da dobro izkorišča vsako liro. V resnici pa se tržaška občina ni nikoli toliko zadolžila kot v preteklih letih demokrist-janskega upravljanja. Glede novih šol pa je izjavil, da ni vseeno, kakšne šole se zidajo. »Treba je dati staršem krščansko in italijansko šolo.« je dejal dr. Rinaldini. Niti o-menil ni potreb slovenskega šolstva, ki je zapostavljeno in ki tako nujno potrebuje vsaj eno šolsko poslopje v središču mesta. ObvesHlo NSZ Podpisnike Neodvisne socialistične liste za pokrajinske volitve za Trst obveščamo, da bo podpisovanje kandidatnih list za posamezna okrožja danes, 25. aprila v prisotnosti notarja od 15. do 17. ure na sedežu NSZ v Ul. sv. Frančiška št. 20-1. Podpisniki naj prinesejo s seboj osebno izkaznico. Priporočamo točnost. Referendum pri ACEGAT Jutri se zaključi referendum delavcev ACEGAT, s katerim se bodo delavci izrekli o obliki akcije za sklenitev nove delovne pogodbe in pooblastili sindikalne organizacije, da to akcijo izvedejo. ZBOROVANJA NEODVISNE SOCIALISTIČNE = LISTE _ Neodvisna socialistična 'lista priredi naslednja volilna zborovanja: petek, 27. aprila ob 20. uri: ULICA SV. FRANČIŠKA 20 ULICA R. MANNA 29 OPČINE, v prostorih prosvetnega krožka sobota,28.aprila ob 20.uri: PROSEK, v prosvetnem krožku BAZOVICA PADRICE, v društvenih prostorih nedelja, 29. aprila ob 10.30: SKEDENJ SV. KRIZ * * * Zborovanja, ki so bila napovedana za danes v Barkovljah, Ul. Montec-chi in pri Sv. Ivanu so bila odložena zaradi praznovanja «Dneva odporniškega gibanja«. (KRITIKE IN POROČILA VELIK USPEH PEVSKEGA ZBOR DornberŠki pevci, ki jih vodi prof. Cene Matičič, so navdušili tržaško občinstvo Vsem, ki so se ga udeleiili, bo ostal še dolgo v spominu koncert, ki ga je v nedeljo popoldne priredil v dvorani na stadionu «Prvi maj* moški zbor P. D. uBojan* iz Dorn-berga. Zbor, ki ga vodi prof. Cene Matičič, je s svojim nedeljskim nastopom potrdil svoj sloves kot eden izmen najboljših amaterskih pevskih zborov v Sloveniji Sestavlja ga 45 članov, samih delavcev in kmetov, ki poleg svojega dela iz ljubezni do petja najdejo še čas za številne vaje. V imenu SPZ je goste ob njinovem prvem nastopu v Trstu pozdravil dr. Budal, ki je poudaril, da je koristno in lepo, da naša lepa narodna pesem veže brate tu in onstran meje. Med prvim odmorom so predstavniki SPZ podarili v znak priznanja zboru lep lovorov venec, v imenu PD eSkamperle* je pozdravil zbor tov, Milček Skrap in podaril šop nageljnov, v imenu PD «Ivan Cankar* pa je pozdravila drage goste in jim PROSLAVA DELAVSKEGA LJUDSKA VESELICA NA STADIONU I. MAJ TOŽBA ZARADI OBREKOVANJA Duhovnik Komjanc toži „DemokraeijoM Razprava je bila odložena na 5. maja letos >rof. Dabinovič, glavni u-Inik ((Demokracije« bo mo-prihodnji teden sedeti na ožm klopi pod obtožbo ob-[ovanja po tieku goriškega hovnika Marijana Komjan- Juhovnik Komjanc, ki ze-dobro pozna razmere med »unči, je lani objavil dolg nek z natančno analizo okov, ki silijo ljudi v e-gracijo in je prišel do za-učka, da »političnih begun-r v pravem smislu besede oh ni, ampak da gre v vnem za avanturiste, kri-nalce, ekonomske begunce dogodivščin žeino mladino, menijo, da je v mozem-’u laže zaslužiti kruh«. In jv to je «Demokracijo» in mo begunsko druščino razrilo, zaradi česar so zače-duhovnika napadati in nčno obrekovati, kar pa je seglo višek v članku «Be-nci in njihove podpore«, je bil objavljen v letošnji ugi januarski številki lista, tvomjanc je takoj po obja-članka vložil tožbo proti govornemu uredniku in eraj se je pred tukajšnjim zenskim sodiščem začela zprava, ki pa so jo odloži-da bi dali možnost obto-nčevemu zagovorniku, da egleda akte. Razpravo so odložili na o. aja letos. Preds Fabrio. tož- De Fran-, zap. Rachelli. odv. zas-ranke Tončič, obramba odv. gneletto ml. Velik uspeh stavke bolniških uslužbencev Stavka, ki so jo včeraj napovedali bolniški uslužbenci, je popolnoma uspela, saj je bila udeležba stoodstotna, V vseh bolnišnicah, to je v glavni bolnišnici, pri Sv. Ivanu, pri Magdaleni, v kliniki za dojenčke in v otroški bolnišnici »Burlo Garofolo« so delali samo tisti uslužbenci, ki jih je stavkovni odbor oprostil stavkanja, ker opravljajo razne nujne službe. Zato je sindikat izdal poročilo, v katerem je pohvalil bolniške u-službence zaradi njihovega e-notnega nastopa. Uslužbenci pa so pokazali tudi vso odgovornost in zrelost s tem, da so zagotovili redno delovanje vseh nujnih služb in neposredno pomoč bolnikom, ki so tudi izrazili solidarnost s stavkajočimi. E-dino neugodnost za bolnike je predstavljala ukinitev obiskov svojcev, za kar pa niso odgovorni stavkajoči bolniški u-službenci. Tržaški bolniški uslužbenci so stavkali v okviru splošne vsedržavne stavke za priznanje poenotenja plač in za njihovo izboljšanje. Ce ne bodo uprave bolnišnic sprejele žalitev uslužbencev, bodo meseca maja napovedali novo stavko, ki bo trajala 48 ur. Delavska zbornica CGlL priredi dopoldne povorko od Sv. Jakoba na Trg Perugino, kjer bo zborovanje Kakor vsa leta bo tudi letos na stadionu »I. maj« na Vrdelski cesti popoldanska proslava prvega maja Pripravljalni odbor sporoča, da bo 1. maja popoldne ljudska veselica s pestrim sporedom, ki bo med drugim vseboval koncert godbe, tamburaškega zbora, nastop folkloristične skupine, otroške igre in zabavo itd. Poskrbljeno bo tudi za prigrizek in pijačo. Pripravljalni odbor za proslavo 1. maja ima svoj sedež v Ul. sv. Frančiška 20. kjer je na lazpolago vsem, ki želijo kakršne koli informacije 1 v zvezi s proslavo. Delavska zbornica CGIL pa sporoča, da priredi povorko, ki se je bodo udeležili predstavniki delavcev iz podjetij in tovarn in strokovni sindikati s svojimi prapori in zastavami, transparenti in raznimi hapisi. Policijske oblasti pa so prepovedale nositi v sprevodu kakršne koli znake ali zastave strank, kar je vzbudilo med delavstvom nezadovoljstvo. Zbirališče bo na Largo Pestalozzi in na Ul. Ponziana vogal Ul. Orlandini, do koder bo krenil sprevod po šentjakobskih ulicah čez Trg Garibaldi, Ul. D’Annun-zio, Seneni trg, Ul. Vergerio, Ul. Ghirlandaio na Trg Perugino, kjer bo zborovanje. Glavni govornik bo dr. Lama, član vodstva CGIL. Nezgode na delu Zaradi trenutne nepazljivosti se je morai včeraj zjutraj 36-letni Remigio Rovis iz Ul. Cereria zateči v bolnišnico, od koder pa so ga po nudeni pomoči odslovili in mu priporočili nekaj dni počitka in zdravljenja v domači oskrbi. Rovis, ki je zaposlen pri gradnji neke stavbe v Ul. Rossetti, je včeraj žagal kos lesa in mu je zobato rezilo poškodovalo desno roko. Skoraj istočasno se je z delodajalčevim avtom pripeljal v bolnišnico tudi 26-letni Franc Veličič iz Ul. del Vel-tro, ki se je malo prej na sedežu ladjedelnice Sv. Justa v Ul. Flavia 17 ponesrečil med delom. Delavca je namreč oje voza, ki ga je vlekel, stisniio ob skladovnico desk in ker so mu v bolnišnici u gotovih poleg hudega udarca tudi verjetne črevesne, poškodbe, so ga pridržali s prognozo okrevanja v 8 dneh na drugem kirurškem oddelku. Tretja nezgoda na delu pa se je pripetila v prvih popoldanskih urah 46-letnemu mehaniku Silviu Tononu iz Ul. Madonnina 40. ki je med delom na parniku «S. Mar-co», ki je v gradnji vistoi-menskj ladjedelnici, padel zaradi zloma stopnice. Njega pa so zdravniki zaradi udarca na spodnjem delu hrbta z verjetnimi kostnimi poškodbami pridržali na ortopedskem oddelku. Okreval bo v 8 ali najkasneje 15 dneh. Pes ugriznil otroka Komaj je 2-letna Ney De-grassi iz Ul. dei Leo opazila včeraj zjutraj v Ul. Massi-mo D’Azeglio. kjer je bila na sprehodu e svojo teto, malega psa, ki je taval sem in tja po cesti, se mu je približala in ga hotela pobožati. Fes pa verjetno ni imel nobene volje do igre jn še manj do božanja, zaradi česar je odgovoril s svojimi ostrimi čekani. Z nepričakovanim skokom je namreč prišel dekletcu do obraza in zasadil svoje zobe v usta presenečenega otroka, ki je začel na ves glas jokati. Teta je otroka nemudoma odpeljala v bolnišnico in tu so zdravniki pridržali malo Ney na kirurškem oddelku, Preplah med stanovalci Precejšnjo nervoznost je povzročila včeraj zjutraj v Ul. Commerciale 31 vest, da je 66-letni Clementini Foscan, ki stanuje v enem izmed stanovanj te hiše. verjetno postalo slabo. Zenska ni namreč odgovarjala na klicanje sosedov in ti so končno poklicali na pomoč osebje Rdečega križa. Ko so prišli bolničarji na mesto, niso mogli vstopiti, ker so bila vrata zaprta in drugega izhoda ni bilo, kot poklicati tudi gasilce, ki so nato vdrli v stanovanje skupno z bolničarji in policijskimi agenti, ki jih je vrvež priklical v hišo. Foscanovo so bolničarji ta koj odpeljali z rešilnim avtom v bolnišnico, kjer so jo pridržali na zdravniškem oddelku. Na vsak način ni bilo govora o kakem poskusu samomora ah kaki nezgodi s plinom. Gre zelo verjetno za nenadno slabost, ki je žensko napadla v trenutku, ko se je oblačila. Akcija za ohranitev preučitvenih tečajev Delegacija delavcev preučitvenih tečajev je nadaljevala svoje obiske pri predstavnikih strank in sindikatov z namenom, da bi se organizirala skupna akcija, ki naj bi zagotovila nadaljevanje teh tečajev tudi po 30. juniju. Na sedežu Delavske zbornice CISL so odgovorili delavcem, da smatrajo to akcijo, za preura-njeno ter da je treba še počakati. Delavci seveda niso bili zadovoljni s tem odgovorom, ker pravijo, da je treba že sedaj odločno nastopiti za o-hranitev teh tečajev. O Pokrajinski odbor za razširitev produktivnosti prireja 26-, 27. in 28. aprila vrsto predavanj na temo: ((Načrtovanje in vodenje proizvodnje«. Na teh konferencah bosta predavala ing. Virgilio Venturoli iz Milana in ing. Valentino C- Grandis iz Torina. Informacije in prijave na Centru za gospodarski razvoj, Borzni trg 14, tel. 28-255. Današnje proslave ob dnevu vstaje 25. aprila Tudi v Trstu bo danes več proslav 25. aprila. PCI bo skupaj s PSI, Unita Popolare, CGIL in ANPI priredila v dvorani kina »Alabardaii ob 10.30 javno proslavo, na kateri bo govoril znani partizanski komandant parlamentarec Italo Nicoletto. PSDI bo priredila proslavo v okviru mladinske zveze v kinu »Aurora« ob 10.30. Na tej proslavi bodo govorili Arnal-do Pittoni, Giovanni Paladin in Enrico Manca. Združenje italijanskih partizanov, katerega predsednik je gen. Cadorna, bo imelo ob 10.30 mašo zadušnico, ob 11. uri pa bodo njegovi predstavniki položili venec na kamen posvečen rezistenci na Sv. Ju-stu. Ob tej priliki bo govoril polk. Fonda Savio. Pred mašo zadušnico bodo položili vence na strelišču na Opčinah, v Ul. Ghega in v Rižarni. Včeraj so predstavniki vladnega generalnega komisariata položili venec na kamen posvečen odporniškemu gibanju. Predstavniki Neodvisne socialistične liste so odpovedali današnja volilna zborovanja zato, da omogočijo udeležbo na proslavah posvečenih 25. aprilu. * * * Tudi tržaški župan Bartoli se je oglasil pred dnevom vstaje in je včeraj po tržaškem radiu objavil proglas naslovljen vsemu prebivalstvu. Prav je, da se vsi brez izjeme spomnijo slavnih dni borbe proti fašizmu in nacizmu in da se po enajstih letih obnove spomni na to borbo, ki je težila za vsestranskim napredkom in odstranjevanjem sovraštva med narodi. Tega dejstva bi se moral zavedati tudi tržaški župan, ki pa je tudi, to priložnost izkoristil za govoričenje o eanti-demokratični in antinacionalni manjšim* tn o i<žalostmh dneh» 30. aprila, 1., 2. in 3. maja. O Pristojni urad opozarja vse motoriste, ki so plačali takso 2000 lir, da lahko dvignejo 1000 lir, ki so jih plačali preveč, najkasneje do 30. a-prila. Kasneje bo ta znesek zapadel. podarila šop cvetja tajnica društva. Ob vsaki pesmi je napovedo, valeč obrazložil njen pomen da jo je občinstvo še bolj dojemal o- Ze po prvi pesmi je vihar ploskanja navdušenega občinstva nagradil lepo petje', navdušenje pa se je vedno bolj stopnjevalo in vsi so želeli, da bi pevci ponovili to in ono pesem, ki je najbolj ugajala, toda čas je stiskal, ker je zbor moral še na snemanje v radiu. Vse pohvgle je vredna tudi požrtvovalnost pevcev, ki so kljub slabemu vremenu prišli v Trst in nastopili najprej v dvorani, zatem pa se v radiu. Po snemanju v radiu so se zbrali pevci na sedežu SPZ, kjer so se znašli s svojimi starimi znanci, se v prijetnem razpoloženju pogovarjali in zlasti s cankarjevci obujali spomine na gostovanje v Dorn-bergu. Na sporedu so bile več ali manj znane pesmi, ki jih naše občinstvo vedno z velikim užitkom posluša. Levji delež na sporedu je imel Marolt, ki je uglasbil in priredil številne narodne pesmi. Nič čudnega, če je pod spretnim vodstvom svojega pevovodje, ki je bil učenec pok. F. Marolta, pevski zbor tako lepo in občuteno zapoje posebno te pesmi. Upamo, da nas bodo Dorn-beržani še obiskali, saj bi jih mnogi, ki zaradi slabega vremena in drugih vzrokov niso mogli na nedeljski koncert, radi slišali. Prav radi pa bi jih še poslušali tudi tisti, ki so bili na nedeljskem koncertu. Hoiicerl pod vodstvom dirigenta Torina Maazela V gledališču Verdi je bil sinoči četrti simfonični koncert orkestra Tržaške filharmonije pod vodstvom dirigenta Lorina Maazela. Mladi ameriški dirigent, ki ga v Trstu že poznamo z njegovega lanskega gostovanja v Verdiju, je ponovili svoj takratni uspeh in znova potrdil, da spada med najboljše dirigente JU Ude generaoije. V prvem delu programa je orkester odigral Mozartovo Simfonijo št. 35 imenovano tudi Haff-ner K. 385 in Ghedinovo noviteto za Trst «Marinaresca In baccanale«. Mozartovo simfonijo s stavki AUeg.ro con spini to, An-dante, Minuet, Finale (Presto) je dirigent izdelal do najmanjših podrobnosti, stilno čisto in izrazno bogato. V Ghedinovi skladbi pa je prišla do izraza vsa pretresljivost muzikalne zasnove, ki je dala dirigentu možnost izpričati njegov bogat smisel za doživeto interpretacijo. Drugi del programa je obsegal Berliozovo »Fantastično simfonijo« v petih stavkih. Za njeno odlično izvedbo sta bila dirigent In orkester deležna navdušenih aplavzov številnega občinstva. Skupščine DZ CGIL Jutri ob 18. uri bo v Ul. Zonta 2 skupščina klesarjev SELAD. Razpravljali bodo o mezdah. V petek ob 18.30 bo v Ul. Vecellio skupščina uslužbencev krajevnih ustanov V petek ob 17.30 bo v Ul. Zonta enotna skupščina f>e-kov, na katero so vabljeni tudi neorganizirani pekovski delavci. Na skupščini bodo razpravljali o naslednjem dnevnem redu: 1. poročilo o opravljenem delu in predlog o spremembi delovne pogodbe: 2. obnovitev glavnega odbora in imenovanje pripravljalnega odbora; 3. razno. Udeležencem skupščine bodo razdelili novo razpredelnico plač, ki veljajo od 1. aprila. Sinoči pa je bila v Ul. Zonta 2 skupščina delavcev živilske stroke in pekov. Glavni tajnik te stroke CGIL je govoril številnim delavcem o raznih vprašanjih. Popoldne pa je v spremstvu odgovornega tajnika Delavske zbornice CGIL Tomineza obiskal pivovarno Dreher Roko si je zlomila S prognozo okrevanja v 25 ali celo v 40 dneh so morali včeraj dopoldne sprejeti na ortopedskem oddelku bolnišnice 14-letno dijakinjo Mario Piermarini, stanujočo v zavodu občinske podporne ustanove v Ul. Pascoli, kateri so ugotovili hud zlom zapestja leve roke. Dekle, ki se je močno pritoževalo nad bolečinami, je povedalo, da je okoli poldne 22. t.m. padlo v kopalnici zavoda in to po krivdi sošolke, ki jo je nehote odrinila. Izpred prizivno-porotnega sodišča 2. maja bodo v Križu skušali ugotoviti resnico To, česar ni storilo porotno sodišče decembra lani. ko je sodilo Ferdinanda Bogat-ca iz Križa zaradi sramotenja zastave, je moralo sedaj storiti prizivno sodišče, ki je ob koncu včerajšnje razprave izdalo odlok, da bodo vri člani sodnega zbora odšli v Križ, kjer se bodo na lastne oči prepričali o verodostojnosti izpovedi nekaterih prič. 2e na porotnem sodišču ja Bogatčev zagovornik predlagal zaslišanje nekaterih prič, ki bi potrdile obtoženčevo nedolžnost, a je tedaj predsednik dr. Rossi predlog zavrnil, češ da go bile obtežilne priče dovolj jasne. Jasno je, da je sledila obsodba, pa čeprav pogojna, vendar je Bogateč takoj vložil priziv, ki so ga obravnavali včeraj. Medtem ko je tožilec zahteval potrditev razsodbe prvega sodišča, je Bogatčev odvetnik predlagal oprostitev svojega varovanca, vendar sodišče ni sprejelo ne prvega ne drugega predloga. Izdalo pa je odlok, «ker sodišče na podlagi aktov ne more odločiti«, da bodo sodniki šli ob 20. uri 2. maja letov v Križ, kjer se je dogodek pripetil. Sele nato hp sodišče lahko ponovno razsodilo. 2. maja torej bo trg v Križu, to je pri hiši Ljudmile Savijeve, prizorišče zadnje bitke med tožilstvom in o-brambo v razpravi prof! Bo-gatcu, katerega je prijavila prav Savijeva. ,..., O Tržaška občina obvešča vse interesente, da bosta v dneh 23. in 30. maja letos javni licitaciji za nabavo dveh obrokov po 6.000 stotov drv za kurjavo. Prošnje za udeležbo na licitaciji je treba dostaviti do 12, ure 17. maja, GledališčevKrižu Danes 25. t. m. ob 16. uri BESEDE IH KRETNJE... NASTOP GOJENCEV IGRALSKE IN BALETNE SOLE SNG Dan.es, SREDA 25. aprl* Marko, evang., ob Sonce vzide ob 5.03 *p z Luna 19.04. Dolžina dneva 144». ^ vzide Ob 19.52 in zatone od* Jutri, ČETRTEK 26. april Klet. oao.. Sekana GLEDALIŠČE VERDI V soboto ob 21. “ri i^tVTria- dališču Verdi peti ške filharmonije Pt» v^a So. dirigenta M. Lorina M ranistka delovala bo znana sop Gloda Day. -.a. Na sporedu: Hind«mi • ten in Schubert. daMs Gledališka blagajna 0» zaprta, i SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO v TRSTU priredi 5. maja t. 1. • POMLADANSKI PLES v mali Rossettijevi dvorani. Igral bo «VE SELI T R 2 I S K I KVINTET » iz Tržiča na Gorenjskem DRUGI PLANINSKI POHOD S P D T bo v nedeljo 29. t. m. s startom ob 10.30 v Glinščici pri Klunovem mlinu Ekipe, ki so bile preteklo nedeljo na startu veljajo za vpisane. Pozivamo še druge planince in planinarsko mladino, da se prijavijo do vključno v soboto 28. t. m. do 20. ure na sedežu SPDT v Ul. R. Manna št. 29.. VOLILNA ZBOROVANJA F otografije s plesa Glasbene Matice in od nastopa gojencev SNG so na ogled v Tržaški knjigarni v Ul. sv. Frančiška 20. Fotografije z nastopa najmlajših PD «1. Cankar« so na ogled pri vratarju v Ul. Montecchi 6. Ljudska prosveta Izvršni odbor Slovenske prosvetne zveze v Trstu bo imel sejo v petek 27. t m. ob 18. uri na sedežu v Ul. Roma 15. DANAŠNJA ZBOROVANJA KP: ob 11. uri v Ul. Commerciale (Panorama) Košuta in Calabria; ob 16. v Bazovici Blazina; ob 16. na Proseku Gombač in Muslin; ob 18. v Križu M. Bernetič in Sajovitz. Razna obvestila Sindikat slovenske šole vabi vse Solnike ha izlet, ki bo danes 25. aprila popoldne. Zbirališče v Borštu pred šolo ob 14. uri. Akademski klub »Jadran« priredi danes 25. t. m. ob 20.30 na sedežu v Ul. R. Manna 29 svoj drugi koncert. Na sporedu so Tretja Beethovnova simfonija in Gershvvinova Rapsodija v modrem. Vabljeni so vsi ljubitelji glaabe. OD IICERAJ DO DANES ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Dne 24, aprila, 1,956 se ie Trstu rodilo 5 otrok, umrlo' 'jč 10 oseb, porok pa je bilo 6. POROČILI SO' SE: irtženir Ohester Arthur Fleming in gospodinja Albina Guštin, geometer Mario Silla in učiteljica Sih va-na Sigulin, mizar Giovanni Benco in gospodinja Dorotea Hrevatin. zdravnik Rerruocio Ser-go in gospodinja Nerirva Viami trgovec Guido Miami in gospodinja Lucia Peressoni, zdravnik Aldo Bonifacio in študentka Ros-sana Tagliaferro. UMRLI SO: 80-letna Elisa Ghi-gliano, 70-letriii Karel Vidmar, 74-letmi Giuseppe Bertogn-a, 86-letni Giuseppe Debern-ardi, 77-letna Maria Gobich por. Mattas-si, 81-letni Renato Capra, 69-letni Josip Cink, 60-letna Maria Dellavalle por. Grio, 57-letni Au. gusto Deila Torre, 91-letni Mi. chele Rosani. LEKARNE, ODPRTE DANES AlTAlabarda, Ul. Istria 1: Bar-bo-Carniel, Trg Garibaldi 5a, Croce Azzurra, Ul. Commerciale 26; de Leitenburg, Trg S. Giovanni 5; Al Gateno, Ul. S. Ci-lirvo 36 (Sv. Ivan); Mizzan, Trg Venezia 2; Vielmetti, Trg Borsa 12; Harabaglia v Barkovljah in Nicoll v Skednju. NOČNA SLUŽBA LEKARN V APRILU Davanzo. Ul. L. Berninl 4; Giu-sti. Strada del Friull 7 (Greta); MUlo. Ul. Buonarroti 11; Mizzan, Trg Venezia 2; Tamaro-Nen Ul. Dante 7: Harabaglia v Barkovljah in Nicoli v Skednju. Poziv volilnega urada volivcem, ki so se preselili Občinski volilni urad poziva vse spodaj navedene volivce, ki so svoj čas stanovali na zraven navedenih naslovih, da TAKOJ sporočijo svoj novi naslov in tako omogočijo uradu, da jim bo lahko dostavil volilno potrdilo: Aglieco Corrado Ul. S. Sebastjanu 6, Agostini Umberto Ul. Valdirivo 24. Andrean Luigi Ul. Udine 49, Anselmo Stefano Trg della Borsa 1, Antiči Ludmilla Ul. A. Diaz 10. Arban Lucilla Ul. Udine 3,Aschien Attilio Ul. delle Beccherie 14, Avian Umberto Ul. Trento • 12, Ballarin Bruno Ul, Rittmeyer 10, Banova/ Giuseppina Ul. Roma 24, Barattin Adelchi Ul. Ritt-meyer 10. Barbaresco por. Zucco Bruna Ul. del Teatro 1, Bartole Domenico Ul. Ghiberti 8, Bassanese Erminia vd. Krammastelter Ul. Valdirivo 14.Battino Benzion Moi-, Ariston. 14.00: «Kralj b»‘ J. Chandler, J-„p*£, jndijaj* Armonia. 14.00: «Sak:^»radJ. t sko maščevanje«, b. 01 Tueker. mlade Aurora. 13.30: 09 na«, J. Dean, N. ^rteJanf-15.25 prenos nogtknetne ^ Garibaldi. 15.25: Pj^LokrvaV- metne tekme. sleS'' -js, ljene roke«. W. Mo j^i« Ideale. 14.30: «Disney«vi ^"30: »Prijatelj,, Rossi Drago, G. doletnim prepov. Ob 15.25 P''’ nos nogometne tekme. Q gel-Italia. 14.00: »Mogambo«. ly. Ava Gardner ^ <> S. Marco. 14.00: «VBlfkaj.onlain|;' sanove«, B. Ho-pe Kino ob morju. 15.00. :k>vj kri«, John Pa-XC,ei';azla vroči'1?’' Moderno. 14.00: «Ve/‘M>#10' G. Ford, G. Grahame, letnim Prepov . jtoletP1’ Savona. 14.00: «Si’nov.1 D. Martin, J. Le.^fča iz * Viale. 14.30: «DesetoriC» ^ gije», B. Lancaster. renče. x «L0V Vištorio Veneto. ra0t. „ tatu«. G. Kel-ly. C O DU- Belvedere. 14.00: ((ROJ*nJh jutiie bežen«. E. VVHhaniS. son. „ *o Marconi. 14.30: B' stolovec». B. sta .j Ryan. ,T Massimo. 14.30: «Na ^ , novega». ^ Novo cine. 14.30: ne», D. Bogarde Odeon. 14.30: BBci; {£. H,er; 11.22 Slav« S val«* Straussovi in Leha J Za -ji ivnn Prpriavan ie: ova11'*, 12.00 Predavanje; kogar nekaj; i2-55 ,retneg» .5.^ motivi: 13.50 Iz «et£trf; ta- 14.30 Zabavni °r ,5.30 Promenadni koncert, A*-, Preludiji; 15-46 Dr a it Kostelanetz; 16.00 Sl pop caj-Srema-c: «Pop Cira_ jg(jo ^ ra«, igrajo člaru !^-duru kovski: Koncert v L , 9tr» q. lino in orkester; 18.« Vaše lastavice, vale ^rist ,,-r perne duete P°)et*i-t Jovan.»l5 vel Pokorn.v in baso^ije; ^ tič; 19.00 Lahke /nBg3t) Pfffis Radijska univerza, jpprt; vfe ljene melodije- 20.00 nc,ert Qt. Veseli motivi; 20.30 20-5° n,jt; linista Karla BuP 'predav^a^a, kester Dobrint: 214>0 t zii )S- 21.15 Hačaturjan: KmL vir in orkester; 21. 22oo Kl; sohn: Fi-ngalova .-lanTi;ipove<‘;2.3l) dobni slovenski djje; vk{, 22.15 Večerne ,®e‘x„e P*' Južno-ameriške ritmi«1 23.00 Nokturni. •r k 9 *' *■ vi. i**;; 12.15 Nekaj pesmi s j5 gej^. vala v Sanremu: It«, laza z nogometne jl0 a > Brazilija; 18.30 P? 21 -10 of1' ni dirki po mask**11’' pe Verdi: «Ples v ra v 3 dej. M ° V* .V*«* Slovenska poro«W-. e.iS. Haliianska poročil-*' . 7.4(1. 22.30 uiubbV 5.00-6.00 Spored i- 640 spc-.00 Jutranja ba za dobro jutro. CHJ \t red iz Ljubljane. SporjTpt* kotiček: U.35 - 12-* jjians* f? Ljubljane- 12.10 čjf. puet i?»ilP'' ; 13.00 G. Verdu D« ,0^, mo io lil dej. oPL mel^ga. i n.eiodile nes 00 13.45 Gjasb 150°^ .40 Zabavna 16.OO. r, v »red iz Ljubljanč. (t 55 pesmi: i«-® Vf«) ' uaJ.; 17.20 Glasbeni 25 * Intermezzo; 18.00- 1v r 13.30 Od vmes ob 14 Spor ru i*- A-a.i'— in pesmi; J6.20 ital Intermezzo; 18-UUL‘arfe v r-j^ii; Ljubljane: 19.25 predd.V . tLjjaPč izvaja ansambel 1* muh $ 20.00-22.15 Spored 45 Je^ i 22.15 Veseli ritmi. belius: Kvartet^ z0 za p *J ja* v l# zuz.» —1* ^ Poročila ' ob in5 ^%0. 2a'”v.j.O .00 15.00. U-00 Priljubljene Kr mio Bučar: ni 12 Mario iz ).00-22.15 Sporea 45 je* »15 Veseli ritmi. a uetius: Kvartet ** E- o*5 molu op. 56; 23* rii.«* '* tl„- .v.. 327,1 Ul, 202.1 «. d.00 ' uročila ob J^s'oO. 2i' dfi ) 15.00. 17-00 9. U. .00 Radijski * 12-° ^ jubljene ppplokran*sKrlaS''(j0 m e- B1230 40 Maria V ario del Mon^jo^; iz oper: 13.35 ^ * len Sl tamburaški or^a 45 jž' dm * .sosec^n'ma deželama se ■ede v' .?lamerno navesti beti! v ' Pk s tem' vprašanj. 2vezi izrekel italijanski v senj^ Za 2unanje zadeve tke umetne težave in ob priliki proračunske tega ministrstva. ]jtjjkter Martino je glede po-ieiai j an j a z Jugoslavijo ^dobesedno: Jt tržaškega vprašanja pojijo 09°Čilu, kot je znano, m0rn ° zbližan j a med Ri-*«Do* 171 ^eoQradom, katere so bili spo-prf(j so bili podpisani letne n* tedvi, glede dolgo- st j J! vPTašanja o ribolovu (a s r.anu *n glede finančne-htelanie^0V(tnia rned obemu Prtdle ° ^P°dbudnemu nalili^ 1* na področju gospodarji "* trgovinskih pogajanj. tajno" ^eravno za sedaj še •pora2u°mejen — napredek v Police .rnevanju bolj izrazilo ,tt2urniC9a znaiaia■ Ti SP°' ti/jjn 5e nanašajo na spe-her (j vprašanja, kot na pri-ite|ja ° .°diteu mejne črte in lojljj. ,enje «Spomenice o %l0„ *' Glede sporazuma o H u ~ Je senator Rava-k«tero 2 umerjenostjo, za Uje _^Sen* mu dolžan prizna-a,°bne navedel točne in po-Pbida • lcr,ttcne pripomb*. d« ie tudi sam pripomnil. letu ^ topoče diskutirati o ^iZ^umu, ne da bi n-Otj' dejanski položaj. dj j( } Položaj pa je tak, Senu aa,tvo. na ribah na ki tn(f. razdeljeno v neena-lffej j ln da je skupni insko '■ a se prepreči preve-W°P«»Je tega bogastva 't aVaT>1 je upošteval vprav % 'zredno važna ele- V, P^Osnit’771 f° omenH’ moram j* da ni res, da smo tj ,ene koncesije prista-'blifcj °en° JO milijard lir r \ijj Posebnih dobav Jugo-k*l, jjj "eno predstavlja kre-bo italijanska vla-\J 0 našim podjetjem za "I* • blaga na odloženo pla-slovanski vladi. Po-^ se ne oddaljujejo običajnih za sred-meej^. Posojila deželam, r **kk.L [mamo obsežno tr-KSj 0 izmenjavo. \ sJe. da pri pogajanjih kot ft°vale zainteresira-'* bitoe0IOr*Je' a to bi očitno Jditjj ^mogoče. Z zainteresi-bietj oteB°Tijami pa smo , 0,-eto? bOBdjanjem večkrat "k 'n kot član deti .. bil stalno navzoč funkcionar iz %-Vi‘ok (*‘rekcije za ribolov ?rico, ’’a za trgovinsko mor-sb°razum pa je bil "iitn V Popolnem soglasju Ulegli X* *mo koncesijo za tem * ,v°dah, ki so znane )S kgja so bogate na ri-i in er so to otoki Jatu- «o ^ la“ BTUŽ- število ri- 1 doS(n ' ’b ki imajo pravi-dolofLa ® te vode, je bi- na način, da — po mnenju pristojnega ministrstva — omogoča zadostno rotacijo med našimi- ribiškimi ladjami. Meja 10 milj za teritorialne vode je predvidena po jugoslovanski zakonodaji, in ni nobene mednarodne norme, ki bi jo določala. V Italiji obsega ta meja 7 milj za ribolov, ampak 21 milj za carinsko nadzorstvo. Kar zadeva morebitne spore, je treba končno upoštevati, da je, po stalni praksi, vedno dežela, ki urši zaščitno dejavnost v svojih vodah, razsodnik « prvi stopnji glede položaja ladij. Omeniti pa :.e treba, da se v sklenjenem sporazumu predvideva, da nam bodo jugoslovanske oblasti neposredno in v čim krajšem roku sporočile svoja osporavanja na račun naših ladij, tako da bomo mogli dati svoje pripombe k le-tem, ki bi se izvršila zaradi morebitne pomote, ali v pomanjkanju dobre vere od strani krajevnih izvršnih organov. Takojšnja pripravljenost, s katero je jugoslovanska vlada pristala na našo zahtevo in izpustila 21 zajetih motornih ribiških ladij, se mi zdi spodbuden dokaz njene volje no prijateljskem sodelovanju. M*-rem vsekakor zagotoviti senatu, da bo moje ministrstvo stalno zasledovalo izvajanje sporazuma, in če se bo pokazala potreba, tudi poseglo, da bi se sporazum izvajal v duhu, ki je spremljal pogajanja in v korist prijateljstvi med obema deželama«. Ce se je glede vseh vprašanj, ki se tičejo odnošajev in sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo, minister Martino izrazil s hvale vredno u-merjenostjo in objektivnostjo in s tem posredno razkrinkal ves tisti del tiska in določe nih političnih krogov, ki jim napredovanje in nesporno iz-boljšanje odnošajev med obema deželama nikakor ne more iti v račun, se nam vendarle ne zdi, da bi o enakem njegovem zadržanju mogli govoriti, ko se je koj nato dotaknil tudi nekaterih visečih vprašanj v odnošajih med Italijo in Avstrijo, kar se tiče nemške narodnostne manjšine v Južnem Tirolu Zlasti ne more naleteti na paše odobravanje način, ka: ko se je on otresed, vpraša? nja. ki obstaja v zvezi z izvajanjem znanega sporazuma De Gasperi - Gruber, češ da gre za vprašanja italijanske notranje politike, glede Katerih naj avstrijska vlada ne bi imela nobene pravice stav-ljati svojih pobud, ki bi imele za cilj tudi morebitno spremembo določb tega sporazuma če se v praksi pokaže, da je uveljavljanje in izvijanje povsem neustrezno. Pri tem se človek nikakor ne more iznebiti vtisa. Ja se odgovorni predstavniki italijanske vlade sicer javno vedno zavzemajo za politiko dobrega sosedstva in čim tesnejšega sodelovanja v duhu medsebojnega spoštovanja, a da pri tem skušajo v notranji politiki nadaljevati z mp-todami, ki so v popolnem nasprotju z omenjenimi izjava- mi — kakor da bi bila politika dobrega sosedstva in prijateljskega sodelovanja med državami sploh mogoča, če se namerava doma nadaljevati z metodami prikritega in odkritega zapostavljanja pravic narodnostnih manjšin, zapostavljanja, ki ga sosedne države nikakor ne morejo smatrati za ustrezen dokaz zatrjevane politike prijateljskega sodelovanja med Italijo in njimi samimi. S takimi mentalnimi pridržki, s tako metodo lepih n dobrih besed, ki pa jim ne slede prav tako lepa in dobra dejanja, si Italija prav gotovo ne more krepiti mednarodnega ugleda, še najmanj pa more pričakovati, da (o bodo drugi narodi povabili kot enakopravnega člana k reševanju vseh tistih mednarodnih vprašanj, ki bi se s sodelovanjem Italije nedvomno okoristilo, hkrati pa bi koristilo tudi Italiji sami, če ~i se ona zavzemala za tako sodelovanje z dejansko iskrenimi željami po miroljubnem sožitju, ne pa v anahronistični težnji po nekem umišljenem «poslanstvu» Italije v svetu, ki je s takimi in podobnimi «poslanstvi» za vedno opravil. mi--> E j :!Wm -jr 1 Današnji praznik vstaje praznujemo v spomin splošne ljudske vstaje, ko se je 25. aprila leta 1945 vse italijansko ljudstvo dvignilo k uporu in strlo zadnji odpor okupacijskih nacističnih sil in domačega fašizma PRED ■ AMERIŠKIMI PREDSEDNIŠKIMI VOLITVAMI Borba za kandidaturo §teveuson ali Kefauver V ZDA se že resno pripravljajo na predsedniške volitve. Cez tri mesece se bo vršil kongres demokratov, čez štiri republikancev, na obeh bodo i na eni strani i na drugi strani izbirali kandidata za predsedniško in podpredsedniško mesto, Po Eisenhowerjevi izjavi, da bo ponovno kandidiral, vprašanje predsedniškega kandidata Republikanski stranki ne prizadeva težav, tembolj pa jih, se zdi, prizadeva demokratom. in sicer zaradi tega. ker se med njimi za to mesto poteguje več kandidatov. Zanimiva je borba, ki se med temi vodi na preliminarnih volitvah že od marca t- 1-, končati pa se ima enkrat junija. Za najresnejšega kandidata in osebnost, ki bi v takem svojstvu bila še najbolj sprejemljiva bodisi za severno, bodisi za južno krilo Demokratske stranke, se smatra Adlai Stevenson, premagani predsedniški kandidat iz leta 1952. On je svojo kandidaturo prijavil že novembra 1955. Kmalu zatem se je kot kandidat predstavil senator Ke-fauver, ki mu je uspešen nastop na zadnjih predsedniških volitvah onemogočil kongres stranke. Za tretjega kandidata se smatra newyorški gu- NEMŠKI GOSPODARSTVENIKI HITREJŠI OD NEMŠKIH POLITIKOV Kruppova vila «H je baje bolj pHvlacn Od zadnjega bombardiranja Porurja v marcu 1945 do lanskoletnega obračuna v Kruppovi vili - Kljub Adenauerjevi politiki se v Nemčiji iščejo stiki z Vzhodom - Uspehi dveh nemških zastopstev v Srednji Ameriki in Aziji Pred kratkim je bilo javljeno, da bo predsedstvo vlade v Bonnu pripravilo tiskovno konferenco, kateri bodo prisostvovali, poleg vladnih predstavnikov, tudi predstavniki parlamenta in posameznih strank, ki bodo novinarjem obrazložili stališča svojih strank do evropske politike. Program tiskovne konference je bil torej zelo bogat in privlačen. Toda lej konferenci je prisostvovalo zelo malo novinarjev, ker je večina njih pohitela raje kakih sto kilometrov daleč proti severu v Essen, ali bolje v bližino tega mesta, kjer ima veliki nemški industrialec Krupp svojo vilo in kamor jih je povabil na konferenco, na kateri bo podal letni obračun svojega podjetja. Iz tega izhaja, da je bila za novinarja bolj važna Kruppova konferenca, kakor pa konferenca predsedstva zvezne vlade. V Bonnu se celo trdi, da sprejema Krupp v svoji vili Huegel celo več rujih diplomatskih predstavnikov kakor sam kancler Adenauer. Ce je ta trditev toč- na ali ne, ni važno, važno lavcev in nameščencev. La.n- pa je dejstvo, da je postal Krupp v nekaj letih, rekli bi močnejši, kot je bil pred vojno. Ko so proti koncu marca leta 1945 padle na razna Kruppova podjetja zadnje zavezniške bombe, je od podjetij ostalo bore malo, sai se računa, da je bila zmogljivost Kruppovih podjetij uničena za celih 72 odst. Poleg tega je Krupp kot Hitlerjev sodelavec prišel tudi na zatožno klop in b-il tudi obsojen, Toda kazen mu je oi-la zmanjšana in nato črtana in pred nekaj leti je bil z-pu.ščen na svobodo. Kmalu nato so mu oblasti izročile del njegovih bivših podjetij, ostala podjetja pa so še vedno v državnih rokah, pač v smislu zakona, ki «ne dopušča« karteiov ir. koncernov. Na že v začetku omenjeni tiskovni konferenci v vili Huegel so novinarji lahko dobili dokaj zanimive podatke, ki pa se nanašajo na vsa Kruppova podjetja, tudi na ona, ki so ((trenutno« še ((zaplenjena«. Vsa Kruppova podjetja zaposlujejo 45 tisoč de- Z uspelega nastopa , in baletne šole SNG niNto *'>ie„*Večer so v dvorani na stadionu »Prvi maju nasto-l>Vn«*a Uralske in baletne šole tržaškega Slovenskega gJJUlaii ,®ledališča. Program, ki so ga gojenci omenjenih š .°v t' J* bil ze)o obsežen in z zadovoljstvom priznamo, i O110 t>n v ol>eb tečajih ni bil zaman. Tu ne moremo na o vsem programu in uspehih, vsekakor pa k J r'biti da so nastopajoči navdušili občinstvo s pri-C «ram*nanJem in sposob nostjo. — Na gornji sliki go-'iai U m e šo,e SNG so nam prikazali prizor iz drugega *rove komedije Tartuffe. — Na spodnji sliki pa Unca baletne šole Eda Batista in Cezarja Možino, ko izvajata balet Minuet Pesem s ceste» v priredbi p.d.«Opčine» Prosvetno društvo ((Opčine« je v nedeljo prvič uprizorilo Surekovd komedijo v treh det junjih «Pesem s ceste«. Kljub slabemu vremenu je bila dvorana Prosvetnega doma na Opčinah polna hvaležnega občinstva, ki je — to naj poudarimo takoj v začetku skozi vsa dejanja živo sledilo dogajanju na odru in končno z močnim ploskanjem nagradilo požrtvovalne igralce. Delo, ki ga je režiral Justo Košuta, ni novo, saj smo nPe-sem s ceste« že videli v izvedbi tržaškega SNG. Toda od takrat je minilo mnogo let tn tudi tisti, ki so prisostvovali takratnim predstavam, so v nedeljo priznali, da jih to ni prav nič motilo in so se v igro vživeli tako kot oni, ki so jo videli prvič. Igralcem se je poznalo, du so bili v dobri šoli. Predvsem je treba poudariti dobro izgovarjavo vseh nastopajočih, ki je bila, čista in razločna. Tudi igranje je bilo na dostojni višini, čeprav je med moškimi igralci izstopal Miško (Drago Gorup), ki je z lahkoto obvladal svojo vlogo in prepričljivo podajal lik prvega od treh muzikantov, in ki je poleg Ane (Boža Sosič) nosil glavno težo igre. Tudi Ana Je izvrstno podala svojo vlogo, tako da je bila poleg Mišku najboljša na odru. Toda kot rečeno, tudi ostali niso zatajili. Svoje vloge so dobro odigrali vsi, le tu pa tam je bilo morda opaziti nekoliko negotovosti, kar pa lahko izvira iz najrazHčnej-šili vzrokov ( na pr. prvo srečanje z občinstvom), Krištof (Stane Malalan) in Karel (Miro Hrovatin) sta dobro ka-raktenzirala preostala muzikanta, in bi k njunima vlogama pripomnili le to, da je bil prvi morda nekoliko premedel, drugi pa pretog. Toda prav gotovo se bosta glede tega popravila, saj nedeljski nastop verjet no ni bil zadnji in bosta imela še priliko, da ce bolj vživita v vlogi, ki ju igrata. Uospa Kati (Stanka Hrovatin) je v vlogi zapeljive vdove povsem ustrezala, toda tudi njej je manjkalo nekaj več življenjskosti, predvsem pa mimike, ki jo drugimi besedami tudi »zapora« ali #embargo». Toda nemški gospodarstveniki c mnogo bolj elastični od nemških politikov. Nemški gospodarstveniki in ruhrski magnati še posebej so že pred časom stopili v stik s gospodrskimi predstavniki vzhodnoevropskih dežel in predvsem Sovjetske zveze. V bremenskih ladjedelnicah pa pravkar dokončujejo 20 večjih ribiških ladij za SZ in v Porurju je te dni skupina ruskih inženirjev, ki so prišli «na obisk« k neškim ((tovarišem«. Za to ((elastičnost bo prav tako značilno tudi dejstvo, da je na zadnjem velesejmu v Leipzigu v Vzhodni Nemčiji razstavljat tudi sam Krupp, kar je v nekaterih krogih vzbudilo precej protestov, na katere so predstavniki Kruppovega koncerna odgovorili, da trgujejo z vzhodnimi deželami tudi »druge zahodne dežele« in 1i imajo zato pravico trgovati tudi oni. Ta gospodarska ofenziva nemškega gospodarstva na-zven, na nova tržišča pa ->e ne omejuje samo na evropsKi vzhod. Nemci .vedo. da je treba najti tržišča predvsem v nerazvitih deželah Azije. | Afrike in Južne Amerike. Za njihovo ofenzivo v Aziio je značilno stališče do Indije. Tu je Nemčija že na tretjem mestu. Na prvem mestu je še vedno Anglija, ra njo so ZDA, nato pa pride Zahodna Nemčija, To svoje stališče zagovarjajo Nemci tako-le; Anglija je v Aziji kompromitirana zaradi svoje kolonialne politike, ZDA na so si on>mogočile pot zaradi tega, ker povezujejo svojo gospodarsko pomoč s političnim sodelovanjem in po litičnimi pogoji. Nemci pa tu — po njihovem mnenju ■-takorekoč edina sila, ki ni kompromitirana, ker njihova vejska v zadnji vojni ni prodrla sem. Seveda je vse to »utemeljevanje« podprto na Zahod z zelo sprejemljivo tezo, da je treba v tem delu sveta »zajeziti sovjetsko prodiranje v Južno Azijo, v arabski svet in v Afriko«. In to geslo je seveda zelo dobrodošlo za opravičevanje izključno gospodarskega nemškega «Dranga»- Vsekakor je treba priznati, da so Nemci že do sedaj v precejšnji meri tudi uspeli. V Indiji so si Nemci zagotovili zelo velika naročila; tam grade že jeklarne pristanišča, predore in sodelujejo pri gradnji tovarne avtomobilov. Podobne uspehe žanjejo tudi v drugih azijskih deželah. V teh podvigih se je zelo uveljavil že večkrat o-menjeni Krupp. ki je v 'a namen predlagal predstavnikom ZDA tako imenovani »načrt štirih točk in pol«, po katerem bi ZDA, Anglija Francija in seveda Zahodna Nemčija nastopile s skupnim načrtom za industrializacijo nerazvitih dežel Azije in A-frike. Du delajo nemški gospodarstveniki zelo načrtno, nam dokazuje ie sledeči primer: V začetku tega leta sta se napotili »v svet« dve nemški skupini predstavnikov nemške industrije, trgovine, bank in drugih gospodarskih ustanov. Prva je obiskala Mehiko, El Salvador, Honduras, Nikara-guo, Panamo in Kostariko, torej Srednjo Ameriko, druga pa je šla v Azijo in obiskala Japonsko, Indijo, Indonezijo, Siam, Burmo, Pakistan in druge dežele Azije. Čeprav sta se ti dve delegaciji Že vrnili s svojih potovanj nista povedali o svojih uspehih nič uradnega. Iz njihovih najnžjih krogov pa so vendarle prodrle zelo pbzitivoe vesti, češ da je njihovo potovanje prineslo novih naročil nemški industriji. Ce računamo, da delajo Kruppova podjetja s polno zmogljivostjo in v treh izmenah in da kljub temu ne zmorejo vseh naročil,- pomeni, Ja te izjave niso vržene tjavdan in da so nemški gospodarstveniki zares mnogo bolj elastični in uspešni kot pa zahod-r.onemška vlada, pa čeprav bi ji v zadnjem času ne smeli očitati nedejavnosti, le da je ta dejavnost, kljub pritisku nemške opozicije, še vedno zelo enostranska. Atomsko gretje v hotelih? Uprava ameriškega hotela »Sheraton Pare Hotel« v Wa-shingtonu proučuje možnost inštaliranja malega atomskega reaktorja, ki bi oskrboval hotel z električno energijo, s centralnim ogrevanjem in pogonsko silo za »air-conditio-ning« sistem. Mali tip reaktorja imenujejo «Package-type reaktor«. verner Hariman. Doslej sicer še ni uradno prijavil svoje kandidature,' vendar pa vodijo njegovi pristaši že nekaj mesecev politične akcije, ki kažejo, da je njegov sklep v tem pogledu, da bo namreč kandidiral, povnem očiten. Ko smo že omenili preliminarne volitve, se trenutek zaustavimo pri njihovih rezultatih. Doslej so se vršile v državah New Hampshyre, Minnesota. Wisconsin in Illinois. V New Hampshyreu so te volitve bile bolj omejenega značaja ker je bil v glavnem njih namen, da prikažejo, ali je Kefauver še obdržal ovoje pozicije, ki si jih je bil tu leta 1952 z velikim trudom izgradil. Hkrati je šlo tudi za to, da se ugotovi, ali je Stevensonu v tej državi uspelo v tem času zbrati vsaj nekaj glasov. Rezultati so pokazali sledečo sliko: Kefauver je obranil in celo deloma okrepil svoje dosedanje pozicije, vtem ko je Stevenson zbral zelo majhno število glasov, kar je morda tudi rezultate tega, da ni bila v njegovo koris-t organizirana ustrezna propagandna kampanja. Volitve v državi Wiscon-sin so prinesle približno enako sliko. Večja pozornost je bila posvečena volitvam v Mitjne-»oti, posebno, ker je obstajalo mnenje, da tu Kefauver nima večjih izgledov. Prišlo pa je do presenečenja, ki je v vritali Demokratske stranke vneslo dokajšnjo vznemirjenost. Tudi tu je namreč Kefauver zelo visoko zmagal. Brez dvoma je nepričakovani poraz v Minnesoti prizadel Stevensonu občutno škodo. Poraz je tem bolj resen, ker se je za Stevensona zavzela tudi minnesotska organizacija Demokratske stranke in so bila za njegov uspeh vložena precejšnja materialna sredstva. Nekateri Stevensonovi politični svetovalci so glede tega predlagali, naj bi on nastopil na preliminarnih volitvah samo tam, kjer bi bila njegova zmaga zagotovljena, glede držav, kjer njegov uspeh ni tako gotov, pa so bili mnenja, naj bi se preliminarnih volitev udeležil samo v Kaliforniji, ki so jo njegovi pristaši pred tem že nekaj čara «obdelovali». Zgodilo pa se je, kot povedano, da je Stevenson doživel poraz prav v Minnesoti, državi, ki so jo smatrali za najbolj gotovo. Nekateri politični opazovalci celo menijo, da je Stevenson s tem porazom izgubil vsako upanje, da dobi kandidaturo-Koliko to drži, bodo pokazali nadaljnji dogodki. V primeru, da Stevenson odpade kot kandidat, pa treba upoštevati še neko drugo okolnost, ki je precejšnje važnosti. Od nekdaj se namreč v predvolilni strategiji Demokratske stranke smatra za zelo važen činitelj tudi razpoloženje južnih demokratov, in sicer zaradi tega, ker le-ti že po tradiciji vsakokrat dajejo demokratskim kandidatom solidno večino. Njihovo mnenje se potemtakem upo- števa in Demokratska strank* se nikoli ne zavzema z* kandidate, ki jim ne prijajo. Ko je leta 1948 kandidiral n* volitvah Truman, ki na Jugu ni bil priljubljen, se je zgodilo," da so se v južnih državah pojavile neke posebna liste, ki so demokratom odnesle malone dva milijona glasov. Demokrati so tačas na volitvah zmagali, toda samo, zahvaljujoč določenim posebnim okoliščinam, sicer bi bili poraženi. Glede na to, da se je zadnji čas vprašanje rasne diskriminacije dokaj zaostrilo, bodo južni politiki pri teh volitvah se bolj previdni, kar zadeva izbiro predsedniškega kandidata. Pripravljeni so v tem smislu podpreti samo osebnost, ki bi jim zagotovila, da se glede odprave rasne diskri. minacije ne bodo izvajali radikalnejši ukrepi. Zdi se, da bi Stevenson, zaradi svojih umerjenih stališč, mogel biti edina politična osebnost s Severa, ki bi ji južnjaki ne nasprotovali. Govori se celo, da je Stevenson z južnimi demokrati žc prej sklenil nekak politični sporazum, kar stanje navznoter Demokratske stranke še bolj komplicira. Ce namreč Stevenson odpade kot predsedniški kandidat, kako naj je v tem primeru ohranijo glasovi južnih demokratov, ko pa ni drugega kandidata, ki bi se ti z njim strinjali! V tem primeru bi republikanci utegnili zmagati tudi brez Eisenhowerja. Ankete o javnem mnenju ž* nekaj mesecev kažejo, da glede popularnosti samo Eisen-hower prekaša Stevensona. Zato se omenjenim preliminarnim volitvam tudi daje j tolikšna važnost. Stevenson je 11. aprila dosegel v ovoji matični državi Illinoisu sicer lep uspeh, vendar ta ni bil takšen, da bi v vsakem primeru mogel preprečiti negativne posledice poraza v Minnesoti. Za republikance se preliminarne volitve vrše v relativno mirnejšem ozračju, ker nima Eisenhovver pravzaprav nobenega resnejšega protikandidata. Nekoliko bolj ostra je borba za kandidaturo na podpredsedniško mesto, ki :e smatra za tem važnejše, čim se upoštevajo Eisenho-werjeva bolezen in pa leta. Govori se, da ima dosedanji podpredsednik Nixon tudi tokrat precej dobre izglede, v splošnem pa je vprašanje podpredsedniškega kandidata še odprto. Resno vprašanje predstavlja zanje tudi razpoloženje farmarjev. Volitve v Minnesoti in Wirconsinu so pokazale dokajšen padec glasov v prid Republikanski stranki. Pomeni, da je republikanska poljedelska politika zbudila med farmarskim prebivalstvom nezadovoljstvo, kar republikanski stranki na volitvah prav gotovo ne bo v korist. Pomeni, da imajo republikanci, čeprav so vprašanje kandidata rešili, vendarle tudi uvoje skrbi, ki jih vznemirjajo. ZDRAVNIŠKI KOTIČEK J Moderne zdravilne metode v borbi proti bebavosti V različnih časih in pr; različnih narodih so s slaboumnimi ravnali prav različno: nekateri narodi so slaboumne častili kot svetnike, drugi zopet so jih sežigali na grmadi h. Vedno znova se pojavlja v zgodovini, literaturi n gledališču lik »vaškega tepč? ks», ki je tarča splošnemu zasmehovanju. Vaški tepček je tisti, ki ga skrivajo v zadnjem kotičku hiše ali ga pa vržejo med zapahe. Vzrok tako čudnemu stališču je pomanjkljivo poznanje takih duševnih defektov. Danes gledamo na te oblike be-b«.vosti_ podobno kot na primer na tuberkulozo ali pa na sladkorno bolezen in ne več kot na nekaj popolnoma brezupnega ali celo na žig, ki bi se ga morali sramovati tako starši kot bolnik sam. Pojma »duševno zaostal« ali «slaboumen» obsegata celo vrsto različnih simptomov in stanj, ki pa imajo vsi skupno značilnost: da je namreč inteligenca razvita pod normalo. Moderna znanost pozna že celo vrsto vzrokov, zaradi katerih se duševnost pomanjkljivo razvije. Pri tem gre v prvi vrsti za okvare ploda med nosečnostjo in med porodom, razne infekcije, kemične strupe ali pa tudi za napake pri prehrani. Rdečke med nosečnostjo Za še nerojenega otroka predstavljajo rdečke posebno nevarnost. Skupini avstralskih Učenjakov je pred leti uspela ugotovitev, da so mnoge matere, kt so v prvih treh mesecih nosečnosti prebolele rdečke, pozneje rodile otroke, ki so imeli bodisi nenormalno razvite možgane ali pi motne zenice s sivo očesno mreno. To odkritje so pozneje potrdili tudi znanstveniki v mnogih drugih deželah. Zopet druga raziskavanja so dognala, da obstaja med slaboumnostjo in določenimi snovmi v materini krvi neka povezanost. Tudi ponovno obsevanje z rentgenskimi žarki ali radijem med nosečnostjo lahko kvarno vpliva na c-trokove možgane. Zmotno je mišljenje, da so zakoni med bratranci in sestričnami vzrok duševnih motenj iz takih zvez izhajajočih otrokih. Natančne tozadevne raziskave, ki Jih je iz-'vfdel neki inštitut čikaške univerze niso dale temu mnenju nikake znanstvene opore. Prav tako zmotno je tudi sicer precej razširjeno mnenje, da je večina otrok, ki izhajajo od prestarih staršev, slaboumnih. Važnost prvega vdiha. Važen vzrok, ki lahko privede do duševnih motenj, je pomanjkljiva oskrba otrokovih možgan s kisikom med porodom ali tik po porodu. Zaradi pomanjkanja kisika lahko nastopijo težke okvare občutljivih možganskih celic. Hormoni, ki so regulator kemičnega ustroja telesa, igrajo v tej zvezi zelo važno vlogo. Ce producira ščitnica novorojenčka premalo hormonov, nastane tako imenovani kretinizem, bolezenski pojav, pri katerem je duševni in telesni razvoj zavrt. Prav tako obstaja tudi zveza med možganskim priveskom in mongolizmom, boleznijo, ki je povezana z globokosežnimi duševnimi in telesnimi motnjami, Tudi raz.ne infekcijske bolezni, za katerimi obolijo možgani, lahko možgane o- kvarijo ter tako povzročajo umske defekte. Tu je treba omeniti encefalitis, vnetje v možganih samih ter meningitis, pri katerem se vnetje odigrava na možganskih op-nih. Končno lahko tudi prirojeni eifilis privede do umskih defektov otroka. Razveseljivo je dejstvo, da so »e zlasti pri tej bolezni dobro obnesla modema zdravila, s katerimi nam uspe zadrževati razvoj bolezni, še preden pride do trajne poškodbe Življenjsko važnih organov. Preventivni ukrepi so izredne važnosti. Na podlagi teh modernih spoznanj bo v bodoče v mnogih primerih mogoče odvrniti možnost, da bi otrok postal slaboumen. Kako pa lahko pomagamo tistim otrokom, ki so se taki rodili? Ena največ obetajočih zdravilnih metod je kirurški poseg, s katerim povečamo v možgane pritok krvi, bogata na kisiku. Dva ameriška zdravnika, ki sta razvila to metodo, poročata, da je pri 125 otrocih, ki sta jih operirala, nastopilo v 35 odst. bietveno izboljšanje. Prav razveseljivi so bili tudi' rezultati tega posega pri tistih bolnikih, ki so oboleli za božjastnimi krči. Presenetljive uspehe so tudi dosegli z določenim načinom prehrane. Dieta, ki je vsebovala poleg železa in različnih vitaminov tudi vitamin B 12, je privedla do bistvenega izboljšanja bebavosti. Znanstveniki pravijo; Cetuti še ne poznamo zanesljivega načina zdravljenja slaboumnosti, imamo danes že mnogo možnosti, da pomagamo tem nesrečnikom. Določen uspeh lahko dosežemo pri slehernem bolniku. BORBA TEKSTILCEV PODGORSKE PREDILNICE Sindikati za enotnost akcije za dosego zahtev tekstilcev Avloprevozniško podjetje Drossi hoče povišati potnino, kar bi delavce hudo prizadelo BKAZILIJA-ITAI M 1.1 rA (lunn na stadionu Sai 1 Siro V soboto zvečer so se sestali predstavniki treh sindikalnih organizacij, ki so se pomenili o enotnem nastopu glede zahtev tekstilcev podgorske predilnice. Sporazumeli so se, da se izplača delavcem nuna tantum«, ki naj bo prispevek delavcem s strani Tonielle, ki je imel velike koristi pri nakupu strojev, blaga ter pogonskega goriva za svoje podjetje na podlagi carinskih olajšav proste cone. Vnaprej naj se prizna stalni prispevek k plači, ki naj velja tudi potem, ko bo stopila v veljavo nova pogodba. Po diskusiji so prišli do sklepa, da se spoštujejo tarife akordnega dela, ki znašajo 8 odstotkov. Glede doklade za menzo so bili mnenja, da jo je treba povečati, kajti dosedanjih »0 lir ne zadostuje za plačilo obroka hrane. Sindikalni predstavniki so bili mneijja, da bi jo bilo treba povečati vsaj na 110 lir. Ravnateljstvo se je sestalo z notranjo komisijo, ki je povedala, da ima delodajalec velike zaslužke s prosto cono in da je zato nujno, da vsaj del teh zaslužkov izplača tudi svojim uslužbencem, ki so mu pripomogli k uspehu. Toniella je obljubil odgovor notranji komisiji; doslej odgovora še ni dal. čeprav je od takrat poteklo že več tednov. V zvezi s podgorsko predilnico se je pojavilo še eno vprašanje, ki vznemirja delavce. Prevozniško podjetje Dros. si, ki prevaža delavke na delo in z dela, je sklenilo povečati potnino, ker naj ni mu urad proste cone za razdeljevanje bencinskih bonov odvzel nakazila, kar naj bi nujno dovedlo do povečanja prevoznih tarif. Omenjeni urad proste cone je namreč postavil zahtevo, da mora imeti lastnik zaposlena po dva šoferja za vsako prevozno sredstvo (tovornik ali avtobus). (Smatramo, da je zahteva upravnega odbora proste cone povsem na mestu. Skoda le, da je prišlo šele potem, ko je Delavska zbornica odločno pričela kritizirati izvajanje /.akona o prosti coni ter s prstom kazati na nepravilnosti, ki se dogajajo prav pri zaposlitvi delovne sile in prejemanju nakazil.) Sindikalne organizacije so se pričele zanimati za vprašanje, da se očuvajo interesi tekstilcev, kajti znano je, da imajo druga prevozniška podjetja za daljše proge manjše tarife. Delegacija FIOT je bila prejšnji četrtek pri županu v petek pa pri prefektu in mu pr'kazala zahteve tekstilcev. Včeraj ob 13. uri je bilo pred predilnico sindikalno zborovanje FIOT, na katerem se je govorilo o zahtevah sindikata. Obvestilo ravnateljstev Ravnateljstvi višje gimnazije in liceja ter državnega učiteljišča s slovenskim učnim jezikom v Gorici obveščata, da zapade rok za vlaganje pro- „.,JU šenj za pripustitev k zrelost- ostal nemu odnosno učiteljskemu I dni. usposobljenostnemu izpitu dne 5. maja. Zadevna tajništvi. pojasnila dajeta Zdravstveno stanje Okroglica se je včeraj izboljšalo Zdravstveno stanje 32-letne-ga Josipa Okroglica iz Sčedne. ga, ki se je ponesrečil z motociklom v ponedeljek okrog 20.45, se je včeraj izboljšalo. Kakor smo že včeraj pisali, se je Okroglic prevrnil z motorjem v Pevmi, ko se je vozil proti Steverjanu. Kako je prišlo do nesreče, še ni zna no. Pri padcu si je hudo pretresel možgane, zato še ne more povedati o nezgodi. Kljub izboljšanju stanja, bo v bolnišnici še nekaj * m siip-esi: ihiaiiigjij -j" it; ~~ -£ jfiui - ‘ ' c , "--'h ' 1 « C „ * i. PRED PETIM NASTOPOM BRAZILSKIH ŽONGLERJEV V EVROPI JUGOSLOVANSKI ATLETI na nastopih v inozemstvu V zadnjem trenutku vključen med rezerve Pozzan • Brazilijanci so trenirali tudi včeraj - Prenos tekme po televiziji ob 15.30 MILANO, 24. — Člani italijanske nogometne reprezentance preživljajo danes v Monzi zadnje ure pred jutrišnjim hotelu držal svojim igralcem sani 8:6, 6:2; Stockenberg - teoretični pouk, nato pa so se člani reprezentance posvetili raznim zabavam. predvsem nastopom proti reprezentanci i petju tipičnih brazilskih pes- VPRASANJE PODALJŠANJA UL. ROMA IN OBČINSKI SVET Socialdemokratska svetovalca zahtevata upravičeno pojasnilo Zakaj je občinski odbor preprečil razpravo o odkupu poslopja dr. Zaneio, čeprav lahko o odločitvi sklepa samo občinski svet Na predzadnji seji so svetovalci in občinski odbor pričeli proučevati vprašanje podaljšanja Ul. Roma, da bi se odpravil v prometu zastoj, k) ga povzroča ozka in za pro. met neprimerna Mazzinijeva ulica. Kot je znano, se o tem vprašanju ni hotelo razpravljati, čeprav je prav od občinskega sveta odvisno, kdaj se bodo pričela dela za podaljšanje tako važne prometne žile. S tem v zvezi sta občinska svetovalca PSDI prof. Zucalli in odv. Devetag poslala županu interpelacijo, v kateri ga pozivata, naj odgovori na vprašanje, zakaj župan, podžupan in občinski odbor niso dali občinskemu svetu možnosti razpravljanja in sklepanja v Zvezi z vprašanjem, ki spada v njegovo izključno pristojnost, in sicer o odkupu poslopja dr. Zaneia v Mazzinijevi ulici št. 12 z zapadlostjo pogajanj za odkup s 15. aprilom 1956. Občinski svet je že leta 1954 sprejel sklep o razširitvi ceste. Preprečitev razprave o tem vprašanju na občinskem svetu predstavlja očitno nelegalnost, 'zaključuje interpelacija. Tudi občinski odbornik dr. Grusovin je predložil interpelacijo, v kateri zahteva izvedbo načrta ter pripominja, da občina ne sme zanemarjati vztrajne zahteve meščanov, ki so irrteli že preveč potrpljenja s sedanjim nevzdržnim stanjem prometa v mestnem središču. Izvedbe načrta torej ne za htevajo samo opozicijski svetovalci ampak tudi eden izmed članov občinskega upravnega odbora. Zaradi tega je županovo stališče toliko bolj neutemeljeno. Brazilije, za katero bo to peta tekma na njeni evropski turneji. Novic iz italijanskega tabora ni posebnih. Reprezentanca je že določena in je taka kot jo objavljamo v okviru. Novo je le to, da je predsednik tehnične komisije za nogomet dr. Pasquale, ki je danes zjutraj prispel v Monzo, po razgovoru s tehničnim direktorjem Marmom in tre nerjem Fonijem sprejel sklep, da se vključi med rezerve kot 16. igraica Pozzana, ki se je odlično ;zkazal na tekmi proti Grčiji. Pozzan naj bi v primeru potrebe zamenjal katero od zvez, posebno še, ker Z VCbHAJŠN.Ifc: RAZPRAVE PKhiD OKROŽNIM SODIŠČEM «0 dovoljenjih odločam jaz in ne župan», je tekel feterin Včeraj je bila pred okrožnim sodiščem razprava proti slugi doberdobske občinske u-prave 33-letnemu Ivanu Geri-nu iz Doberdoba, ki je bil prijavljen sodnim oblastem zaradi dveh točk obtožnice, in sicer, da je; 1. prekršil člen 315, ki govori o poneverbah. Med majem in avgustom 1955 si je prilastil 24.000 lir 42-letne S. Cosutti iz Vidma; 2. čeprav ni bilo v njegovi pristojnosti, je spremenil datume na dovoljenjih, ki jih ie doberdobski župan izdal Ser-bii Cosutti, da je lahko prodajala alkoholne pijače in obložene kruhke izletnikom, ki so v poletnih mesecih prihajali na izlete k Doberdob-skemu jezeru, kjer so se lahko naužili lepot, ki jih nudi okolica. Lansko poletje je tudi nekaj financarjev prišlo v bife ob jezeru ter naročilo pijače. Pristopil je tudi neki oficir ter zahteval od Cossuttijeve začasno obrtnico za prodajo alkoholnih pijač. Cossuttijeva e tedaj povedala, da dovoljenja nima. Povedala je tudi, da ji' je občinski sluga rekel, da je po dovoljenju ne bo nihče vprašal. Ce pa bi jo vseno kdo vprašal, bo že on vse uredil. «0 teh dovoljenjih od. ločam jaz in ne župan*. (Ce je tako, kaj sploh dela župan v Doberdobu? — Op. ur.) Tako je zadeva prišla na dan. Tržiški orožniki so pregledali vse dokumente in ugotovili, da nekatera izmed dovoljenj niso bila v redu, zaradi tega je sledila sodna prijava. Gerin se je včeraj »dobro izmazal*; zaradi obtožbe pod št. 1 so ga oprostili, da ni sto. ril dejanja; zaradi obtožbe pod 2 pa so ga tudi oprostili, ker dejanje ni kaznivo. Prolesl beneških delavcev Italcementi v Vidmu Predvčerajšnjim je bilo o-koli sto delavcev »Italcementi* iz torjanske občine v Vidmu. Obiskali so sindikalne organizacije ter prefekta in mu prikazali položaj, v katerem so se znašli, odkar je družba »Italcementi* sklenila suspendirati vse osebje v svojih cementarnah in apnenicah v Na-diških dolinah. Svoj čas smo poročali o ena. kem ukrepu v šentlenartski občini, kjer so tovarno podrli, delavce pa začasno odpustili ne da bi jim nudili možnost nadaljnje zaposlitve. Delavci so obenem zahtevali, naj se jim izplača na račun po 20.000 lir. ITALIJA Viola Magnini Cervato Bernasconi Chiappella Segato Gratton Montuori Boniperti Virgili Carapellese • Canhoteiro Gino Paulinho Didi VValter Dequinha Zožimo De Sordi N. Santos D. Santos Gilmar BRAZILIJA Sodnik: Horn (Hol.) Stranska sodnika: Roomer in Van Leeuwend (Hol.). Rezerve Italija: Ghezzi, Co-maschi, Orzan, Prini. Rezerve Brazilija: Cabecao (1), Pavao (2), Oreco (3), Formiga (5). Roberto (6), Sabara (7), Evaristo (8), Larry (9), Alvaro (10). Escurinho (11). Začetek ob 15.30. Tekmo bo prenašala tudi televizija. mi ob spremljavi kitar, na katere igiajo prav tako dobro kot z žogo. V dopoldanskih urah je bi! na sedežu milanskega županstva sprejem na čast brazilskim gostom. Udeležili so se ga preds*avniki italijanskih in brazilskih nogometnih forumov ter nekateri igralci obeh reprezentanc. Brazilskim igralcem so podarili spominske kolajne. Teniški furnir v Firencah FIRENCE, 24. — Danes dopoldne so se nadaljevale izločilne igre na mednarodnem teniškem turnirju. Moški posamezno: Hammer-sley (Cile) - Pastore (It.) 6:1, 6:1; Ayala (Cile) - De Micheli (It.) W. O.; Fancutt (.iuž. Afr.) - Bergamo (It.) 6:4, 7:5; Bra-novič (Nem.) - Van Voorhees (ZDA) 6:1, 6:2; Reyer - Ber-toni 6:3, 6:0; Steward - Spi- Alfa 7:5, 6:2, Argon - Bonardi 6:0, 6:2; Drobny - Esente 6:4. 6:1. Ženske posamezno: Brewer (Bermude) - Seeney (Avstralija) 6:3, 6:3; Zeheden (Nem.) - Santini (It.) 6:4, 6:3; Mitro-vich (ZDA) - Gordigiani (It.) 6:4, 6:0; Forbes (Juž. Afr.) -Cerry (It.) 6:1, 6:1; Snow -Lazzarino 6:4, 6:0; Migliori -Ramorino 6:3, 10:8. Moške dvojice: Ayala in Fancout - Berardi in Fineschi 6:2, 6:2. LAHKO ATLETIKA SANTIAGO, 24. — Na južnoameriškem lahkoatletskem prvenstvu so bili doseženi naslednji boljši rezultati: 100 m Cobral (Br.) 10,6; 200 m Pi-res (Br.) 21.5; 400 m Aparicio (Col.) 47.7; 110 m ovire Rosa da Silva (Br.) 14,7; višina Bartoli (Arg.) 1,93; daljina Donazar (Ur.) 7,23 m. MOSKVA, 24. — Moskovski atlet Igor Kačkarov je postavil nov sovjetski rekord v skoku v višino z rezultatom 2,06 m. Dosedanji rekord je imel Stikin z 2,05 m. Atletska zveza Jugoslavije je objavila spored gostovanj skupin jugoslovanskih atletov na mednarodnih tekmovanjih v tujini.. Boljši jugoslovanski atleti, ki za sedaj poimensko še niso določeni, bodo nastopili na sledečih tekmovanjih: 19. do 21. VI. v Londonu štirje atleti, 26. do 27. VI. Atene skupina atletov, 9. do 10. VI. Varšava, pet atletov in ena atletinja, 16. do 17. VI. Praga, štirje atleti in ena atletinja, 17. VI. Kassel, Mugoša, 24. do 26 Sofija, šest atletov in štiri atletinje. 7. do 8. VII. Pariz, pet atletov, v začetku julija pet atletov na treh tekmovanjih na Finskem, 11. do 12. VIII. Carigrad, pet atletov, 19. do 20. VIII. Budimpešta, štirje atleti in ena atletinja. Za mednarodno tekmovanje v Beogradu je romunska atletska zveza določila sledeče atlete: Opris (110 m ovire), Se-ter (višina), Savel (400 m ovire) in Balasova (višina). Avstrijska atletska zveza, je ponudila AZJ nastop svojih olimpijskih kandidatov na nekaj tekmovanjih. Verjetno bodo tudi na mednarodnem tekmovanju v Ljubljani nastopili nekateri najboljši avstrijski atleti in atletinje. BOKS LONDON, 24. — Italijanska boksarska zveza je povabila Teddyja Walthama, da bi sodil dvoboj za svetovno prvenstvo I v bantam kategoriji med Fran- flC I N O CORSO. 14.00: #Perverzneži» v barvah, S. Granger in J. Simon. VERDI. 14.00: »Konec pusto- lovščine*, D. Keer in V. Johnson. CENTRALE. 15.00: »Bilo nas je sedem bratov*, v barvah, M. Vitale. VITTOR1A. 15.00: «Kocissovo maščevanje*, v barvah, R. Spack. MODERNO. 15.00: «Bizonov pohod*, P. Lawford in R. Green. je druga rezerva za napad Prini, uporaben le za levo krilo. Pozzan se je zvečer še pri družil ostalim kolegom. Pasquale, Marino in Foni so se razgovarjali še o tem, kakš-no taktiko bo jutri zavzela italijanska reprezentanca. Sklenili so, da se taktika ne bo razlikovala od one, ki jo prakticira Fiorentina, v kolikor je večina reprezentantov članov Fiorentine. O izidu jutrišnjega srečanja nihče, niti vodstvo in niti igralci, niso hoteli dajati nobenih izjav. Izbrani reprezentanti se počutijo dobro vključno z Mcntuorijem, ki ne čuti več nobenih posledic prehlada. Ves kolektiv se je popoldne odpeljal z avtobusom na griče Brianze in po povratku so se sprehajali do večerje. Spat so šli zgodaj, ker bodo morali vstati ob 8.30. Za 11. uro imajo na programu kosilo, za 13. uro pa odhod iz Monze v Milano, kjer se bo tekma začela točno ob 15.30 Medtem ko se italijanski nogometaši danes sploh niso dotaknili žoge, pa so se brazi-lijanski spet podali na igrišče, kjer so si kakih 20 minut podajali žogo in se predajali svojim žonglerskim sposobnostim. Za italijanske strokovnjake je ta način pripravljanja nerazumljiv in ga smatrajo za nepotrebnega in nekoristnega. Njihov tehnični komisar Flavio Costa je nato v PREDZADNJA ETAPA MOTORNE KROŽNE DlRKE PO ITALIJI Brezuspešen poskus Tassinarija da bi prehitel Maoggija in Maranghija cozom Robertom Cohenom in evropskim prvakom Italijanom D’Agato. Dvoboj bo 17. junija v Rimu. Rocky Marciano ne bo več boksal CHICAGO, 24. — Chicaški list «Chicago Daily Sun-Times* piše, da r.aj bi svetovni prvak težke kategorije Rocky Marciano dokončno sklenil zapustiti ring. Avtor članka Kessler pravi, da je prišel do tega zaključka po razgovoru s prvakom in njegovim prokuratorjem Weillom in da bo uradno sporočilo o tem izdano čez 2 ali 3 tedne. KINO PROSEK-KONTOg predvaja danes 25. t-ob 16. ur' RKO barvni fil®: ONSTRAN SAHARE KliO SKKIlEjj Odgovorni urednik henko STANISLAV Tiska Tiskarski zavod ZTT .trd predvaja danes 25. t. m. z začetkom ob Titanus barvni film: Z današnjim drugim in tretjim mestom sta si vozača motorja Ducati 125 ccm, Maoggi in Maranghi.že skoraj zagotovila zmago MONTECATINI TERME, 24., sameznih kategorijah nasled-1 (Bianchi) 2.49’14” - 98.916; 2, —- — W o 14 Ck »• Tn ccirto«! in im nflal 11 j:., t ! • . ■__ .... . . ___ VValter Tassinari je zmagal na današnji etapi motorne krožne dirke po Italiji Perugia - Montecatini Terme, dolgi 289 km, s športnim motorjem «Morini» 175 ccm. V kategoriji serijskih motorjev je privozil prvi na cilj Olivato z motorjem »Bianchi*. Edini dirkač z motorjem znamke Morini, ki je še osta! v tekmovanju, je v današnji etapi forsiral. da bi d /hitel vodeča v absolutni klasifikaciji Maoggija in Maranghija. ki vozita na motorjih «Ducati>; 125 ccm. Toda prt tem je uspel le delno zmanjšati razliko do vodečih tako, da se je Maog-giju približal na 9’38”, Maran-ghiju pa na 12*46”. Ker ima na razpolago samo še eno, današnjo etapo, je zelo malo verjetno, da mu bo uspelo prebiti se na čelo, čeprav ima močnejši motor. Njegova direktna tekmeca sta namreč odlična vozača in motorji Ducati so se izkazali za dovolj hitre in odporne. Oba, Maoggi in Marenghi, sta danes dosegla drugi in tretji najboljši absolutni čas medtem ko je četrto mesto današnje etape pripadlo Gandussiju z motorjem Ducati 100 cm. V današnji etapi je odpadel se zadnji dirkač znamke Mondial 175 ccm in sicer Tonelli. Na tretje mesto v klasifikaciji motorjev se je tako povzpela znamka Parilla z vozačem Muscio, ki pa ima za Tassinarijem že več kot 2 uri in pol zaostanka. Jutri bodo dirkači startali na zadnji etapi, ki jih bo zopet privedla v Bologno. Etapa je dolga le 159 km in ima pred ciljem dva zahtevna vzpona na prelazu Futa (903 m) in Raticosa (958 m). Po sedmi etapi vodijo v po- nji dirkači: Serijski motorji: Kat. 75 ccm: 1. Silvagni (La-verda) 27.52’38” povprečno 87.167 km: 2. Jacopini (Laver-da) 28.06'34"; 3. Mariani (Ca- priolo) 29.15*49’ . Kat. 100 ccm: 1. Marchi (La-verda) '26.03*40” - 93 239; 2. Mencaglia (Laverda) 26.30’52-’; 3. Bertuzzi (Laverda) 26.41’30”. Kat. 125 ccm: 1. Rosati (Ru-mi) 27.41*40” - 87.743; 2. Vanon-cini (Rumi) 29.25134”; 3. Fal-zoni A. (Maserati) 30.49’37”. Kat. 175 čem: 1. Perfetti (Bianchi) 24.24*11” - 99 576; 2. Morgia (Morini) 25.20*12”; 3. Brega (Morini) 25.59*55”. Športni motorji: Kat. 75 ccm: 1. Ghiro (Cec-cato) 26.53*21” - 90.373; 2. Co-labona iCeccato) 27.17*22"; 3. Poeti (Ceccato) 27.30*48". Kat. 100 ccm: 1. Gandossi (Ducati) 24.35'58” - 99.186; 2. Villa (Ducati) 24.40*08”; 3. Spaggiari (Ducati) 24.43*51”. Kat. 125 ccm: 1. Maoggi (Ducati) 24.r3’35” - 100.302; 2. Ma-ranghi (Ducati) 24.16*43”; J. Artusi (Ducati) 24.57*39”. Kat. 175 ccm: 1. Tassinari (Morini) 24.26*21” - 99.427; 2. Muscio (Parilla) 26.53 28”; 3. Ambrosi (Perugina) 27.56*52". V posameznih kategorijah so prišli prvi na cilj naslednji vozači: Serijski motorji: Kat. 75 ccm: 1. Rippa (Laverda) 311*33” - 87.240; 2. Ia-copini 3.13*12”; 3. Grassellini 3.13*14"; 4. Silvagni 3.13*23". Kat. 100 ccm: 1. Pastorelli (Laverda) 2.55*38" - 95.311; 2. Mencaglia 2.57*40”; 3. Marchi 3.3*46". Kat. 125 ccm: 1. Rosati (Rumi) 3.11*12" - 87.552; 2. Falzo-ni (Maserati) 3.24*17”; 3. Bor-ri (Maserati) 3.25*38". Kat. 175 ccm: 1. Olivato Perfetti (Bianchi) 2.50*14”; 3 Mugnaini (Morini) 2.51*46"; 4. Brega (Morini) 2.52*41”; 5. Dardanello (Morini) 2.53*31”. Športni motorji: Kat. 75 ccm: 1. Larquier (Ceccato) 3.3*46” - 91.592; 2. Porroni 3.04*52”; 3. Poeti 3.06’ in 15. Kat. 100 ccm: 1. Gandossi (Ducati) 2.48*05” - 99.593; 2. Villa (Ducati) 2.48*59"; 3. Spaggiari (Ducati) 2.48*59”. Kat. 125 ccm: 1. Maranghi (Ducati) 2.43'18” - 102.510; 2. Maoggi (Ducati) 2.43*25”; 3. Artusi (Ducati) 2.51*51”. Kat. 175 ccm: 1. Tassinari (Morini) 2.35*46” - 107.468; 2. Muscio (Parilla) 2.49*48”; 3. Garofalo (C.M.) 2.53*06”; 4. Ambrosi (Perugina) 2.53*26”. 5. Bellagi (Perugina) 3.00*15”. Absolutna klasifikacija po VII. etapi: Športni motorji: 1. Maoggi (Ducati) 125); 2. Maranghi (Ducati 125) po 3*8”; 3. Tassinari (Morini 175) pol2’46”. Serijski motorji; 1. Perfetti (Bianchi) 175); 2. Morgia (Morini 175) po 56*01”; 3. Sezzi (Morini 175) po 1.29*56”. Igrajo. ERROL FLYNN, 16. uri «u c I i e I I I) e n J u a A " n» nfutrtfL. GINA LOLLOBRIG1dA lambrella 15000 ■*« »r ■►•»is m1 m m m m m Goriško A. MEROLLl tdlnl nlkza GORICA - Ulica Garibaldi, S PRODAJNA CENA L 150 TVRDKA A. PERTOf Trsi, lil. Ginnastica 22, tel. U5-M9H ima v zalogi veliko izbiro nacionalnih in angleških štot po konkurenčnih cenah Obiščite na*l> Prepričali se boste I / OOOOOOOOOOOaOOOOOOOOOOJOCOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOCOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOCCOOOOOOO OOOOOOOOOOOOOOO Vladimir Bartol. MLADOST PRI SVETEM IVANU (Tretjaknjiga) Romantika in platonika sredi vojne 62. = Tretje poglavje . Trst sredi vojne * Prva ljubezen - Zgodba o Šakalu Jaz nisem kdo ve kaj naredil, kljub temu sem imel roke Crne in razpokane od zemlje, tako da me je razrednik nekoč opozoril na to neprimernost. »Imam take roke, ker delam,» sem se izgovoril. 13. Poskušam si v spominu priklicati nazaj moje takratno stanje in sebe takega, kakršen sem bil. Prijatelj Skumavec mi je poslal fotografijo iz takratnega vojnega časa, na kateri sem med sošolci tudi jaz. Po postavi sem manjši od večine izmed njih, sedim nekako vase pogreznjen na desni strani sobe sredi prve klopi in gledam resno in nekako zamaknjeno predse Med sošolci so nekateri že pravi mladi fantje, medtem ko sem videti jaz vsaj po izgledu še čisto otroški. Tak, kakršen se zdim danes samemu sebi, ko se gledam na sliki, sem se moral zdeti tudi takratnim svojim znancem in tudi marsikateremu od svojih sošolcev. In ne samo otroški. Spominjam se, da mi Je v tistih letih mama večkrat rekla: «Kako da si še zmerom tako otročji, saj si vendar že na gimnaziji. Prav tak si, kakor tisti tvoj šakal.* Bil sem udarjen na vse mogoče norčije, dražil sem brate in sestre in druge otroke, govoril sem za zabavo nesmisle, se spakoval in oponašal svoje vrstnike in se iz njih norčeval. Oče je modro dejal; «Ta fant ne bo nikoli resen.* Bil sem kakor obseden od raznih bolj ali manj hudobnih škratov, ki se jim čisto preprosto nisem mogel zoperstaviti, če so začeli rogoviliti v meni. Ze takrat m toliko bolj pozneje sem se velikokrat kesal, da sem s svojim spakovanjem in oponašanjem pripravil zlasti bratu Branku marsikatero grenko uro. Toda kadar je vrag udaril vame, se preprosto nisem mogel zadržati. V šoli sem bil, kot sem dejal, povprečen učenec. Bil sem v nekem smislu zanikrn in nisem polagal veliko na svojo zunanjost. Nekateri dobronamerni sošolci so me opozarjali, da bi se dal, ko so mi lasje prerasli ušesa in vrat, pri brivcu podstriči. Toda oče je kupil prav zato aparat za striženje las, da mu ne bo treba plačevati brivca za nas fante; pa tudi sebe je z aparatom sam postrigel. Ko so mi bili lasje predolgi — to je bilo navadno čez zimo, ko so mi bili potrebni proti mrazu —, se je oče po maminih opozorilih ojunačil in me vzel v obdelovanje. Priznam, da to striženje ni bilo ravno prijetno. Imel sem od nekdaj občutljivo glavo in očetovemu aparatu je zmerom česa manjkalo, tako da sem pri njegovem striženju občutil vso skalo cukanja za lase, od sladkih pa do najbolj grenkih Ko sem prišel nato do golega postrižen v šolo, so me fantje, ki so nosili vsi že frizure, zafrkavali s «testa spelada*. Ko pa so mi lasje spet porasli, so bili z vseh strani enako dolgi in so se mi pri krajeh sukali v nekakšne krivce. Tiste ob straneh sem si česal za ušesa in nekoč, bilo TRETJI RAZRED NEMŠKE GIMNAZIJE 1915-16. Na desni strani v prvi klopi na sredi avtor spominov. Na levi strani v prvi klopi desno Ivo Danev. Stoji v ozadju na sredi v temnem jopiču Alojz Dolhar. Na desni strani v tretji klopi drugi od desne Maks Skumavec, lastnik slike. je v tretjem ali četrtem razredu gimnazije, me je dr. Hiibel s svojo dobrodušno ironijo opozoril, naj si dam vendar lase postriči, ker taki, dolgi in ukrivljeni ob ušesih in za vratom, kakršni so, so za profesorjevo roko le preveč vabljivi, da bi se mogel dolgo upirati izkušnjavi, da me ne bi potegnil zanje. Prišel sem domov precej hud. češ da me je profesor zafrkaval zaradi predolgih las. Mama in Mašenka sta bili za to, da bi me poslali k brivcu, toda oče se je razveselil priložnosti, da se izkaže lahko doma koristnega, in me je takoj vzel v delo. Ko me je naslednji dan zagleda' ^ tako do golega ostriženega, se je dobrodušno posrneja' J *^a> so ernst war es doch nicht gemeint. Du J18 jj* htibsche Haare. Es wiirde gentigend, wenn du dir hfiitt nur um die Ohren und um den Hals etwas zugestutz1- ^ iist (»No, tako resno vendar ni bilo mišljeno. Saj g čedne lase. Bilo bi dovolj, če bi si bil lase samo in okrog vratu nekoliko pristrigel*). e sli**’ Spominjam te podrobnosti, ker bi rad prišel do kakšen sem bil takrat, ko sem se bil zaliubil v L gjedU y bil se toliko odrastel, da bi bil postal nečimrn v P 6 siliti svojo zunanjost. Zafrkljivosti na račun te so . el trenutku zadele, toda prišel sem hitro preko njm- 0zord p le preveč različnih zanimanj, ki so zavzemale m°J° . $ecl\i da bi bil utegnil kaj več misliti na svojo zunanjo ■ y nost glede te je prišla šele več let pozneje in **u sein bila pretirana, če sem bil pozneje kdaj nečimrn, drugih pogledih. Kot rečeno, se je zaljubljenost v Lino’ Pr'P'aZle P°i?tž nekako skozi zadnja vrata. Bil sem zaljubljen, o» msem imel, kaj se z mano dogaja, čutil sem neke '‘jgv&l® 4» okrog sebe, v sebi neko blaženost, ki se je st?P- pogledu na deklico, in neko nenehno in neodolj1^ po& bi jo zmerom gledal. Pri tem sem nase popoln°. bj|0 6V,,tr se »razosebil*, kot sem dejal, in zato takrat tudi tu 1»iL.fi v meni za kako nečimrnost. Ko sem se potem s ga* ljenosti, svoje ljubezni zavedel, je bilo prepozno * koli odpor: hiša Je bila v plamenih do strehe. Danes mislim, da je bil takrat moj celotni org tftkJ'■ t\ prešibak in prenerazvit, da bi bil mogel biti * pj 5 pil nepričakovanemu požaru. Tako je bilo' kakor žarnico za nižji tok spustil premočno električno , pl» je. 8*m ves še otročji, ko me je napadel, kot bi djLlf W 4» veliki dčmon Eros. Nisem ga prepoznal in nisem Y pU^1' zaprl sem ves ta požar vase, ostal z njim sam in je povzročil opustošenje v meni. I Nadaljeval